Potovanje po znanstvenih okrajnah.
Razločki človeka od živali
Da človek se po svojih dušnih lastnostih loči od žival, je znano vsacemu. Da se pa zlo loči tudi po telesnem značaju, ni še morebiti vsak bolj natanko pre-vdarjal, in vendar je tu Ji premišljevanje od te strani mikavna. Evo razločke!
Vsa žival ima odejo po životu: ta dlako, uoa še-tine, ta perje, una luskine itd. — človek je nima. Skor vsaka žival ima orodje za hrambo: ta rogove, ona kopita, ena kremplje, druga hude zobe itd., — človek nima nobenega. Človek hodi po koncu, živina ne, in le opica (merkvica), medved in izučen pes se postavijo in grejo včasih po koncu. Glavo nosi človek na herb-tancu, živina jo ima pred herbtancom. Vse dojivke, ra-zun opice, ktera ima 4 roke, hodijo po 4 nogah, — človek hodi po 2 nogah in ima 2 roki. V razmeri k velikosti trupla ima človek naj več možganov; čutnice človeške so tanjše, živinske debelejše. Čeljust človeška stoji skor navpik, čeljust živinska moli naprej. Človek je naj dalje otrok, je vse in živi povsod. Človek govori in poje, žival le poje, ker tisto govorjenje, ki si ga navadijo nekteri tiči, je le okorno posnemanje nekterih glasov človeških. Živina se zamere tudi jokati, postavim, jelen kadar vstreljen umira, — ali smejati se zna le človek.
Nohtovi človeški.
Profesor Berlhold v Gotiogi nam je marsikaj zna-minitega povedal od nohtov, kar je še malo znano. Po njegovih skušnjah rastejo nohtovi otrokom veliko hitreje, kakor odrašenim,—poleti veliko hitreje kakor pozimi, in sicer tako, da ravno tisti noht, ki je pozimi potreboval za rast svojo 132 dni, je poleti zrastel v 116 dneh. Na desni roki rastejo človeku nohtovi hitreje, kakor na levi, ako ni levičnik, — naj hitreje zraste noht na srednjem perstu, bolj počasno in skor enako rasteta nohta na per-stancu in žugavniku, še bolj počasi noht na mazincu, najpdčasniše pa noht na palcu.
Moč  ledu.
Vsak ve, če voda zmerzne v zamašeui steklenici (flaši), jo led v nji raznese, ker se led zlo stegne. Pa kako silno moč ima led, se je spoznalo še le iz tega, da so enkrat železno votlo kroglo, ktere votlina je znesla 15 pavcov in pol, in je bila povsod skor 3 pavce debela, napolnili z vodo, zabili in zmerzniti dali. Komaj se je začel v nji led delati, jo je raznesel tako, da en kos, poldrugi cent težak, je deleč odletel. Zrajtaloseje potem, da moč, ktera je to kroglo raznesla, je bila moč od 2 milionov in 600.000 funtov. Ravno zato, ker se voda razteguje, kadar zmerzuje, plava led nad vodo in je v stanu veliko težo nositi, vendar vselej le deseti del ledu ostane nad vodo, ves drugi led (devet desetink) je pod vodo*
—   286   —