25. Številka Delavec iafaa}« vuk potek s dntamom nafllodnjata dna. — H**ofinina u omo leto E 33—, za pel Ma KM*-, »MrtletaKt--. PMUMgoia itorilka SOH*, ■ao&rfna ▼ Ismimslm Mmmanto v«l PoBJjatve na arednSt^o In apramiihr« MteiLA . PavSalnl Arrniko v drZavfl SNS. V Ljubljani dne 19. junica 1920. VH leto Bekopiai »e ive vra&ajo. — Inseret' m saraSunevaj^ railineter vrstica in sicer pr; enkratni objanri po 35 vinarja, uri Iritcrafr iri po 30 vinariii, pri £«a*> Soaitai p* 75 via., pri celo-letnih objavah po 70 ritfc 741 vaakokrat. Za rasa« i» jaTtiitd. stan« nun v radon KI— Rekiaia. ao pož*. tsisM proste. — Nstorktanu na pitam e« ne . preji i sanjo. Strokovni kongres v Vn-kovaru. Na zrirtevo pokrajinske delavske strokovne komisije v Zagrebu, »e Je strokovni koog*es> ki *• j« Lmei vršiti v Vnkovarn na nedoločen čas preložil. 2ln mesta strokovnega kongresa se bo vršila v Vukovar« le konferenca strokovnih organizacij, na ketero so vabljene vse strokovne organizacije v pitfinn«T»U! pokrajinah naša država. Pokrajinska delavska strokovna komisija v Zagreba je izjavila centralni de-lavsM strokovni organizaciji v Belgradu, da ako vstraja pri kongresu, se strokovne organizacije Hrvatske in Slavonije kongresa ne udeleže. Svoje stališče je pokrajinska strokovna komisija v Zagreba utemeljevala s tem, da se mora najpoprej ugotoviti platforma, na koji bi bilo mogoče Izvesti ujedinjenje j>osamaznih strokovnih organizacij. Ujedinjene strokovne organizacije pa naj bi šele imele kongres. Navajala je tudi pokrajinska delavska strokovna komisija v Zagrebu, da podlajja, na koji so se strokovne organizacije železničarjev, natakarjev in monopolskih delavcev njedinile, ne odgovarja danim potrebam in dejanskim razmeram in zato tudi v praksi ne delujejo. /e ed podatka smo poudarjali, da ja platforma, na kateri so hoteli izvršiti ujedi njenje vodilni krogi v Belgradu v Jugoslaviji neporabna. Stroga centralizacija s centralami v Belgradu bi pomenila anarhijo v strokovna« pokretu. BiH smo izpostavljeni mnogim očKkora, da ujedinjenje sabotiramo itd. Seveda vse to ni bflo res. Ali značilno je, da stro-kovnicarji V Zagrebu zavzemajo sedaj ravno isto »tališče, Id ga mi zagovarjamo že od vsega početka. Belgradu, kakor videti, ni preostalo dragega kakor vdati se volji Zagreba. Naravno, težišče industrije se nahaja v Sloveniji, na Hrvaškem in Slavoniji, ti pokra-i»ni bosta gotovo tudi merodajni v strokovnem pokretu in tudi pri določevanju forme naših skupnih strokovnih organizacij. Vse kaže, da nam je čas dal prav in zadošcanje. Naravno, da se bodo strokovne organizacije Slovenije udeležile ^ skupne konference, ki se bo vršila dne 23. t m. v Vukovaru. Tak« 1 onferenca bi se imela že zdavnaj sklicati. Skoda časa, ki »mo ga zgubili s nepotrebnim prekljanjem. Nadejamo se, da nam konferenca v Vukovaru prinese sporazum, ki ie prav labko mogoč, ako pridemo vsi s poštenim namenom tja. Pr> 'as je tak j>o5ten - namen, in ker se strinjamo z nazori hrvaških strokovnicar* jev bo konferenci sledilo gotovo nadaljnje delo. Sicer pa bomo o stvari govorili po konferenci, ker smo mnenja, da bo lažje govoriti, ko bo koučno enkrat dotočen« potratam platforma n njedhijovanja posameznih strokovnih organizacij, katere do sedaj ni bOe. Odločilen korak Zagreba pa je menda Belgrad zadostno poučil, da za skupno delo mora vladati sporazum, ne pa diktat Ta sporazum se bo doeegeL Rudarjem v Sloveniji! Dne 15. maja 1920 se je vršila konferenca radarjev na povabilo unij škrga vodstva v Zagorju. Zastopanih je bflo vseh 18 podružnic. Večja podružnice po dven delegatih, manjše po enem delegatu, ter načelstvo kakor tudi širši odbor. Zastopana je bila na konferenci tadi strokovna komisija iz Ljubljane. Konferenca je sprejela blagajniško pore čilo Unije, katerega se je objavilo v ,Napreju“, ter se nadaHe bavila s sedanjimi gospodarskimi odnošaji. Vsled naraščanja draginje sedanje dajatve članom bodisi brezposelna ali bolniška podpora kakor tudi pogrebnina ne zadoščajo več. Tudi podpora za stavke je premajhna. Tudi tiskovine so se podražile za več kot 30 krat toliko nego preje. Ravnotako papir za pisarno, vse druge pisarniške potrebščine, poštnina (navadna pisma od 10 vinarjev na eno krono). Povišali so se stroški za agitacijo vsled zvišanja voznih cen na železnicah, skratka izdatki so se is doeedaj povišali tako, da sedanji prispevki niso odgovarjali veš in imeti ravnotežja z izdatki. Konferenca pa jo nadalje sklenila, da se povišajo tudi podpore, in sicer podpora z 52 tedenskimi prispevki od 2 na 6 kron, s 156 tedenskimi prispevki od 2"20 na 8 kron la z 280 tedenskimi prispevki od 2*50 na 10 kron dnevno. Bolniška dodatna podpora od 40 vinarjev na 1 krona Ravnotako potovalna podpora od 1 na 4 krone. Pogrebna podpora se je povišala s 52 tedenskimi plačanimi prispevki od W ni 100 kron, s 156 tedenskimi prispevki od 100 na 150 kron, z 260 tedenskimi prispevki od 120 na 200 kron in s 520 tedenskimi prispevki od 150 na 250 kron. Za žaae Stanov v slučaju smrti na 60 kron. Povišati se je morala tudi podpora za stavke. Konferenca je sklenila povišati za člane 1. razreda na 10 in za člane 2. razreda na 8 kron. Vsa ta povišanja pa se more izvesti )• tedaj, če se poviŠaio tudi prlopevtd. Kar pa je povišanje prispevkov radi podraženja strokovnega glasila „ Delavec* nujno potrebno, mora se tudi podružnicam puščati večji prispevek, katerega se poviša od 15 na 40 vinarjev od todemskefa prispevka, da morejo svoje izdatke pokriti. Na podlagi vseh^ teh podatkov je konferenca sklenila povišati prispevko s 2. julijem 1920, in sicer 1. razred na 2 kroni, 2. razred na 1*20 kron in S. razred na 50 vinarjev tedensko. Vse povišane podpore stopfto v veljavo s 1. julijem za one žlane,^ ki bodo te prispevke za julij že vplačali. Toraj vsak, kdor bo enkrat povišani prispevek vplačal, ima na podlagi določil nMVttufka pravico de raznovrstnih poifr- lanih podpor. Tudi vpisnine veljajo od L julija po 4 krone, ravnotako se mora plačati za izgubljeno legitimacije 4- krone. Unijsko vodstvo upa, da bodo člani uvideli, da je bilo to potrebno že z ozirom na višje dajatve, ter ostal; zvesti elani svojega društva tudi vnaprej. Čakajo nas pa tudi v bodoče gotovo prav težki boji. Že sedaj nam gro-d meščansko časopisja s trganjem plač, ko se šele pripoveduj^ da se bodo cene znižale, kaj še bo, kadar se res cene znižajo. Kdor e eital članek dr .a Alojzija Kokalja v „ Slovenskem N*. rodu“, si mora biti na jasnem, da bo ta boj precej hud. Boj pa se bojuje lablca samo takrat, čs imamo tadi materija! na sredstva na razpolago. Vodstvo Unije slovenskih rudarjev. Opomba. Prodno se ae ukrene k# drugoga, se pozivi] «j o vsi člani Unije .slo* venskih rudarjev, da prihajajo redno pl«, čevati svoje tedenske prispevke, iu sicer: v Trbovljah v tajništvo rudarjev .Delavski dom“; v Hrastniku r a imajo vplačevali prispevki v koiisuvtmem društvu, v 'la* gorju v obeh prodajalnah koostfinnega društva in v pisarni Unije. Povsod se je ravnati po že naznanjenih uradnih urah. Delavska zbornica. n. Zakaj so se zaupaHJ strokuvath m-ganizaeij izrekli za avtonomne delavska zbornice? V orblji je bil že pred balkansko vojno uveljavljen takozvani zakon o rad-njama (zakon o delu). Na podlagi tega zakona se je za predvojno Srbijo ustano* vila v Belgradu tudi delavska zbornic^ ki obstoji tudi še danes. Sedež zbornic^ kakor rečeno, je bil v Belgradu. V Belgradn je morala živeti tadi večina članov, osiroma svetnikov, drugi manjši del j« bil porazdeljen po okrožjih cele dežele. V glavnem je urejevat agenda delavske zbornioe ožji odbor svetnikov v Belgradu, le od časa do časa so na širš# seje biti vabljena tadi izvoljeni svetniki delavske zborniee z dežele. Zbornična agende je reševal nastavljeni tajnik, ki pa ni smel biti kak delavec, temveč j« moral biti oseba z visokošolsko naobrazb©. Stroške delavske zbornioe je večinoma noalla srbska vlada, deloma se JB* * pokrivalo tadi z »vodenimi prispevki delavcev. Kako je ta delavska ustanova, kc£» so srbski delavci dobili na podlagi omenjenega zakona o radnjama funkeiu., iraJa, oziroma kako jo je delavstvo znalo izkoristiti, je poglavje zase. V glavnem naa zanima, kaj pravijo delavski voditelji e zakonu o radnjama. Njihova izpoved J» stvarno zalo neugodna. V celoti je zakon o radnjema, Id velja Se danes, samo za Srbijo za delavstvo zeio ugoden. Ako bi se ta zakon sedanjemu razmerja primerno preuredil kot okvirni zakon, bi s tem za delavstvo bilo storjeno mnogo koristnega. Zakon o rad-njama, pa jo navzlic vsem svojim dobrim vrlinam imel to slabo lastnost, da se ni izvrševal. Skratka, zakon o radnjatna je bil in je zakon na papirju. Srbska gospoda je znala delavstvu vse, kar mu je na eni strani dala, na drugi strani zopet vzeti s tem, da je zakon o radnjaina v polnem zmislu besede negirala. Ravnala se je po geslu, da je treba volka sicer nasititi, koza pa mora stati cela. In če je bil zakon o radnjama v Srbiji le zakonom na papirju, je naravno, da je bila tudi delavska zbornica, katera je ustanovljena na podlagi tega zakona, prazna forma, telo brez krvi, truplo brez udov, kajti, ako je znala srbska buržoazija temeljito prezirati zakon o radnjama, ie znala tudi poskrbeti, da je tudi inštitucija delavske zbornice ostala podobna žegnu svetega Blaža. Vse to nam dokazuje, da je zlasti moč strokovnih organizacij v Srbiji bila prešibka in da srbsko delavstvo vsled tega ni bilo v stanu prisiliti buržoazijo in vlado, da prizna zakonu o radnjama tudi potrebno veljavo. Sedaj pa, ko so gospodarske, kulturne in tudi politične razmere v posameznih pokrajinah tako različne, ni misliti, da bi one naprave, katero bo treba izvesti z ozirom na varstvo delavstva, tudi dejansko funkcijonarile, ako bi dejstvovanje teh naprav bilo strogo centralizirano na enem mestu, ki se je po izpovedi delavskih voditeljev samih izkazalo mojstra v negiranju. In ker tudi v bodoče ne bi bilo boljše, nikakor ne moremo akceptirati misel, da se raztegne delokrog delavske zbornice v Belgradu na ves teritorij države. Kar bo na primer prikladnega za Slovenijo, ne bo odgovarjalo prilikam in potrebam Srbije in obratno. Delavske zbornico bodo le te tedaj v korist delavstvu, če bodo v zmislu okvirnega zakona urejevale vsa delavska vprašanja v svojem ožjem pokrajinskem delokrogu. Kajti delo delavskih zbornic ne sme sloneti na praznih teoretskih nazorih, ampak mora biti prikrojeno živim potrebam in dejanskim razmeram posameznih pokrajin. In ker bi se, ako bi se ustanovila le ena delavska zbornica ali pa raztegnilo delokrog delavske zbornice v Belgradu na ves teritorij države, ponavljata v večjem obsegu to, kar je bilo in je še sedaj v malem, namreč, da bi ostala vsa inštitucija le fiktivna. Zato moramo z vsp odločnostjo kako tozadevno centralizacijo zavračati ha zahtevati, da se ustanove pokrajinske delavske zbornice, ki morajo biti popolnoma avtonomne. V svrhcvreševanja skupnih zadev pa naj se, kakor smo povedali, v prvem članku, ustanovi skupen nad. Ta naša zahteva je tembolj upravičena, ho je v Srbiji sedaj vsa industrija več ali mn n j uničena in če popreje ni bilo srbsko delavstvo v stanu uveljaviti zakon o radnjama in pridobili svoji delavski 'zbornici potreben ugled, tem manj bi bilo sedaj v «*nrm Suvali nad veliko večjim aparatom, ker je to delavstvo veliko slabejše, kakor $e bilo pred vojno. Ena centralna delavska zbornica bi faOa vnaprej mrtvorojeno dete. Delavstvo posameznim pokrajin naj v medsebojni tekmi skoSn kar največ izkoristiti vse one naprave ki tnu bodo namenjene. NaSi’ 2>«*s!o loraj mora biti, dajte nam pokrajdiirire avtonomne delavske zbornice. Proti belemu terorju na Ogrskem, Na seji mednarodne strokovne zveze v Londonu se je sklenilo bojkotirati Ogrsko. V to švrho se je izdal sklep, kateremu se mora delavstvo odzvati, da se od 20. t. m. pretrga vsako nadaljno zvezo z Ogrsko. , V tem proglasu so razkrita najhujšega terorizma polna dejanja trinoga Hortyja, oziroma njegove vlade. Nasilstva te vlade prekašajo daleč grozovite zločine nekdanjega ruskega carizma. V smislu sklepa mednarodne strokovne zveze naj delavstvo vseh dežel odkloni vsako delo, od katerega bi imela Ogrska direktno ali in-direkno korist. Od 20. t. m. naprej naj ne vozi noben vlak preko ogrske meje, nobeno pismo in noben brzojav ne sme niti na Ogrsko niti iz Ogrske v tujino. Pre-j trgana mora biti vsa trgovina s to deželo. | Na Ogrsko ne sme priti črez mejo ne premog. ne živila niti surovine. Vlaki, ki so namenjeni na Ogrsko, naj se ustavijo. Bojkot mora biti popoln, ker le tak odgovor krščanskemu belemu terorju na Ogrskem bo preprečil nadaljnja nasilstva. Bojkot proti Ogrski naj pokaže, da je delavstvu mogoče udušiti vsako protirevolucijo. Ta sklep zadeva tudi naše slovensko delavstvo. Drugje in pri nas. Iz Škodovih tovaren v Plznu v Ce-hoslovaški republiki so oddali dne 11. junija 1920 prvo izgotovljeno lokomotivo železniški upravi. Praktični ljudje so ti Cehi, to se mora priznati! Ne lamentirajo okolo, da jim tega ali onega primanjkuje, temveč se lotijo dela in si svojo industrijo urejujejo kakor jim potreba kaže. Pri nas je seveda popolnoma drugače. Res jo sicer, da bi v Jugoslaviji rabili krvavo ne le tovarno za lokomotive, tovarno za vagone, tovarno za gospodarske stroje, ampak celo vrsto tovaren za razne industrijsko proizvode, kojih na vseh koncih in krajih primanjkuje. Vedno slišimo, da so posebno v Sloveniji dani vsi predpogoji za razvoj industrije in kar je tudi res, da imamo premogj les, vodne sile i. t. d., ali kaj vse to pomaga, ko ni zmisla za take reči. So to, kar imamo se skoraj bi rekel človek, na premišljen način ugonablja. Na Jesenicah so vse peči mrzle, v Kamniku se nahaja smodnišnica, v kateri je nedavno tega bilo uposlenih preko 300 delavnih moči, a danes jih je komaj še 60. Stav-binska panoga industrije navzlic velikanskemu pomanjkanju stanovanj ne dela in tako gre vse „lepo“ svojo, rakOvo pot Vlada nima zmisla za pametno trgovinsko politiko, kar ima zopet za posledico, da ta industrija, v kolikor jo šo imamo, ne more dobiti surovin. Brezposelnost postaja čim dalje večja, vseeno pa delodajalci rovarijo proti osemurnemu delavniku kar morejo. Seveda iskati kaj naprednega zmisla pri našem reakcijonarnem delodajalstvu bi bilo brezplodno. Nasprotno, všeč je delodajalcem brezposelnost, ker brezposelnost ustvarja rezervo delavcev, ki ponujajo pod vsakimi pogoji delovno moč in tako postajajo konkurenti svojih zaposlenih tovarišev. Vsekakor torej dobrodošlo sredstvo za zniževanje plač. Zbira se jugoslovanski kapital v bankah. V Sloveniji se banke množe, obstoječe pa svoje glavnice zvišujejo kakor nikoli poprej, ali industrija navzlic temu peša, ker te banke svoje kapitalije porabljajo za vse druge namene kakor pa indu&trijo. Kar se Je dalo na Industrijskih podjetjih pokupiti, so pokupili, novih ustvarjati pa ne znajo ali bolje rečeno nočejo, ker uporabljajo denar rajši v veleveriž- niško svrhe, kar gospodi več nese. Skrajni čas bi bil, da krene vsa gospodarska politika na druga poda. V Črno goro. Finačno ministrstvo je votiralo 1 milijon 100 tisoč dinarjev, pa ne morda za železničarje, temveč za nakup goveje in drobno plemenske živine za Crno goro. Nadalje kredit 2 milijonov dinarjev za nabavo hrane, in ker je vse to potrebno v, Črno goro prevažati, je finančno ministrstvo dovolilo tudi S00.000 dinarjev za na^ bavo avtomobilov. O nadaljnih 11 milijonih dinarjev ,ki jih dobe črnogorski uradniki niti ne govorimo. Govori se sicer veliko o tem, da primanjkuje delavcev in da je treba nekatere agrarne kraje naše države kolonizirati. Kaj pa če bi gospodje Črnogorci opustili svoje brezbrižno in neplodno življenje na črnogorskem skalovju in se vsaj deloma preselili v take kraje, kjer bi državi tudi kaj koristili. Že verjamemo, da je lažje na skalah pasti lenobo in živeti na stroške drugih, kakor pa delati. Ali na-’ stane vprašanje, kako pride delavstvo do tega. da bi ono delalo po nepotrebnem za take nepotrebne izdatke Je že res, da je „slavni“ Nikita fehtaril po celem svetu za Črnogorce, to pa samo radi tega, da je sam veljal kot vladar, in da je imel od te fehtarije sam največ dobička. To pa nikakor ne more biti povod za nadaljevanje lenobe. Črnogorci so krepki ljudje, in ker je dela dosti v agrarnih krajih, naj gredo tja in si zaslužijo kar rabijo. Ali nemara računa vlada in buržu-azija s tem, da bo na račun drugih vzdrževala Črnogorce in si na ta način zasigu-rala zanesljive pandure proti delavcem? Ako je to slučaj, tedaj naj črnogorsko gospodo vzdržuje buržuazija na svoje stroške, ne pa na stroške države. Mi nimamo prav nič proti naši črnogorski brači, ampak delati se morajo privaditi tako, kakor moramo delati tudi mi. ■mrtimr-ir-iirrr--——■ nmcvr Mezdna gibanja. Mezdno gibanje krojaških pomočnikov in šivilj v Zagrebu je s popolnim uspehom končano. Toliko sodrugom v vednost, ki potujejo v Zagreb. Mezdno gibanje. Na podlagi dne 5. t. m. g. Majdiču, posestniku mlina v Celju od osrednjega društva živilskih delavcev vposlane spomenice ter dne 12. t. in, vršečih pogajanj dosegel se je sledeči uspeh: 1. Dosedaj veljavno plače v mlinu in skladišču železnine se morajo zvišati za 35 °/o od 12. t. m. naprej. 2. Uslužbenci mlina kot skladišča železnine zaznamovani v seznamu z dne 5. junija sestavljenega v Ljubljani — prejmejo enkratni nabavni prispevek in sicer zas° K 300’—, za ženo K 250’— in za vsakega otroka pod 14. letom K 150* - to pa pod pogojem, da je isti delavec najmanj 4 mesece od današnjega dno pri tvrdki uslužben, Nabavni prispevek se bode izplačal prihodnjo soboto t. j. 19. t. m. 3. Plačilni kuverti se bodo uvedli ako se dobe m niso predragi. 4. Premog, molca in stanarina ostane kot doslej. 5. Novo sprejeti delavci za mlin in skladišče železnine imajo iste ugodnosti kot drugi- Ta po-godba velja za nedoločen čas. — Za mlinsko podjetje: Majdič 1. r.; za podružnico Celje: Lah 1. r.; za delavstvo: Kasestnik l. r., Možina Josip I. r.• za osred. društvo: Klobčič Mihael 1. r. J n sfTOROviie organizacije. Osrednje druStvo stavbinsklh delavcev, podružnica Ljubljana sklicuje odborovo sejo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 9. uri predpoldne, Šelerburgova ulica 6/II. in prosi za polnoštevilno udeležbo. — Načelstvo. Shod vseh ljubljanskih podružnic dru-Stva živilskih delavcev se bo vršil v nedeljo, dne 20. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne v vrtnem salonu pri „Novem svetu", Gosposvetska cesta 14. Udeležite se polnoštevilno tega važnega strokovnega shoda radi mezdnega gibanja! Shod živilskih delavcev v Celju. V nedeljo, dne 13. t. m. vršil se je v gostilni „Pri zelenem travniku" v Celju shod živilskih delavcev. Temu ob pol 10. uri otvorjenemu shodu predsedoval je sodrug Lah Matija, kateri je po pozdravu navzočih podal kratko poročilo. Nato je sledilo poročilo blagajnika Mesarič Gustava. V debato so posegli z ognjevitimi govori ss. Klobčič Mihael iz Ljubljane, Leskovšek Alojzij in Koren Franjo iz Celja. Vsem govornikom je navzoče delavstvo burno odobravalo. Pokazali so resno in trdno voljo bojevati se za koristi celokupnega proletariata. Iz njih govorov je lahko delavstvo posnelo krizo, v kateri se nahaja jugoslovanski proletarijat vsled kupičenja imetja verižniško kapitalistične družbe in obenem spoznalo potrebo združenja svetovnega proletarijata v enolno močno vrsto strokovnih organizacij. Iz usnjarske stroke. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju, naznanja svojim članom, da se je vršil ustanovni občni zbor nove krajevne skupine čevljarjev v Verbovcu pri Mozirju dne 12. junija 1920. V odbor se bili sledeči sodrugi In sodružice izvoljeni: predsednik: Blatnik Ivan, namestnik: Godnič Franc, blagajnik: Pavlsek Anton, namestnik: Kodrjau Alojz, zapisnikar: Bizjak Josip, namestnik: Sti-gar Franc; preglednika: Gmajner Vincencij in Kuder Karl; zaupnice: Blatnik Julija in Blažič Angela. Sodrug Tomc je v daljšem govoru razložil pomen, korist in potrebo stanovske organizacije. Novo podružnico pozdravljamo. Dne 13. t. m. se je vršil dobro obiskan shod usnjarske podružnice v Šoštanju, na katerem je poročal sodrug Tomc o izvedenemu mezdnemu gibanju. Delavstvo je protestiralo proti zavlačevanju izplačila dovoljenih 30 */„. Dne 13. t. m. se je vršil izredni občni »bor . krajevne skupino usnjarjev v Radečah pri Zidanem mostu, katerega sta se udeležila tudi zaupnika iz Sevnicc in Raj-henburga. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik: Alič, namestnik: Sever; blagajnik: Koren, namestnik: Kocjan; tajnik: Opat, namestnik: Ivančič; preglednika : Jaklič in Bezjak; zaupnika: Kren in Kos. Sodrug Novšak je v_svojem govoru pozval zborujoče tovariše, da korakajo vodno po začrtani poti ter napnejo vse svoje moči, da se društvo okrepi ter tako koraka naprej v boljšo bodočnost. Laško. Tukaj imamo, kakor znano, pivovarno. Položaj delavstva v tej pivovarni nikakor ni zavidanja vreden. Gospod Geiselreiter, ki tukaj pasuje kot ravnatelj, bi dalal čast vsaki menažoriji kot krotitelj divjih zverin. Vpitje, psovanje, preganjanje In metanje delavcev na cesto brez vzroka. |e kar na dnevnem redu. Delodajalci in razni ravnatelji ponavadi niso bogve kak-Uii prijatelji delavstva, to vemo, da bi pa TSflo tako sirovo sovraštvo kakor ga goji 1 ta ravnatelj v tej pivovarni do delavcev kar slučajno, tega pa nikakor ne moremo trditi. Gospod ravnatelj očividno pozablja da se ima sam tudi deloma zahvaliti toli osovraženim delavcem za kruh, ki ga uživa. Poleg velike porcije sovraštva in šikan, daje, kakor je to pričakovati od takega gospoda, „svojim“ delavcem seve da tudi „pošteno“ plačo, tako pošteno, d;i slednji v pravem pomenu besede stradajo. Da se pri slabih strojih dogajajo pogosto-ina nesreče in da so sobe, v katerih stanujejo delavci, podobne svinjakom, to gospoda ravnatelja ne ženira. Kaj pa, če bi si gospod obrtni nadzornik to izkorišče-valno gnezdo enkrat ogledal? Prosimo! Štorje. Da bodo vsi naši tovariši na jasnem glede denarja, ki so ga zaupniki v znesku 460 K nabrali za majsko slavnost, poročamo, da ima ta znesek za vse slučaje shranjen blagajnik sodrug Poteš Jože. Žohar. Štorje. Ponovno opozarjamo vse člane podružnice osrednjega društva kovinarjev, da so stopili novi povišani tedenski prispevki v veljavo z dnem 1. junija 1920 in se je potemtakem strogo ravnati po danih navodilih. Čitatje tovariši delavsko časopisje in poučeni boste. Iz Celja nam pišejo sodrugi: Sliši se kak posamezni glas, prihajajoč iz ust kakega nezavedneža ali celo sovražnika, kot da bi se organizacija v Celjski cinkarni majala. Po našem prepričanju pa je to popolnoma neresničo, ker naša organizacija stoji trdno in neomajno in bode preskrbela, da dotičnim, kateri niso v naši organizaciji in jim raste nekak greben — taisti zopet klavrno usahne. Tudi glas, da vrhovno vodstvo cinkarne ne bode vbodoče pripo-znalo naše organizacije, naj nikogar ne razburja, ker vodstvo mora in bo moralo računiti vsikdar z nami zavednimi delavci, ki se bomo še tesneje oklepali organizacije katera nas bode ščitila kot mati otroka napram krivicam. Razno. Sedmi izkaz o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Usnjarji v Radečah odračunali znesek K 212*—, društvo tiskarjev v Ljubljani odračunalo znesek K 535'—, Leopold Ozimič iz Mežice odračunil nabrani znesek K 227*—^ unija slovenskih rudarjev podružnica v Crni vposlala K 295, unija slovanskih rudarjev v Krmelju od-računala znesek K 874'—, sodrug Novšak odračunal nabrani znesek v Radečah K 28 in Falkner Avgust odračunal pri lesnih delavcih v Kočevju nabrani znesek K 70, usnjarji v Ptuju (poslali po sod. Kopaču) 202 krone. V pojasnilo. v Delavstvo pivovarne *Union“ v Spod. Šiški je prispevalo za sklad žrtev z dne 24. 4. 1920 skupni znesek K 6433*50, od katerega zneska se je izplačala podpora sledečim žrtvam: Škole Martinu 700—, Žirovnik Alojzu K 300—, Strniša Mariji K 1000'--, Gregor Follner K 700 — in Kvas Frančiški K 500-—. Ostali znesek K 3233‘50 pa je bil' izkazan v št. 23 z dne 5. junija 1920. Popravek. Skupni znesek o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne kortusije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24./4. 1920 v šestem izkazu st. 24 se pomotoma glasi na 46.155 K 70 v., pravilno se mora glasiti na 46.401 K 70 vmaija. Obvozni polletni te$aj — na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1.1, Za vstop v tečaj ie vložiti na I vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. junija 1920 prošnjo, ter ji predložili: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. zdravstveno spričevalo. Pouk k podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivalo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hra:;o in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poueujelo ogledovanje klavne živine in mesa. —• Vodstvo državna podkovske šole. i ZaSraale. Vsem onim tovarišem, ki so za časa mojega preiskovalnega zapora mojo žena na kakršnikoli način podpirali, se najpre-srčneje zahvaljujem. Gumzej Alojzij, rudar, Hrastnik. Za nabranih K 251'— se tem potom vsem darovalcem cajiskreneje zahvaljujem, posebno pa sodrugu Zvonimira Steinber-ger-ju, ki se je trudil in nabral gori navedeno vsoto. — Velenje, dne 15. junija 1920. — Jakob Chromij. ©b-jssšila. Iz mnogih tovaren izražajo željo, oa bi se vsakega posameznika navedlo v listu z imenom, koliko je podaril za žrtve. Ako bi bU naš list velik, tedaj bi bilo mogoče ustreči, tako pa je škoda prostora. In končno, kaj bi pomenilo to za javnost, ako bi objavljali cele kolone imen? In navsezadnje je vendar vsak doprinesel svoj prispevek zato, da pomaga žrtvam, ne pa zato, da plača s tem prostor v listu za svoje ime. Blagajniki strokovnih organizacij, pozori Po Sloveniji skusa neki Šalamon Ferdinand polom neke izkaznice iz Belgrada na vse mogoča načine in pod različnimi pretvezami izvabljati od organizacij denar. Vse naše funkcij onarje, posebno pa blagajnike opozarjamo, da temu človeku ne nasedajo. V slučaju, da se ga zaloti, naj se mu dotična izkaznica odvzame. Ste preveč obcut.,lvi ^rak?] Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo?! Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečin© in utrjujejo telo masaže s pravim Elza fluidom! 6 dvojnatiK ali 2j špecijalni steklenici 36 K. Potrebovan bi odvaja?^?, okrepčil joče sredrlvo? Poslužite se’ T® Fellerjevih' pravih Elza-krogljic, 6 škatliic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. TcHer. Stubica 'e % Elza trg št. 334, Hrvatska. P Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiaka ^Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. !***«* ** asuaaafcu: 'utnata* tx cauuui S = KAJO DELIČ ------------ P ^ draguljar in zlatar jf sjj Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4. ¥ >" priporoča svojo k |j zlatarsko in draguljarsko delavnico | £ za nova dela in popravila vsake vrste, kakor S Jij tudi za pozlato vanj o in posrebro vanje itd. V K « ima zlatnine in srebrnine, „orožne 8 prstane po vseli Vzorcih in merah, n bane L L d £ 3 „ ‘“di iQ srebro ter »Mut* g 3 po naj višjih cenah ali pa izmenjava za doto g ♦j Nago. smmb m P W x 1 */t orala obseza- jočim posestvom vred ii ^JaSCI |s ita prod«|, Zemlja je L razreda ter je 8 minute od glavne ceste, od cerkve 1,l* m«, od postaje pa 3 ure oddaljena. Kupnina znaša 4000 K. Na pismene ponudbe se ne ozira. Osebno se dogovori z Marijo Robič, Brezje 17, p. Dobje pri Planini, žel. postaja Sv! Jurij ob južni železnici. SSSSSSSSSSSSTSSSS Okrajna bolniška blagajna W jv Ljubljani, |---------------« Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne . re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob vedeljah in praznikih ZZSZEZ je blag j na zaprta, sgs " sprejme lite iti! lin Ullii Levstikova ulica 19. HB«raMgiiaia®iakM mr SMeJSet« obdržati nrojakpoiel Moteta faradi Mor tartntt BHAbo Mo? Motate aotottncft i»o*o ||qv in c.grcevl Uporabljajte Kellerjev© jksvo Šzc oboama, koto obvarujoče pomado! Občudovani bodeiel Zavidani! 1 lonček 9 K, «0. Dl snoč-na|še vrste 12 K. K temu F«UefJev0 Mjftaejge liiifao-a mle&oo milo IS K. c Hefotd tk««8i tepe« znatne temi FnUttjev: po« Qn Vssacchiua p o moda ■I tast las doseže bojite tam! Za preči prim}, ps> isao odveuje! Zahranl plešo! 1 lonček 9 K. Ko. IttKKkaiMtM Ione mflo n umivanje glav«UK. Šampon 1 K. Murito »Mkt 2K »v. a % te8JL a *a Hailji Vas kurje eiaset Fetfarjev prast bsistevriri oblic ačtaksje brez bo-tafia, hitro in a-nealJividNobenjb Janfltt <*» veš? Notesih žulje* l llthene trde k©žri X x tn«a »a kali Poštarjeve Eta w 1mfc. 1 Skati Ja 7 K. Mlerjev usinabil prašek proti potoaju. 1 Partij* • K. Fellerjcv meotolnl črtnlk »oper glavo- in Mhebet X žkabjlea 4K. ra&Mjtr Ba fisid. S Arajatfk •» t vrta* ipadjajui steklenki 38 K. HaJboljSl padam z najfcnejfcn duhom od CK MfMj. Naj finejši Hags-poder Dr. Ktaf«. boi, Msm in nunen, 1 velika Sketlja 11 K. Mtašm FMeoovka v eteHieln* po SK ta UK. Omot in poštnin* porab«) a najarnaja. V. a Mala SkaM|ica 4 K, 6 K. s veHka P»*t% (Koto«#** Bn kg Ml SM (Miieteka) Zdravnik bb^ujue Ordinira 1 M- Pfat Sbutovmje m. m m spiofao xdnv(i«uie kU — Vri Turjaški rig št A v okr. hoL blag. %. 'm im 010—>*I1 fags9š ng 9L A. »pioioo zdruvljcaje 2—3 ftsmmktdL it W iusSnnr ‘.11—»/U2 idtejmau. ajfafa« »teuv^mde 1^1 Teptata* 4. k ilojz KRlste T«ptah( * L eplošuo »dravpUDje - NptaoihA Miši-podgane steniee-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mota najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K10*—; ca podgane in mUB K 10*-; za ščurke K10*-; posebno močna vesta K20> posebno močna tinktura za atanloo K 10*—; uelče-viiea moljev K10*—; prašek za uši v obleki ta perila K 6*— in I0-— proti mm vijem K 10—; proti ušetn prt perutnini K 10*— prašek proti mrčesom K v— in 12 —; mazilo proti " C5awi, id potreba zglasiti v pisani atovi itakaznieo - J ase- sutvi iiaa**iu«i sm zdravnika (bolniško zglasnieo): imw te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Trošlrov ki nastanejo, kadar zhoiali fl*n um n«. vixh; w msumiu^jv a*vc> nvuukt io v uujuui atiuajiu. Trošit*.v ki nastanejo, kadar zboleli član um pozove druge zdravnike, da ga ločijo, d« povrne bolniška Magajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni- bolniški list tte utora takoj oddati v blagajniški pisarni Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. £a vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Boluiščaina se izplačuje vsako soboto, če je ta dut praznik, pa dan prej od 8. zjutraj de L popoldne. £ pritožbami se je obračati de načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Sašah Proletarci vseh dežel, združite se! Mndeh K S*— fe 10- -; mažite ca oši pri »vini K «■— ki 10-—; tinktura prod mrčesu na sadja ta na Menja* (uničevalec fasflln) In anmvtjam K 10*—; mazilo proti gaijam K 10*— fcčUja po povzetju zavod ca akapont M. Mukety Zagreb 6., Petripjsfca ni. K. Sirite list -Delavee*. w taj UČITELJSKA TI8KARN71 uunu, fifflSUa alka ta. s. ^kr-a ntama ni* t mj» ■» Tiskovine ca šoto, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila - aa shode in veseMen. - LETNE ZAKLJUČKE tiskanje listov, knjig, bso-.*. - far itd. Itd. - v STEREOTIP UA LITOGRAFIJA. Sodnigi I Zadrisinlkl I Vlagajte svoje prUiranke v lastno hraitlfinico I Poitai žokovui račun it 10£32. Telefon lu ter urban &t* Konsumno društvo za Ljubljano in okolice branllitem oddelku hrfinilne vloge VeSje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da. dvijj nejo zneske i* te vloge iele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 /s * Za varuocjt hranilnih vlog jaro-ži blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanc okrog 10 milijonov kron, druitvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. =3==^ Vlome sprejemajo In IzplaluJeJo mse podrtižniou Konsutnnega drsfttva za Ljubljano in okolico, ki so: V Spodnji Šiški v Tiubljani; na Olinouh pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ui., Sodna u! Krakovski nasipa Rosna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenj »kam; na Savi (obe. Jesenlee) n Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; ^Borovnica; Radovljica. Celje; Šoštanj; litija; Št. Lovrenc __________ Ocrj« pri Bledu; Stom pri Oolja; Fala nad Mariborom ‘i Krc a jaka gora; Mojstrana; Ceij Črna EU Wib«*k; Maribov; U«ja Sv. An« pri TriBšu ; Gcvje pri Bleč Rog,iška Slatina oška Bela-JavoraiB; Borovnica; Radovljlc Koroškem »A & Pohorju; Kamnik; P»««rako; Križe mIMI&u ; ;n- jr-da nad Mariborom; Rn,