izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrnnkovana pisma le ne spre-Icmajo.
Cena listu znala ia celo leto 4 krone, tn pol leta 2 kroni.
Za man) premožne za celo leto 3 krone, : za pol leta K 150.
Za Nemiljo |e ':ena listu 6 K, >a druge dežele Izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Oorid, ulica Vet-tnrlnl St. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Oorid, Srmaniijftn ul. St 16.
M
mr***'.	-	r	*
' ie' .
• ,■{ >S -V'"' ■ J?
varO-dohi
Posamezne Ste v. vilke se propajnjo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v SemeniSki ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov. druStva« Semen iška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1* v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 30. novembra 1911.
48. številka.
"- Nazaj k delu!
Mi8ka so je rodila. ...
Kdor bi bil sodil po velikih debatah, ki so sc vršile o draginji v državni zbornici, bi bil pričakoval Kotovo velikih reči. Ako pa pogledamo ko-nečne sklepe draginjske debate, ki smo jili v zadnjem listu objavili, moramo reči: Miška seje rodila.
Saj ni bilo tudi drugače mogoče! Draginje, ki tlači sedaj ves svet, ne more odpraviti kaka postava. Zato pa so poslanci, ako izvzamemo poslance S. L. S., mlatili le prazno slamo. Pokazali so, da vprašanja ne razumejo. Naši poslanci so jasno povedali, da ima zlo drugod svoje korenike. Korenike draginji so v ljudstvu samem. Živimo
v	času, ko hoče vsakdo le na lahko živeti. Vsakdo hi se rad izognil dela. Zato pa zapuščajo ljudje kar trumoma kmetske vasi in prihajajo v mesta, kjer se zadovoljujejo sc vsako lehko službi-co. Za službico kakega c. kr. sluge se oglasi včasih do sto kompetentov. Spominjam se, da sem pred kratkim priporočal nekemu sodniku pošteno osebo za jetniškega paznika. Sodnik pa mi je smejaje se odgovoril: »Dragi moj! Za taka mesta je treba imeti priporočila od ministrov!«
Vzrok draginji je p o m a n j k a n je d e I a, zlasti k m e t s k e g a dela! — Ljudi je sicer mnogo, a dela premalo. Ako je pa že v preprostem ljudstvu zavladala mržnja do dela, koliko bolj še pri gosposkih stanovih. Vse hoče na lahko živeti. Tam, kjer smo imeli prej le enega uradnika, jih imamo sedaj p« deset. In koliko je gospode in kapitalistov, ki živijo, hrez dela od samih obresti! To je.draginjska kuga! Poleg tega moramo pomisliti, da delajo tudi delavci vsled agitacije povsod manj ur. ko v prejšnjih časih. In kako se dandanes dmgoceno delo zameta z razkošnostjo •n s pijančevanjem! Poleg tega stopajo ljudje preveč lahkomišljeno v zakonski stan. l o jc huda rana našega časa. Na i to rano je pred nekaj leti opozoril naš i P r c v z v i š c n i knezo-nadškof i v postnem pastirskem listu, a smo se v i nekaterih krajih celo bali citati dotično mesto, ker bi bili socijalisti zagnali ve-jlik hrup. In vendar ie to gola resnica, \ki jo je učila vedno cerkev.
Ako vse to pomislimo, moramo pritrditi besedam nesmrtnega pesnika Simona Gregorčiča:
»Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok?
; Na delo! Ne nosi mi križema rok!
Povrni se samo v prvotnost nazaj, in našlo povsodi prvotni boi raj!«
Prav je. da se napravi postava poti oderuškim kartelom, a pomiriti tnc -imo, da so karteli le e n o z 1 o, P° katerem nam prihaja draginja. Ako nočemo odpraviti draginjo na sploh, ffloramo dati ljudstvu novegadu h a.
moramo poživiti ljubezen do dela, zlasti do kmetskega dela. Ko bi vsi stano-
vi	le toliko delali kolikor delajo naši kmetje, koloni in delavci po tvornicah, ne imeli bi nobene draginje.
Nazaj k delu! Nazaj h kmetijstvu!
Ljudstvo se mora vrniti k delu, zlasti h kmetijstvu. V ta namen jc treba poskrbeti za dobre kmetijske in gospodinjske šole. Tudi naša izobraževalna, delavska in telovadna društva morajo imeti kot glavni namen buditi veselje do dela in na kmetih zlasti veselje do kmetijstva. Drugače jc bolje, da jih nimamo. V ljudstvo mora priti nov duh! To je naš klic, to je ena izmed glavnih točk v programu »Primorskga lista«! Kdor hoče dobro našemu ljudstvu, naj dela na to, d a se ta p r o g r a m uresniči v sl e-h e r n i slovenski družbi!
in
Neopravičene neosnovane obdol-žifve „Soče“.
Vsakdo izmed naših čitateljev se še spominja hudega volilnega boja pri predzadnjih deželnozborskili volitvah. Liberalci so takrat napeli vse svoje sile in strašili sc niso ne stroškov in tudi ne drugih najostudnejših sredstev, da bi Ie s svojimi kandidati prodrli. Posebno vroč boj se je bil v goriški okolici, kjer so hoteli na vsak način iznebiti se prof. Berbuča.
Prišlo je celo do ožje volitve med prof. Berbučem in liberalnim kandidatom. pri kateri pa je liberalni kandidat podlegel.
Ko so sc pa volilni spisi pregledovali, prišlo je na dan velikansko presenečenje. Dognalo se je namreč, da jc bil prof. Berbuč že pri prvi volitvi postavno izvoljen, in da je bila vsa razburjenost, katero je provzročila ožja volitev med našim ljudstvom nepotrebna in. kar je še najhujše, da so bili nepotrebni tudi velikanski stroški, katere je provzročila ta nepotrebna ožja volitev našemu ljudstvu in državnemu žepu.
Zgodilo pa se je vse to zaradi tega. ker je, kakor je pisala »Soča« dne 17. junija 1909, nekdo »po n a redi 1 v o-I i I n i r e z u 11 a t«.
Listi so o tem seveda mnogo pisali in posebno odločno je nastopal takrat tukajšnji list »Corriere Friulano«, ki ie s svojo pisavo prisilil takratnega furlanskega poslanca in višjega okrajnega komisarja na tuk. okr. glav. (iasserja, kateremu jc bilo poverjeno nadzorstvo pri volitvah, da jc takorekoč moral imenovani list tožiti. Omeniti moramo, da je bil Oasser politični zaveznik naših liberalcev.
Prišlo je do porotne obravnave, ki se je dne 15. junija 1909 vršila pred porotnim sodiščem v Celovcu. .Corrierov’
odgovorni urednik Comel je bil takrat obsojen na en mesec zapora in na povrnitev stroškov. Pravorek celovških porotnikov kakor tudi način, kako sc je cela obravnava vršila, je obudil, kakor jc "‘.'lo »Grazcr Tagespost« takrat pisala' iujd poslušalci veliko iznenade-nje. Le »Soča« je bila s tem izidom porotne obravnave neizrečeno zadovoljna in priobčila je dne 17. junija 1909 pod naslovom »Corriere-Berbuč-Gregorčič obsojeni« članek, v katerem jc mrgolelo vse polno sumničenj in dolžitev na prof. Berbuča. Tako je n. pr. pisala med družini:
»Ko je razvidel prof. B e r h u č. da ni mogoča potrditev njegove ožje volitve, ker je dokazanih več štetih glasovnic nego je bilo volilcev, tedaj je iznašel novo rešilno vejico, češ: da je bil pravzaprav izvoljen že prvič in je bila torej ožja volitev nepotrebna. Naglašarno. da so vrgli to bombo v svet šele po več ; .sedli, ko so v deželnem odboru vse volivne spise razpečatili in jiii je valjal po rokah tudi prizadeti - prof. Berbuč«.
»Po tako sumljivih virih je bila vržena v svet novica, da je bil prof. Berbuč resnično izvoljen že pri prvi volitvi, a nekdo je bi! — p o n a r c d i I v o-1 i 1 n i r e z u 11 a t.«
Nadalje je pisala »Soča«: »Narobe, prišlo je prepričanje, da če sc je kaj zgodilo na volilnih aktih se je zgodilo to potem, ko jih je imel v lasti deželni urad« (in jih je seveda, kakor ie pisala »Soča«, kot zgoraj navedeno, »valjal po rokah tudi prizadeti prof. Berbuč«),
Končala pa je »Soča« svoj članek tako-le:
»Corriere« je sicer obsojen, obsodba je huda, plačevanje vseli troskov, tudi za Comela, bo še hujše, a najhujša obsodba jc doletela B e r b u č a in G re-gorčiča. V sodni dvorani se jc govorilo o moralnih vzročiteljih vseh o-studnili napadov na čast in poštenje katoliškega poslanca, a pri tem so bile vse oči uprte v Berbuča iu Gregorčiča. Pravorek porotnikov tiče njima, obsojena sta — ona dva!
In tako sta klerikalna stebra go-riška postavljena zopet enkrat v pravo luč, in sicer od ljudskih sodnikov. Upamo, da kdaj doseže tudi njiju oko pravice!«
Zaradi tega članka je vložil prof.
Berbuč tožbo zaradi razžaljenja časti proti lastniku »Soče« (iabrščeku in proti odgovornemu uredniku iste Kavčiču.
Ne vemo. zakaj in kako da se jc tn zadeva toliko časa zavlekla in da je bila obravnava proti tožencem določena šele za zadnje porotno zasedanje. Nekaj je bilo krivo temu tudi to. kerbi se toženca iznebila goriške porotne klopi in sta menda želela, da bi se ta zadeva obravnavala pred ljubljansko poroto, v katero jc posebno, kakor se zdi. Gabršček neizrečeno zaljubljen. A bili so najbržc
še drugi ljudje, ki se niso take obravnave prav nič veselili. In tako je prišlo, da se je imela ta obravnava vršiti še-lc jutri in v soboto, pa se ne bo tudi na veliko veselje onih ljudi, ki se je niso veselili, vršila, ker sta toženca vsled po« ravnave med njima in tožiteljem v torkovi »Soči« objavila to-le:
Z
Preklic.
Podpisana A. Gabršček, kot lastnik 'Soče«,in Ivan Kavčič, odgovorni urednik »Soče«, izjavljava, da so obdolžitve in sumničenja v članku: »C o r r i e r e«-Berbuč -Gregorčič obsojeni
—	v št. 68. »Soče« z dne 17. junija 1909, naperjena proti g. deželnemu odborniku prof. Ivanu Berbuču, popolnoma neopravičena in neosnovana. Zato jih obžalujeva iu v polnem obsegu preklicujeva.
V	Gorici, dne 28. nov. 1911.
A. Gabršček, Ivan Kavčič.
Da sta morala poravnati tudi vse pravdne stroške, ki niso bili majhni, razume se samo ob sebi.
Navadno se odgovorni uredniki listov izgovarjajo pri enakih preklicih na krive informacije, ki so dale povod žaljivim člankom ali dopisom. A Gabršček in odgovorni urednik »Soče« pa tega izgovora ne navajata in izjavljata le, da so bile obdolžitve in suminčenja »popolnoma neopravičene in neosnovane«. Iz tega naj sklepa vsakdo, kake vrste list je »Soča« in kaj se sme temu listu verjeti. Iz tega naj razvidijo čitatelji, koliko popolnoma neopravičenih in ne-osnovanih sumničenj in obdolžitev ie že ta grda grešnica »Soča« nekaznovano navalila na naše najboljše rodoljube, to pa zaradi tega, ker se ta list že vsakemu gabi. ter se zaradi tega tudi noče nihče spuščati ž njim v pravde, ki bi konečno prav tako končale, kakor tiskovna pravda prof. Berbuča proti lastniku »Soče« Gabrščeku in njenemu u-redniku Kavčiču.
No. marsikdo poreče, da tako stališče ni pravo, a je vendar-le — tako.
1’orej volilne spise jc nekdo ponaredil. Sumničenja in obdolžitve, tičoče se prof. Berbuča, katere je objavila »Soča« v inkriminiranem članku, so popolnoma neopravičene in neosnovane. Ostane pa žalibog še vedno nerešeno vprašanje, kdo je bil torej tisti, ki je volilne spise ponaredil!? kajti sami se niso gotovo ponaredili.
In prav radi tega. ker bi porotna obravnava olajšala odgovor na to v-prašanje je marsikomu pri srcu odleglo, ko je izvedel, da je obravnava ustavljena.
Volitev v okrajni šolski svet fominski.
Tomin, dne 24. novembra 1911.
Včeraj, dne 23. novembra, sum imeli v Tornimi volitve v okrajni šolski svet. Volitev velja za dolgo dobo šestili let, kar je za današnje čase preveč, ker okoliščine javnega življenja sc hitro menjujejo. Volivno pravico imajo župani in podžupani vseli občin, ki spadajo pod okrajno glavarstvo tominsko. Voljen sme biti, kdor ima volivno pravico za občinsko starašinstvo v kateri občini tega glavarstva.
Druge krati je bila volitev lahka in kratka; kakor so Tominci (tržani) obrnili. tako je bilo obrneno. Pri zadnji vo-litvi pred šest leti je imel trgovec s sirkom, Andrej Vrtovec, ki je prišel v To-min s trebuhom za kruhom, glavno besedo. Zato je bil tudi izvoljen v okrajni šolski svet, kjer je imel zopet glavno besedo; kajti po svojem nekdanjem poklicu je bil ljudski učitelj in je imel kot tak v šoli vedno glavno besedo.
Letos je šlo pa drugače. Volivci so bili opozorjeni na važnost teh volitev, na moč, katero ima okrajni šolski svet na učiteljstvo, na doklade, katere plačuje tominski okraj za ljudske šole, na potrebo, da se izvolijo možje, ki mislijo s svojo glavo in ki sami kaj plačujejo, tako da vedo, kako prijetno je segati v žep, da se krijejo šolske potrebščine. Zato je pa volitev trajala kar cel dan.
Ko so se zjutraj zbirali volivci, se je hitro videlo, da cerkljanski in bovški okraj sta pripravljena na važno delo. Bila sta enih mislij, da izmed štirih sodnih okrajev, ki spadajo pod tominsko glavarstvo, naj predlaga vsak po dva Člana iz svoje srede; kajti voliti je tre-balo vsega skupaj osetn članov v pomnoženi ali razširjeni okrajni šolski svet, ki imenuje učitelje in določuje šolske naklade.
Cerkljam so se že doma dogovorili, da dajo svoje glasove za A. Rejca, župana v Šebreljah, in za I. Mlakarja, podžupana v Novakah. Prav tako so bili Bovčani dogovorjeni, do bodo glasovali za župana L. Jonka in za načelnika cestnega odbora I. Ostana. Cerkljam in Bovčani so se dogovorili, da bodo drug drugemu pomagali, da sprejmejo navedene kandidate v svojo skupno volivno listo.
Vse drugače so nastopili mogočni Tominci pod vodstvom Andreja Velikega iz Šmarij. Zahtevali so za svoj sodni okraj kar štiri člane ter odrekali cerkljanskemu okraju vsakterega zastopnika v šolskem svetu, češ da so dovolj zastopani po županu A. Kosmaču, ki je član ožjega šolskega sveta. Zastonj je bilo ugovarjanje, da poslanec Kosmač je bil pač do zdaj imenovan po deželnem odboru v ožji šolski svet, da pa ni gotovo, ali bo tudi naprej, ker to imenovanje se ima še le vršiti za novi šolski svet.
Popolnoma nepripravljeni in needi-ni so bili volivci iz 'kobaridskega sodnega okraja. Zdelo se je, kakor da jih ni nikdo opozoril, na koga naj se obrnejo in koga naj se držijo ter kako naj nastopajo. Vsaka županija je hotela imeti svojega člana v šolskem svetu; vendar je bilo poznati, da nasprotniki sc bolj zavedajo potrebne združitve kot naši.
Vspeh prve volitve je bil ta. da namesto na osem kandidatov so se glasovi razcepili na 27 mož. Izvoljeni so bili: A. Rejec, 1. Mlakar. L. Jonko, I. Ostan in Lazar iz Breginja, naprednjak namesto našega Lazarja iz Sedla Mogoče, da je zadnjemu enakost imena z našim kandidatom pripomogla, da je zmagal z enim ali dvema glasovoma. Izmed ostalih 22 kandidatov ni dobil nihče absolutne večine. Volitev se je prekinila do tretje ure popoldne.
Utrujeni volivci so se porazdelili
po tomiiiskih gostilnah, da bi se okrepčali in pripravili za volitev še treh članov. Ob tretji uri so se zbrali in zopet oddali svoje glasove, pa brez uspeha, ker nikdo ni dobil nadpolovične večine glasov.
Potrebna je bila ožja volitev, ki se je vršila ob 5. uri popoldne. Tominci so postali mehki in prosili Cerkljane, naj giasujejo z.i Preselna (tnladegaKranjca), da bodo imeli vsaj enega zastopnika v šolskem svetu. Žagarji in Gorjani so potegnili za naprednjaka Miklavčiča iz Kobarida. Njim se je pridružil kot hri-žen agitator župan od Sv. Lucije. Naši so pa trdno ostali za J. Kurinčiča, župana v Drežnici. Imenovani trije so bili izvoljeni pri ožji volitvi. Propadel je naš somišljenik Kovačič, podžupan na Idriji, občina Sv. Lucija, in podžupan v Volčah A. Podreka.
V	primeri s prejšnjo dobo smo na boljšem; ali volitve bi se bile lahko izvršile — še boljše.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	četrtkovi seji poslanske zbornice se je vršilo prvo čitanje predloge o socialnem zavarovanju. V debato je posegel tudi poslanec T r e š i č - P a v. i -č i č, ki je povdarjal, da so izključeni iz starostnega in onemoglostnega zavarovanje pomorski ribiči in mornarji, kar pomenja za uje veliko krivico. Poslanci Istre in Dalmacije polagajo največjo važnost v to, da se sprejmejo v predlogo tudi mornarji ni pomorski ribiči, in uporabili bodo vsa parlamentarna sredstva, da se ta neverjetna in neutemeljena krivica odpravi.
Po kratki debati je bila nato predloga odkazana socialno-političnemu odseku. nakar sc je pričelo prvo čitanje o predlogi glede nočnega dela žensk in if trok v rudnikih. Ta predloga se je tudi po kratki debati odkazala socialno-po-litičncmu odseku.
Na koncu seje je odgovarjal domobranski minister Georgi na interpelacijo posl. Pitacca v zadevi vesti, da se namerava pešpolk št. 97 namestiti iz Trsta v Brod na Hrvatskem, in je izjavil, da te vesti odgovarjajo resnici, da pa se vrše take izpremembe stalnih mirovnih dislokacij perijodično iz vojaško potrebnih vzrokov. Ni pa nikakoršnega vzroka ali povoda, da bi se smatrale take premestitve za kazen .
Justični minister dr. Hochenburger je odgovarjal nato na interpelacijo posl. dr. Ravniharja zaradi odlokov ljubljanskega dež. sodu. preds. o uporabi nemščine za notranji uradni jezik. Izjavil je, da temelji uporaba nemščine kakor u-radnega jezika pri sodiščih v območju graškega višjega deželnega sodišča na stoletja stari, na zakonskih odredbah se osnivajoči navadi, na čemer v zadevi notranjega uradnega jezika ni izpreme-nil nič člen XIX. državnega zakona.
Ti odloki niso niti najmanj omejili neomejene uporabe sloven. jezika v medsebojnem tovariškem občevanju u-radnikov, pa naj to občevanje tudi zadeva uradne zadeve. Ne vsebujejo nika-kih novotarij, namen jim je le, da vzdržujejo od nekdaj obstoječe stanje nasproti stremljenju posameznikov, ki hočejo samovoljno omajati to stanje.
Ta odgovor pravosodnega ministra je izzval med slovenskimi poslanci veliko nezadovoljnost. Slovenski poslanci bodo gotovo povedali pravosodnemu ministru, kar zasluži, v debati o nujnem predlogu posl. Kornerja o zapostavljanju čeških sodnikov.
V	poslanski zbornici se je v torek dokončala debata o drugem in tretjem branju predloge sedanjega provizoričnega zborničnega poslovnika, ki podab-
ša še za eno leto. Zbornicajebrezugovo-ra sprejela ta predlog.
Nato je prišlo na vrsto več manjših vladnih predlog socialnopolitičnega značaja. med njimi tudi razširjenje obliga-toričnega zavarovanja pomorskih ribičev in mornarjev proti bolezni in nezgodi. Predloge so bile izročene dotič-niui odsekom.
Ko je češki poslanec dr. Komer nato še nadalje utemeljeval svoj nujni predlog v zadevi zapostavljenja čeških sodnikov, se je seja zaključila.
V	včerajšnji seji poslanske zbornice je vlada predložila novo uradniško predlogo, ki obsega službeno pragmatiku sodnikov profesorjev in ostalih drž. uradnikov iu posebne določbe glede na časovni avanzma, ki pa so nekoliko predrugačene napram prejšnjim. S to predlogo se povišajo stroški za uradui-štvo za 25 mil. kron.
Nato se je nadaljevala razprava o Kornerjevem predlogu glede sodnijskih imenovanj na Češkem. V debato je posegel tudi justični minister dr. Hochenburger, ki je izzval s svojim govorom tak škandal, da zbornica enakega skoro še ni videla.
Dr. Hochenburger ni govoril kot bi moral govoriti avstrijski minister, pač pa tako kakor najbolj zagrizen nemški nacijonalec. Ko je za Češko rabil izraz »Deutschbohmen«, nastal je med Cehi, katerim so se pridružili tudi drugi Slovani, tak vihar, da je moral podpredsednik Conci sejo za nekaj časa prekiniti. Med Cehi in nemškimi poslanci pa je prišlo do dejanskih spopadov. Dr. Hochenburger je moral opljuvan zapustiti zbornico.
Ko se je čez nekaj časa zopet nadaljevala seja in je dr. Hochenburger zopet dobil besedo, se je začel izgovarjati. da izraza »Deutschbohmen« ni rabil za celo češko deželo, marveč le za one dele te dežele, kjer prebivajo Nemci.
<	Proračunski odsek.
Ker je predsednik proračunskega odseka Koryto\vski obljubil, da bo v pondeljek generalno debato pri določenem govorniku prekinil in da bo ostalih 10 govornikov prišlo šele v torek na vrsto, a je kljub temu dogovoru že v pondeljek generalno debato zaključil, so Slovenci zagrozili z obstrukcijo z ozirom na to, da sta imela v torek govoriti tudi poslanca dr. S u s t e r š i č in dr. Korošec. Vsled te grožnje pa se je v torek generalna debata reasuniirala in prišla sta do besede tudi dr. Šušteršič in dr. Korošec. — Dr. Korošec je pred vsemi očital češkim poslancem, da hočejo sodelovati pri koaliciji velikih narodnosti in to posebno Slovence prepusti ti njihovi usodi. Pri vladi sodelujoče narodnosti naj dobe bogzna kaj vse, le Jugoslovani naj ostanejo praznih rok. Slovence so sicer zapustili njihovi slovanski ljudje, a vzlic temu se Slovenci čutijo dovolj močni, da se bojujejo tudi sami za svoje pravice. V tem boju se Slovenci ne oodo ozirali na nikogar, ker se tudi nanje ne ozira nihče.
Posl. Udržal je izjavil, da je posl. Korošec prišel nekoliko prezgodaj s svojimi težkimi očitanji na račun češke delegacije. Razburjenje Slovencev je popolnoma umljivo, če se preudari, da se vedno govori o avstrijskem patriotizmu in o neki veliki delavni stranki, ki naj obsega vse patriotične elemente, pri čemur pa naj bi Jugoslovani ne prišli vpoštev. Velika avstrijska delavna stranka ne sme puščati izven kombinacije Jugoslovanov, ki so veljali vedno za najzvestejše predstavitelje avstrij-stva na jugu monarhije.
Posl. dr. Šušteršič je konstatiral, da je poslanec dr. Korošec verno inter-peliral v resnici obstoječe prepričanje Jugoslovanov. Jugoslovani ne občutijo nič onega prijaznega obraza položaja,
o	katerem je govoril posl. dr. Kramar. Govornik bo predlagal samo štirimese-
čen proračenski provizorij. Govornikova stranka se ne more zadovoljiti z izjavo ministerskega predsednika glede na dalmatinske železnice in rcciprocite-to zagrebškega vseučilišča, ravno tako tudi nikakor ne more akceptirati nazorov justičnega ministra, ki jih je izrekel v odgovoru ua interpelacijo posl. dr. Ravniharja v zadevi jezikovnih ukazov ljubljanskega deželnosodnega presedni-ka. Odločno protestira tudi proti temu, da so alpske dežele izključene iz vodno-cestnc akcije.
Nato se je sklenil z 28 proti 10 glasovom prehod v specialno razpravo iu sicer pred vsemi o cesarskih naredbah.
Dr Korošec o položaju.
V soboto zvečer se je vršil v dvorani Kat. del. društva v Mariboru političen shod, na katerem je poročal štajerski državni poslanec dr. Korošec o parlamentarnem položaju.
Dr. Korošec je ostro napadel one češke stranke, ki hočejo vpasti Jugoslovanom za hrbet s tem, da hočejo izdati slovansko vzajemnost in se pripravljajo na vstop v večino Stiirghkove vlade, ki pomenja samo nadaljevanje dosedanjega ponemčevahiega sistema.
Ta izvajanja dr. Korošca so presenetila vse zborovalce.
Cesar zaslišal bulgarskega carja.
Cesar je pondeljek zaslišal bulgarskega carja v zasebni avdienci.
Cesar.
V torek se je cesar ’)o dolgem času vprvič peljal iz Schonbrunna na dvor na Dunaju. Cesar je izbornega zdravja. Sprejel je v avdijenci grofa Khuena.
Italijansko-turška vojska.
Nameravana blokada Dardanel od strani italijanske flote se ne bode vršila, ker so skoro vse evropske velesile zagrozile Italiji.
V Tripolitaniji se vsaki dan vrše navadne praske brez posebnega pomena. Italijanska poročila z bojišča so za Italijane kot navadno še vedno ugodna, a moramo se zadovoljiti s temi poročili, ker je cenzura v Tripolisu stroga in ne pusti drugačnih poročil priti v Evropo.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Si-rotišče: P. n. gospodje Franc Šuligoj trgovec v Cepovanu, o priliki njegove poroke z g.dčno Marijo Šuligoj iz Lo-kovca 20 K: Nekdo v Gorici za voščilo k imendanu veleč. g. Dr. Andreja Pavlica, profesorja bogoslovja 5 K: Ivan Podobnik, župni upravitelj 2 K; Jsip Gregorič, Vogersko 20 vin.; Alojzij Hočevar, Štanjel 30 vin.; Štefan Černigoj Lokovec 1 K; Nekdo v Gorici 20 vin.; Josip Trpin, trgovec v Gorici 1 K; v nabiralniku: v gostilni g. Alojzija Plesničar 90 vin. P. n. gg. Josip Furlani, duhovnik jubilant, 2 K, Franc Ksav. Stepančič, ekonom v centr. bogoslovni-ci, o priliki svojega imendana 20 K, Andrej Lasič, okrajni šolski nadzornik v Tominu, 5 K, Valentin Knavs, vikar v Logeh, 3 K.
Gosp. Miha Zega, deželni poslanec in načelnik cestnega odbora v Kanalu 10 K travno toliko za »Božičnico« v »Šol. Domu«).
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenske g a n a r o d a p o d s 1 a v n o v 1 a-d o N j e g a V e I i Č a n s t v a c e s a rja Franca Jožefa 1.!
Za »Alojzijevišče: g. Franc Šuligoj. trgovec v Cepovanu. o priliki njegove poroke z g.dčno Marijo Šuligoj iz Lokovca 20 K.
(Dalje v prilogi).
Priloga »Primorskemu iisfu" št. 48. z dne 30. novembra 1911.
Domače in razne vesti
Imenovanje v pravosodni službi.
Cesar je imenoval državnega pravdnika v Gorici Andreja Jegliča prvim državnim pravdnikom pri istem sodišču.
Iz odbora seje »Zveze slovenskih kolonov«, katere so se udeležili v nedeljo zastopniki kolonstva briških občin, poročamo:	Odbor	je sklenil napraviti
prošnjo na poljedelsko ministerstvo za pomoč ubogim kolonskim družinam, ki niso letos vsled suše skoraj nič pridelale. Sklenil je dalje naprositi naše poslance, naj delajo na to, da se javna dela, zlasti cesta od St. Ferjana do D o b r o v c g a, začnejo takoj izvrševati, da bo ljudstvo v tem slabem letu kaj zaslužilo. Poslanci naj pospešijo postavo za ureditev kolonskega vprašanja.
Poverjeniki v posameznih občinah so naprošeni pobrati u d n i n o ter io prenesti v Gorico k g. blagajniku.
Shod kolonskega društva bo po novem letu v Vipolžah. Sestanek zaupnikov kolonskega društva pa bo dne 10. dec. ob 3. pop. po blagoslovu na Dobrovem.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. V kratkem bomo imeli volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Vlada je volilni red nekoliko premenila. Volilna komisija, ki je žc sestavljena, mora najprej sestaviti volilne imenike ter jih potem razpoložiti na 14 dni pri c. kr. davkarijah in sicer pri vseh davkarijali celotne imenike za vso deželo. Glasovnice in izkaznice mora volilna komisija razposlati posameznikom po pošti o pravem času in sicer skupaj z razpisom volitev, v katerem bo natančno povedano, koliko udov je treba voliti in ke-daj se bo volitev vršila.
Vsi volilci naj si dobro ogledajo volilne imenike in naj reklamirajo zase in za druge, ako bi ne bili vpisani.
Kinniatografi širijo nenravnost in zdivjanost med ljudstvom. Predstavljajo v eno mer le streljanje z revolverji, nezvestobe, nesramnosti zastrupljenja, družinske uboje, roparske umore itd. — Kinematografi so res prave razbojniške jame! Kje ste čuvaji javne morale? Ah nič ne vidite?
Nova brigadna poveljstva ob av-strijsko-laški meji. Dunajski listi poročajo, da namerava ustanoviti vojna u-prava nova brigadna poveljstva. Pri nas se ustanovi nova pehotna brigada, na južnem Tirolskem in v Pustrški dolini, v Tridentu, Bolcanu in v Brunecku se pa ustanove gorske brigade. To bodo morali storiti za to, ker se spomladi posadke ob laškoavstrijski meji pomnože in ker imajo že zdaj brigade inomoške-ga armadnega zbora 9 do 12 batalijo-nov. Goriška in tržaška brigada pa i-mata že zdaj II, oziroma 13 batalijo-nov in se pomnože brigade malone tako močno, kakor nekatere slabejše pehotne divizije. Ker se pa pomnoži 3. armadni zbor za tri, inomoški pa za pet batalijonov in z artiljerijo, se najbrže poveljstva še bolj razdele. Nove gorske brigade postanejo najbrže samostojne, podrejene naravnost poveljstvu armadnega zbora. Kljub tej izpremembi bodo obmejne brigade še vedno nokoliko močnejše, kakor brigade v notranji monarhiji.
Te izpremembe se bodo izvršile s 1. marcem 1. 1912 in sicer se ustanovi v Tominu 94. pehotna brigada.
Parnik potopil pri Rovinju. 63 oseb utonilo. \ petek zjutraj se je pripetila nedaleč od Rovinja na morju velika nesreča, ki je zahtevala 63 človeških žrtev. Parnik »Romagna«, ki je bil namenjen iz Ravene v Trst, st je potopil. — Imel je na krovu črez 70 oseb, od kate-rih sc je rešilo le 9. Vsi drugi. 63, so utonili. Med rešenimi se nahajata tudi kuvurnar kavarne »Fabris« v Trstu, Savorani. in njegov 5letni sin Heraklej.
Parnik »Romagna« je bil naložen s svežimi poljskimi pridelki, ki so bili namenjeni za Trst. Ponoči je razburkano morje nagnilo parnik na eno stran, tako da se je premaknilo vse na parniku sc nahajajoče blago na eno stran in spravilo tako parnik v poševno lego. Prišel je velik val in parnik je zavzel vode in se potopil. Onih 9 oseb, ki so sc rešile, so se vkrcale v rešilni čoln, ki je potem plaval po nemirnem morju, dokler ga niso zagledali s parnika »Tirol«, ki je bil namenjen v Trst. Koj so spustili s parnika »Tirol« rešilni čoln, ki je privedel ponesrečence na varno.
Listnica uprave: G. Anton Škerk, Dobravlje Ib Dutovlje: Naročnino sprejeli! Uvala!
Mestne novice.
Škofovska konferenca v Gorici. V
nedeljo zvečer sta dospela v Gorico v svrlio škofovskih konferenc mil. Škot krški mons. dr. Mahnič in mil. škof poreško-puljski mons. dr. F1 a p p. V pondcljek predpoludne sta došla še mil. knezoškof ljubljanski mons. dr. .1 c g 1 i č in mil. škof tržaško-koperski mons. dr. Karli n. Prva škofovska konferenca, ki se je obdržala v knezonadškofijski palači pod predsedstvom našega pre-vzvišenega knezonadškofa mons. dr. Frančiška Sedeja se je vršila v pon-deljek popoludne, druga v torek predpo-ludne, tretja v torek popoludne. Predmeti konferenc so bile skupne cerkvene zadeve ilirske cerkvene province. Mons. Karlin se je odpeljal iz Gorice že v torek zvečer, nions. dr. F I a p p v sredo zjutraj, med tem ko so se naš pre-vzvišani knezonadškof, ljubljanski škof in krški škof podali v sredo na Sv. Goro. Sinoči je odpotoval ljubljanski knezoškof, danes zjutraj pa krški škof.
Kje ste čuvaji javnega reda? V nedeljo so spet vozili z državne c. kr. postaje v Gorici težko obložene vozove v Podgoro. Nekaj nedelj so odnehali, toda minulo nedeljo se je to grdo oskrunjevanje Gospodovega dneva ponovilo. Kje ste čuvaji reda?
m Za gospodinje. Trgovine v mestu bodo smele biti odprte ob nedeljah in sicer 3., 10., 17. in 24. decembra t. I.
Rlagoslovljenje temeljnega kainna za novo cerkev. V soboto ob 11. uri predp. se bo vršilo slovesno blagoslov-Ijenje cmeljnega kamna za novo cerkev Srca Jezusovega, katero zgradi na stavbišču, ležečem v ulici Leoni poseben odbor. Slovesno blagoslovljenje bode izvrši! Nj. Prevzvišenost naš knezonadškof dr. Sedej. Prisostvovalo bode ti slovesnosti več dostojanstvenikov, med njimi tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe.
Miklavžev večer priredi »Slov. Kršč. socialna zveza« v Gorici v nedeljo 3. d e c e m b r a ob 5h popoldne v veliki dvorani »Centralovi«. Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom. Prosta zabava s citranjem in petjem. Vstopnina znaša 50 v za osebo, otroci v spremstvu starišev so prosti. Darovi naj sc prineso v prostore »Slov. kršč. soc. zveze«, Gosposka ulica 6, do nedelje
o	p o I u d n e.
Cecilijansko društvo za Goriško nadškofijo. Glasbeni del ob priliki občnega zborovanja omenjenega društva dne 23. t. m. je bil splošno zadovoljiv;
v	tehničnem oziru so pevci in pevčki mašo »Aeterna Cliristi tminera« izvajali prav dobro; možki glasovi so bili proti deškim na vsak način premočni, saj so jih tu in tam skoraj udušili; pri korala se pozna, da smo novinci glede sedanje izdaje; pa bo šlo! Sv. maše sc je vdeležilo mnogo raznovrstnega občinstva, kai je pač veselo znamenje. Zborovanje je bilo, kakor po navadi; pičla vdeležba; — no letos vendar bolj številna, kakor lani, drugo leto mora biti več! ja ja potem pa zabavljajo na vse pretege; pridite in stavite konkretne predloge in nasvete, pokažite pot, po
kteri naj se izvedejo, pa stavim, da bo šlo! Predsednik vIč. g. Kokošar naznani, da je sedaj tudi v Gorici možno dobiti muzikalijc na ogled, kar je zelo va-' žno, predno sc naroči; zakaj kar ima »Katoliška bukvama v Ljubljani«, sc dobi v prodajalni »tiskovnega društva v Gorici«, semeniška ulica. Nadalje nam gospod daje upanje, da vendar enkrat v doglednem času pridemo po ovinkih do orgljarske šole. Ko bi se hotelo posrečiti!! Odbor za slovenski oddelek je sestavljen takole: Predsednik: vIč. g. župnik Kokošar, blagajnik: vlč. g. D. Doktorič, tajnik: P. Aleksander, odborniki: vlč. gg. I. Leban, župnik, V. Vodopivec, vikarij, gg. F. Simčič, učitelj, Komel, učitelj glasbe. Prva odborova seja je določena na četrtek t. j. 4. prosinca 1912 ob devčti uri. Dakle do vt-dova!	P.	A.	V.
Vojaško veteransko društvo za Goriško in Gradiško pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. e. in kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa L v Gorici, vabi potom posebnega vabila na redni občni zbor v nedeljo 17. decembra 1911 ob 11. uri predpoludne v prostorih »Hotel Post« v Gorici. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Čitanje in odobritev zapisnik? zadnjega zbora. 3. Poročilo o društvenem napredku in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5. Volitev društvenega predstojnika. 6. Drugi nasveti in orcdlogi.
Porotno sodišče. V pond. se je vršila porotna obravnava proti Valentinu Tomasino iz Platišča v Videmski provineiji zaradi zločina posilstev, izvršenih v času od 6. do 14. avgusta 1.1. pri Zapotoku in v Kostanjevici. Obsojen je bil na tri leta poostrene težke ječe. —
V	torek se je vršila porotna obravnava proti 551etneniu Alojziju F a nt u z-z i j u, oženjenemu, krčmarju iz Gorice, brez otrok, ki je bil svojčas že kaznovan, in proti 551etnemu mešetarju An-gelju Braulin iz Ronk, a stanujoč v Gorici, ki je tudi že predkaznovan, proti Fantuzziju zaradi poskušanega umora, proti Braulinu pa radi nagovarjanja k umoru. Dne 25. avgusta namreč se te imela vršiti na tukajšnjem sodišču javni} dražba hiše ležeče na Šempeterskl cesti, ki je bila last Fantuzzijeva. Dražba se je imela vršiti na zahtevo gospe Karoline Bozzini, kateri je bil Fantuzzi dolžan 26.000 K. Gospo Bozzini je zastopal njeni nečak dr. Gvidon Battigi, odvetniški kandidat v Gorici. Fantuzzi je prosil dne 14. avgusta v nekem pismu gospo Bozzini, naj bi odnehala od dražbe. Obenem pa ji je v istem pismu zagrozil, da se zna v slučaju ako bi ne bila uslišana njegova prošnja, kaj hudega zgoditi. Spomnil jo je tudi na nek dogodek, ki sc je pred mnogimi leti dogodil — v mislih je imel namreč umor očeta Bozzinijeve gospe, ki je bila rojena Stabile, katerega je na Travniku o belem dnevu kmalu popoludne z nožem zaklal neki kmet iz Rupe in sicer prav zato, ker ni hotel Stabile odložiti dražbe kmetovih zemljišč. Na to pismo ni dobil nikakega odgovora. Skoro enako pismo je pisal par dni pred javno dražbo Bozzinijevi gospej tudi mešetar Braulin, grozeč ji, da se bo nekaj strašnega zgodilo, ako ne odneha od dražbe. Prišel je dan dražl)e dne 25. avgusta. Fantuzzi nahajal se je v sodni palači pred sobo, v kateri se vršijo dražbe, že pred določeno uro. Ko je prišel zastopnik Bozzinijeve gospe dr. Guidon Battiggi, je stopil Fantuzzi pred njega ter ga še enkrat poprosil, naj ustavi dražbo. Ko mu je ta odgovoril, da tega ne more storiti, dvignil je Fantuzzi roko. Dr. Battiggi, meneč, da mu hoče Fantuzzi jedno zasoliti sc je nekoliko sklonil, a v istem trenutku se zasliši strel, katerega je Fantuzzi izpustil iz revolverja, ki pa ni k sreči zadel dr. Battiggija, marveč se je kroglja zapičila v steno. Dr. Battiggi je nato zbežal.
a Fantuzzi je pognal še en strel za njim, pa ga tudi takrat ni zadel. Fantuzziju so koj prijeli Razorožil ga je Peter Pahor iz Renč. Bil je še isti dan zaslišan od preiskovalnega sodnika, kateremu je izjavil, da ni hotel dr. Battiggia umoriti, marveč ga le oplašiti, da bi ga pripravil k temu, da bi dražbo ustavil. Pri naslednjih izpraševanjih pa je izpovedal, da ga je mešetar Braulin nahujskal, naj kupi revolver, s katerim naj dr. Battiggija ustreli, češ, da mu bo že on namreč Braulin — znal pomagati, da se mu ne bo nič zgodilo. Izgovarjal sc je tudi s popolno pijanostjo. Bile so zaslišane priče, ki so izjavile, da se je Fantuzzi opetovano izrazil, da hoče dr. Battiggija umoriti in bile so tudi priče, ki so njegovo popolno pijanost izključile.
Mešetar Braulin je odločno zanikal, da bi bil Fantuzziju svetoval nakup revolverja ter ga nagovarjal k ii-inoru dr. Battiggija. Kar se pa tiče pisma, katerega je pisal g. Bozzinijevi, je rekel, da je v njem omenil, da se zna kaj groznega zgoditi zaradi tega, ker mu je bila Fantuzzijeva razburjenost popolnoma znana.
Proti Fantuzziju in Braulinu se Je vršila kazenska obravnava že 19. okt. t. I. na tukajšnjem okrožnem kot kazenskem sodišču. No, to se je v svoji razsodbi izreklo za nekompetentno in zaradi tega sta prišla obtoženca pred poroto.
Predsedoval je porotni razpravi vi-šesodni svetnik Rutar, votanta sta bila sodna tajnika Musina iti Vidoz. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik dr. Marinaz. Fantuzzija je zagovarjal odvetnik Pangrazi, Braulina pa dr. Pinausig.
Fantuzzi je bil obsojen na 18 mesečno težko ječo, dočim je bil Braulin oproščen.
Včeraj se je vršila obravnava proti Antonu Visintin iz Sv. Martina pri Gradišču zaradi zločina ropa. Dne 22. maja t. I. je namreč Visintin med Gradiščem in Majnico napadel ob belem dnevu Lindo Zumin, ki se je ondot sprehajala, ter jo z davljenjem na tleh prisilil, da mu je izročila zlato verižico in uhane v skupni vrednosti 40 K.
Visintin je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe.
________
Iz goriške okolice.
g Liberalna predrznost. V Solkanu pripravlja g. Stritar »Miklavžev večer« z šolsko mladino. Podučevatije se je vršilo pod krinko, da se podučuje za »šolsko veselico«. Torkova »Soča« pa je objavila, da ta »Miklavžev večer« priredi podružnica sv. Cirila in Metoda. Gosp. Stritar, kako se vendar drznete šolske otroke naših s t a r i š e v pripravljati za liberalne prireditve, zakaj ne poveste odkritosrčno otrokom, za katero prireditev jih podučujete? Prizadetim starišem to v znanje in v svarjenje, da svojih otrok ne puste k nameravani prireditvi.
g Igro »Krivoprisežnik« bode ponovilo Kat. društvo v Mirnu prihodnjo nedeljo.
g Miren. Naše konsumno društvo se razdraži. Ni bilo sreče. Sicer zgube ni, a bilo bi lahko boljše. Ljudje se popolnoma ne zavedajo dobrot, ki jih nudijo take trgovine. Znani trgovec s ko-lonijalnim blagom je že kedaj rekel, da konsum bo moral nehati z delovanjem. Bomo videli, ali bo sedaj boljše, ko kon-suma več ne bo. Najbrže da pridemo iz dežja pod kap. Zakaj v drugih občinah konsumne trgovine lepo uspevajo. Pomisliti bi morali naši zadružniki, da nasprotni trgovci so držali svojemu blagu nizke cene zaradi konsuma. Ce ni bilo druge dobrete je bila vsaj ta! A se bodo smejali nasprotniki!
K Poroka. Včeraj ob 10. uri se Je poročil v Podgori g. Rabič Ivan, c. kr. poštni uradnik v Podnartu, z g.dčno Katinko 15 r e z a v č e k. učiteljico i/. Kala pri Avčah. Obilo sreče!
g Iz St. Andreža. Ali se bo res še delalo ob nedeljah pri zgradbi nove vojašnice. Neko nedeljo se je nabijalo in pribijalo, da je bilo kaj! Gospodovi dne-
vi	naj se ne oskrunijo! To žali verski čut našega ljudstva. Prizadete faktorje prosimo, da posredujejo v teni oziru na pristojnem mestu.
K Konsuinno društvo v Mirnu pri
Oorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo sklicuje za v torek 12. dec. t. I. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih izredni občni zbor. Dnevni red: I. Prodaja društvenega poslopja: 2. Razdružitev zadruge.	N	a	č	e I s t v o.
Iz ajdovskega okraj?.
a Rihenberg. Prihodnjo nedeljo dne 3. dec. popolne takoj po molitvi bo občni zbor »Orla« na Korpu v telovadnem prostoru. Najprej bo predaval odposlanec S. K. S. Z. iz Gorice o orlovski organizaciji. Vabljeni so vsi naši somišljeniki. da se tega predavanja udeleže, posebno stariši, da bodo sami videli in slišali, ali sinejo zaupati svoje sinove orlovski organizaciji ali ne. Predavanje se vrši ob vsakem vremenu. Orli, poskrbite. da bo udeležba velika! Na zdar!
Odbor tel. odseka »Orel«.
h kanalskega okraja.
VESELA VEST S KANALSKEGA.
Ravnokar se nam poroča s Kanalskega, da se bo v najbližnji prihodnjo-sti začela graditi cesta iz Grgarja do Avč in sicer cela cestna črta hkratu. To je za kanalski okraj velikanskega gospodarskega pomena, kajti to ogromno delo je preračunjeno na 380.000 K. Naši poslanci so poskrbeli, da izplača vlada cel njen prispevek za to zgradbo letos lin ne v obrokih kakor je bilo sklenjeno) v znesku 226.000, enako je sklenil deželni odbor goriški, da z ozirom na bedo v kanalskem okraju, ki je letos nastopila izplača cel deželni prispevek hkratu v znesku "(>.000 in ne v štiriletnih obrokih. Denar bo depozitiran pri noriškem »Kreditu« in bo na razpolago cestnemu odboru kanalskemu, ki ga bo v sporazumu z vladnimi inženerji dvigal po potrebi. Ljudstvo je tega jako veselo, kajti nudila se mu bo prilika, da zasluži v letošnji bedi kako krono. - Ljudstvo se pa tudi z veseljem in s hvaležnostjo spominja svojih poslancev, v prvi vrsti načelnika cestnega odbora kanalskega iu deželnega poslanca g. Mihe Z e g a. ki se je največ trudil za kanalske ceste. Bog ga živi!
ki Kanal. (Občinske v o I i t v e). Doba sedanjega županstva je že minula pred dvema letoma, a ni ne duha ne sluha o novih volitvah. Zakaj to! Mari je bil kanalski župan izvoljen za župana za tri ali za pet let? Starešini so se pritožili na c. kr. okrajno glavarstvo že pred letom, zakaj ne ukrene potrebno v tem oziru, a nič ni izdalo. Zatorej vpia-šatno ponovno slavno c. kr. okrajno glavarstvo: Ali je bil župan kanalski izvoljen za župana za dobo treh let. ali pa za dobo, da učaka na županskem stolu Matuzalemovo starost!
ki Avče. Vodovod gradimo v Avčah. Delo je prevzela tržaška tvrdka Cima-dori. Ponudeb je bilo 5, od katerih je bila le ta najugodnejša. Delo je prora-čimjerio na 20.000 K. Izrabi se studenec v vasi Avšje, pri katerem se napravi velik reservoar. Potem se napelje voda v občino. Tudi napredek. Dog živi
naše voditelje, ki so pripomogli k tej zgradbi!
ki Ročinj. Naši ljudje popijejo preveč žganja. To je znano širom okoli. To zlo ugomiblja blagostanje in zdravje. Kaj bi bilo. ako bi se temu nepotrebnemu zlu naši ljudje polagoma odvadili! Saj v drugih vaseh kanalskega okraja se toliko žganja ne popije! — Svojčas je slovelo naše vino širom naokoli, znane so bile naše trte a danes, kaj je! — Skoraj nič dobrega vina se ne pridela! Znamenje nazadovanja. Ali je res minulo veselje našim posestnikom delati na polju, v sadovnjaku in vinogradu? Vse beži v Ameriko. Le iz naše vasi jih je gotovo nad 100 oseb v omamljivi Ameriki. Ameriko bi imeli tudi doma in še boljšo kot Kolumbovo, ako bi se žganja manj pilo iu poprijelo z veseljem obdelovanja domače grude. Ljudje, Ameriko imamo lahko doma!
Iz tolminskega okraja.
t Otalež pri Cerknem. Neprenehoma se trudijo zastopniki zavarovalne družbe proti požaru po naših vaseh, da bi dobili čim več zavarovancev za svoje neslovensko zavarovalno družbo in da bi od naše »Vzajemne zavarovalnice« več članov odvrnili. Znajo pa res moj-stersko farbati in člane »Vzajemne« plašiti. češ, da je »Vzajemna« slaba. Pravijo namreč, da če bi se pojavil kje velik požar bi ne mogla plačati škode in bi članom zavarovanje zvišala itd. — Sramota je za Slovence, da čez edino slovenski zavod tako lažejo in ga črnijo. Sicer pa je tako govorjenje kaznjivo in pazijo naj dotičniki, da jih v luknjo ne utaknemo. Da ne bo v dvomu kateri član »Vzajemne« podamo tukaj nekaj izvirnih številk »Vzajemne«. Ko je bil dne 6. marca t. I. občni zbor »Vzajemne« je vodstvo jasno izkazalo, da je do 1. januarja t. I. izdal naš domači zavod 70.124 polic, na katerih je'zavarovana vsota za 125,877.2.59 K in da je plačal zavod po nesreči poškodovanim 807.309 K in to nemudoma po izkazani škodi v popolno zadovoljstvo poškodovanim. Zavod je izkazal čistega premoženja 282.632 K 57 vin. Navedene številke jasno govore, da je naš domači zavarovalni zavod na pravi poti, da sc dela pri tem zavodu resno in uspešno v prid društvenikom, in da je sigurnost na vse strani zagotovljena. Ako bi pri nas res prišla tako velika nesreča, da bi obenem pogorele vasi: Otalež, Plužnje, Lazce, ki so zavarovane pri »Vzajemni« približno za 45.000 K, bi to naš domači zavod z lahkoto poplačal in bi mu še ostalo 237.632 K. Na laž so torej postavljeni vsi obrekovalni agenti, da jim zavedni in pošteni Slovenci opravičeno vrata pokažite! Naša edina domača zavarovalnica se pa s svojim napredkom sama priporoča. Svoji k svojim!
t S Tolminskega, Naš kraj postaja živahen. Naši ljudje se vračajo domov. Društveno življenje se poživi, krčmarji si napravljajo nove, velike žepe, ker ljudje so prinesli s seboj kak groš. Bog daj. da bi se v našem kraju začelo s kakim javnim delom, da bi ljudje kaj zaslužili.
Nemška tvrdka gradi v Tolminu vojašnico. Zgradba je jako obširna in dodelana je že toliko, da bodo s prihodnjim letom vojaki že nastanjeni v njej.
\ ojašnica je razdeljena v 10 poslopij in bo nastanjen v njej tako se govori --cel polk. Obeta se torej jako živahno življenje v Tolminu.
Mraza letos nismo še imeli, snega nič še. So pač redki meseci novembri liri nas, da bi ne bili sneženi.
I ujski promet je sedaj pri nas ničev.
t Podbrdo 27. nov. Na dopis iz Podbrda v »Soči« z dne 21. t. m., pač ni potrebne nobene besede, saj vse Podbrdo ve. kar hoče dopisnik zanikati.
Ker pa dopisnik menda ima slab spomin, bi ga opomnil na 1 slučaj: Pred leti je priredilo tuk. »K. S. I. I).« nedolžno veselico, pri kateri so že odrasli o-troci, saj so peli po notah — zapeli par nedolžnih pesmic v občo zadovoljnost.
V	tem so pa nekateri videli, iz nagajivosti velik prestopek in bi radi veselico preprečili.
Takrat pa je javno - v pričo več prič izpovedal nek ud dotičnega društva dotičiiemu, ki se je radi tega pritožil sledeče:
Radi par nedolžnih pesmic, bi hoteli preprečiti našo veselico, ali pa veste. da so pri nasprotnih prireditvah šoloobvezni otroci do 1.—2. popolnoči. Dotični je obžaloval in vzel to na znanje. -
Torej, ako sc že kaki reči hoče u-govarjati, naj sc saj dopis razume. — Sicer pa, dragi sopotnik, naznani kje sc dobiva, potem se popeljeva v Podbrdo in bova stvar preiskovala. Ti spodaj jaz zgoraj, ali pa narobe in gotovo prideva do resnice.
Torej na svidenje.
Iz kobariškega okraja.
kd Iz Kobarida. Pravijo, da prihodnje leto dobimo še več vojakov kakor smo jih imeli to poletje. Po Kobaridu se namreč govori, da hoče vojaška oblast zgraditi novo veliko vojašnico. Najprej da je bilo občini ponujano, če hoče zgraditi vojašnico. A občina se je ustrašila ogromnih stroškov zgradbe, ki bi presegali njene moči. Tako se sedaj ne ve, kaj bodo počeli. Nova vojašnica — tako se govori — da bi stala okoli 500.000 K. Toliko pa še nimamo Kobaridei. Torej vojaki in vojaki v na-’ še hribe! To vse iz ljubezni do sosedov Lahov, kaj?
Iz komenskega okraja.
km S Komenščine. Vsaki dan je pred komensko davkarijo mnogo ljudi, ki tožijo o velikih dokladah, ki so dospele na 300—500%. Kdo je temu kriv? Poslušajte! Lenoba, »žlehnoba« in požrešnost. Ljudje nočejo delat tako, kakor bi mogli posebno pa liberalna in social-demokraška mladina. Ugaja jim popivanje in uživanje. S tem zapravljajo premoženja. Potem seveda morajo občine delit podpore in plačevat bolniške dolgove,za katere je doklada 100-200%. To izvira vse iz brezverske liberalne in socialdemokraške propagande, katero podpirajo tudi davkoplačevalci v svojo lastno propast.
km S spodnjega Krasa. Krčmarji so letos jako zadovoljni. Vino jim dobro teče. Vendar imajo mnogo dela ne samo ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih. Zato prav radi plačujejo kmetom belo vino po 50, črno pa po 80 K hektoliter. — Ni slaba letina povsod!
km Škrbina. Čevljarska mižerija je odredila štrajk. Sklenila je, da ne bo hodila šivat kmetom na dom na žrnado. ampak da naj kmetje prinesejo šivat čevljarjem na dom. A pravijo, da štrajk ne bo dolgo časa trajal, ker zmanjkujejo
—	cveki!
km V Komnu se bode obhajal sv. misijon od 9. do 17. dec. t. 1. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Ljubljane.
km Komen. Po dolgem čakanju in iskanju smo vendar dobili novega organista in občinskega tajnika Petra in Pavla. V cerkvi so ljudje jako zadovoljni liberalci so tudi potolaženi ker ne služijo več »farji« kron v občinskem uradu, lorej smo oboji zadovoljni! Torej vendar enkrat!
km 3500 K podpore. Sveto. Veliko veselje je zavladalo med Občinarji, ker
je c. kr. okrajno glavarstvo nakazalo županstvu 3500 K podpore za popravo občinskih poti. Imeli bomo dobre žrna-de in povrhu še lepe poti, kar nas vse skupaj srčno veseli. Bog živi naše deželne poslance, posebno g. dr. Stepančiča, ki se je za to mnogo trudil. — Kaj pa Gregorin?
km Preserje. V nedeljo je oznanil g. kaplan, da bo pobiral ajdo. Liberalci so zagnali velik hrup: »Kaj bo pobiral. Saj ajde ni! Lahko živi, saj krsti in po-kopava!« Nekateri so upili. Plača kaplanom na davke! —- Jaz rečem: V naši vasi je 21 hišnih številk, a te dni je bilo 22 »šekveštrov« in cenitev za davke. Vsaka hišna številka je imela 3 K stroškov. — Kaplanu pa pripada Ic 60 vin. ako ajde ni, za celo leto pa 3 K. — Za učitelje plačajo 10, 20, 30 do 40 K, a vsi molčijo iu mirno plačujejo, ako-ravno je bila slaba letina! Kaj pomeni to! Ljudje odprite oči!
Iz sežanskega okraja.
s Iz Zgonika. (Ž u p a n M i I i č). — Naš župan Milič se je konečno vendarle odpovedal županski časti dne 24. t. m. Edino prav, kar je mogel narediti. Žalovali ne bomo za njim, jokal pa menda noben, tudi liberalci ne. Sicer pa računi z Miličem niso še sklenjeni. Milič je delal kar po svoje. Zato so se starešini svoji časti odpovedali — kakor smo že poročali. Rekli so: »z Miličem ne več!« Slabo je gospodarstvo v naši občini. Treba velike metle, ki pomete gnoj iz občinskega urada. Poštenjaki Zgoničanje, pripravimo se na kidanje občinskega urada!
Miličev začasni naslednik in županski upravitelj je gosp. Janez Gruden iz Zgonika št. 15.
s Z gorenjega Krasa. Svojčas je poslal Gregorin, naš zastopnik v državnem zboru županom okrožnico, v kateri jih je popraševal, kaj potrebujejo ter rekel, naj mu potrebe občin sporo-če. Mi ne vemo, kaj so župani Gregorinu našemu dunajskemu zastopniku odgovorili. Dobro bi pa bilo, da mu sporočijo, da nam primanjkuje — m o k c in dobre poti.
Iz korminskega okraja.
kriz Zapadnih Brd. Ze večkrat smo imeli priliko sc pritožiti o neznanju našega jezika na korminskih c. kr. uradih. Stranke, ki ne imiejo nemščine ali lašči-ne skoraj da ne morejo nič opraviti na c. kr. korminskih uradih. Vse pritožbe nič ne pomagajo. — Kormin je dvojezičen, več sto Slovencev prebiva v samem Korrninu, okolica korminska pa je skoraj po večini slovenska. Naši kor-minski uradniki imajo to srečo, da znajo skoraj vsi Slovenci laško ali nemško m da naši ljudje raje kakor da se z laškimi ali nemškimi uradniki prepirajo po uradih radi znanja slovenščine, raje sami govore laški ali nemški. Kaj bi rekli n. pr. Nemci v Ljubljani, ako bi po ta-mošnjih uradih ne znali uradniki nemščine ampak le slovensko? Molčali bi ne! Tako bi ne smeli molčati tudi mi v Korminu. Uradnik je za ljudstvo in ne Ijud .ivo za uradnika. C. kr. uradnik,'ki ne zna slovenščine ne spada v kormiii-ske urade. Da pa dobimo v kormin-ske urade take uradnike zato, moramo govoriti Slovenci, ki imamo opraviti v korminskih c. kr. uradih le slovenski!
I	’ozor!
Nesreča vsled neprevidnosti. 10-
Ictni deček Franc Kumar iz Kojskega je našel vojaško patrono. Hotel jo je razstreliti s tem, da je s kladivom udaril po njej. Patrona se je razletela in deček je dobil težko rano na desni roki. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico.
Drobtinice.
Velik dobitek revne vdove, h Pa-
h jZ;i poročajo, da je velik dobitek v zne-Lku enega milijona frankov dobila neka
I	vdovp Andonin Tlionarsu. Njen mož je bil zdravnik. Po njegovi smrti je živela z dvema otrokoma v veliki bedi.
Mihlaužeu večer.
priredi »Slov. kršč. socialna zveza« v Gorici v nedeljo d. d e c e m b r a ob 5h popoldne v veliki dvorani »Centralovi«. Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom. Prosta zabava s citranjem in petjem. Vstopnina znaša 50 v za osebo, otroci v spremstvu starišev so prosti. Darovi naj se prineso v prostore »Slov. kršč. soc. zveze«, Gosposka ulica 0, do nedelje opoldne.
MALA VILICA NA PRODAJ.
Na Iepeni kraju, 10 minut oddaljenem od Travnika je na prodaj mala, lepa, elegantno na novo zidana vilica, primerna za stanovanje upokojenega duhovnika. Več se izve v gostilni »Pri Rusi hiši« v Gorici.
Kova trgovina
v ulici Rabatta 13.
Podpisana naznanjam, da sem odprla novo prodajalno vsakovrstnega pravega oljkinega olja. mila in več vrst sveč itd. Priporočam se slavnemu ob činstvu v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem
Elizabeta Šaner, ulica Rabatta 13.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmidta odstrani km iu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje ln nagluho Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni G. GRISTOFOLETTI v GORICI
SLOVENSKA BRIVNICA 1
pFart-a JNfovak-a
v GORICI,
Gospusku ultra št. 1. nasproti (Monta.) se slavnemu občinstvu na deželi in v mestu pripoioča. Postrežba točna in čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . • . lasničarska dela. . • . '
Tvrdka
A. & F. Andervvald
— v GORICI —
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v hiši sl. Centralne posojilnice) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago
po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. mestnim strankam pošilja se blago na dom.
Loterijske številke.
26. novembru.
Dunaj............... 3 22 21 36 49
(jradec	.	47 31	19	26	58
ODLIKOVANA PEKARNA
J A KI N
Gorica, vla Formlcn
ss priporoča za odjemanjc raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem
E. Jakin.
Najboljši iu naj cenejši
šivalni
STROJI
vseh vrst pri tvrdki
Jakob Šuligoj v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna ^
| K. Draščik 8
v Gorici na Komu
♦
♦
♦
♦
(v lastni tilfel)
lzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstva. Cene Jako nizko.
♦
♦
♦
♦
♦
Delaonlca cerhuznih posod in CErtoencgo orodja
Fr. Leban Gorica,
Hagistratna ulica ilev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih oenah. Popravlja In prenavlja stafe reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v tjoiRiei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Del. družbe
V V
Dunaj XII3.
Tovarna za mlekarske naprave, kakor tudi cele mlekarske
Stroje,
ledenice In hladilne stroje.
SIRISCE,
Naravno sirilo
v praških
iz najboljših izbranih telečjih želodcev.
Barva za sir
odlikujejo se zlasti po snagi, terpežnosti in izdatnosti.
Zahtevajte cenike!
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajani blago iz lastnih delavnic.	-
Zli mnopobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 225 v Gorici.
Velika zaloia vsakovrstnih Lžrač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo. •
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna,Cev ji m klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in jetniki z porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički m
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.	_
|XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXj
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trsklno (Itokrlirvo Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bo-ler.nlm in Hploftni teleioi nUboRt!# Izvrni"" HteklrnTrR teim ravuomene barv® po K 1 * 10, bel® burre K -■
Trekino Ju h /nato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trukino jetrno olje ue železnim jotlecein.
3 tem oljem >e oidrovijo v kratkem 4a.u . jtotovostjo vse kostne bolelni, Hotni otroki, goiie, malokrvnost itd.
======= Cen» eoe M< kl> u tr j'- 1 1» •<»»»■> 40 vinarjev. =::=-======
Ononibn. Olje, katerega naro*»m direktno Ir. Norveglje, prelito se vodno v mojem kcra-1ahoratorJn prodno se napolnijo steklenice. Zato ramoreni Jamtltl svojim It. odjemalcem glede 6latole In stalne
kpONOhdontl za rilrHTljenjt.
Crlstofolettijeva pijača iz kine in žele/a.
J	Najboljši	pripomoček	pri	zdravljenju	»	trsklnlm	oljem.
r -------- Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
8xxxxx:
sxxxxxxxxxxxxxxxxx
M
i
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
K
Kdor si hoče nabaviti dobro lepo, jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko
TEOD. HRIBAR v Gorici.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom. #####
\
\j
m
.Ljubljanske kreditne banke11
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Vloge no hnjižice obrestuje po ¥vs%, vloge v tehočem računu po dogovoru.
T
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K	800.000.
1—........... =	PODRUŽNICE:	Celovec.	Gorica. Sarajevo, Split. Trst. =---------—
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopač a, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici
GORICA -
v ulici Treh kraljev (Via Tre Rč) št. 16
pri kavarni tDogana.
Meso prve vrste, postrežba ulju-dna in solidna.
Velika izber razne divjačine in domače izvrstno pitane perutnine. Velika zaloga prešičjega mesa.
Na željo gg. naročnikov se dostavlja meso na dom.
/.n mnogobrojen obisk
• Andrej Frandolič,
mesar.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULI60J,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12.
se'
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrirnimi zadruga z omejeno zavezo
©
pri natepe tmetpsm potrebščin 10 pri ^ ^ ^ Kmetijskih pridelkov. •'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Sorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
„ CENTRALNA POSOJILNICA“
REGI5CR0VAT1A ZADRUGA Z OTIi “*><> ZAVEZO
3E3E33L V GORICI ^
&
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0. Daje člano.. posojila na vknjižbo po 5‘j«0!,,, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GltlS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TBRPIN.
v Sorici, aa sredi Raitela hli. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Br ’ en nje Icupovallifie nlrnbertkeg* In dL.. urnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za plaarae, kadilca la popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine n krojače In črevljarjo.
Svetinjice, rožni venci maine knjižice.
Hišna Ma ta ut letat iau.
Posebnost:
•»■ena za zeleajave, trave la deteljo.
Najbolje oskrbljena aalogasa kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi.
Z jamčeno prave
fieliiiliio-vošKfiiiii sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 Kvečur, Gorica ulica nv. Antona 7.
Kdor Si hoče nabaviti dobro trpežno jBSBIlShO in ZimshO blago, naj zaupno obrne do dOlOSČC tvrdke
T	w	*	v O T/	*	v • v
Ivanci e & Kurinčič
GORICA — Gosposka ulica šl. II. (via Giosue Carducci) — GORICA.
Velikanska izmera raznih potrebščin in drobnarije za šivilje in krojače. Radi prevelike zaloge so cene čudovito nizke. Vsakdo naj se prepriča sa m
Vzorci se pošiljajo proti vrnitvi vsakomur poštnine prosto na dom.
kk.
Velika izbera
GAMAŠ
in
G ALO S
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
G
rH-
Tvrdka Konjedic & Zajec
trgovina z ielezjem v Gorici
v hiši,,Goriške ljudske posojilnice" (prej krojaška gadruga).
Priporoča bogato zalopo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodie, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in putnpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	-—
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
role. J
?	31	\f A W \i dobivaj° se v veliki izbiri
J . J J. .11 A. IJ... .1 ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
pfi J. MEDVED - GORICA. —
Izdajatelj In odgovorni urednik: J. Virrpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna*(odgov. L. Lukežič) v Gorici.