PRED 30IETI.
■ B
... Iti 39 LET P0Z1EJE
«» Dati moramo streho milijonom naših ljudi
Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel v soboto voditelje gradbenega ministrstva in federalnih gradbenih ministrstev z gradbenim ministrom zvezne vlade Stevom Zečevičem na čelu. Sprejemu je prisostvoval glavni tajnik predsedstva vlade Mitar Bakič.
V razgovoru, ki je trajal poldrugo uro, so se dotaknili vseh perečih vprašanj naše gradbene stroke, ki njihovi pravilni rešitvi maršal Tito Pripisuje velik pomen.
Ko so mu poročali o konferenci, ki je bila te dni v gradbenem ministrstvu, se je maršal Tito zanimal za Potrebe tega ministrstva glede na obnovo poslopij in za druga javna dela ter je v zvezi s tem dejal:
»Moram vam povedati, da se obnova ne bo mogla opraviti na breme državnega proračuna. O tem si mo-ramo biti na jasnem, zakaj toliko denarja bi ne mogli niti natisniti. Ima-Mo redne izdatke, toda nimamo rednih dohodkov, kar pa prejemamo za industrijske izdelke, ne zadostuje.
Za zdaj se moramo pri obnovi za dovoljiti predvsem z iniciativo širokih ljudskih množic. Toda ne smemo le prepustiti same sebi, temveč jo moramo uravnavati in podpirati. Jasno le, da bo del sredstev morala prispevati država in mislim, da bi bilo najbolje, ko bi v bodoče socialno po-dioč, ki jo že zdaj dajemo v ogromnem obsegu, dajali tistim, ki so je deležni, v zameno za njihovo sodelo-
Vanje pri javnih delih, ki ne terjajo Ni pa pi avilno. skrbeti za zdrave Mnogo gmotnih sredstev, temveč ljudi ter jih puščati v brezdelju ali Predvsem delovno silo. To bi bil za-	(Nadaljevanje na 5. strani)
Proslavili smo naš jubilej
Na Gospodarskem razstavišču smo 26. septembra proslavili trojni jubilej: 30 let osvoboditve, 25 let samoupravljanja in 30 let obstoja našega podjetja. Na proslavi je bilo več kot 3500 naših delavcev in številni gostje, med katerimi sta bila tudi člana sveta federacije Ivan Maček-Matija in Viktor Avbelj, predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Jovo Nikinovič, član izvršnega odbora predsedstva ZKS Lojze Briški, član predsedstva izvršnega sveta SRS Janez Vipotnik, predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič ter številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin, zveze sindikatov Slovenije, predstavnikov OZD, investitorjev, drugih poslovnih sodelavcev, Univerze in RTV ter tiska.
lavskega sveta podjetja Lado Janžekovič. Poudaril je, da je bil čas nastajanja Gradisa poln neverjetnih naporov, da bi čimprej obnovili osiromašeno deželo, to je bil tudi čas udarnikov, novatorjev, skojevcev, ko nikomur ni bilo težko storiti nekaj za naš nov sistem. Gradis se je v vseh teh letih razvijal z lastnimi silami in lastnimi kadri. Nismo se zapirali vase, temveč smo imeli odprte oči in posluh za vse dosežke moderne tehnike, pot ezane s sodobno organizacijo dela ter se vseskozi borili za dosledno uresničevanje delavskega samoupravljanja. Tako se je že spomladi 1950 sestal prvi delavski svet in od takrat dalje delavci sami odločajo o vseh vprašanjih našega dela in življenja.
Proslavo so popestrili še nastopi Partizanskega pevskega zbora, Godbe Milice, pevcev Stanka in Rajka Koritnika ter recitatorja Andreja Kurenta. Po proslavi so si prisotni ogledali še film o Gradisovih 30. letih in nez Raušl je najprej pozdravil vse njegovih uspehih, nato pa je bilo v prisotne gradisovce in goste, nato vseh prostorih Gospodarskega raz-pa je besedo prevzel predsednik de- stavišča tovariško srečanje.
časno glavni vir, dokler ne dobimo nekaj na račun reparacij in dokler ne nabavimo sredstev iz raznih dohodkov. Zdravi ljudje, ki so de- Predsednik konference osnovnih ležni socialne podpore, lahko delajo, organizacij sindikata GIP Gradis Ja-
Sirofco, ravno izpeljite cesto, ki nam držala ko v svobode mesto f čvrst most nam sezidajte čez prepad, da zopet mogel bo do brata brat.
Oton Župančič
-š-ši-ss

M m
Bil
le<f 30 leti so bili na tem prostoru še travniki, danes pa tu že stoji in se še gradi moderna termoelektrarna Šoštanj
Ob 30 letnici!
Letos proslavljamo 30-let-nico ustanovitve Gradisa, gradbenega podjetja, ki je v času svojega delovanja doseglo sam vrh jugoslovanskega gradbeništva, saj je že nekaj let med največjimi podjetji v Jugoslaviji, v letu 1974 pa drugo največje. Mislim, da smo lahko ponosni na ta dosežek, saj smo ga dosegli pretežno na teritoriju naše republike v konkurenci s 60 podjetji gradbene operative Slovenije.
Ponos nas lahko navdaja tudi nad našimi projektantskimi in tehnološkimi dosežki, nad našo opremljenostjo in našimi sodobnimi konstrukcijami Pri tem ne gre pozabiti delež naših obratov, ki so v veliki meri prispevali k rezultatom našega dela, njihovimi izvirnimi konstrukcijami in uporabljenimi sodobnimi tehnologijami. Tesno se je v Gradisu zrasla z našo operativo tudi projektantska dejavnost, s katero smo često uspeli na tržišču, ki nam je prinašala sodobne rešitve in cenene izvedbe. Vse to pa smo dosegli predvsem z velikim zalaganjem vseh članov našega kolektiva, ki so vsak na svojem delovnem mestu doprinesli k uspehom in napredku. Če smo doprinesli vsak del k ugledu podjetja, smo lahko zadovoljni.
Če pa se sedaj vprašamo, ali smo storili vse, kar bi lahko ali smo dali naši družbi tisto, kar je od nas pričakovala, pa le lahko ugotovimo, da smo ji še dosti dolžni. Naša družba pričakuje od nas še mnogo več, pričakuje večje vključevanje v stabilizacijske procese, v večanje produktivnosti, v angažiranje na drugih tržiščih itd. Zato mislim, da je pred nami še mnogo podrobnega dela, da bomo morali podrobno v vseh vejah naših dejavnosti proučiti možnosti za napredek in vključevanje v naše gospodarske procese, da bomo kot največ ji nekak kažipot za bodoči razvoj, za smotrnost v delu in aktivni element pri naših stabilizacijskih prizadevanjih. Pri tem bomo morali često gledati širše, kot ozko podjetniško, z več posluha za našo okolico, z ra-j zumevanjem za vse tiste potrebe, ki bodo pokrite dajale naši družbi enake možnosti razvoja in s tem uspevanja v celoti.
Mislim, da pri tem lahko računamo na naš kolektiv, na ] njegovo zrelost in zavzetost, zato v uspeh ne dvomim in vam ob 30-letnici Gradisa želim vse najboljše!
Inž. Hugo Keržan
Delavski svet
je razpravljal
Po nekoliko daljšem presledku je imel delavski svet 26. avgusta svojo redno sejo. Nabralo se je kar precej nerešenih zadev. Ki spadajo v njegovo področje.
Na omenjeni seji je delavski, svet dal predloge za spremembe in dopolnitve nekaterih splošnih aktov in predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v GIF Gradis, ter jih predložil TOZD v obravnavo. Razpravljal je o predlogu za uvedbo avtomatske obdelave podatkov in o nakupu lastnega računalnika. Pri tem je sklenil, da naj se osnuje oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov v razvojni službi in ne kot posebna strokovna služba, kakor je to predlagal odbor za razvoj in organizacijo. Nadalje je dopolnil odbor za splošni ljudski odpor z izvolitvijo novih članov ter končno rešil vprašanje podeljevanja spominskih daril delavcem, ki so vstopili h Gradisu od Tehnogradenj.
Posebej se je delavski svet zadržal pri vprašanju prevzemanja del v tujini in sprejel stališče, da naj strokovne službe aktivno sodelujejo pri pripravah dogovorov ter pri organizaciji pridobitve potrebnih tehničnih in komercialnih informacij za pripravo ponudb pri izvajanju del v tujini.
Kot predloge splošnih aktov in nekatere spremembe teh je delavski svet sprejel predlog osnutka pravilnika o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načina njihovega zavarovanja, predlog spremembe pravilnika o podelitvi spominskih daril in predlog za sprc-^mHo pravil o Gradisovih nagradah.
Večje spremembe so bile potrebne pri pravilniku o stanovanjski gradnji. Spremembe so bile potrebne zaradi spremenjenih predpisov za področje gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini in zaradi hovega zakona o stanovaniskih razmerah, ki so izšli v zadnjem času.
S stanovanji odslej gospodarijo stanovanjske skupnosti občine, na področju katere je družbeno stanovanje. Te skupnosti dobivajo tudi najemnine od stanovanja, katerega vlagajo organizacije združenega dela v upravljanje stanovanjski skupnosti, kadar ga dodelijo svojemu delavcu, hišni sveti vzdržujejo stanovanja. S tem je prenehala z delom naša TOZD — uprava stanovanjskih hiš, ker za njo ni bilo več zakonske podlage (najemnine, vzdrževanje). Poleg sprememb pravilnika, ki so bile nujne zaradi spremenjenih zakonov, je delavski svet predlagal, da naj se briše iz našega pravilnika o stanovanjski gradnji obveznost za 5 »/o polog od vrednosti novega stanovanja, ko ga TOZD dodeli svojemu delavcu. Polog se je štel kot brezobrestno posojilo TOZD, ki je stanovanje financirala ter se je delavcu vračal v mesečnih obrokih v višini polovične najemnine za stanovanje. S tem, ko pobira najemnino stanovanjska skupnost, bi morala tudi pri prevzemu stanovanja v upravljanje sprejeti obveznost za vračanje posojila. Ta razmerja se rešujejo s pogodbo med TOZD in stanovanjsko skupnostjo, kakor določa zakon. Kolikor ne bo mogoče s pogodbo urediti obveznosti, bo prevzela odplačilo pologa TOZD in sicer za vse tiste delavce, katerim še ni bilo vrnjeno, kar so položili ob vselitvi. Za naprej pa naj bi obveznost odpadla, saj je bilo že sedaj veliko izjem, ko pologa ni bilo treba (selitev iz slabega stanovanja, ki ga je bilo treba rušiti ipd.).
Dodatno je delavski svet predlagal, da naj se predvidi možnost odobravati dodatna posojila zaradi podražitve stanovanjske graditve. Veliko je namreč problemov, ko je delavec dobil posojilo do najvišjega možnega zneska posojila, pa sedaj ne more dokončati svoje stanovanjske hiše, čeprav je pri najetju posojila bilo to zagotovljeno, kakor zahtevajo določila našega pravilnika, ker so se cene prehitro višale. Enako je tudi. pri nakupu stanovanja v blokih. Dodatno posojilo bo smela TOZD odobriti le proti dokumentaciji o upravičenosti (npr. razlike o cenah materiala, razlika pri pogodbeni ceni ipd ) le tistim prosilcem, katerim je bilo pred največ 4 leti odobreno posojilo. Pa še en pogoj je: tisti, ki zasedajo družbeno stanovanje in prosijo dodatno posojilo, bodo dobili dodatno posojilo le pod pogojem, da se bodo pismeno zavezali izprazniti svoje stanovanje najkasneje v enem letu po prejemu posojila za razlike v ceni.
S tem se predvideva, da bo mogoče z manjšimi sredstvi sprostiti še vedno zasedena družbena stanovanja oziroma omogočiti delavcem do ustreznega družinskega stanovanja v čim krajšem času.
Glede na spremembe zakonskih predpisov v zvezi s sestavljanjem zaključnih računov in periodičnih obračunov ter zaradi uvedbe oddelka avtomatske obdelave podatkov, je bilo potrebno predložiti spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v GIP Gradis. Spremembe morajo potrditi delavci TOZD na zborih z večino glasov; da bodo veljale. Predlog je tudi za razširitev dejavnosti pri TOZD gradbena enota Ravne na Koroškem, da bi lahko izdelovala in prodajala betonske Izdelke in opravljala določena mizarska dela. Delavski svet je zavrnil zahtevo te TOZD, da bi se ukvarjala s transportom in z uslugami strojne mehanizacije, ker to spada glede na že sklenjene dogovore in registracijo pri sodišču v dejavnost TOZD strojno-prcmetnega obrata v sestavu GIP Gradis.
Nadalje je delavski svet dokončno rešil vprašanje podeljevanja nagrad za več let dela pri podjetju ter izjemno priznal te-nagrade delavcem, ki so vstopili h Gradisu od Tehnogradenj, s tem da se jim šteje v skupno delovno dobo za priznanje darila tudi čas, ko so bili pri podjetju Tehnogradnje in eventualno še prej pri Gradisu.
Končno je delavski svet sklenil, da pristopimo k dogovoru o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Ptuj ter k sporazumu v enaki zadevi v občini Novo mesto. Za podpis sporazumov je pooblastil tov. Franca Štuhca za prvi sporazum in tov. Jožeta Zajca, direktorja TOZD GE Ljubljana okolica, za drugi sporazum.
Delavski svet je sprejel na znanje priporočilo sindikalne organizacije v podjetju glede omejevanja nadurnega dela na vseh področjih. Zavzel se je za to, da se sme opravljati nadurno delo le v izjemnih primerih in po predhodni utemeljitvi uvedbe takega dela.
Z. R.
Gradis se približuje največjemu gradbenemu podjetju v Jugoslaviji
Letos je revija »Ekonomska politika« pohitela z objavo podatkov o dvesto največjih organizacijah združenega dela v Jugoslaviji. Med njimi je 130 podjetij s področja proizvodnje (industrija, rudarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo), ostalih 70 pa s področij prometa, zvez, trgovine, gostinstva in turizma.
Med 130 največjimi proizvodnimi organizacijami je bil Gradis v letu 1974 na 62. mestu.
Zgovorni podatki
Za gradbena podjetja smo napravili izvleček, ki ga prikazujemo v
	Rang v SFRJ			Ime podjetja
št.	1974	1973	1972	
1	53	45	53	Komgrap
2	62	59	92	Gradis
3	76	74	76	Rad
4	80	80	90	Trudbenik Industro-
5	94	79	—	gradnja Ratko
6	121	105	99	Mitrovič
7	123	113	104	Hidroelektra
8	128	110	123	IMP
Zneski za celotni dohodek in sredstva so v milijonih dinarjev. Vidimo, da gre za štiri beograjska in po dva zagrebška ter ljubljanska podjetja. Gradis je po vseh navedenih podatkih drugi za Komgrapom, razen pri sredstvih, kjer je pred nami zagreb-
preglednici največjih gradbenih delovnih organizacij v Jugoslaviji.
Kraj^	Celotni dohodek z inter. brez		Povpr. poslov.	Povpr. število
org.	realiz.	inter.	na sred.	slenih
Bgd	1989	1539	548	7607
Lj	1881	1377	583	5667
Bgd	1541	1085	484	5582
Bgd	1433	997	431	4772
Zgb	1306	935	422	4935
Bgd	1035	1085	250	5124
Zgb	1081	1081	703	4735
Lj	1029	890	466	3311
ška Hidroelektra, s katero sodelujemo pri gradnji jederske elektrarne v Krškem.
Zanimiva je razvrstitev podjetij po kazalniku produktivnosti, to je po celotnem dohodku na zaposlenega — v tisočih dinarjev.
Zap.
št.
Podjetja
1.	Gradis
2.	1MP
3.	Trudbenik
4.	Rad
5.	Industrogradnja
6.	Komgrap
7.	Hidroelektra
8.	Rolko Mitrovič Poprečje največjih
CD/zap.
332
311
300
276
265
261
223
212
272
Sred./zap.
103
141
90
87
83
72
148
49
93
CD/sred.
3,23
2,21
3.33 3,18 3,10 3.63 1.54
4.34 2,92
V drugem stolpcu je kazalnik opremljenosti, to so sredstva na zaposlenega — tudi v tisočih dinarjev; v tretjem stolpcu pa dobimo s količnikom med celotnim dohodkom in sredstvi, učinkovitost sredstev.
Gradis med velikimi
Gradis se kljub povečanju celotnega dohodka za 66 “/o v primerjavi z letom 1973 ni premaknil navzgor po lestvici največjih; celo zdrknil je za tri mesta od 59. na 62. mesto. Toda zanimivo je, da se niti eno gradbeno podjetje ni povzpelo navzgor, saj so z izjemo Trudbenika, ki je ostalo na 80. mestu vsi ostali nazadovali — poprečno za devet mest. Se več, leto poprej je bilo med 130 naj večjimi 11 gradbenih podjetij, lani pa le še 8. Zanimivo je še to, da bi bil Gradis po celotnem dohodku brez interne realizacije predlani in lani na nespremenjenem 84. mestu.
tri podjetja, od poprečja naj večjih pa smo boljši tudi za 11 "/o.
Veliki v Jugoslaviji
Leta 1972 je bilo naj večje podjetje (gre pravzaprav za'sama združena podjetja) Kombinat Jugometal iz Beograda z 9,58 mia din celotnega dohodka in le s 7224 zaposlenimi. Leta 1973 je bilo največje podjetje »Rudarsko topioničarski basen« Bor s 14,15 mia din celotnega dohodka in 14.149 zaposlenih, Lani pa je bilo največje podjetje INA iz Zagreba z 22,04 mia din celotnega dohodka in 18.430 zaposlenimi.
Po številu zaposlenih je vrstni red največjih podjetij precej drugačen kot po celotnem dohodku. Zanimivo je spoznati vsa jugoslovanska (združena) podjetja, ki so imela lani več kot 20.000 zaposlenih.
Tisoč
delavcev
1.	Sipad Sarajevo	52
2.	ŽTP Beograd	48
3.	ŽTP Zagreb	34
4.	Energoinvest Sarajevo	30
5.	Crvena zastava
Kragujevac	30
6.	ŽTP Sarajevo	28
7.	RMK Zenica	27
8.	Iskra Kranj	26
9.	Elektronska
industrija Niš	22
10 PPK Beograd	22
11.	J adranbrod Zagreb	22
12.	UPI Sarajevo	21
13.	MAG Beograd	20
Predlani je bilo 11 podjetij z več kot 20.000 zaposlenimi delavci, lani pa kot vidimo že 13. Tudi največji Sipad je imel predlani 48 tisoč delavcev lani pa že 52 tisoč delavcev.
Poglejmo zdaj še vrstni red podjetij po celotnem dohodku. Na prvem mestu — kot rečeno — je zagrebška INA. nato pa sledijo: 2. RTB Bor, 3. Jugometal Beograd, 4. Naftagas Novi Sad, 5, Crvena zastava Kragujevac, 6. RMK Zenica, 7. Sipad Sarajevo, 8. Iskra Kranj Iz 9.51 mia din CD; leto prej je bila na 10 mestu), 9. Energoinvest Sarajevo in 10. UPI Sarajevo.
Veliki v Sloveniji
Lani je bilo med 130 naj večjimi proizvodnimi podjetji 21 podjetij iz Slovenije, predlani pa le 16. Podjetja, ki nimajo ranga za leto 1973 in 1972. torej niso bila uvrščena med največje organizacije.
Gradisovo mesto med največjimi v Sloveniji se je premikalo takole! 1971 — 7. mesto, 1972 — 11., 1973 — 8., 1974 — 9,
Po celotnem dohodku je še nekaj, predvsem trgovskih podjetij pred Gradisom in sicer: Slovenijales, Metalna, Emona, Petrol, Mercator, Ju-gotekstil, Kovinotehna, Slovenija avto, Lesnina, Elektrotehna in Kompas. Po številu zaposlenih je Gradis na 7. mestu (leto prej na 8. mestu) v Sloveniji. Poleg štirih proizvodnih podjetij, navedenih v preglednici — ta imajo vse prek 10 tisoč zaposlenih — imajo več kot v Gradisu zaposlenih še v ŽTP Ljubljana — 13.322 in v Slovenijalesu — 13.570 zaposlenih.
Pri vseh navedenih primerjavah pri Gradisu ni všteta naša dejavnost v tujini. To pomeni, da bi bil Gradis vključno z vsemi svojimi zmogljivostmi še za kakšno mesto višje med naj večjimi jugoslovanskimi podjetji.
Sicer pa končajmo naš zapis z mislijo Paula Veleryja, kot je lani zapisala »Ekonomska politika« na prvi strani:
»Slabost moči je v tem, če verjame samo v moč«.
Po sredstvih je bil Gradis leta 1973 na četrtem mestu, lani pa se je povzpel na drugo mesto zaradi velikih vlaganj v osnovna sredstva, predvsem v nakup strojev in zaradi povečanja obratnih sredstev, predvsem tujih.
Po številu zaposlenih je bil Gradis leta 1972 na četrtem mestu, leto kasneje pa na tretjem mestu, lani pa že na drugem mestu.
Gradis se ,e prvemu mestu med gradbenimi podjetji še najbolj pri-oližal po celotnem dohodku z interno realizacijo. Ta je tudi sicer merilo za rangiranje vseh podjetij. Po sedemmesečnih podatkih za leto 1975 kaže, da bomo letos dosegli 3000 mio din CD, kar bi predstavljalo skoraj 60 */« porasta vn nas bi zagotovo uvrstilo — prav za tridesetletnico obstoja Gradisa — na vodilno mesto v Jugoslaviji.
Vodilni pa smo postali že lani po produktivnosti in to celo za 7 °/o pred 1MP, ki nas je še leto poprej prekašal za 12 ®/»; tedaj smo bili na 4. mestu, poleg IMP sta bila pred nami še Komgrap in Trudbenik, oba iz Beograda. Poprečno produktivnost naj večjih prekašamo za 22 “/o. To so vredni doseški za naš jubilej.
Tudi pc opremljenosti smo med vodilnimi, saj sta pred nami le IMP (izrazito industrijsko montažno podjetje) in Hidroelektra, ki je podobno kot sta v Sloveniji Primorje in Slovenija ceste nadpoprečno opremljeno zaradi izrazitih nizkih gradenj. Tudi po opremljenosti smo nad poprečjem največjih in sicer za 11 °/o.
Če učinkovitost angažiranih sredstev merimo s celotnim dohodkom, potem nas po učinkovitosti prekašajo
Javno priznanje Gradisovim delavcem v Krškem
Dela na gradbišču reaktorske elektrarne v Krškem vidno napredujejo. Zastojev ni in vse se odvija po predvidenem načrtu. Ko so naši delavci nedavno zaključili, betoniranje reaktorske plošče, je glavni direktor inž. Hugo Keržan prejel čestitko naslednje vsebine:
»Ob zaključku betoniranja reaktorske plošče v Krškem, bi vam rad izrekel pohvalo za odlično opravljeno delo. Gradisovi ljudje, s katerimi delamo, so dokazali, da ste zelo sposobna organizacija. Pri projektu take razsežnosti bodo vedno nastajali problemi. Prepričan pa sem, da bomo s sodelovanjem Gradisovih in drugih jugoslovanskih tehničnih in administrativnih strokovnjakov te probleme rešili in uspešno nadaljevali z izvajanjem tega pomembnega projekta.«
D. C. Parsons Project Manager
Gradisovi nagrajenci 1975
Na podlagi pravil o Gradisovih nagradah se podeljuje vsako leto delavcem »Gradisa« za njihove izjemne uspehe in dosežene rezultate 9 denarnih nagrad, dvema najboljšima temeljnima organizacijama združenega dela pa diplomo za njihove dosežene uspehe.
Po soglasnem sklepu komisije so letos prejeli denarne nagrade:
Prva nagrada
KERŽAN inž. Hugo, glavni direktor podjetja.
ing. Hugo Keržan
Tov.. Keržan inž. Hugo se je zaposlil pri podjetju že leta 1946. Do leta 1953, ko ga je delavski svet podjetja imenoval za glavnega direktorja, je bil zaposlen na raznih odgovornih mestih. V času njegovega Vodstva je podjetje Gradis doseglo vrsto vidnih uspehov. S tehničnimi izboljšavami, sodobnim načinom gradnje, z boljšo mehanizacijo in av-tofnatizacijo delovnih postopkov smo se povzpeli v sam vrh slovenskega gradbeništva. Naše podjetje pa seje Uveljavilo tudi po vsej domovini in zadnji čas tudi v tujini. Inž. Hugo Keržan je vseskozi sodeloval pri delavskem samoupravljanju, bil je pobudnik sodobne organizacije dela. Kod njegovim vodstvom so se dvig-Uili vsi ekonomski pokazatelji, dvig-Uila se je produktivnost dela delav--ca, kar je posledica, da so se tudi •bočno dvignili osebni dohodki.
Tov. inž. Keržan Hugo je nenehoma vlagal vse svoje strokovne in organizacijske sposobnosti v to, da Se je naše podjetje v vseh pogledih Povzpelo v sam vrh slovenskega gradbeništva.
Druge nagrade
BOŽIČ Janez, pomočnik komercialnega direktorja za nabavo in prodajo.
V letih svojega zagnanega in Uspešnega dela je skrbel za nabavo •uateriala in delovnih sredstev v Podjetju. Večkrat je bilo pomanjkanje določenih kritičnih materialov in
tov. Božič je bil tisti, na katerega smo se lahko zanesli, da nam bo listo, kar nj dobiti vendarle pravočasno dobavil, pri tem pa ni pozabil na načelo, kako čim ceneje in s čim manjšimi stroški izvesti nabave.
Z izpopolnjevanjem skladišča in opreme na skladiščih je ustvaril močno materialno bazo službe nabave materiala. Lansko leto je pravočasno reagiral na predvideno letošnje več kot 100 °/o povečanje potreb po betonskem železu, armaturnih mrežah itd. Realizacija takih sunkovitih sprememb in potreb po materialih pa zahteva posebno v konjuktur-nih obdobjih celega moža — moža, ki slavi te dni svojo 30-letnico pripadnosti z dušo in telesom Gradisu.
Janez Božič
ŠPINDLER Albert, vodja obrata betonskih izdelkov v okviru OGEM.
Poznamo ga že 25 let kot izredno vestnega in točnega človeka, ki zna pritegniti za sabo celoten kolektiv. Za njega ni teritorijalnih preprek, saj ga srečamo vedno tam, kjer je najpotrebnejše. Tako je deloval kot delovodja na raznih večjih gradbiščih, med prvimi je bil poslan tudi v našo enoto v Nemčijo, kjer je veliko doprinesel k ugledu podjetja, veliko novih delovnih izkušenj pa je prenesel v domače razmere. Sedaj dela kot vodja obrata betonskih izdelkov in v tej vlogi je prišla do izraza njegova izredna sposobnost vodenja kolektiva, samoiniciativa in nenehno iskanje novih, boljših in gospodarnejših tehničnih rešitev, konstruiranja novih opažev in uvajanja novih tehnoloških postopkov.
Albert Šp'ndicr
CVIKL inž. Ferdo
Tov Cvikl inž. Ferdo intenzivno sodeluje pri pripravi in izgradnji Elektrarne Šoštanj IV od prvih razgovorov ž investitorjem dalje. Njegova prisotnost na gradbišču je redna, kjer vodj in rešuje vse tehnične probleme skupno s tehničnim vodstvom gradbišča. Število delovnih ur na gradbišču Elektrarne znatno presega obračunano kvoto ur. Gradnja objektov poteka v rokih, delno še pred pogodbenimi roki.
ing. Ferdo Cvikl
Tretje nagrada
ZAMUDA Ivan, VK kovinostrugar
Na tem delovnem mestu je tov. Zamuda Ivan zaposlen od leta 1945 na stružnici, ki je stara že 100 let in jo je s pomočniki pred 25 leti ponovno usposobil za normalno delo. Ta stružnica je zaradi velikih dimenzij zelo iskana in vselej zasede-
predelave lesa, je zelo vesten in vedno pripravljen pomagati sodelavcem. Posebno skrb posveča izobraževanju delavcev in varstvu pri delu, Nadpovprečna mehanoopremljenost ža-galnice v slovenskem in jugoslovanskem merilu je v veliki meri tudi plod njegovega dela. Aktivno sodeluje tudi v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah.
Ivan Kralj
Tovariš Kralj Ivan =e je vključil v Gradis kot zidarski vajenec s 15. teti. V letih 1964—1966 je obiskoval in uspešno končal delovodsko šolo, nakar, je bil nameščen kot gradbeni delovodja in je vodil dela na raznih objektih. Na vseh objektih je dela vodil z delovnimi in finančnimi uspehi ter v zadovoljstvo investitorja. Je zelo priljubljen in spoštovan med sodelavci in dober organizator dela. Vsakega svojega delavca skuša pritegniti, da bi delo opravljal čimbolj strokovno, poleg tega pa daje velik poudarek na storilnost pri delu. Ker vsakega delavca pritegne in mu vliva zavest, da je član kolektiva, na njegovem gradbišču dosegajo nadpovprečne rezultate dela Pri njem je fluktuacija delovne sile minimalna Poleg tega aktivno opravlja razne družbenopolitične funkcije v Gradisu in svojem okraju.
(nadaljevanje na 10. strani)
Ivan Zamuda
na, čemur se moramo zahvaliti samo tovarišu Zamudi. Občudovanja vreden odnos in predvsem vzorno vzdrževanje, ki ga vseskozi kaže, je prav gotovo največja zasluga, da stružnica — čeprav že odpisana — še vedno služi svojemu namenu. Če k vsemu temu prištejemo še stalno pripravljenost do nadurnega dela in izreden čut pripadnosti kolektivu, ki ga tovariš Zamuda manifestira na raznih področjih, ocenjujemo njegov prispevek kolektivu kot izjemen vreden posebnega priznanja.
FERLIČ Srečko. VK žerjaver
Tovariš Ferlič Srečko, pripada generaciji pionirjev Gradisa. Njegova življenjska pot je prepletena po vseh večjih Gradisovih gradbiščih. Obogaten z marljivostjo, delavnostjo in izkušnjami, vedno prevzame najzahtevnejša dela na posameznih objektih. Eden izmed zelo zahtevnih objektov je bila gradnja TE Šoštanj. Sedaj dela na še zahtevnejšem objektu, to je HE Fala. Delo se opravlja na omenjenem gradbišču, ki ima posebne specifičnosti, kot je delo nad vodo, ter je povezano s potapljači. Je odločen delavec in vzor svojim sodelavcem.
ZALOKAR Jože, delovodja
Tovariš Zalokar Jože se je zaposlil pri našem podjetju že leta 1951. Že kot mlad delavec — tesar je pokazal izredno sposobnost, zato ga je podjetje poslalo v šolo za gradbene delovodje, katero je uspešno končal. Kot delovodja je delal na najzahtevnejših objektih, posebno se je odlikoval pri gradnji mostov. Sodeloval je pri najzahtevnejših objektih v Železarni na Jesenicah, predvsem v novi valjarni na Beli in novi aglomeraciji. V svoji praksi se je posebno specializiral za opažarska dela in ima za napredek razvoja tesarske stroke pri naši TOZD velike zasluge.
KRALJ Ivan, delovodja
CEGNAR Franc, vodja primarne predelave lesa
Tovariš Cegnar Franc se je pri našem kolektivu leta 1950 pričel učiti za mizarja, nato je obiskoval in uspešno končal delovodsko srednjo tehnično in višjo lesno industrijsko šolo Zaposlen je kot vodja primarne
Franc Cegnar
• GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
prav dokaz tega je, da sem že toliko časa uslužben pri enem in istem podjetju. Posebno danes je še bolj važno, da vsako delo čim prej izvršimo, ko je treba dokončati toliko prepotrebnega obnovitvenega dela.«
Opazovala sem obraze delavcev, ko so zapuščali dovršeno delo na
mostu. Toliko sproščenosti je bilo v njih in zadovoljstva v njihovih pogledih, ko so opazovali sadove svojega truda. Star delavec je pri tem z nasmehom in tudi z nemajhnim ponosom dejal:
»Važno je bilo, da smo ga tako hitro zgradili. Bom vsaj zdaj lahko šel v Kranj kakršenkrat malo bolj naravnost.« Široko se je zasmejal pri tem.
Za njihovo geslo so si vzeli napis, ki je bil napisan na desk; pri dohodu na most: »Samo z delom v boljšo dobo — naj živi naš vodja Tito.« Deska je bila okrašena s cvetjem in zastavicami in s sliko maršala Tita v sredini.
Med vsemi delavci je bilo tudi nekaj naiboliših ki so se pri delu posebno trudili in izkazali. To so tovariši, ki zaslužijo vso pohvalo ie
Gradnja mostu v Kranju (1945)
Državno gradbeno podjetje GRADIS je 12. t. m. dokončalo 2 gradnjo novega železobetonskega mostu čez Soro v Medvodah. To je prvi most iz železobetona, ki je bil zgrajen v tem času obnove v Jugoslaviji. Ima 68 m razpetine in 9 m širine.
Nekdanji most čez Soro so Nemci p® svojem pobegu od tod porušili.
^esta, ki pelje v Kranj, je imela za-®di tega velik in neroden ovinek, anes je most dograjen in bo spomladi izročen prometu.
Junija meseca so začeli z gradnjo mostu. Delavci so dobro razumeli phnen dela, ki so ga opravljali. Pa udi vodstvo gradnje — inženirji in ehniki so doprinesli svoje. Spočetka elo ni bilo zvezano s takimi ovirati l’ ,lt0 Pa je v zadnjem mesecu pri-^ snii mraz, so našli delavci v njem Pet novega sovražnika. A sprejeli tl i °J z njim in hiteli, hiteli z ® °m. Cilj jim je bil jasen: most t °ca biti dograjen še pred zimo.
Sn - ® ki bili počakali pomladi in ^Ucnih, toplih dni. Toda spomladi Potrebna njihova delovna sila (Ivi18'0?' Vsa domovina čaka pridnih „ mvčevih rok. In še na eno nevar-„.st s9 morali misiti. Sora, ki je da-lahvPlitva in mirna’ ki so jo sedaj z mi ,v*° Premagali, bi se jim spo-aui, ko nastopi deževje, pokazala
v drugi luči. Narastla bi v hudi hudournik in jim pokvarila vsa dela in vse prizadevanje tolikih mesecev ter s tem napravila najmanj pol milijona škode.
Največje delo pa so napravili delavci v zadnjih 48 urah, ko so morali premakniti 170 ton cementa in 800 ton gramoza in začeti z betoniranjem. Delali so noč in dan v dveh skupinah in v največjem mrazu, ki se je posebno zadnjo noč še stopnjeval. V tem kratkem času 48 ur so napravili prek 5000 delovnih ur. Treba je bilo preciznega dela in iniciativnosti, da jim ni beton sproti zmrzoval. Tu je posebno prišla do izraza brezhibna organizacija, ki jo je vodil tovariš Slavec Jože. Ta je z mnogimi dragocenimi zamislimi olajšal iz izboljšal način dela. Tako so na primer z neprestanim kurjenjem na lesenih mostičih pod mostom ves čas ogrevali svežo konstrukcijo mosta in jo s tem obvarovali zmrznjenja. Tovariš Slavec je bil partizan in je eden redkih pri-
vatnih podjetnikov, ki je pravilno razumel važen pomen državnega sektorja za obnovo domovine in je prostovoljno vstopil kot uslužbenec v ta državni sektor. Njegova zamisel je bila tudi naprava, s katero so ogrevali beton in pesek in s lem odvrnili nevarnost zmrznenja. To njegovo zamisel je popolnoma sam, brez inženirjev in tehnikov praktično izvedel monter Ivan Kropar, kateri je iz starega materiala, ki je edinega imel na razpolago, postavil v 48 Urah nekak parni kotel in zvaril cevi, po katerih je potem prehajala po eni cevi topla voda in po dveh para v mešalce betona, obenem pa je 'segrevala po drugi strani granjoz. To je bilo važno tudi iz ekonomskega vidika, ker je bilo potrebno kurjenje samo na enem mestu in to pri kotlu.
Govoril sem s tovarišem Kropar-jem. Že starejši delavec je to 45 let. Že 31 let dela pri podjetju Korn. ki je danes podržavljeno, Je tudi že star borec za delavske pravice. Na vprašanje, kaj mu ,ie dalo moči. da je to delo tako hitro izvršil, mi ,ie odgovoril:
»Vedno se držim tega pravila, da je treba vsako delo. ki ga prevzamem. čim prej in č;m hoVše izdelati. Tega sem se vedno držal in
Most čez Soro v Medvodah - prvi *p železobetonski most v Jugoslaviji
(Delavska enotnost, 1945)

Ob jubileju ing. Alfreda Pete'na
Naš tehnični direktor ing. Alfred Peteln slavi 60-letnico rojstva, obletnico, ki ni samo njegova, temveč nas vseh, ki ga poznamo in z njim delamo že skoraj 30 let.
Rodil se je 23. 9. 1915. Po odlično opravljeni maturi, se je odločil za gradbeni poklic. Diplomiral je maja 1939. Že v času študija je rad hodil na počitniško prakso. Posebno so ga zanimala melioracijska dela. Zato ni nič čudnega, če ga pozneje najdemo pri gradnji velike dolinske pregrade na Čeho-slovaškem.
Po vrnitvi v domovino je bil zaposlen kot asistent na Gradbeni fakulteti v Ljubljani. Zaradi naprednih idej je bil v letu 1942 interniran ter preživel leto dni po italijanskih in nemških taboriščih. Po vrnitvi je kmalu prevzel gradnjo vodovodnega rezervoarja na Tivolskem hribu v Ljubljani.
Takoj po osvoboditvi je v šoli in praksi pridobljeno znanje usmeril v obnovo porušene domovine. Delal je v gradbeni brigadi v Ptuju, sodeloval pri rekonstrukciji betonskega mostu v Zidanem mostu, nastopal kot projektant-statik in vodja gradnje naših daljnovodov, dokler leta 1948 ni pristal v Gradisu.
Začne se drugo obdobje njegovega življenja Postavljen je bil za šefa gradbišča v Medvodah. Zavihal je rokave in začel neutrudno izgrajevati in dopolnjevati sistem gradnje Savskih elektrarn. Postal je vidna gibalna sila pri gradnji tovrstnih objektov.
Njegova dejavnost se ni omejevala samo na strokovno delo, temveč je velik del prostega časa posvetil tudi poučevanju drugih, saj smo prav v Medvodah takrat imeli vrsto tečajev fpa tudi sam sem tu črpal svoje prvo znanje gradbeništva). Priznati moram, bil je dober predavatelj.
Pravijo, kdor dobro dela, pa naj ima še več. Tako so mu naložili še vodstvo organizacije novoustanovljenega gradbišča Koper. Pod njegovim vodstvom so zrastli prvi Gradisovi objekti v Kopru. 1. maja 1954 je bil imenovan za šefa gradbišča pri gradnji naše prve avtoceste Ljubljana—Zagreb s sedežem v Grosuplju. Rezultati njegovega dela so vidni in trdni še danes. Nadalje je prevzemal strokovno vedno bolj odgovorna mesta, dokler ga delavski svet ni imenoval za tehničnega direktorja podjetja GRADIS.
Ing. Alfred Peteln je velik zagovornik vsega, kar je novega, boljšega in tehnološko naprednej-
ing. Alfred Peteln
šega. Ceni svojo stroko, uvaja nove tehnološke dosežke, se bori za napredek v organizaciji dela, sodeluje pri izbiri strojne opreme, pri ustanavljanju in modernizaciji naših obratov, skratka je nosilec naprednih idej tudi na širšem področju gradbeništva. Ing. Peteln pri svojem delu ni pokazal samo svoje globoke zavesti in pripadnosti Gradisu, temveč je tudi kot strokovnjak-mentor veliko doprinesel k vzgoji mlajših članov kolektiva
Gradis mi veliko pomeni in rad imam ljudi, je ob zaključku razgovora dejal. Najlepše priznanje sem dobil, ob zadnji relekciji, ko sem prejel vse glasove. Delam rad in kar je glavno, vseskozi sem imel vso podporo in pomoč svojih sodelavcev, pa tudi direktorjev TOZD. Prepričan sem. da bo tako tudi v bodoče.
Jubilant je stopil v novo obdobje in mi vsi mu želimo tudi v prihodnje kar največ osebne sreče in zadovoljstva, pri strokovnem delu pa obilo uspeha, kot jih je imel doslej.	L. C.
Ing. Franc Marinčič 50 - letnik
Že v mladih letih sem si želel sodelovati z gradbeniki in vendar pri tem ostati strojnik. Ta življenjski cilj se mi je uresničil. Pri Gradisu sem našel vso podporo in razumevanje za dosego mojih že-
lja. To so bile prve besede jubilanta ob današnjem razgovoru. Skromni so njegovi cilji a bogati rezultati 20-letnega dela.
Ing. Franc Marinčič se je rodil 14. 9. 1925. Revolucionaren, kot vsi mladi, je sledil dinamičnemu času takratnih razmer. S stališča izkušenj in spoznanj, se je pred 20 leti z vso silo vrgel na delo in uspel. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v takratnih centralnih obratih. Že po nekaj mesecih neumornega dela je dosegel zavidljive uspehe. Skonstruiral je prvo strojno opremo Gradisa.
Prevzeli smo gradnjo mostu v Veržeju. Potrebna je bila nova tehnologija in z njo tudi nova strojna konstrukcija. Ing. Marinčič ni miroval. Skupno z ostalimi strokovnjaki je v celoti uspel, pri projektiranju konstrukcije in tehnologije Dosegali smo nove uspehe. Danes v naših KO Ljubljana in Mariboru, že teče strojna proizvodnja, ki si je pridobila sloves že širom Jugoslavije. Centralna betonarna, separacije, asfaltne baze, dvigala itd., vse to je delo naših konstrukterjev z našim jubilantom na čelu.
V skromni plemeniti človeški naravi, kot je njegova, so skrite velike sposobnosti, čut odgovornosti in pravičnosti do stvari in ljudi, kar je brezdvomno velika in pozitivna lastnost vsakega.
Na drugi strani pa je v svoji stroki našel svoj drugi življenjski smisel, in to je tisto, kar ga pri 50 letih ohranja vedrega in mladostnega.
ing. Frane Marinčič
Mogoče je nekatera misel v nasprotju s tem, kar smo se pogovarjali — toda človek ne more iz svoje kože in tak je tudi naš jubilant. Zato se pridružujemo njegovim sklepnim mislim, ko je dejal: »Delo je moj cilj in rad imam uspehe. Zadovoljen sem, če mi zamisel uspe in če so z rezultati zadovoljni tudi drugi.«
Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitam in prepričan sem, da se tem čestitkam pridružuje celoten kolektiv Gradisa.
L. Cepuš
Gradisova pot navzgor
Mož, ki ga pozna Gradis od njegovih začetkov do danes, je prav gotovo inž. Jože Uršič, zato smo prav njega prosili, da nam pove, kaj si misli ob jubileju o našem podjetju.
— Letos smo se že večkrat pohvalili, da smo drugi največji v Jugoslaviji v gradbeništvu. To je lep uspeh, posebno če pogledamo današnje razmere v gospodarstvu. Kaj vi menite na to?
— Današnje razmere so nam po-zale, da moramo v celotnem gospodarstvu ne samo pri nas v podjetju, drugače pogledati na stvari. Nasploš-no preveč trošimo in to bi morali zmanjšati. Potrebujemo večjo produktivnost. Proizvodnja sicer raste, je večja, vendar raste nekako stlnij-sko, produktivnost pa se premalo povečuje. Kar pa se poslovnosti tiče, moram reči, da je manjka. Moram primerjati z drugimi: železo, beton dobijo pravočasno, če nekaj potrebujejo, naročijo in dobijo. Bistvo je, da imajo celoten proces dobro organiziran, predvsem pa je grda razlika v tem, da se pri nas v Jugosiavij; ne znamo držati dobavnih rokov. Sele po raznih urgencah m podobnim dobiš nekaj, kar pravzaprav nujno potrebuješ. Pri nas tudi ni navade, da bi uveljavljali penaie pri zamudah, kar seveda pomeni, da ni prave odgovornosti. Konkretno za nas pa mislim, da bi lahko boljšo organiziranost gradili na kakšni dobri analizi teh večjih gradbišč, ki jih imamo danes. Prav gotovo bi bila ena taka analiza veliko več vredna kot recimo to, da pripravljamo seznam najboljše plačanih ljudi v Gradisu. Iz te analize bi lahko marsikaj debili, kar bi koristno uporabili za naprej, recimo pri planu.
— Kaj pa naše bodoče poti?
— Danes imamo pri nas razvojno službo za celotno podjetje. Ponekod pa se tudi že po enotah ustanavljajo mali oddelki, ki se ukvarjajo z razvojem. Naša skupna razvojna služba mora biti s temi bolj povezana. z njimi naj bi imela stalne : tike.
Tukaj pa bi rad povedal še nekaj:. Potrebno bi bilo, da naši strokovnjaki študirajo tehnične novosti, ki jih razvoj prinaša. Imamo svoj dokumentacijski center, pa se sprašujem. kako to, da ga nobeden ne koristi? Treba je zasledovati razvoj tehnike, ga sprovajati v organizacijo dela.
Gradis sam je naredil v svojih letih obstoja velik napredek. Ta pa bi bil lahko še večji, če bi šli malo bolj za. novimi stvarmi. Zdi se mi, da sme ob novostih preveč skeptični.
— Nekaj gradbenih podjetij se je začelo obračati za delom navzven. Bomo šli mi indr po tej poti?
— V naši perspektivi je treba resno planirati prevzemanje de1 v tujini. Dela velikih mostov bo čez ne-
kaj let pri nas zmanjkalo, tudi energetskih objektov ne bo toliko, da bi bili zasedeni. Že sedaj sodelujemo npr. z VVestinghause in to je dobra pot Doma st moramo navaditi na tuje partnerje, to nam je šola za naprej. Obenem pa nam posodijo za prve silo še svoje ime. ki žanje po svetu ugled. Priporočljivo bi bilo prevzemanje del kje ob morskih poteh, tam, kjer lahko svoje stroje pripeljemo direktno. Suhozemne poti sr,, za take zadeve precej »boleče« za nas.
— Položaj Gradisa smo že malo orisali, kaj pa Gradisovcev?
— Včasih so ljudje menili o gradbenem delavcu, da je to potepuh, ki je enkrat tu. enkrat tam. nasploh so zelo slabo mislili o njemu. Te miselnosti je že danes nekaj Morali bi že enkrat opleti s tem. sa; so gradbinci ljudje, redno zaposleni, z lepim delovnim stažem, stalnim! Danes ne govorimo več o sezoncih.

ing. Jože Uršič
• GRADISOVIH 30 LET
GRADISOVIH 30 LET 6 GRADISOVIH 30 LET @ GRADISOVIH 30 LET © GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
priznanje, ki so vzgled vsem ostalim in to tesarja Zorman Ivan in Straut Ignac, strojnik Podobnik Jože in težak Nartnik Franc.
Pri gradnji mostu je delalo okrog GO delavcev in precej vojnih ujetni-kov, ki morajo danes popravljati svoje grehe in grehe drugih njihovih tovarišev, ki so še nedavno tu ropali, požigali in uničevali.
Pri vsem delu je danes važno po-
sebno to, da so delavci 100-odstotno dosegli predvojno storilnost, kljub vsem oviram in težavam, ki so jih morali premagati, ter pomanjkanju materiala. Z graditvijo novega mostu v Medvodah je spet dosežen prav lep uspeh v obnovi naše domovine, ki bo s takim vzajemnim, načrtnim in dobrim organiziranim delom kmalu vstala iz ruševin obnovljene v ponos nas vseh.
Zborovanje gradbenih delavcev in nameščencev
V soboto 20. oktobra se je vršilo zborovanje vseh gradbenih delavcev in nameščencev v Ljubljani. Zborovanja sta se udeležila tudi predsednik Glavnega odbora tovariš Hace in tajnik gradbenih delavcev in nameščencev tovariš Kopitar.
Tovariš Hace je orisal pomen prvega zborovanja, ki se vrši na zgodovinski dan obletnice osvobojenja Beograda. V kratki dobi po osvobojenju so se naše razmere že precej normalizirale. Po-pravili so se mostovi, uredile prometne zveze in tudi tovarne so pričele že delati s polno paro.
Objasnil je tud; pomen volitev v ustavodajno skupščino in se bodo vršile 11. novembra. Prav sindikati morajo biti tisti porok, ki naj vodijo volilno borbo v taki višini, da bo zmaga popolna.
Tovariš Kopita-- je objasnil namen in delo Osvobodilne fronte, ki je v mesecu juliju na kongresu polagala svoj obračun dela. Obračun je bil lahek, izvršila je svojo nalogo natanko po začrtani poti. Nadaljnji njen program je, da združi vse dele naše države v eno celoto: naš Trst, Primorsko in Koroško. Naša enotnost bo preprečila vse nakane naše in tuje reakcije.
(Delavska enotnost, oktober 1945)
Državnogradbenopodjetje Gradis je dokončalo gradnjo mostu v Kranju
(Delavska enotnost, januar 1946)
^ Teden dni po tem, ko je državno gradbeno podjetje GRADIS aogradilo most čez Soro v Medvodah, je dokončalo tudi z gradnjo železo betonskega mostu nad železniško progo v Kranju.
Most, ki so ga prav tako Nemci porušili, so začeli znova gradit; me-
seca oktobra. Ima 36 m razpetine in 58 m višine od temelja do vrha. Gradili so ga delavci, ki so gradil; most v Medvodah, vendar so imeli še mnogo Irše delo in več težav, ker so stroji — mešalci betona, katere so uporabljali, bili potrebni večjega popravila. Delo je tudi precej ovirala neizvežbanost in obenem pomanjkanje strokovnega osebja. Konstrukcija mostu je okvirna.
V soboto 15. t, m. so začeli z betoniranjem. V 24 urah so pripeljali iz Medvod vse stroje in priprave, ki so jih rabili pri betoniranju. Pri betoniranju kranjskega mostu so porabili še večjo maso betona kot v Medvodah, čeprav ima ta most manjšo razpetino. Tako so porabili 450 m-’ betona 147 kub. metrov cementa in 520 kub. metrov gramoza. Delo je bilo tudi tu zelo otežkočeno zaradi
nastopajočega mraza, ko so morali prav tako kot v Medvodah, s posebno napravo segrevati gramoz. M je imel samo v enem primeru pot metra
zmrzline. Tudi poševna konstrukcija mostu je delo zelo povečala.
Trideset delavcev je bilo lu stalno zaposlenih. Naredili so okrog 84)00 delovnih ur. Kot najboljše delavce bi bilo tu potrebna omeniti tesarja Jožeta Juvančiča, zidarja Antona Šilarja, posebno pa je treba pohva-
Tik pod vrhniškim klancem smo zgradili tovarno usnja
Ob 30. obletnici podjetja je plapolala naša zastava
na vrhu Triglava
Skupina gradisovih planincev iz Skupnih služb, Kovinskih obratov in Strojno prometnega obrata se je odločila, da v počastitev 30. obletnice obstoja podjetja svečano ponese zastavo na vrh Triglava.
Sedem planincev se je zbralo v soboto 20. 9. ob 4,30 na dvorišču KO ter se z dvema avtomobiloma odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Tam smo parkirali. Oprtali smo si nahrbtnike ter se podali proti vrhu očaka. Odločili smo se. da jo »mahnemo« po Tominškovi poti. Vriskajoče so potekali prvi koraki. Vsem so žareli obra-
zi od veselja in ob misli, da se vzpenjamo proti vrhu. Počasnih korakov smo se pomikali dalje, toda globel pod nami se je večala. Bliže smo bili Kredarici, težji so postajali naši koraki, manj je bilo nasmejanih obrazov. Znojna so bila naša telesa, usta so postajala suha, a korak se ni ustavil. Vzpodbujajoč drug drugega smo
se povzpeli na Kredarico, kjer smo se malce okrepčali. Po enournem počitku smo si nabrali novih moči in nadaljevali pot do zastavljenega cilja. Pred nami je bilo še tristo metrov vzpona. Lojze je predlagal posnetek. »Gradisove nalepke na nahrbtnike se lepo vidijo!«, je vzkliknil kolega.
Nadaljevali smo pot. Naša volja je postajala vse močnejša, hitro smo napredovali. Ob 14,30 smo vsi zasopli prispeli na vrh. Zadonel je vrisk Gradisove ekspedicije. Naš cilj je bil uresničen. Iz nahrbtnika smo vzeli zastavo. Razvili smo jo in jo pritrdili na Aljažev stolp. Zaplapolala je v prijetnem vetru. Vsi navzoči planinci so nas obkrožili, mi pa smo se zadovoljno fotografirali ob Gradisovi zastavi, ponosni, da smo bili prvi, ki smo jo ponesli na naš naj višji vrh.
Dalj časa je oranžna zastava z napisom GRADIS plapolala na Aljaževem stolpu.
S kolegi smo se dogovorili, da se naša pot ta dan konča pri Tržaški koči na Doliču. Previdno smo se pričeli spuščati z vrha. Dvesto metrov pod vrhom smo nenadoma ugledali skupino štirih deklet. Med njimi je bila tudi naša Marinka. Nepričakovano srečanje je bilo veselo. Ponovno smo vzeli zastavo iz nahrbtnika in se slikali. Kmalu smo se razšli — dekleta proti vrhu Triglava, mi pa proti Tržaški koči, kjer smo prespali.
V nedeljo smo se vračali po mulo-vodski poti prek Luknje nazaj v Vrata.
Malce utrujeni od dokaj naporne poti smo se vrnili na svoje domove.
Komar Ivo
Dati moramo streho m lijonom
naših ljudi
(nadaljevanje s 1. strani) skrbeti le za enega člana družine in s tem povzročiti, da ostali člani ne delajo ničesar. Razume se, da takšne kompenzacije ne zahtevamo od upokojencev, invalidov in zlasti ne od težkih invalidov.
Vprašanje gradbene stroke je v naši državi eno najpomembnejših vprašanj in gradbena ministrstva v tem pogledu čakajo velike naloge. Vprašanje obnove je glavno vprašanje naše gradbene stroke, na prvem mestu pa je obnovitev prometa in javnih poslopij. Načrti naj bodo realni, Delati moramo tako, da bomo obnavljali ne pa da bi kratkomalo delali načrte ter obnavljali tisto, kar zdaj ni aktualno.«
»Želim, da se v bodoče zavedate, da so pred nami v Jugoslaviji velike naloge, zlasti na gradbenem področju, in da moramo te naloge izvršiti. Obnova je eden najpomembnejših sektorjev in morate ga obvladati. Kolikor so pomanjkljivosti, si moramo prizadevati, da jih odpravimo. Zavedati se morate, da moramo dati streho ne le tisoč, temveč milijonom naših ljudi.
Gradisove! pred »jurišem« na vrh Triglava stojijo od leve proti desni: Toplar Lojze, Satler Lojze, Jesenovec Tone, Komar Ivo, Sobočan Ivan, Kristan Drago; leži Gričar Vinko
Po uspešno prehojeni poti še spominski posnetek pred Aljaževim stolpom
Še dva srebrna znaka sindikata
V eni prejšnjih številk smo dan j e delo v sindikatu takole opi-pisali o dveh aktivnih sindikatih, sal: »V zadnjem času se dosti go-ki sta prejela letos srebrni znak vori in piše o stabilizaciji gospo-sindikatov. Danes bi radi povedali, darstva v Jugoslaviji. Tudi mi da nista bila edina, ampak sta to smo se vključili v izvajanje naj-visoko priznanje dobila še Viljem novejših ukrepov in s tem v zvezi Zrim, predsednik GOS GE Jese- smo imeli skupaj z OOZK pri niče in Bogomir Gabrovec, pred- TOZD široko razpravo, kjer smo sednik OOS GE Ravne na Koro- ugotovili, s kakšnimi nalogami in škem.	problemi se bo morala TOZD spo-
Viljem Zrim je že nekaj let prijeti da bi prispevali k stabili-predsednik osnovne organizacije zaciji. DS je že sprejel 15 sklepov sindikata. O njihovem delu je to- za izvajanje teh ukrepov.« variš Zrim povedal tole:	Viljem Zrim je dobil priznanje
->S sprejetjem ustave se je bi- za uresničevanje delovnih intere-stveno spremenil naš samoupravni sov z dolgoletnim in požrtvoval-sistem. Glede na vsa ta aktualna nim delom v sindikalni organiza-vprašanja in spremembe v naših ciji in za pomembne uspehe v TOZD je bila prisotna tudi sindi- njenem uveljavljanju in razvoju, kalna organizacija. Lahko tudi Bogomir Gabrovec pa je bil odli-rečemo, da smo po naših močeh kovan s srebrnim znakom sindi-sledili vsem tekočim problemom katov za dolgoletno in požrl vo-v kolektivu, sodelovali z DS TOZD valno delo v OOS in tudi v ob-in z vsemi političnimi organiza- činslcem sindikalnem svetu Ravne cijami v kolektivu.«	ter v drugih družbenopolitičnih
Botromir Gabrovec pa je dose- oreani/acijah.
viijem Zrim	Bogomir Gabrovec
t
Montaža nosilcev na nadvozu
GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET O GRADIS
LetnirlkupMIna gradhpnlh JlelAVMV-SJftrentte
flOSlDSMI USPEHI 6MDBINCEV y
dokazujejo revolucionarnost Ih visoko razn dno zavest gradbenih delaveev fcRS
• GRADISOVIH 30 LET 9
liti Roka Ramarja, železokrivca, zaradi vzorno položene armature. Tovariš Ramor je doma iz Prekmurja, Vztrajen in neumoren delavec, vedno pripravljen prijeti za kakršno koli delo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tovarišev inženirjev Omerze, Majdiča in Milajzna, ki so se menjavali v dežurni službi in sami zgrabili tudi za težaško delo v trenutkih, ko so stroji odpovedali.
Danes je most zgrajen. Ob pogledu nanj se delavcem, kj so ga gradili, *iasne obrazi in pozabljeno je vse trpljenje in mraz, ki so ga prestali v času gradnje. Z zadoščenjem gledajo sad svojega truda in nemalo so ponosni nanj. Most je zgrajen tudi z mislijo vnaprej, saj je pripravljen za dvotirno železnico, kj bo lahko v določenem času speljana pod
njim.
Državno gradbeno podjetje GRADIS je prevzelo tudi gradnjo že tretjega mostu — mostu čez Savo v Kranju. Oporniki so že postavljeni. l*rav tako je to državno gradbeno hodjetje prevzelo tudi gradnjo skladišča in sindikalnega doma tovarne “Jugofcruna«. Novi sindikalni dom, ki ga ima v načrtu sindikalna podružnica. v »Jugobruni«, bo lepa Zgradba z moderno opremo — z jedilnicami, kopalnicami, dvorano za Prireditve in pisarnami za podružnični odbor. To bo tudi prvi, novo krajen sindikalni dom v Sloveniji.
Za vsa ta dela, ki jih bo prevzelo državno gradbeno podjetje GRADIS ^ Kranju in okolici, ima podjetje v načrtu posebno napravo za pridobi-, abje gramoza iz Save, s pomočjo J^atere bodo lahko pridobivali gra-za polovično ceno. GRADIS ho-Prvič čim bolj zmehanizirati delo, ko prišlo v poštev predvsem zali ' .Pomanjkanja delovne sile, in rPgič podaljšati sezonsko delo, saj
se trudi, da bi čim bolj omejilo brezposelnost čez zimo. Na podoben način bodo rešili to vprašanje tudi v vseh industrijskih centrih, kjer imajo v načrtu večja gradbena dela.
Z graditvijo cestnega mostu v Kranju, s katerim je dosežen spet nov in znaten uspeh v naši obnovi ter z vsemi načrti za gradnje v bliž-
nji prihodnosti, državno gradbeno podjetje GRADIS dokazuje, da bo z velikim prizadevanjem svojega delavstva, načrtno in pravilno organizacijo dela pod vodstvom inženirjev in tehnikov, doprineslo svoj veliki delež pri obnovi in pomagalo ustvariti delovnemu človeku nov in srečen dom.
Takole smo včasih gradili viadukte
4. in 5. junija .je bila v Celju IV. letna skupščina Republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije. Skupščini so poleg delegatov priso-stovali predsednik GO ZS Slovenije tov. Janko Rudolf, pomočnik ministra za gradnje zastopnik mimstra za delo jn Centralne uprave.
Iz poročila Republiškega odbora, ki ga je podal tov. šubašič, so bili razvidni uspehi, katere dosegajo naši požrtvovalni gradbeni delavci pri iz-! Vi—nip velikih nalog prve oet-i"V"v i--.pt,; so predvsem P,,'d socialističnega tekmovanja, zaradi ka-
terega so leta 1947 zgradili za 243 "/* več objektov kakor leta 1939., leta 1949 pa za 277 "Z« več kakor leta 1939. Ce bi tem številkam, ki ob e?a <> čarno planska dela, prišteli še vsa iz-venplanska, bi se odstotek še znatno dvignil.
Za vse te velike gradnje je potrebno ogromno gradbenega materiala, ki ga večinoma izdelujemo v naših opekarnah cementarnah, kamnolomih, skratka v industriji gradbenega materiala. Zaradi uspehov «—dhemh delovnih kolektivov, hrieod in posameznikov je mogoče da sta dve hi-
NAJBOLJŠI, ZASLUŽNI IN POHVALJENI KOLEKTIVI
PREHODNO ZASTAVO VLADE FLRJ IN NAGRADO PREJMEJO V LR SLOVENIJI NASLEDNJI NAJBOLJŠI KOLEKTIVI:
Železniška postaja Gorica (49.000), — Zvezno podjetje za hidroelektrarne »Hidromcntaža« Maribor — Hidroelektrarna Dravograd (45.000), — Tovarna avtomobilov Maribor-Tezno (780,00(1), — Tovarna za elektrotehnično in lino mehaniko »Iskra* Kranj (465.000). — Tovarna kmetijskih strojev Mnrilior "fSO.OOG), — Tekstilna tovarna »Inteks* Kranj (190.000). — Tovarna stekla Rogaška Slatina (115.000). — Tovarna dušika Ruse (145.000). — Gradbišča Mdrocelitrale Moste - Žirovnica -—/ Gradbeno podjetje »Gradis* Ljubljana! (86.009), — Tiskarna »Ljudske pravice« Ljubljana (70.000), — Okrajna pošja Celje (20,000). — Narodna banka FLRJ za Slovenijo Ljubljana (65,Q0itj. — Državnainvesticijska banka FLRJ, Centrala za LR Slovenijo Ljubljana (10.000).
PREHODNO ZASTAVO CENTRALNEGA ODBORA ZSJ IN RESORNEGA MINISTRA DOBIJO V LR SLOVENIJI NASLEDNJI:
Četrti nadzorniški okraj za vzdrževanje proge Celje (45.000).' — Premogovnik Trbovlje (715.000), — Elcktroprenos Maribor (65.000). — Železarna Store (24J.000), — Topilnica in valjarna cinka Celje (165.000). — Industrija Kovinskih izdelkov »Impol« Slov. Bistrica (205.000). — Tovarna' celuloze Videni-Krško (60.000). — Lesno industrijsko podjetje St Peter na Krasu (20.000). — Gradbišče Litostroj republiškega gradbenega podjetja LR Slovenije »Gradis«, Ljubljana (60.000). — Tovarna cementa in salonita »15. september«, obrat cementarne Anhovo (jI.000). — Podjetje »Kamnik* (95.000).
MED POHVALJENIMI S PODROČJA LR SLOVENIJE SO:
Železniška postaja Ljubljana-šiška. — šesti nadzorniški odsek za vzdrževanje proge Maribor. — Nadzorništvo za zveze in telegrafsko-teiefonske lianrave.v Celju, — Nadzorništvo za zveze in telegrafsko-teiefonske naprave v Ljubljani. — Nadzorništvo za zveze in telegrafsko-teiefonske naprave v.
It. Petro ha Krasa. •— Nadzorništvo za zveze in telegraf-ko-telefonske na-
-* - - --
Komunisti Gradisa ob 30. obletnici, njihove naloge v bodoče
Ob 30-Ietnici Gradisa bi morali tudi dati oceno dela Zveze komunistov v dosedanjem obdobju. Vendar pa bi bilo smotrneje, če bi se opirali na prihodnost in si zadeli naloge, ki nam lih določa Zveza komunistov Jugoslavije, ter vsi njeni organi.
Res je, da smo komunisti v podjetju sorazmerno maloštevilni, saj smo v preteklosti predstavljali komaj 2 do 3 "/o vseh zaposlenih delavcev v podjetju.
Vendar pa smo zadnja leta to razmerje že izboljšali, tako da nas je vseh že blizu 300 članov oziroma 5 "/o zaposlenih. Tudi v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela nimamo še povsod organizirane osnovne organizacije Zveze komunistov. V 17 obstoječih temeljnih organizacijah združenega dela imamo še tri, kjer ni organizirana Zveza komunistov, vendar pa so te temeljne organizacije kljub temu čvrsto povezane z jedrom komunistov in se tudi čuti tam njihovo delovanje. Seveda odpade zaradi tega še toliko večje breme in odgovornost maloštevilnemu članstvu, da se partijska politika izvaja na vseh ravneh, v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in v podjetju kot celoti.
Kljub temu pa je Zveza komunistov v podjetju v preteklosti le uspešno opravljala svoje delo, saj je kljub majhnemu številu članstva, kljub razdrobljenosti TOZD po območju SR Slovenije in kljub številnim gradbiščem, kjer so raztreseni posamezni člani ZK, le uspešno delovala, delovala tako, da ni v podjetju nikoli prišlo do resnejših problemov pri izvajanju in uresničevanju politike Zveze komunistov. Da so člani Zveze komunistov v podjetju bili prizadevni in pravilno usmerjeni, potrjuje tudi to, da so iz naših vrst člani vedno tudi bili zastopani — izvoljeni v številne organe Zveze komunistov na območjih, kjer deluje osnovna organizacija Zveze komunistov; od organizacije ZK v krajevni skupnosti, preko organizacije ZK v občinah, do organizacije ZK v republiki. Člani naših osnovnih organizacij ZK so namreč bili doslej in so tudi sedaj člani konferenc ZK v krajevnih skupnostih, so člani občinskih konferenc (in komitejev) ZK, in imamo svojega člana celo v CK ZKS. Na X. kongresu ZKJ je naše osnovne organizacije ZK tudi zastopal komunist iz Gradisa. Tudi na področju drugega družbenopolitičnega dela smo dokaj uspešni, saj so številni naši člani delegati v občinskih zborih, skupščinah in tudi v Republiški skupščini uspešno delujejo komunisti našega podjetja.
Toda z dosedanjo uspešnostjo še nismo zadovoljni. Po izvedeni reorganizaciji zveze komunistov v podjetju (prejšnja konferenca ZK se je preoblikovala v svet ZK) že ugotavljamo, da bo potrebno izvesti nadaljnje organizacijske oblike delovanja ZK, če bomo hoteli biti kos vsem nalogam, ki se pred nami postavljajo. Ustanoviti moramo še določeno število aktivov ZK, da bi tako bolje izvedli delitev dela, nalog in odgovornosti za nadaljnjo krepitev zveze komunistov v podjetju.
Več se bomo morali prizadevati za številčno in kakovostno krepitev naših vrst, predvsem z mlajšimi člani.
Dosedanji rezultati resda dokazujejo, da smo že veliko storili, vendar resnost sedanjega gospodarskega trenutka narekuje, da bomo lahko le na podlagi jasno zastavljene poti, točnega rokovnika, političnega pritiska, ki ga morajo zagotavljati na eni strni vodstva in na drugi množice delovnih ljudi, konkretnih zadolžitev posameznih organov in posameznikov ter zlasti družbenega gibanja, ki mu neprestano dajemo točno opredeljene zagone, zagotovili uspeh.
Tako mora biti vsakemu, ki se zaveda pomena nadaljnjih akcij, jasnih nekaj poglavitnih spoznanj:
—	prvič, da mora vsak prispevati svoj delež in začeti akcijo predvsem pri sebi;
—	drugič, da nam samo aktivnost v našem lastnem delovnem in življenjskem okolju, v delovni organizaciji in občini daje moralnopolitično podlago, da zahtevamo skladnost tudi v republiškem okviru;
—	tretjič, da so predlogi, ki jih pripravljamo, v bistvu letošnji ukrepi in brez njihovega uresničevanja ne moremo načrtovati naprej;
—	četrtič, da lahko resnično govorimo o najširši množični podpori zahtevi, da moramo položaj našega gospodarstva spreminjati predvsem v tako imenovani bazi in da se mora vsakdo ne le zavedati, temveč tudi uresničiti svoje dolžnosti in
—	petič, da določeno prestrukturiranje gospodarstva ne pomeni s "mo bitke za hitrejši razvoj prednostnih dejavnosti, temveč dolgoročen proces, ki bo zahteval še veliko dela, odrekanj in prizadevnosti.
Popolnoma razumljivo je, da je dobra organiziranost akcije pogoj za rezultate, toda le-teh sama po sebi še zdaleč ne zagotavlja. Bitka, ki smo jo začeli, namreč ne pomeni samo trenutnega reševanja problemov, temveč v mnogočem tudi spreminja razmere v našem gospodarjenju. Ne moremo namreč pričakovati čudežev in tega, da bi nam dinar, ki bi ga neodgovorno zapravili, kdorkoli vrnil. Logika dobrega gospodarjenja, ki je tesno povezana s samoupravljanjem, nedvomno zahteva ne samo odločno ukrepanje na vseh ključnih področjih, ki smo jih opredelili, temveč tudi spopad z vsemi odpori, ki temeljijo zlasti na starih načinih gospodarjenja, na prizanesljivosti do vseh tistih, ki nočejo spremeniti svojega obnašanja, na inflacijskem ravnanju, ki ga še vse preveč uporabljamo pri naših odločitvah in podobnih izkrivljanjih. Gre namreč predvsem za večletni program postopnega zmanjševanja inflacije, ki ga lahko zagotovi predvsem racionalnejše ravnanje na vseh ravneh, skladen ekonomski sistem in ustreznejša družbenoekonomska politika.
Dosedanje delo je pokazalo, da se razmere resnično spreminjajo na bolje, pa čeprav lahko za zdaj še vedno govorimo o precejšnjih razlikah glede prizadevanj med temeljnimi organizacijami združenega dela. Ob konkretnosti enih so namreč v marsikaterem okolju še vedno očitno prelahko vzeli dolžnosti v akciji in se zadovoljili z nekakšnimi splošnimi ugotovitvami, ki lahko samo slabijo prizadevanja. Zato lahko toliko bolj razveseljivo ocenimo številne konkretne pobude, ki so jih sprejeli v TOZD. Gre za akcije, ki segajo od sklepov za zmanjševanje stroškov vsaj za odstotek, prek temeljnih ocen investicij, kjer nikakor ne gre samo za ugotavljanje pokritosti, temveč tudi za njihovo upravičenost v bodoče za imenovanje posebnih komisij za dobro gospodarjenje na vseh ravneh in za prizadevanja, da bi nekatere probleme resnično rešili z dodelanimi ali novimi samoupravnimi sporazumi in dogovori. Ponekod se celo zahteva, da se organizacije ZK in zbori delavcev ponovno sestanejo, ker s formalnimi sestanki in nekonkretni-mi dogovori niso dosegli tistega, kar je bil smisel teh sestankov.
Da bi dosegli še boljše rezultate, bomo morali delovati bolj skladno in enotno, si med seboj bolje pomagati in se opozarjati na slabosti, kar velja tako za posamezne temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi za skupne službe in za podjetje kot celoto.
Le v enotnosti bomo lažje obvladali vse težave.	Vinko Kol e to, dipl. oec.
Delo je otežkočeno zaradi železniškega in cestnega prometa
SOCIALISTIČNA RISU S LI KA SLOVENIJA
BBPUBLItKI KOMITH ZA VZGOJO IH IZOBRAŽEVANJU
LJUBLJANA
tUTANdCsVA ULICA I - S., «4 - TA. IM«
IMS., 022-5/73 ,w.	1/7-1975
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in v zvezi s prvim odstavkom 4. člena pra« vilnika o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-214/71) Izdaja predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ODLOČBO
o verifikaciji Centra za izobraževanje GIF GRADIS Ljubljana, Korytkova 2
Ugotavljamo, da center za izobraževanje GIF GRADIS Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: izobraževalna organizacija)
izpolnjuje
pogoje 8. in 9. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS. št. 4-19/71).
2
Izobraževalna organizacija je predložila zahtevek za verifikacijo pod številko -z dne 6/12-1974.
Na zahtevek iz prejšnjega odstavka in po ugotovitvi iz 1, točke te odločbe se izobraževalna organizacija verificira za naloge, ki jih trajno opravlja v skla-du s svojim statutom in svojimi splošnimi akti ter v skladu z zakonom in na podlagi zakona izdanimi predpisi.
3
Odredi se vpis izobraževalne organizacije v evidenco izobraževalnih organizacij v skladu z navodilom za vodenje evidence izobraževalnih organizacij (Ur 1. SRS, št. 30-215/71).
4
Ta odločba velja toliko časa, dokler bo izobraževalna organizacija izpolnjevala predpisane pogoje.
Če se pozneje ugotovi, da izobraževalna organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, se uvede postopek v skladu s prvim odstavkom 12. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih, in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem za odpravo pomanjkljivosti oziroma izda odločba o izbrisu izobraževalne organizacije iz evidence.
redsed:
komiteja.
® GRADISOVIM 30 LET ® GRADISOVIH 30 LET 0 GRADISOVIH 30 LET O GRADISOVIH 30 LET S GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
drocentrali že v pogonu in da številne nove tovarne že dajejo svoje izdelke. Zato niso majhna priznanja, ki so jih prejeli kolektivi gradbenih delavcev Slovenije. »Gradis« Moste-Žirovnica, gradbišče »Gradis« Litostroj v Ljubljani in gradbišče »Gradis« Strnišče so celo med najboljšimi kolektivi v državi.
K dvigu storilnosti je v gradbin-stvu največ prispevala dobra organizacija dela. kulturno-prosvetno in ideološko delo ter tekmovanje med brigadami. Brigadni način je način dela številnih gradbenih podjetij, brigade odločilno vplivajo na storilnost.
Borbo načih gradbenih delavcev za socializem nadalje zgovorno jootrjuje dejstvo, da je bilo leta 1949. proglašenih 3844 udarnikov in da je od 1. maja 1950 že 43 delavcev in delavk izpolnilo svoj prvi petletni plan.
Pri uvajanju norm so dosegli, z izjemo okrajnih in lokalnih podjetij, leta 1949 vidne uspehe. Podjetja, ki ta vprašanja niso jemala dovolj resno, bodo morala ob sodelovanju sindikalnih podružnic zaostriti borbo za uvedbo norm. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi novatorjem in raci-onalizatorjem in skrbeti, da bodo ljudje, ki so prihranili državi milijonske vsote, dobili za svoje delo tudi zasluženo priznanje.
V STRNISCU GRADIMCl
Tam, kjer se je do pred nekaj leti razprostiral borov gozd okoli Lovrenca na Dravskem polju, se sedaj gradi in raste eden največjih kombinatov težke industrije v naši državi in v Evropi sploh — tovarna glinice in aluminija.
Gradbeni kolektiv Gradisa gradi kombinat, ki bo velika pridobitev v borbi za našo ekonomsko osamosvojitev.
Že pri samem vhodu na gradbišče se odpira opazovalcu pogled na mogočne stavbe, ki so plod požrtvovalnega dela kolektiva. V preteklem letu je kolektiv dosegel lepe uspehe. Tekmovali so skoraj vsi sektorji po
novem načinu dela. Na sektorju Elektrolize, kjer gradijo dve mogočni, pol kilometra dolgi hali žeiezobetonske konstrukcije, so tekmovale brigade žciezokrivcev in presegle normo za 169"/«. njihovemu zgledu so sledili tesarji in presegli normo 100 %i, dokončali pa so delo betonerji, kj so presegli normo za 170 “/«! Vse te brigade so tekmovale na srednjem delu hale A, za katerega nam Madžari po dogovoru niso poslali načrtov in so mislili, da bomo morali delo na tem deiu hale ustaviti. Ta sektor je dal spodbudo za vsa nadaljnja tekmovanja na gradbišču.
Na Elektrolizi so pričeli uporab-
ljati premični oder, s katerim so porabili le eno petino časa jn materiala, kot bi ga sicer morali. Žerjave, ki so bili preobremenjeni z delom, so na skladišču boksita zamenjali z lesenim premičnim žerjavom za montažo železobetonskih preklad in nosilcev. Pri graditvi stanovanjskih blokov v naselju so uporabljali montažne stropovc in montažne preklade, da se s tem prihrani les in dragoceni čas.
Tekmovanje se je širilo. Sledila so tekmovanja na nizkih gradnjah, kjer je tiskarska brigada presegla normo 130 ®A?, na usmerjevalcih pa so betonerji presegli normo 275 "/c. Najboljši rezultat tekmovanja so dosegli zidarji pri zidanju stanovanjskih blokov sektorja naselje, kjer so presegii normo za 360 °/o!
Rezultati tega tekmovalnega poleta v preteklem letu so bili naslednji: na gradišču je bilo izvedenih 76.829 kvadratnih metrov zemeljskih del, armiranega betona je bilo vgrajeno 18.689 kubičnih metrov, sezidano je bilo 7716 kubičnih metrov opečnega zidu, ometov je bilo narejenih 65.465 kvadratnih metrov, cestišča je bilo izgotovljenega 7599 kvadratnih metrov itd.
Gradbišče je dobilo za dosežene uspehe časten naslov drugega najboljšega gradbišča za visoke gradnje v državi jn od Centralnega odbora ZSJ prehodno zastavo ter visoko denarno nagrado. To priznanje je delavstvo le še podkrepilo v nadaljnji borbi za plan. Največje zasluge pri izpolnjevanju planskih nalog imajo naši udarniki, katerih je bilo v preteklem letu proglašenih 101. Poleg tega je bilo 142 delavcev pohvaljenih. 143 pa nagrajenih. Šest delavcev kolektiva dela že za zadnje leto petletke, 49 delavcev pa je že dovršilo delo za leto 1950.
Gradbišče Gradis v Strnišču drugi najboljši za visokogradnje
(Delavska enotnost, marec 1959)
Delovni kolektiv »Gradis« v Strnišču si je že drugič priborih prehodno zastavo resornega ministrstva in CO ZSJ ter visoko denarno nagrado in časten naslov »Zaslužni delovni kolektiv«.
Svečanosti, ki je bila te dni, so se poleg številnih gostov udeležili tudi
pomočnik zveznega ministra za gradnje tov. ing. Jože Valentinčič, pomočnik ministra za gradnje SRS ing. Gašper Muha, član CO ZSJ tov. Velimir Gagič in član GO ZSS tov. Jože Plevnik.
V svojem govoru, ko je potem izročil kolektivu prehodno zastavo, je
Tudi Kidričevo smo zgradili v »prvi petletki«
Tridesetletno iz
Gradis rsa Zagratsš&em veksejmu
Ob 30-letn'sci podjetja Gradis, je Privre d ai vjeslnik iz Zagreba objavil obširen elana'; o na>em delu in uspehih. Objavil je tudi sli'-e naših izdelkov, razstavljenih na zagrebškem velesejmu, Tako nas je poleg vzorno urejenega razstavnega prostora na velesejmu, podprl tudi tisk, .lavno mnenje, predvsem pa kupci naših izdelkov in poslovni partnerji se vseskozi pohvalno izražajo nad kvaliteto naših izdelkov. Da, tudi to je Gradis — delček nas samih.
Letos so se na jesenskem Zagrebškem velesejmu razstavljali Kovinski obrati Ljubljana in Obrat gradbenih polizdelkov iz Ljubljane. Tako so se številni gradbeni mehanizaciji iz vseh evropskih dežel pridružili še izdelki kovinskih obratov Ljubljana in sicer:
—	prevozne betonarne
—	ročni skreper
—	prevozni silos za beton
—	igličaslo dvigalo
—	krožno žago
SB-15
RS-3
B-4/B-6
ID-500-750
KŽ-7,5
Naši strokovnjaki na zagrebškem velesejmu


Poslovnost v prvi plan
M M			
11 II >1 jy	o	E IH	g
Obrat gradbenih polizdelkov pa je pureg ze znane naie sistema GRA-uiis-VISLO, letos prvič razstavljal še cisterne iz zeiezo-oeuona za vino ali druge konzumne tekočine. Slednje smo imeti priložnost videti tudi na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani.
Brez dvoma so cilji in poslovna politika naših obratov najboljša, saj se na zagrebškem velesejmu zbirajo poslov n. ljudje skoraj iz celega sveta, in ce nueemo nase izdelke prodajati prek meja ivpuoiike in celo države, je potrebno že danes misliti na jutrišnji dan. Zato je naša prisotnost na zagreoškem velesejmu več kot nujna.
IN KAJ PRAVIJO
NASI IZVAJALCI?
Joško Repše, Ludvik Rizmal...
Nedavno je vsakokratni zagrebški velesejem, kot največji od vseh drugih domačih, veren kazalec obsega poslovnega utripa v naši državi. Posebej še veija to za jesenske sejme v Zagrebu, ki so bili doslej visoko iznad spomladanskih, po obsegu sklenjenih poslov.
Težko bi bilo napovedovati končni obračun na sejmu sklenjenih postov. Za UIP GRAD)S to niti ni pomembno, bolj zanimivo zanj ostaja le dosedanji uoisk našega razstavnega prostora in intenzivnost zanimanja za razstavljene objekte.
Čeprav ugotavljamo, da je obisk na sejmu manjši kot sicer, pa tudi zanimanje za eksponate, to so gradbena oprema ter izdelki našega OuP je bilo na prejšnjih sejmih neprimerno večje.
Do takih in podobnih ugotovitev pnnajaju tudi Gradisovi poslovni partnerji, ki tudi razstavljajo na sedanjem sejmu. Med vzroke, ki neposredni) m najmočneje vplivajo na zmanjšano poslovno dejavnost na sejmu, je treua poiskati tako v naj-novejših omejitvah pri novih investicijah, ker jih je treba tudi pokriti z odgovarjajočimi finančnimi sredstvi, prav tako pa tudi v omejitvah uvoza. Vendar, če trezneje presojamo navedene omejitve, jih je treba vsekakor oceniti kot pozitivne. Še posebej z ozirom na prodajo naše gradbene opreme (betonarne itd.) katere uvoz je bil v preteklosti močno konkurenčen, čeprav v večini primerov tudi nepotreben, sedaj pa praktično sploh ustavljen. Prav tako pomenijo tudi novi predpisi o finančnem kritju investicij tisto rešeto, skozi katerega bodo v bodoče prihajali do nas le taki kupci, ki bodo naročeno blago pe samo kupili, ampak tudi plačali.
Vse zgoraj navedeno pa nas v Gradisu opominja, da se organizacijsko še tesneje utrdimo in da z večjo storilnostjo povečamo tudi našo konkurenčnost.
[Razstavni prostor na GR je bil lepo urejen
S takšnim motom je bil na ljubljanskem vinskem sejmu, ki je bil od 26. 8. do 8. 9. na GE, predstavljen Gradis ob sodelovanju italijanske firme Angelo Velo.
Po uspešni predstavitvi in vpeljavi novega sistema industrijske gradnje hal z Y nosilci, ki ga v sodelovanju s to firmo že nekaj časa uveljavlja naša TOZD obrat gradbenih polizdelkov, se bo verjetno proizvodni program razširil tudi na druga področja. Kot prva izmed oblik novega sodelovanja bo verjetno na področju vinarstva. Na podlagi dolgoletnih izkušenj so v tej znani italijanski firmi začeli z izdelavo cistern iz armiranega vibriranega betona za shranjevanje vin in drugih jedilnih tekočin. Cisterne, ki se izvajajo po zaščitenih ekskluzivnih konstrukcijskih siste-
mih naj bi zagotavljale enako kvaliteto shranjevanih tekočin, poleg tega pa imajo še nekaj prednosti pred ostalimi oblikami tovrstnega shranjevanja in sicer: izredna trajnost, mobilnost in brezkonkurenčna ekonomičnost.
Ob upoštevanju teh prednosti, bodo tudi naši strokovnjaki za vinarstvo mogoče spoznali, da k sodobnemu vinarstvu sodi tudi sodobna oprema. In če bo tako, potem bodo verjetno tudi v našem obratu začeli s proizvodnjo cistern in rezervoarjev za shranjevanje vin.
ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, ERJAVČEVA ULICA 15
Razpisujemo Informativno-pripravljalne seminarje za strokovne izpite gradbenih tehnikov, gradbenih inženirjev, dipl. gr. inženirjev in dipl. inž. arh., ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, za odgovorne vodje del in nadzorne organe nad deli.
PROGRAM SEMINARJA:
1.	Polaganje strokovnih izpitov v gradbeništvu — pojasnila.
2.	Tehnični predpisi in standardi.
3.	Predpisi za varstvo pri delu.
4.	Poznavanje mehanizacije in orodja.
5.	Pravni predpisi.
6.	Poslovanje in kalkulacije.
Enotedenski seminarji bodo v Preddvoru pri Kranju in to s pričetkom 6. oktobra, 10. novembra in 8 decembra 1975.
Zaključeni pa bodo z ogledom Specializiranih strojnih obratov v Ljubljani 10. X., 14. XI. in 12. XII. 1975.
Kandidati bodo prejeli del seminarskega gradiva s programom od 1, 4, 5 in 6.
# GRADISOVIH 30 LET @ GRADISOVIH 30 LET © GRADISOVIH 30 LET © GRADISOVIH 30 LET # GRADISOVIH 30 LET S GRADIS
pomočnik zveznega ministra za gradnje tov. ing. Valentinčič čestital kolektivu k doseženim uspehom in poudaril, da je to drugj najboljši kolektiv za visokogradnje v državi, ki ima zelo razvit brigadni način dela, po katerem dela že 89 % delavcev.
»Naloge«, je dejal, »ki nas čakajo v letošnjem letu širom po vsej državi, so veliko večje kot doslej. Vse te naloge pa bomo lahko izvršili le tedaj, če bomo povečali produktivnost dela, pravilno izkoriščali gradbeno mehanizacijo ter zmanjšali fluktua-cijo delovne sile. Odstraniti je treba vse napake na gradbiščih in se v bodoče predvsem držati gesla: organizirati našo proizvodnjo 100 % po brigadnem načinu.
Fiuktuacija delovne sile je boleča točka v gradbinstvu. Po statističnih podatkih iz preteklega leta je razvidno, da je bilo po gradbiščih v naši državi zaposlenih približno 250.000 delavcev — skozi gradbišča pa je šlo 460.009 delavcev — kar pomeni, da se je 210.000 delavcev sprehajalo iz enega delovišča na drugo in niso bili nikjer pravilno zaposleni. Zato naj bo prva naša najvažnejša naloga letošnjega leta, ustaliti delovno silo. Druga važna naloga gradbincev Pa |e: zmanjšati proizvodne stroške, he da bi prj tem trpele plače delavcev.«
Delavci so z viharnim odobravanjem sledili govoru tov. pomočnika Zveznega ministra za gradnje. V resolucijah, ki so jih poslali CK KPJ, CO ZSJ in GO ZSS se kolektiv zalezuje, da si bo tudi tretjič priloril Prehodno zastavo in še nadalje neomajno stopal po poti, kj sta mu jo Začrtala Partija in tovariš Tito.
Uš.
GRADITELJI HiDEO-V CENTRALE VUZENICA/
“Beborijo, da izvršijo čim del
do-zakljneka

— junij 1950
Detonacije min v globoki gradbeni jami na gradbišču hidrocentrale Vuzenica bodo v kratkem za nekaj časa utihnile. Minerske in prevozne brigade bodo do 1. julija v celoti končale izkop desnoobrežne gradbene jame.
Na gradbišču v Vuzenici primanjkuje okrog 59 ”/» delovne sile in zaradi tega vuzeniški graditelji ne bodo mogli doseči v prvem polletju takih planskih uspehov, kakor njihovi tovariši v Medvodah in Mostah. Toda to kolektivu ne jemlje poguma, ampak skušajo vsi nadomestiti pomanjkanje delovne sile s tem večjo požrtvovalnostjo. O tem govori 113 udarniških naslovov, ki so si jih pridobili graditelji hidrocentrale, medtem ko so miner Franc Milošič, že-lezokrivec Janez Krtišič, strojevodja Rudolf Zelenko, delavec Ivan Ivančič, tesarji Ivan Kamenšek, Franc Drašltovič, Franc Heybal in žerjavovodja Marko Perič že izpolnili svoje naloge prve petletke.
Noč in dan se vrstijo na delovnih mestih pri separaciji, žičnicah in žerjavih brigade vuzeniškega kolektiva. Bager nad separacijo neprestano trga iz pobočja hriba na levem
bregu Drave nove in nove količine peska, vendar so plasti na tem mestu precej različne in razna debelost kamenja zavira enakomerno delo be-lonerjev. Z uvedbo posebnih vibra-torskih mrež namesto bobnov po zamisli inženirja Borisa Pipana, separacija dela mnogo hitreje, kot prej, ter dosega pri tem tudi boljšo kakovost mešanice. Žičnice prenesejo vsako uro 18 kubikov gradbenega materiala do betonarne, ki je zgrajena sredi provizoričnega mosta, tako da bo lahko služila tudi drugo leto, ko bodo začeli betonirati tudi v levo-obrežni jami. Pri prevozu je zaposlenih v mešanih brigadah tudi veliko žena. Angela Butolen. ki si je priborila udarniški naslov že pri gradnji hidrocentrale Savica, se je usposobila za pomožnega strojnika in te dni je postala brigadir ene najboljših brigad. V sami betonarni tekmujejo med seboj brigade Konrada Ferka in mladega Medjimurca Edija Zadravca, ki ostane na delu, če je potrebno, tudi po 12 ali 14 ur. Pod rokami požrtvovalnih brigad tesarjev, železokrivcev in betonerjev v sami gradbeni jami, 30 metrov pod mostom, vedno hitreje rastejo tudi same bodoče naprave hidrocentrale — desnoobrežna ločna stena in prvi turbinski steber s komplicirano sesalno cevjo. Izkušeni betonerski mojstri Andrija Petek, Ivan Dobaj in Maks Polič, ki so si pridobili mnogo znanja pri graditvi hidrocentrale Mariborski otok, prenašajo svoje izkušnje na mlajše graditelje. Železne roke velikih 15-tonskih žerjavov se vsakih nekaj minut spuščajo v globino gradbene jame, odnašajo izkopani material in prinašajo mešanico za vgrajevanje. Okrog 60.000 kubi-
kov kamenja, zemlje in drugega materiala so izkopale v času enoletne borbe minerske in kopaške brigade, danes pa se njihova naloga zaključuje in glavna besedi pripada zdaj betonerjem.
Se pred nekaj let? ;e tekla tudi pod prijaznim vuzeniškim naseljem Drava po strugi mirno naprej in no-
sila s seboj ogromno neizkoriščene energije. Danes se na njenih bregovih razvija pravo delovno mravljišče, človek se je zagrizel v stene in zajezi! pohod njenih valov in čez nekaj !«t bo šteta pa. tem mestu mogočna bidrorentrala, ki bo dajala nad 50 tisoč kilotttitov električne energije.
Gradnja »Litostroja« leta 1946 največje tovarne na Balkanu
»GRADISOV VESTNIK« * Stran r/
Letos smo do 15. julija obračunali 137 milijard starih dinarjev vrednosti proizvodnje, kar je 73 % več kot lani do tega dne. Brez upoštevanja porasta cen, se je povečal fizični obseg del za 28 »/c, pri čemer gre na porast števila zaposlenih oziroma opravljenih ur 15 %>, na porast produktivnosti pa 11 %>. Pri porastu obračunane vrednosti proizvodnje so deleži taki: cene — 52 %>, ure — 18 %>, produktivnost — 20 %, skupaj — 100 %.
potegne nazaj OD.
Vsled počasnejšega porasta tujih (obrtniških) storitev, se je VCP povečala (indeks 180) močneje kot VP (indeks 173). Ker pa so se povečali stroški še močneje (indeks 181), sta porasla družbeni proizvod (indeks
Vrednost proizvodnje Tuje storitve Vrednost čiste proizv. Stroški
Družbeni proizvod
Amortizacija
Dohodek
Delež dohodka v vrednosti čiste proizvodnje se je gibal takole
177) in dohodek (indeks 175) v manjši meri. Kadar je porast uspeha (dohodka) nižji od porasta obsega (VP oziroma VČP) tedaj ekonomičnost pada.
I-VII 74	I-VII 75	Indeks	Delež v % 1974	'	1975	
790	1370	173	100,0	100,0
154	225	146	19,5	16,4
636	1145	180	80.5	83,6
429	778	181	54,4	56.8
207	367	177	26.1	26,8
16	32	200	2.0	2,3
191	335	175	24.1	24.5
odstotkih:		
Obdobje	1974	1975
i—m	31.2	32,0
I—IV	29.6	30,5
I—v	28,9	30,5
I—VI	30,3	29.5
I—VII	30,0	29.3
ZR 74, GN 75	29,5	29.8
Vidimo, da se ekonomičnost iz me-		
Otuuou ui vici jc me.ja nuv
lansko leto. V primerjavi s planiranim deležem zaostajamo za 0,5 odstotnih točk!
Sestavina
Dohodek Obveznosti Čisti dohodek Izplačani OD in OP Ostanek dohodka % od VP
Lahko izboljšamo uspeh (dohodek) ali znižamo osebne dohodke. Prej ko bi se opredelili za drugo možnost, moramo narediti vse. da uresničimo prvo. Dohodek pa bomo v trenutnem položaju, ko si družba prizadeva za stabilizacijo, zvišali le z znižanjem stroškov, to je s povečanjem ekonomičnosti — o čemer smo pa že govorili.
Čimprej bo treba otresti prah z akcijskega programa stabilizacije (APST) izpred dveh let in se po njegovih določilih (točkah) naravnati v akciji k bolj uspešnemu poslovanju. Zanimivo je. da nekatere enote silijo v tako usmeritev bolj občinske akcije kot lastno prepričanje v potreb-
Delifev postaja neskladna z merili
Z izjemo polletnega obračuna nam kažejo mesečni obračuni večji porast obveznosti kot dohodka. Pač pa je bil porast osebnih dohodkov in prejemkov letos do tega obračuna nižji za več kot 10 “/n (v skladu z resolucijo in sporazumom) od porasta dohodka oziroma družbenega proizvoda. S tem obračunom pa smo dosegli kritično točko, to pomeni, da moramo spremeniti dosedanje gibanje. Kako?
I-VII 74	I-VII 75	Indeks	Delež v % 1974	1975	
191	335	175	100,0	100,0
28	52	186	14.7	15,5
163	283	174	85,3	84,5
123	206	168	64,4	61,5
40 5,1	77 5,6	193	20,9	23,0
nost aktivnosti na področju stabilizacijskih ukrepov!
Malo nam bo pomagala tudi metodologija. Lani smo namreč v avgustu povišali obračunske osnove in OD, vsled česar so le-ti močneje porasli in bodo zategadelj vplivali na relativno znižanje letošnjih indeksnih porastov.
Ostanek dohodka ima še vedno nadpoprečen porast (indeks 193), vendar je stopnja ostanka dohodka 5,6 7o vse prej kot visoka, saj je ravno tolikšna kot smo jo planirali.
Iz tega podatka lahko ponovno povzamemo: zdaj je pa dovolj nazadovanja; zaustavimo voz, da nas on ne
Uresničevanje piana —
v redu
Ko primerjamo dosežene rezultate s planiranimi, uvidimo, da smo dosegli 54,0 "/o v GIN 75 predvidene vrednosti proizvodnje. Desetletno poprečje za dobo i—Vil pa znaša 47,4 uAi (min 43,i °/o, max 50,y %j. To pomeni, da bomo bržkone predviden obseg del (blizu 3 mia din) dosegli ah celo presegli. Vendar pa to ni tako bistveno kot je doseganje planiranega uspeha, to je dohodka iz katerega črpamo naše zaslužke in sklade.
Dohodek je dosegel 53 % planiranega (eno odstotno točko manj kot VCP), ostanek dohodka pa še manj — 52,4 %.
Bolj ugoden je podatek, da je naše glavno merilo uspena: povečam dohodek na pogojno uro - PD ph doseglo višino 25,98 ain, kar je le še 3 °/o manj od planiranega nivoja — 26,77 din. Osemletno povprečje za dobo I—VII znaša 91,1 '/i, leios pa dosegamo 97 «/«. Ta ugoden podatek ima dva vzroka. Prvi je v uspešnem poslovnem rezultatu prvega polletja (ki naj se v drugem polletju ne bi poslabšal), drugi pa v relativno skromnem planiranju uspeha (PD-ph) — vsaj pri nekaterih TOZD — in to v večini primerov pri tistih, ki vsako leto trdijo, da je pian prenapet, potem ga pa priiično visoko prekoračitvijo.
Kar zadeva delavce in njihove ure, je pomemben podatek, da smo že v juiiju dosegli m presegli s planom predvideno število delavcev v TOZD (indeks 100,7). Indeks VČP — 54,0 je nižji od indeksa ur — 54,4; to pomeni, da je- dinamika produktivnosti malo pod ravnijo planirane. Vsekakor bi bilo ugodneje, da bi dosegli večji delež planirane VČP kot pa planiranih ur.
Kazalniki so najkvalitetnejši podatki o poslovanju. VČP/EU kaže produktivnost. Če odštejemo vpliv cen, smo že v začetku ugotavljali vpliv produktivnosti — 11 »/o. V letošnjem letu so poleg običajnih vzrokov (organizacija, tehnologija, delovna disciplina, nagrajevanje), med katerimi so ponekod delovali tudi negativno, največ pripomogli k porastu; zima in struktura del, to je manjše število večjih objektov.
Kazalniki na pogojno uro letos žal niso povsem primerljivi z lanskimi, ker se letos računajo kvalifikacijski količniki (s katerimi računamo pogojne ure) s pomočjo 16 skupin po sporazumu, lani pa so se po klasičnih kvalifikacijskih skupinah (NK. PK itn.). Zato pa je moč uporabiti relativne deleže in delilna razmerja. Doslej .je delitev še ugodnejša v prid
SAVEZA "
GRAOEViNSKiH 8N2BMJERA S TE5-MČARA UUGOSLAZUE
v obliki znižanja
Se eno visoko priznanje ob 30-Ie(nicl
ostanka dohodka, vendar — kot že rečeno — na robu dovoljenega, za nekatere TOZD pa že globoko v nedovoljenih razmerjih.
Rentabilnost, to je razmerje med doseženim uspehom in povprečno doseženimi osnovnimi in obratnimi
sredstvi, je nad povprečjem v slovenskem gradbeništvu. Rentabilnost ali donosnost, izračunana po obrazcu iz samoupravi,vga sporazuma v gradbeništvu preseaa povprečje v taki meri da nam dovoljuje povečati osebne dohodke za 0.5" «.	S. U.
Sestavina	I-VTT 75	Plan 75	f/p uresn.
Vrednost proizvodnje	1370	2642	51,9
Vrednost čiste proizvodnje	1145	2122	54,0
Družbeni proizvod	367	704	52.1
Dohodek	335	632	53.0
Osebni dohodki in prejemki	206	383	53,8
Ostanek dohodka	77	147	52,4
Število delavcev v TOZD	5984	5941	100,7
Ure v tisočih	7542	13860	54,4
VČP na efektivno uro	174.33	177,78	98.1
PD/ph	25,98	26.77	97,0
OD in OP/ph	15,32	15,40	99,5
Ostanek dohodka/ph	5.71	5.90	96,8
Delitev čistega dohodka	73 : 27	72 :28	
Sestavina
VČP na efektivno uro PD 'ph
Izplač. OD in OP/ph Ostanek dohodka ph Delitev či.dpga dohodka
I-VII 74	I-VII 75	Indeks	Delpž 1974	v "/o 1975
111,65	174.33	156		
19,16	25,98	136	100	100
12,07	15,32	127	63	59
3,89	5,71	147	20	22
76 • 24	73 : 27			
GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET O GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
NAJBOLJŠI, ZASLUŽNI IN POHVALJENI KOLEKTIVI
Vlada LRS, GO ZSS In resori so podelili prehodne zastave *in denarne nagrade delovnim kolektivom
mm
;|^toKA — oktober 1950
sImsSs
Premogovnik v Senovem 300.000 din. — Tovarna emajliran posode v Celju 360.000 din. — Ilrastniška steklarna 220.000 din. -Lesno industrijsko podjetje v Slovenskih Konjicah 140.000 din -Tovarna meril v Slovenj Gradcu 43.000 din. — Gozdarsko avto podjetje v Mariboru 32.000 din. — Litijska predilnica 185.000 din — Tovarna športnih čevljev v Žireh 130.000 din. — Usnjarna »Ko nus v Slovenskih Konjicah 160.000 din. — Kmetijsko gospodarstvi v Pekrah 40.000 din. — Gozdno gospodarstvo v Mariboru 40.00' ™*‘ -71J_ovarna sadnih sokov in marmelad v Celju 42.000 din. -Zdravilišče Rogaška Slatina 82.000 din. — Republiško trgovsk, podjetje (na debelo) »Železnina«, Ljubljana, 20.000 din. — Mestni trgovsko podjetje »Kovina«. Ljubljana 17.000 din. — Združeni grafična podjetja Slovenije 85.000 din. - Slovenija avtopromet Maribor, 40.000 din — »Gradis«, »Matija Ivan Maček«, gradbišči
!!7nrn°n'lT.tra,e v M_ed™dah- 68.000 din. - Ljutomerske opekarni J5.000 din. — Splošna bolnica v Mariboru 95.000 din.
lisko trgovsko podjetje »Galanterija« v Ljubljani, — Okrajno trgovsko podjetje v Ilirski Bistrici. - Okrajno trgovsko podjetje v Murski Soboti. — Okrajno trgovsko podjetje v Tolminu. — Avto-prevozniško podjetje v Ljutomeru. — »Avtokaroserija« v Mariboru. - »Kuverta« v Ljubljani. - Tiskarna Slovenskega poročevalca v Ljubljani. — Gradis »Matija Ivan Maček«. — Gradbišče v Strnišču. — Splošno gradbeno podjetje v Ljubljani. — Industrija bitumenskih izdelkov v Ljubljani. — Splošna bolnica v Novem
Naša naselja s pohvalo
(Gradisov vestnik, 1950)
Ob akciji Zavoda za zaposlovanje delavcev
Dobra ocena urejenosti Gradisovih stanovanjskih barak v delavskem naselju Tomačevo v Ljubljani. Zakaj ne morejo biti podobne ocene deležna vsa Gradisova delavska naselja.
V mesecu maju je Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani izvedel akcijo, katere namen je bil ugotoviti, v kakšnih pogojih žive delavci posameznih ljubljanskih gradbenih podjetij, oziroma ugotoviti urejenost delavskih naselij. Akcije so se udeležili predstavniki sindikata, predstavniki Zavoda za zaposlovanje delavcev Ljubljana, občinski inšpektorji dela ter zastopniki gradbenih podjetij. Med ostalimi delavskimi naselji, ki mnoga niso s svojo urejenostjo naredila najboljšega vtisa, so obiskali tudi delavsko naselje Gradisa v Tomačevem.
Pohvalne besede, ki so bile napisane med drugim tud, v časopisu »Delavska enotnost« in »Ljubljanskem dnevniku«, so res zaslužene. Urejenost stanovanjskih barak in okolice lahko služi za zgled. Spalnice, balkoni, sanitarije in umivalnice so zračne, svetle in čiste. Oprema in prostori so dobro oskrbovani. Snago in red vzdržuje vsakodnevno več oseb. Res je z vsem preskrb •jeno za urejeno bivanje naših delavcev.
Nima pa Gradis samo delavskega naselja v Tomačevem. Večja delavska naselja so še:	na Jesenicah,
Kranju. Goričanah, Zalogu. Ljubljana Šiška, v Kopru, Celju. Šoštanju, Mariboru. Rušah na Ravnah na Koroškem- Skupno imajo navedena delavska naselja 85 montažnih barak z 2412 ležišči.
Poleg tega pa so postavljene lesene montažne barake skoraj na vsakem delovišču. Redno je v njih prostor namenjen za jedilnico, kjer delavci prejemajo topli obrok, obenem pa se v njem zadržujejo ob slabem vremenu.
Poglejmo, kako je z njihovo ureditvijo?
Namesto žerjava so tramove nosili kar na ramah
Za slavnostno številko našega glasila smo po naših gradbiščih poiskali tudi nekaj delavcev, ki so že daljše obdobje pri našem podjetju. Pri tem smo imeli izredno srečo. Verjetno ni gradisovega gradbišča, kjer bi bilo toliko jubilantov skupaj, kolikor smo jih našli na gradbišču nove hale za Agrario v Kopru. Kar po vrsti smo jih obiskali in o svojem dosedanjem delovnem stažu so pripovedovali:
Temelji za novo lialo so že gotovi
Naše gradbene enote uspešno nadaljujejo z izgradnjo hal z Y nosilci. Za ta tip Gradisove hale so se odločili tudi v Agrariji v Kopru, kjer bodo delavci TOZD GE Koper napravili skladiščno halo in polnilnico za brezalkoholne in žgane pijače. Pravzaprav bosta to dve hali in sicer bo skladiščna hala široka 18 m, polnilnica pa 20 m, medtem ko bo dolžina obeh 72 m.
O sami izgradnji tega objekta pa nam je povedal delovodja Karel Fleihtinger še naslednje:
»S pripravljalnimi deli smo začeli v avgustu, tako da bodo lahko delavci OGP že sredi septembra začeli z montažo primarnih nosilcev. Plavajoči pasovni temelji za celoten objekt so že gotovi, tako da bo tudi montaža lahko končano v predvidenem roku, ki je konec oktobra. Po montaži bomo opravili še ostala dela kot obodne in predelne stene, ki bodo iz betonskih zidakov, medtem ko je zgornja površina zastekljena s kopilit steklom. Upamo, da bodo tudi obrtniška dela ter ostala ureditev potekala po predvidenih planih, da bi objekt lahko pravočasno predali investitorju. Poleg izgradnje hale moramo obdelati še ostale pogodbene obveznosti, ki so za ta objekt — ureditev okolice in čistilne naprave, za kar je investicijska vrednost 800 mio din. Takoj Po izgradnji prve hale pa naj bi izdelali še eno, v kateri bi bila polnilnica za vina. Tudi za to bodo izdelali projekte v našem biroju v Mariboru, ki so prevzeli vse projekte za Gradisove hale z Y nosilci.«
KOCJANČIČ KAREL — Trda kra-ška zemlja nas je mnoge prisilila, da smo si iskali zaslužek v drugih vejah gospodarstva in ne v kmetijstvu. Boljši zaslužek oziroma zasiguran zaslužek nas je privedel do take odločitve. Zakaj ravno pri Gradisu sicer ne vem. Verjetno povsem slučajno, saj je bilo potrebno povsod delati. Ko sem se navadil določenega dela pa ga nisem mogel več zamenjati. Tudi zaslužek je bil dober, še boljši pa so bili tovariški odnosi. Zelo smo se razumeli — saj se tudi še danes, toda ne tako kot pred dvajsetimi leti, ko sem začel pri Gradisu.
KORDA JOŽE — Tako kot moj predhodni sogovornik sem tudi jaz betoner. Le leto dni več sem že pri Gradisu. Gradbišča v Luki, Šalari in Olmu so nam pobrala veliko moči. Toda saj je vseeno, kje je gradbišče. Pomembno je, da je delo, da se lahko zasluži in preživa svojo družino. Vzrok za mojo dolgoletno zvestobo Gradisu je v prvi vrsti to, da sem doma iz Škofij, pa so mi bila vsa gradbišča precej blizu. Vseeno bo potrebno še kar pet let, da si bom pri-
hitro sem se privadil. Z delom sem začel na gradbišču v Tomosu in ker mi je delo odgovarjalo sem ostal. Za tem sem delal v betonarni v Olmu in šele v zadnjem času sem zopet na terenu. Delo v betonarni mi je bilo všeč. saj sem dobro poznal vse naloge in sem jih z lahkoto opravljal. Za tem ko sem dobil Gradisovo stanovanje v Olmu se je stanje spremenilo. Kar malo več volje ima človek do dela, če takole ugotoviš, da podjetje skrbi tudi za svoje delavce. Samo zdi se mi, da smo na tem področju malo v zaostanku. Vse prepozno so se začela reševati stanovanjska vprašanja. V zadnjem času je res mnogo bolje, toda prosilcev je le preveč, ker se jih je v teh letih toliko nabralo.
BAND EL STANKO — Tudi jaz sem domačin iz Škofij, pa me je pot zanesla na Gradisovo gradbišče že pred dvajsetimi leti. Kar sedem let sem delal v Luki in nato še 6 v Olmu, vsa ostala leta pa na raznih drugih gradbiščih. Tako kot ostali sogovorniki sem tudi jaz betoner. Zakaj ravno ta poklic? Prijeti je bilo po-
služil penzijo. Vsekakor pa jo bom trebno za vsako delo. Bili smo mladi
v _ - — v   J .. rv««	.. .. .	1 z-v	1 i-i v. aIv.1 aIovio rvv nom m	n n —
dočakal v Gradisu, saj po tolikih letih res ne bi imelo nobenega smisla, da bi zamenjal podjetje.
ČEKETO REMIGIO — Po rodu sem sicer iz sosednje Italije (Treviso) toda v Sloveniji in pri Gradisu sem že dvajseto leto, tako da tudi jezikovnih problemov nimam več toliko. V začetku je bilo malo težje, toda kar
Moji spomini na gradbišče Šoštanj v 1.1949-1953
in polni elana, pa nam ni bilo nobeno delo odveč. Nasprotno. Prav radi smo ga imeli, tako kot tudi še danes. Toda sedaj gre že malo težje. Se pač poznajo leta. Toda ob pomoči vseh ostalih je delo vseeno opravljeno. Še sreča, da je danes toliko najsodobnejših pripomočkov, da ni več toliko fizičnega dela. Delati s to sodobno gradbeno opremo smo se pa tudi naučili, tako da nam gre delo dobro izpod rok.
FLEIHTINGER KAREL — Pri Gradisu sem začel še kot učenec in
nato kot izučen zidar delal po raznih Gradisovih gradbiščih. V Ljubljani v Litostroju pa v Kranju in končno v Kopru. Leta 1956 sem šel v delovod-sko šolo, jo uspešno zaključil in nato ostal na gradbiščih Koprske enote. Bil sem med prvimi delavci Gradisove enote v Kopru. Zdi se mi, da smo od takrat ostali le še trije. Vmes sem odšel še na delo v Frankfurt — seveda zopet na Gradisova gradbišča, V vsej tej dolgoletni praksi mi je prav delo v Nemčiji ostalo najbolj v spominu. Delo je bolj organizirano in ni vsakodnevnih problemov z materiali in mehanizacijo. Kar naročiš, to tudi dobiš in v točno določenem roku. Pri nas pa se zatika prav pri tem. Ne mislim tu samo na Gradis ampak na vse gospodarske panoge.
Čeprav sem doma iz Prekmurja, se počutim v Kopru že kot doma. Posebno še od takrat, ko sem dobil stanovanje v Šalari in kjer prebivam s svojo družino.
FERFOLJA JOŽE — Tudi jaz sem začel pri Gradisu že kot učenec in sicer na gradbišču v Litostroju v Ljubljani. Za tem sem delal nekaj let na Jesenicah, nato pa leta 1955 prišel v Koper, kjer smo začeli z izgradnjo tovarne Tomos. Kot VK zidar sem sodeloval tudi pri gradnji v Šalari. Olmu in Luki, skratka povsod, kjer je bilo potrebno. Zidarski poklic mi je bil všeč in z napornim delom se mi je še bolj priljubil. Še posebno po napornem začetku v Olmu in Šalari. kjer smo delali dobesedno v blatu, Danes so razmere že mnogo boljše. Toda privaditi se je treba, da poklic zidarja spada med bolj umazane poklice in ga pač ni moč opravljati v salonarjih in kravati. Toda po 28 letih, kolikor sem že pri Gradisu, se privadiš vsega. Tako na slabe kot tudi na dobre stvari. Toda ljudje smo pač taki, da hitro pozabimo slabo in nam ostanejo v spominu le najlepši dogodki. Teh pa je bilo v tej dolgi dobi pri Gradisu preveč, da bi lahko vse opisal.
Ko sem v letu 1949 prevzel posle šefa gradbišča v Šoštanju, so bile razmere povsem drugačne kot so da-, bes. Pogoji za delo so bili takrat iz razumljivih razlogov težavnejši, saj je primanjkovalo materiala, delovne sile in sodobne mehanizacije. V tistem času je bila posebna skrb posvečena takoimenovanim ključnim objektom, ki so imeli prioriteto pri dodeljevanju materiala, delovne sile in mehanizacije. Med ključne objekte so spadali tudi TE Šoštanj, Rudnik Velenje in takratna manjša elektrarna Velenje, za katero je b lo osnovano gradbišče s sedežem v Šoštanju.
Značilnost tistih časov je bila posebna prizadevnost in sodelovanje članov kolektiva, da izvrši postavljene naloge kvalitetno in v predpisanem roku. Planske naloge, ki jih je bilo treba izvršiti, so se vsako leto Posebej določale in proti koncu vsakega leta nismo še vedeli, kaj nas čaka v prihodnjem.
Zaradi ustavitve del na TE Šoštanj v letu 1951 smo dela izvajali le za Rudnik in Elektrarno Velenje.
Najuspešnejše je bilo leto 1952, ko je ponovno oživela gradnja za vse tri investitorje in smo pri več kot 1000 zaposlenih v času gradbene sezone prejeli nagrado za najbolj kvalitetno izvedena in organizirana dela za Rudnik Velenje v okviru celotnega Gradisa.
V letu 1953 smo prevzeli tudi dela v Celju, kjer smo predvidevali, da bo postalo bodoči sedež Gradisovega gradbišča.
Ko smo člani kolektiva Gradis — gradbišče Šoštanj ves čas gradnje živeli skoraj izključno na samem gradbišču, smo morali skrbeti za dobro urejeno naselje, restavracijo, industrijski magazin, sami smo skrbeli za prehrano in preskrbo, kar ni bilo v tistem času posebno lahko. V kolektivu smo se trudili, da ustvari-
mo pogoje tudi za čas,po delu, zato smo poskrbeli za rekreacijo, kot je bilo kegljanje, šah, športne igre, gledališke igre in organizirali smo razna predavanja v času mrtve sezone. Vse to je ustvarjalo ugodno vzdušje in
prizadevnost
uspešno delo
gradnji ključnih in prioritetnih objektov tega gradbišča.
K uspešnemu delu so pripomogli zlasti njegovi najbolj prizadevni člani kolektiva, ki še danes na vodilnih delovnih mestih uspešno sodelujejo v našem gradbeništvu.
Ob zaključku tega kratkega opisa in spomina na čase, ko smo sodelovali pri izgradnji naše prve termo-centrale v Sloveniji in pri izgradnji Rudnika Velenje, bi rad napisal, da se vedno rad spominjam tistih časov in prijetnih sodelavcev, s katerimi smo gradili naše prve največje objekte v naši republiki.
Inž. Vladimir Čadež
/
Jubilanti na gradbišču v Kopru Karel Fleihtinger, Jože Korda, Itcmigio Ceketo, Stanko Bandel
Karel Kocjančič,
GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET ® GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET O GRADIS
Montažne barake so lesene, krite s salonitom, strešno lepenko, v malo Primerili z opeko. Tla v prostorih so ali navadno lesena, ladijski pod, v Zadnjem času se uporablja tudi Umetna masa. Stene so lesene. Za boljšo toplotno izolacijo se obijejo z različnim materialom:	lepenko,
'esonitom in podobno. Po predpisih »TV službe podjetja ima vsaka baraka poleg prostorov za bivanje tudi sanitarije in umivalnico. Glede '•Preme pride na prebivalni prostor “—5 ležišč. Dejansko je ugotovljeno. t*a v sobah nameščena ležišča le v Malo primerih presegajo to število, vendar je povsod zagotovljeno 10 m" Prostornine na enega stanovalca, postelje so različnih lipov. Uporabijo tudi lesene postelje (Koper, poričane). Opremljene so z mrežami, žimnicami vzglavniki, dvema r.iuha-Ma in 2—3 odeiami. V nekaterih naseljih (Zalog. Kranj, Šk. Loka) se v Manjšem številu uporabljajo še slamnice. vendar samo kot rezerva v Sezoni ob povečanem številu delav-cev. Poleg ležišč so v vsaki sobi nameščene garderobne omare, tako da 'Ma vsak stanovalec svojo ali v dvožilnih omarah svoj del. Omare so in železne različnih (inov >n 'zdeia.v. y večini naselij so zelo s’a-le. Tpmu ni k’-'v» starost ali slah Material temveč slab odnos stano-
} Mcev do inventa^a. Glede rv-iz 7 1
p-eviia stolov v eob"!' je čutiti rio-,.'""vikanje v vseh delavskih nase-
Hh.
, ogrevanje nrostorov je v vseh ‘Vevških naseUih (razen v Koprni Preskrbljeno. V prostorih so peči lokalno ogrevanje.
^ Za vzdrževanje snage in reda so v delavskih naseljih zaposlene sna-■ike. Svoje delo izvršujejo vestno temeljito, vendar kljub temu v
večini stanovanjskih barak higiena ni zadovoljiva. Temu je predvsem kriva nezainteresiranost, malomarnost in nevzgojenost samih stanovalcev. Tla čistijo vsak dan in enkrat tedensko ribajo. Če hodijo po sveže ribanih tleh z blatnim obuvalom. prav gotovo ne more ostati čisto.
Isto velja za postelje in posteljnino. Po pravilu se menja posteljnina dvakrat mesečno, kar ustreza higienskim načelom. Če pa se uporablja ležišče z delovno obleko na sebi ali celo z obuvalom, kar ni redek primer, prav gotovo ne more posteljnina ostati čista 14 dni.
Tudi okolica naselij je le v malo primerih urejena ali pa je celo nehigienska, kar tudi vpliva na snago
in red v barakah samih. Izgovori, da ni denarja, ne drže, ker se da veliko urediti z dobro voljo in prostovoljnim delom samih stanovalcev naselij.
Za stanovanja delavcev Gradisa je poskrbljeno tudi v samskih domovih. V interesu podjetja je postopoma odstraniti delavska naselja z lesenimi montažnimi barakami in jih nadomestiti z zidanimi samskimi domovi. V okviru podjetja je 8 samskih domov že zgrajenih in v uporabi, in sicer: na Jesenicah 2, v Ljubljani 3, v Mariboru 1 in Ravnah 2.
Pogoji, v katerih bivajo naši delavci v samskih domovih, njihova urejenost in opremljenost jasno kažejo na dvig standarda gradbenega delavca.
(*'■&" Koroški Beli pri Jesenicah bodo zgradili
v 16 NOVIH STANOVANJSKIH II«#
* ^ ,V8u“1950
Zaradi vedno večjega pomanjkanja delavskih stanovanj v jeseniškem železarskem revirju, je podjetje »Gradis« na Jesenicah že zgradilo štiri moderne stanovanjske bloke na piavžu in sedem stanovanjskih hiš na Javorniku. S tem pa pereče stanovanjsko vprašanje na Jesenicah še zdaleč ni bilo rešeno. Lanske jeseni so zaradi tega začeli na Koroški Beli pri Jesenicah z odkopom temeljev za zgraditev novih prepotrebnih stanovanjskih blokov.
Zgodaj spomladi je belonerska brigada podjetja začela z betoniranjem temeljev za prve stanovanjske bloke, na gradbišče pa so prišle tudi zidarska, tesarska in železokrivska brigada. Pri delih so se izkazali številni delavci iz omenjenih brigad, najboljša pa sta bila večkratna udarnika Franc Mencinger in Vili Zrim, ki delata v železokrivski brigadi.
Pomanjkanje pomožne delovne sile so rešiii delavci iz javorniške tovarne in frontovci iz Koroške Bele ter Javornika, kj so s prostovoljnim delom veliko pripomogli k gradnji delavskih stanovanj. Posebno velja to za delavce iz železarne, ki so hkrati tudi reflektantje za nova stanovanja,
saj so prihajali na gradbišče vsak dan po končanem delu. Najbolje se je doslej izkazal Janez Šubic, ki je doslej opravil nad 1000 ur prostovoljnega dela, njemu pa sledijo številni drugi delavci, med njimi tudi Eržen Tomaž. Vidic Alojz, Mandeljc Vili, France Krajcer jn Zajc Ludvik, ki so opravili od 600 do 900 ur prostovoljnega dela.
Kako pravilno so frontovci iz Javornika in Koroške Bele razumeli pomen gradnje novih delavskih stanovanj, je pokazala tudi njihova visoka udeležba na gradbišču, saj je bilo večkrat pri delu do 130 prostovoljcev. Najbolje so se frontovci izkazali pri izkopu in napeljavi vodovoda iz Koroške Bele do gradbišča,
kjer so morali premetati nad 400 m3 materiala.
Z zavestnim in požrtvovalnim delom je delavcem iz podjetja, kakor tudi prostovoljnim delavcem iz Javornika in Koroške Bele uspelo dograditi prva dva bloka, na katera bodo delavci iz tesarske brigade kmalu začeli postavljati tudi ostrešja. Pri nadaljnjih treh blokih pa so gotova betonska dela in čakajo le pridnih rok zidarjev iz podjetja, kateri bodo začeli z zidarskimi deli. Poleg devetih blokov, ki so trenutno v gradnji, bodo v bližnjem času začeli z odkopom temeljev za nadaljnjih sedem blokov.
Prvi blok; bi morali biti gotovi ze v letošnjem letu in pripravljeni za
Armatura — za podolžne rege na cesti Ljubljana—Vrhnika
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 0
Prva plošča je zabetonirana
V prvi fazi vikend stanovanj
Pri izgradnji novega turističnega naselja v Cervarju bodo delavci TOZD GE Koper napravili 5 stolpičev' v katerih bo 81 vikend stanovanj.
Nedaleč vstran od znane FKK plaže v Cervarju so delavci našega podjetja in GP Pionir iz Novega mesta začeli z deli pri izgradnji novega turističnega naselja Cervar. V sklopu poslovnega združenja Euroturist, ki je investitor celotnega kompleksa, bo porešlca riviera tako pridobila še nekaj nočitvenih kapacitet, kar bo ublažilo tovrstno pomanjkanje ob vrhuncu sezone.
Čeprav so šele pred kratkim začeli s pripravljalnimi deli, se že kažejo obrisi prvih objektov. Vsaj temelji za prvo fazo izgradnje, ki bo obsegala pet trietažnih stolpičev, so že gotovi.
Sicer pa nam je vodja gradbišča Vlado Umek povedal naslednje: »Po projektih, ki so jih izdelali v našem biroju v Ljubljani, smo junija začeli s pripravljalnimi deli in v juliju že začeli z gradbenimi. Delo nam gre kar b -o od rok, čeprav imamo pri tem tudi nekaj težav. Kot glavno lahr.,, navadem to. da nimamo telefona, pa moramo vsa naročila za material opraviti pismeno ali z osebnim kontaktom prek uprave ali direktno
Takoj po zaključku prvih pet stolpičev, ki so na projektih označeni od 6 do 10 in v katerih bo 81 stanovanj, se bo začela izgradnja II. faze tega turističnega naselja. Tudi za ta del bodo projekte napravili v našem biroju in Ido prav tako vseboval pet trietažnih stolpičev z 72 stanovanji, tako da bo skupno 153 stanovanj.
Stanovanja so zelo različna, predvsem po kvadraturi, saj meri najmanjše 26 m2 in naj večje 47 m2. V vsakem stolpiču je nekaj gar-sonier, enosobnih in dvosobnih stanovanj.
Konstrukcijsko so vsi objekti armiranobetonski skeleti z vmesnimi betonskimi stenami. Vzdolžne stene bodo iz betonskih zidakov medtem ko bodo zunanje stene iz siporexa. Vsi stolpiči bodo grajeni v tipičnem istrskem slogu in se bodo lepo vklapljaii v okolico. Vsako stanovanje (razen nekaj mansardnih) bo imelo svoj balkon, tako da bo dopust kar prijetno preživeti v lepem červarskem zalivčku.
Trenutno je na objektu, za katerega prvo fazo je investicijska vrednost nekaj manj kot 12 mio din, 21 delavcev, za katere je tu dobro poskrbljeno, saj dobivajo dva obroka hrane na gradbišče, enega pa v naselje.
Omeniti je potrebno tudi to, da je celotno naselje kot gradnja za trg in bomo dobili plačano toliko, kolikor bo prodanega. Toda glede na letošnje povpraševanje je riziko zares minimalen, saj je celotno naselje že skoraj prodano.
Izredno lepa lega in obilo zelenja bosta mogoče tudi porok, da bomo tudi gradisovci zamenjali svojo postojanko in se iz Poreča preselili v 6 km oddaljeni Cervar.
Stalni »gostje” v papirnici Vevče GRADISOVI
Tudi to halo je gradil Gradis
Objekte papirnice v Vevčah pri Ljubljani je gradil večina Gradis in tako je kar nekako samoumevno, da prevzemamo dela v njej tudi še sedaj. Tu smo že pravi domačini. Konec julija smo spet krepko zaorali po zemljišču papirnice in zastavili količke za objekt, ki bo eden med večjimi v tovarni. To je objekt za PT papirni stroj, ki bo požrl gradbenih del za približno 4 milijarde starih dinarjev. Rok za dograditev še ni določen, saj bodo gradili etapno. Objekt bo sestavljen iz sedmih hal in za vsako posebej bo določen čas gradnje. Dela je prevzela naša TOZD Ljubljana — okolica.
Gradnja objekta je do strešnih nosilcev klasična, strešna konstruk-
cija pa je montažna — iz nosilcev, na katere so položene siporex plošče. Objekt bo meril v tlorisu 8050 m2, torej bo dolg 230 m in širok 35 m. Glavni objekt bo visok 16,2 m.
Na gradbišču naši tožijo, da ne dobijo pravočasno projektov (niso edini) Probleme imajo tudi z dobavo armature. Na gradbišču je zaposlenih sedaj približno 100 delavcev, ki delajo v podaljšanem delovnem času, razmišljajo pa tudi že o delu v dveh izmenah. Malico in kosilo dobivajo naši delavci na gradbišče; vozijo jo namreč iz družbene prehrane.
V Vevčah so za papirnico zgradili tudi pošlo vno-proda j ni paviljon, ki bo septembra že odprt.
DIPLOMI
za leto 1975
(nadaljevanje s 3. strani)
Gradisovi diplomi se podelita TOZD Projektivni biro Maribor in TOZD Lesno industrijskemu obratu Škofja Loka.
TOZD Projektivni biro Maribor je za obdobje 1974 in I. polletje 1975 najbolj uspešna po seštevku vseh kriterijev. Po kriteriju gospodarske uspešnosti (produktivnosti, ekonomičnosti rentabilnosti ter akomula-tivnosti, je nadpoprečna, najboljša pa je bila glede rasti v tem preteklem obdobju, kakor tudi po svojih kazalcih za bodoči, razvoj. Razen številčnih kriterijev, po katerih je sicer na 1. mestu, je komisija tudi ugotovila, da se Projektivni biro Maribor pri svojem delu poslužuje najsodobnejše računalniške tehnike kaže pa tudi velik interes za plasma svojih storitev na tujih tržiščih.
TOZD LIO Škofja Loka je po kazalcih uspešnosti poslovanja (produktivnosti. ekonomičnosti, rentabilnosti in akumulativnosti) nadpoprečna. Po seštevku vseh kriterijev pa zaseda drugo mesto. S svojim prizadevanjem je kljub majhnemu številu strokovnih kadrov uspela sorazmerno najbolj urediti delovne pogoje delavcem, s tem da je modernizirala proizvodnjo, izboljšala tehnološki proces tako, da je po delavcu ne samo dosežen visok porast vrednosti proizvodnje, temveč tudi soliden porast dohodka oz. ostanka dohodka. Pr; tem je pomembno vlogo nedvomno odigrala tudi zavest delavcev, družbenopolitičnih organizacij ter organov samoupravljanja. TOZD LIO Škofja Loka se je tudi uspešno vključila v integracijske procese in je danes kot predstavnik GIP Gradis eden najbolj razvitih delov ustanovljene sestavljene organizacije združenega dela lesne industrije Gorenjske.
m
Flžl^^jr^Kl\l\l\N\l\l\l\l\l\l\l\r^\
Avj
SPO
KOTIČEK
Z ozirom na kritiko v SPO kotičku v Gradisovem vestniku št. 208 glede praznovanja za »Dan borca« bi bralcem pojasnil naslednje:
Na naši 2. seji IO OOS je bilo sklenjeno, da se ob praznovanju »Dan borca« pri SPO počasti borce v obliki knjižnih daril in sicer tovariše, ki imajo priznan status borca. Obdarjeni tovariši-borci so se mi zahvalili osebno za darila, zato sem bil zeio presenečen ob takem članku in mislim, da bi bilo v bodoče bolje prej informirati se pred objavo o resničnosti članka.
Prosim, če objavite ta odgovor na kritiko, da bodo seznanjeni vsi elani Gradisa, ki so brali »KRITIKO«.
Lep pozdrav!
Predsednik IO OOS Janez Tekavec
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik Matija Krnc Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno
© GRADISOVIH 30 LET © GRADISOVIH 30 LET © GRADISOVIH 30 LET % GRADISOVIH 30 LET S GRADISOVIH 30 LET S GRADIS
vselitev 'delavskih družin. Ker pa na gradbišču primanjkuje kvalificiranih zidarjev, postavljenih nalog ne bo lahko doseči. Na gradbišču je zaposlenih tudi več mladih delavk, ki opravljajo vsa pomožna zidarska dela. Z izboljšanjem delovnih pogojev hi delavke na gradbišču po vsej verjetnosti laže in hitreje izpolnjevale planske naloge. Tako bi se nedvomno dvignila tudi njihova storilnost, kar bi pripomoglo k hitrej-
šemu izpolnjevanju postavljenih rokov za izgotovttev novih stanovanjskih hiš.
Z gradnjo stanovanjskih blokov, kjer bo prostora za 84 delavskih družin, bodo morali delavci iz podjetja »Gradis« kakor tudi frontirVei iz Javornika in Koroške Bele še bolj pohiteti, da tako omogočijo čimprejšnje vselitev prvini družinam javor-niških kovinarjev, ki z nestrpnostjo pričakujejo novih udobno zgrajenih stanovanj.
(Gradisov vestnik, 1953)
Prekosili so sami sebe
Kako živi in dela kolektiv Gradisa v Rušah
Ko smo marca lani pričeli z gradbenimi deli v Rušah, je štel naš kolektiv 25 delavcev. Hiter razmah in velike potrebe investitorja so zahtevale vedno več delovne sile tako, da se je število zaposlenih že sredi leta dvignilo na 82 delavcev, na višku dela pa celo na 170 ljudi.
Na našem gradbišču je bilo povprečno skozi vse leto 105 delavcev, ki so opravili 235.000 produktivnih ur; povprečno je tedaj vsak delavec opravil mesečno 224 ur. Tudi z tega je razvidno, da je bilo še vedno premalo delovne sile, saj je povprečno vsak delavec napravil mesečno po 16 nadur.
Gradbišče ima svoje delavsko naselje in delavsko menzo. Od vseh zaposlenih jih stanuje v naselju in se hrani v menzi 112 delavcev. Hrana v menzi je zadovoljiva in tudi stanovanja so primerno urejena.
^Skupno je izvršenih del za 134 milijonov 500.990 dinarjev. To pomeni, da je vsak delavec ustvaril 1,200,000 dinarjev vrednosti, kar je za nas
gradbince zelo veliko, posebno če upoštevamo, da je bilo od vsega le 12 */t obrtniških del.
Izkopali in premetali smo 16.50(1 m1 zemlje, vgradili 3.280 m3 betona, napravili čez 12.000 m2 opaža, postavili več kot 1.100 m3 zidu, položili 1.109 m raznih kanalov, vgradili 198 ton betonskega železa, porabili več kot 800 ton cementa, presejali več kot 7090 m3 gramoznega materiala itd. Uspeh kolektiva v Rušah je vreden pohvale, saj vemo, kako V- > je danes dobiti material. Kljub temu, da se je tudi naš kolektiv boril z vsemi temi težavami, smo se vseh dogovorjenih rokov držali.
Stanovanjski Meki s skupno 34 stanovanji so bili zgrajeni So III. faze v 85 delovnih dneh. Na njih smo lahko zaposlili čez zimo večji del delavcev in jih zadržali do pomladi, da bomo lahko p—.—”-.......i
dokončali začete o**'»Mo
Najtežji in najpomembnejši objekt, ki smo ga gradili, je dva« ska zgradba za korund. Ta objekt je
za tovarna dušika v Rušah tako važen, da so postavili sila kratek rok. Še sami nismo mogli verjeti, da je mogoče v takšnem času dvorano usposobiti za montažo strojnih naprav. Dvorana je grajena kot skelet v tlorisni površini 1.500 m2, Sestoji se iz srednje ladje, razpona 20 m iti dveh stranskih ladij, razpona po 15 m. Srednja ladja je visoka 20 m, stranski ladji pa 11 m. Skupna prostornina dvorane znaša 21.00® m3.
Vsak delavec na gradbišču je bil seznanjen z ostrim terminom, z načinom dela, kakor tudi s pomembnostjo tega objekta za. investitorja. Z ^doforo organizacijo, vsestranskim prizadevanjem vseli delavcev in tehničnega vodstva smo dvoransko zgradbo pravočasno pripravili za montažo.
Danes se že vadi stotine motorjev, zaječali so težki drobilci in iz sortirnice prihaja naš prv; domači ko-rnnd. S tem je tovarna dušika slavila svojo največjo zmago, saj ne bo več potrebno izvažati polnrodtik-ta v inozemstvo" za drage devize uvažli čisti korund. Albert Špindler
Gradnja predavalnice medicinske fakultete na interni kliniki v Ljubljani, leto 1945
V začetku so nam pomagali še vozički
Gradis je ogromno ustvaril
(Gradisov vestnik, 1955)
Podpredsednik ObLO Ljubljana-Šiška, tovariš Franc Pipan, pa nam je povedal tole:
»V naši občini je prišlo v zadnjem času do delne zaostritve zaradi gradnje montažnih blokov FBM. Naša občinska zbora sta namreč sklenila, da bomo s to vrsto gradnje začasno prenehati, dokelr ne bodo odpravljene nekatere očitne pomanjkljivosti. Menim, da s to akcijo nismo naredili ničesar proti načelu, da je montažna gradnja nekaj naprednega in da jo je kot tako treba čimbolj podpirati. Naša akcija je naperjena proti nekaterim čisto konkretnim slabostim rc pa proti principu. Menim. da bi takšna ostrejša stališča morali
večkrat uveljavljati, ne samo n® področju gradbeništva, marveč tudi na ostalih področjih našega življenj® — v trgovini, zdravstvu, industriji, prometu in še marsikje. Sklenili P® smo tudi, da bomo v naši občini takoj, ko bo Gradis znane pomanjkljivosti popravil, dali za montažno gradnjo tudi ustrezne lokacije in vso potrebno podporo.
Kot rečeno, izvirajo te motnje samo iz montažne gradnje, medtem k°
Najmočnejši
na mariborskem območju
3
3
j
e
5
1
2
3
1
)
1
I
l
1
Več kot 1000 ljudi šteje danes temeljna organizacija združenega dela GE Maribor. S svojimi zaposlenimi je sposobna prevzeti največje gradnje in tako tudi dela, saj trenutno gradi jedrsko elektrarno v Krškem, turistično naselje Bernardin pri Portorožu itd. Pa poglejmo, kako je bilo pred tridesetimi leti v Mariboru.
delavcev. Sem sodi bližnja gradnja samskega doma in podobno. Vse to je dobra podlaga za pridobivanje dela na širšem področju naše domovine in mogoče tudi izven nje, na kar se v GE Maribor tudi že pripravljajo.
Leta 1945 je bilo ustanovljeno gradbeno podjetje Obnova, ki je bilo Zadolženo, da se loti popravljanja Porušenih stavb, mostov, industrijskih objektov itd. Oktobra istega leta le postalo podjetje del velikega Gradisa, ki se je v Mariboru kasneje razdelil na tri večja gradbišča Mariborski otok, TAM in Kidričevo. Gradbišče v Kidričevem se je zaključilo leta 1956; takrat so namreč tovarno aluminija in glinice odprli. V tem času so se zaključevala tudi dela v TAM in del teh ljudi je odšlo na gradbišče Mariborski otok, kasneje Pa še v Vuzenico. Tako je nastala enota ljudi, specializirana za izgradnjo hidrocentral. Mariborski gradi-sovci so se torej že toliko usposobili, da so lahko prevzemali vse vrste del. V tistem času so se tudi zavestno odtočili, da bodo z odrekanjem določenega dela osebnega dohodka ustvarili večje sklade in z njimi zgradili potrebna skladišča, delavnice, upravno stavbo, stanovanja za delavce itd.
Vzporedno z rastjo Gradisa pa so rasla tudi druga podjetja in ustvarjalo se je konkurenčno podnebje, vendar je takrat bil Gradis že podjetje republiškega značaja. Na tej Poti navzgor se je gradbišče Vuzeni-Ca osamosvojilo, in nastale so Tehno-Sradnje. Pod težo razmer so Tehno-Sradnje kasneje propadle in Gradis je zopet prevzel gradbeniški del teh tor gramoznico. Nekaj let so potrebovali, da so posodobili betonarno in SeParacijo na Pobrežju, v tem času Pa so začeli tudi že razmišljati o projektiranju montažnih hal, ki bi za-vrle močno konkurenco SGP Gorica z njihovimi uspešnimi halami. In UsPelo jim je. Danes predstavljajo . toontažne hale Gradisa eno naših pomembnih dejavnosti, s katero se oobro uveljavljamo.
Z gradnjo industrijskih objektov so ^ Mariboru pričeli kmalu po osvojitvi in vsa ta leta nazaj je pocenila važen del angažiranosti. V zadnjem času pa se ta razlika zmanjšuje in počasi so se začeli v toj naši TOZD obračati tudi k stanovanjski gradnji. Tako rastejo stanovanja v Rušah, Sladkem vrhu, v Mariboru itd Prav sedaj se pripravljajo na večje gradnje stanovanj v Mariboru, na Pobrežju, na mariborskem jugu itd. Poleg teh načrtov toiajo še v vidu mehanizacijo gramoznice za predelavo odpadnega mahala, nenehno podporo oddelku za azvoj (kjer pripravljajo nove kon-trukcije), seveda pa je potrebno tu-m vseskozi skrbeti za dvig standarda
Logar Jožica-50-letnica
Pred 15 leti je Gradisov kolektiv izgubil dragega sodelavca tovariša Logarja. Njegova žena je ostala s tremi otroki sama, nezaposlena. V tistih hudih časih ji je Gradis ponudil roko in sprejela je zaposlitev na sedežu Gradbene
enote v Mariboru. Vsa ta leta dela v mezdnem oddelku.
»Delo tu mi je res všeč, ne samo zato. ker bi morala biti zahvalna kolektivu, da me je sprejel, ko sem bila brez izobrazbe, ampak tudi zato, ker imam dobre sodelavce. Z vsemi se dobro razumem in težko bi se drugič tako dobro navadila na delo in njegovo okolje. Sedaj sem resnično zadovoljna; otroci so odrasli, imam že vnučke, ki so mi v pravo veselje.«
Ob lepem jubileju ji želimo vsi še mnogo let!
Ivan Lampret
Imeli smo veliko dela
IVAN LAMPRET, Ravne na Koroškem;
»Ko sem prišel pred petindvajsetimi leti h Gradisu, sem bil še delavec. Potem sem se izučil za zidarja.
Včasih nas je bilo okoli 300 v enoti. Imeli smo veliko dela, saj se je takrat res veliko gradilo, vendar je bilo delo slabše organizirano kot pa danes. Sedaj me moti samo to, da ljudi toliko prestavljajo z gradbišča na gradbišče. Komaj se enega sodelavca navadiš. že pride drugi. Včasih so nam zidarjem stregle pri delu ženske in moram reči, da so bile bolj pridne, kot pa današnji strežači.«
Včasih reke, danes stroj
JANEZ TIH, GE Maribor: »Prvo, kar se spomnim nazaj, je to, da je bil včasih denar več
Janez Tili
vreden. Danes pustiš polno teh lističev v trgovini, domov pa ne prineseš veliko. Ampak drugače smo pa veliko več delali v tistih letih, ko sem prišel h Gradisu. Delali smo od šestih zjutraj do šestih zvečer, malice nismo imeli, samo pol ure za kosilo Takrat sem delal v Kidričevem in nato še v Soštaniu in Velenju. Delali smo veliko ročno Kdo pa je takrat vedel za mehanizacijo, tako. kot io imamo danes. Sedaj je pa pravzaprav še prav malo dela samo z malim ročnim orodjem. Vse je na motor, elektriko.«
Urejena
prehrana
Ni še dolgo tega, ko so delavci na gradbiščih jedli vsak svojo malico ali kosilo, ki so si jo prinesli s seboj. Ob praznovanju tridesetletnice našega podjetja se lahko pohvalimo, da je bilo tudi v tej smeri veliko storjenega. Lepo urejena naselja in celo jedilnice na gradbiščih so precej spremenile pogoje dela. Tako je bilo tudi na gradbišču v Cervarju, kjer nam je o teh problemih pripovedoval zidar Mate Vodopija,
»Glede na to, da sem šele devet let pri podjetju, ne poznam celotnega razvoja oziroma sprememb pri urejevanju prehrane delavcev. Lahko pa trdim da se je že v teh
Mate Vodopija
nekaj letih stanje izredno izboljšalo. Predvsem mi je všeč to, da obrati družbene prehrane v precejšnji meri upoštevajo želje delavcev. kar pa je tudi obojestranska korist. Prvi lahko pripravijo in prodajo več obrokov, mi pa jemo boljšo hrano. Istočasno z izboljšano prehrano pa se izboljšuje tudi nastanitev.«
In kaj delate v prostem času?
»Glede na način dela ga skoraj nimam. Delamo namreč 11 ur dnevno Po napornem delu pa se še najbolj prileže počitek. Ob sobotah in nedeljah pa grem domov v Koper, da zvem, kako gre kaj otrokom v šoli in da vsaj nekaj uric preživimo skupaj v družinskem krogu.«
• GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET S GRADISOVIH 30 LET ® GRADISOVIH 30 LET # GRADISOVIH 30 LET ® GRADIS
Delavski svet na avtomobilski cesti
Co drugje zadovoljni. Lahko trdim, je »Gradis« doslej ogromno nare-*;!* in v glavnem svojo nalogo izpol-jM' Če je bila tu in tam še kakšna tolika, je šla na rovaš raznih obrt-toških del, ne pa na gradbeništvo, recej časa sem bil v okrajnem me-'•u tudi predsednik sveta za stanovske zadeve in vem s tega pod-
ročja, da na rovaš podjetja »Gradis« ni bilo nobenih večjih pritožb.
»Gradis« ima v svojem kolektivu nedvomno velike kapacitete v kadrih, strojni opremi in izkušnjah. Vsekakor bo treba te kapacitete še bolje izkoristiti. Menim, da mora »Gradis« še nadalje ostati čvrst, eno-
ten, monoliten kolektiv, ki pa bo široko poglabljal samoupravljanje. Ravno v današnjih časih bodo morali tudi delavcj »Gradisa« upoštevati vse ostrejšo konkurenco in kot eno največjih podjetij v naši državi iskati pota in rešitve, da bodo čim cenejši, čimbolj konkurenčni proti drugim podjetjem.«
zasedanju osrednjega delav-J;e8a sveta, ki je bilo v začetku lin-6, 80 razPravIjaIi med drugim c o poteku del na avtomobilski j s*i. Obširneje sta o tem poročala j. S- Berce in ing. Peteln, o čemer pisali že v zadnji številki na-t Fa lista. Na predlog tehničnega di-ilai °rla s* "*e ves delavski svet ogle-1 traso avtomobilske ceste.
g ^®še podjetje gradi dva odseka j:, tohiobilske ceste. Prvi je pri Ve-$k	drugi pa pri Krškem. Obi-
j a‘i smo oba odseka. Brnenje stro-wv in vrvenje mladinskih brigad les nas sPremIja,a vso P°t. Vsi se (j n.p zavedajo, da je rok kratek in J*h veže zaobljuba tovarišu Titu: ‘‘Jfdil smo cesto do‘39. novembra, cesto smo dali predvsem stro-delovno silo, ki vodi stroje, rjj. av je nešteto. Manjka nadomestka, delov in so v delavnicah po-toeh*’ ,zares veliko iznajdljivost, da t.ev, an‘zaeijo v redu vzdržujejo. kak’n delež na cesti bo odnesla vse-Hr,0 °r mehanizacija. Pri tem ne sme-s,^zabiti na strojnike specialnih j; Jev, kot so na primer: skreper-Pakladači. buldožerji, bagerji, «es,Terji itd. Za nas bodo dela na zares velika šola, kako se da
sodobna mehanizacija s pridom uporabiti ob dobri organizaciji in ob dobrem ravnanju z njo. V tako velikem obsegu namreč mehanizacije doslej še nismo uporabili.
Posebej pa kaže omeniti delo strojnikov čeprav jih ne mislim poveličevati. Dvanajst in več ur trdega dela niso mačje solze, zraven tega pa si morajo dostikrat sami pomagati in stroje popraviti, da bi bili čimbolj izkoriščeni. Zato ni prav, da jih polirji, tehniki in včasih celo inženirji kar šablonsko ocenjujejo. Včasih dobi človek tudi občutek, da vse tisto dobro, kar je človek leta storil za podjetje, pade v pozabo, če se le najmanj pogreši, kar seveda ni prav.
Glede strojev pa je treba še nekaj reči. Edinice bi se morale sporazumeti. da bi dali stroje, posebno specialne. takoj popraviti v delavnico gradbišča, če ni okvara kaj hujša. Naj bo avtomobilska cesta prelomnica v tem, da našo skromno in že izrabljeno mehanizacijo sporazum-
Betonski odtočni jarki na cesti Ljubljana—Vrhnika
Zavihani rokavi in močna volja so bilj ključ k uspehu
no rešujemo prenaglega propada. Prav tako pa naj bo avtomobilska cesta dokaz, kaj se da napraviti z mehanizacijo, če jo prav uporabljamo.
Ludvik Šnajder
Nova hala za lesno industrijo v Duplici, ki je sedaj bolj poznana kot STOL Kamnik
Nama Mi v Ravnah i
Govorice o gradnji nove NAME na Ravnah na Koroškem so §jj prišle skoraj v pozabo. Mnenja so precej nejasna — ni denarja — WjM premalo denarja — dandanes se vrti še vse samo okrog ljubega de- HI narja.	Hj
vodstvo poveča število delavcev in se == s tem izogne nočnemu delu. Meseca m marca 1975 pričnejo izkopi in 20. == aprila letos že betonira temelje. Pri- §= prave za prvo ploščo so v teku in s= pritegne se še dodatna skupina de- WM lavcev' z delovodjem tov. NOVAK Ni- = kolo. Dne 20. maja letos se prične be- IH toniranje nad pritličjem. Kmalu za gn tem, tj. 10. junija letos betoniranje m druge plošče nad nadstropjem. Do tretje faze kakor se to imenuje, je s= stavba dograjena in »pušeljc« po- m nosno zavihra, tudi tradicionalni li- gg kof z zakusko ne izostane.
Z mojo prvotno izjavo torej nisem m zgrešila in odkrito rečem, da sem po- gg nosna na delo enote. Zgradba je v §§|f kratkem času zrastla kot goba po m dežju. Nadaljujejo se dela z obrtniki gg in stavba dobi vsak dan nov videz. mg Med drugim je TOZD enota GRA- m D1S Ravne na Koroškem prejela od gg Skupščine občine Ravne na Koro- gl škem za vsa gradbena dela v trideset m letih visoko priznanje in kot nekda- m nja sodelavka se tega veselim in gg »VSEM« iskreno čestitam ter želim = še v bodoče mnogo uspeha.	gg
A. Simon ==
Lepega jutra, točno 25. 2. 1975 zagledam delavce TOZD enote Gradis Ravne na Koroškem s postavljanjem zaščitne ograje z velikim napisom podjetja. Torej gre zares. Za potrebo veleblagovnice, za industrijsko mesto z obširno okolico vedo občani le predobro. Osebno meni kot soseda, se počutim, kot da sem zopet sredi proizvodnje, saj je gradbišče oddaljeno le nekaj metrov od doma.
Da na kratko seznanim vodstvo. Sektorski vodja tov, ORLIC Marjan, delovodja PAVLIC Franc in gradbeni tehnik URN A UT. Omenjeni tekajo in se posvetujejo, zaščitna ograja pa se pomika vedno širše navzven. Halo; GRADIS, kaj pa je? Kje pa je za nas dohod na glavno cesto, se sprašujemo sosedje? Malo za šalo, malo zares — mi, ki smo ostali zunaj ograje, smo končno prišli do provizorične ceste ob reki Meži.
Na uho nam je prišlo, da je rok predaje gotove veleblagovnice izredno kratek. Kaj pa pomeni to že za ekspeditivno enoto na Ravnah! Kot vedno bo tudi tokrat z dobro organizacijo dela in podvojeno vnemo začela z delom. Da bi šlo hitreje od rok.
Kje ste
personalcl, da...
Kako smo prihajali k podjetju — kdo je jubilant?
Hura! Mesec maj — mesec ljubezni, pa ne do dela! Sole je konec, maturo sva oba v redu opravila. Berto z odličnim, Marjan pa s prav dobrim,
Ali bova kaj izbirala službo? Da se ne bi mučila, še s temi skrbmi, sva že v šoli dobila »dekrete«, da se javiva pri Gradisu. Pa sva šla!
Tovariš Anžin je rekel: »Kam bosta šla poba?« Ni bilo časa za razmišljanje, kaj šele za odgovor, saj je že pisal, da morava drugi dan v Šoštanj. Vajena »direktive«, poleg tega še zavedna, niti ni bilo časa pozdraviti, le s hvala sva se mu oddolžila in že sva bila pred vrati na dolgem hodniku. Tam, na tem hodniku, je sedaj komercialna služba našega podjetja. Baje ga še niso nič renovirali, po moje je hodnik le še daljši, kaj pa je res, vedo le oni, ki so še sedaj »na centralnem« TOZD.
In tako sva odšla v službo!
Na »zgodovinski« torek, 18. julija 1950 sva prispela z bivšim zelenim ljubljanskim tramvajem kar točno na železniško postajo. Kako je bilo že s kovčki, ne vem več točno, saj ni bilo kaj dati vanje, imela sva jih vseeno, saj sva bila potnika. Tovariš v rdeči kapi, baje je ta glavni za vlake »naganjati«, je dal okoli 9. ure znak za odhod. Adija, tedaj res še bela Ljubljana. S trebuhom za kruhom sta jo mahnila naša fanta v širni svet, naša »mala junaka«.
Pravi Berto Marjanu, da je Šoštanj zelo daleč, saj on ni bil še nikoli dlje kot s fotrom na Rožniku, »ko sta nabirala kostanj«. Marjan, navajen tujine pa je povedal, da je med okupacijo bil že celo na Cankarjevi Vrhniki, kamor sta z mamo hodila žicat krompir. Pustimo to, saj okupacija je že mimo.
Stajerc je potegnil z največjo brzino, tako da so potniki z veseljem izstopili v mestu atletike, v Celju, Ker naša dva junaka »še nista znala presesti«, sta v Celju raje izstopila, kar se je kasneje izkazalo, da je bilo to edino pravilno,, kajti Savinjčan vozi po svojih tirih.
Ker so bili tistega časa vlaki še točni, sta nekaj po dvanajsti uri že izstopila v mestu termoelektrarn — Šoštanju.
Telefonistka Vida nama pravi: »Kar h personalen Pilihu!« Lahko je bilo njej, ki je točno vedela, kje »stanuje«. Bita sva tiho in odšla. »Daj ti potrkaj, Marjan,« milo prosi Berto. »Daj ti, ki si bolj korajžen!« javka na hodniku Marjan. Pa je bil on res b.olj korajžen in potrka po vseh predpisih trikrat po tri komade. Tišina. Kasneje se je izkazalo, da je trkal na vrata WC. kdo je pravzaprav trkal, se še danes ne ve. Jaz sumim njega, on pa mene. On je bil!
Inž. Čadež pravi: »Vi Berto v planskega, vi Marjan pa k inž. Goliju na objekt!« Tako sva bila odpravljena. Čudne navade so imeli takrat še ljudje, vikali so se med seboj.
Bila sva v službi!
Zvečer sva šla na raziskovanje terena, na ples v Zadružni dom. Ta je bil tik ob naši pisarni, ta pa ob cerkvi, vse centralne dejavnosti torej na kupu. Bila sva glavna, ker sva imela najožje hlače, prava frajerja, kupila sva jih na udarniške točke iz brigade, pa za denar staršev. Baje bodo take hlače kmalu spet moderne. Kdo ve.
Bila sva torej v službi. Lepo. Dobila sva celo vsak svojo odločbo za 3.140 din plače in 1.500 din terenskega, Gradis je že takrat dobro plačeval.
Berto je na tem delovnem mestu ostal do vojske, Marjana pa so po devetih mesecih službe posodili v Ravne. No, po petih mesecih Marjanove službe v Ravnah, sta morala oba skupaj v vojsko. V začetku septembra 1951 pred jokajočimi dekleti., spet na postajo v Šoštanju, le s to razliko, da sedaj
v živinskih vagonih odhajava v vojsko. Zakaj so takrat tista dekleta jokala, jaz ne vem, za na n a verjetno ne, saj nisem nikjer opazil najinih znank. Berto je bil pa žalosten, pa o tem ni govoril. Morda z drutimi fanti, saj nas le bilo več. cel vlak ih pridno smo »mukali« iz priprtih vagonov.
Kam si šel k vojakom, Berto? Ja, že vem, v Makedonijo blizu Skopja v Djordje Petrov ves vesel, saj tako daleč se še nikoli ni vozil; Marjan pa v Karlovac.
Oh, je bilo dolgčas, taka kolega pa tako daleč drug od drugega: še dobro, da so že takrat poznal< pošto, Berto baraba, že takrat si bil ten za pisanje. Mojemu Bertičku je bilo tako dolgčas po meni. da ga je prekomanda po nekaj mesecih prinesi« kar v našo šolo k meni — v Karlovac. Ves zašpeha« in s šinjelom do tal sva si padla v objem in že je kadil mojo »Sutjesko«
Skupaj sva potem prenašala lepote in tegobe vojaške suknje, tis tih prvih ni bilo veliko. Vse pa ni tako dolgo trajalo. Tri dni po velikem zboru slovenskega ljudstva v Dolenjskih Toplicah, ki je bil 15. septembra 1952, sva se že zopet z vlakom vračala domov. Da je proslava res uspela, sva videla na postaji v Novem mestu, ko so še zadnji udeleženci tega velikega slavja odhajali proti Ljubljani. Med njimi je bila tudi ena vojaška oseba, čina nisva mogla videti, ker ga je zamaskiral t laseh svoje spremljevalke, ki je imela več las in daljše, kakor cela naša četa, ki se je tisti dan vračala domov-.
Doma nisva dolgo lenarila, ker so rekli ata in mati: »Kar v službo, mulca!« pa sva šla. To je bilo v sredo 31. septembra 1952; dolgo je že od tega od tedaj sva že zrasla v prava »gradisovca« in verno služiva podjetju in domovini vse do danes
Ta dolgi uvod se nanaša na prvi del podnaslova.
Smo v času stabilizacije in proslave 30 obletnice podjetja, pa moramo po tridesetih. Letih dela in napak že bolj točno »stabilizirati naše slavljence«.
MOJE VPRAŠANJE SE GLASI:
Kdo od tistih, ki so prišli na delo v mesecu juliju leta 1950 k podjetju Gradis — IMM, razen nežnega spola, ki kakor vemo, ne hodi k vojakom, je že 25-letnik?
Ako spomin ne vara, so prišli v tem času in tudi ostali ves ta čas verni podjetju naslednji »brigadir ji-ke«:
A.	DEKLICE:
1.	Rozman Andreja (poročena Černivec — nizke gradnje)
2.	Tri uk Ivica (poročena Zorko — projekt, biro)
B,	DEČKI:
1.	Damjan Vinko — L j okolica
2.	Leben Ivo — projekt, biro
3.	Novak Osinn — projekt, biro
4.	Praprotnik Albert — »Sv. Berta« — GE Celje
5.	Primožič Marjan — GE Ljubljana
6.	Smole Mitja — projekt biro
7.	Starovasmk Marjan-»Stari« - GE Maribor
8.	Zorko Franc-»Aco« — centrala
Sedaj pa k svari. Za naš jubilej sta postala od dečkov 'e Leben Ivo in Praprotnik Albert 25-1 et-nika? Za Iva ne vem točno, morda je že prej odslužil vojsko? Kaj pa Berto, dragi personalci?
On že letos dobi 3.450,00 din, kot 25-letnik, mi vsi ostali pa šele drugo telo. Ste pozabili na inflacijo, saj bo drugo leto denar manj vreden, ha, ha, ha ...
Ali je toliko hitreje delal, hitreje kakor ostali? He, he, he . ..
Ali je toliko več delal? Hi, hi, hi. ..
AH je imel toliko naduur, da ste mu dodali to leto? Ho, ho, ho...
Ali se ti po 24-letnem stažu pribije leto, če si zaposlen pri GE Celje? Hu. hu, hu ...
Najstrašnejše pa je to, da bo šel po tem izračunu skoraj dve leti prej v penzijo (za še 20 let delovne dobe dobi povsem tem še skoraj eno leto), kakor vsi ostali dečki na seznamu zgoraj
Najlepša hvala za vaše pojasnilo. Stari
© GRADISOVIH 30 LET ti GRADISOVIH 30 LET S GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
© GRADISOVIH 30 LET • GRADISOVIH 30 LET
Gradisove! v Skopju
(Gradisov vestnik, 1963)
Kolektiv naše najnovejše poslovne enote v Skopju kar tekmuje, da bi cimprej zgradili prebivalcem tako prizadetega mesta streho nad giavo
Dan odhoda naše prve skupine v Skopje je daleč za nami. Skupina je bila sestavljena iz ljudi takih strok, ki so bile potrebne za »Gradisov« zarodek v Skopju. Naj osvežim spomin na takratno potovanje z avtobusom, ki je trajalo približno dvajset ur, upoštevajoč postanke za kosilo in večerjo ter triurni počitek šoferja avtobusa.
V Ljubljani smo zasedli mesta v avtobusu, obrazi vseh teh nenavadnih potnikov so bili nasmejani in vedri. V sproščenih pogovorih ni bilo nobenega jadikovanja zaradi odhoda v Makedonijo. Zbrana je bila pisana druščina iz več Gradisovih enot. Na grobo ocenjena starost potnikov je bila v mejah od 18—46 let. Vsi smo bili več ali manj seznanjeni s katastrofo ob potresu v glavnem mestu Makedonije po televizij) in dnevnem časopisju. Le redki iz te skupine so bili že prej v Skopju in to le kot vojaki pred vojno ali po njej, vendar nismo imeli jasne podobe, kolikšno je razdejanje. Tudi delo, ki ga bo treba začeti, ni bilo še vsem znano. Znano je postalo šele nekaj dni po prihodu, zaradi česar so bila razna ugibanja. Potovanje ponoči ni bilo najbolj naporno. Naslanjali smo se dremajoč drug na drugega in tako prespali noč. Proti jutru smo nestrpno čakali prihoda v Skopje, saj tisoč kilometrov tudi ni kratka razdalja.
Končno smo le prisl) v Kumanovo, po čemer smo sklepali, da do Skopiran 12 ir »GRADISOV VESTNIK«
ja ni več daleč. Na komaj prebujenih obrazih je bilo opaziti rahlo nestrpnost, Obrazi potnikov so postajali vedno bolj vedri, čeravno niso bili umiti. Med nekaj duhovitimi pripombami na račun prenočišča se nam je vidno krajšala razdalja do cilja.
Naenkrat smo bili v predmestju Skopja. Zazrli smo se v hiše s porušenimi dimniki, razdejano streho in manjšimi razpokami zunanjih sten. Bolj ko smo se bližali središču mesta. bolj so se nam odkrivali prizori opustošenja, ki ga je napravil potres. Do tal porušeni objekti, zevajoče odprtine v sodobnih stanovanjskih blokih, nagnjene in razpokane poslovne zgradbe so nemo sprejele našo skupino.
Z manjšim manevriranjem po mestu zaradi zaprtih ulic smo končno le prispeli na cilj.
Kraj, kjer je predvidena graditev novega naselja Vlae za 5.000 prebivalcev, je oddaljen ca. 4 km od mesta. Takrat je bilo tam še polje, vinogradi in sadovnjaki, katerih sence so blažile avgustovsko pripeko.
Izstopali smo, sprejel nas je šef novega gradbišča tov. Franc Vovk, ki je odpotoval dan pred nami.
Ta trideieteianski kolektiv kot zarodek Gradisa v Skopju, se je znašel na prostem poti vedrim nebom brez strehe, vode. sanitarnih prostorov, elektrike in prehrane, kakršne smo vajeni doma. Nastalo je tiho neraz-poiozenje, kar se je dalo brati z obrazov ljudi. Vem, da si je sleherni predočil udobnost in ugodje, ki ga je imel v matični enoti. To je bil te trenutek krize, ki ni dolgo trajal, saj se morajo gradbinci sprijazniti z vsakršnimi težavami. Da so tako krizo prebrodili zelo hitro, gre zasluga starim gradisovcem, veteranom, ki si jih lahko srečal na vseh gradbiščih naše republike in izven nje. v Zenici in Titogradu in drugod.
Po krajšem odmoru smo prijeli za delo. Vreme je bilo lepo, vroče, posamezne skupine so pričele postavljati šotore, razkladati različne tovore, kj je prispel za nami z avtovla-ki. V senci nekaj slivovih dreves je že zraslo platneno naselje, v bližini pa lesene lope, namenjene za jedilnico. V šotorih je kmalu zasvetila tudi luč. Iz dneva v dan se je standard dvigal, saj smo že po dveh dneh dobili toplo hrano — enolončnico. Vodo so dobavljali individualno, pač koliko je je kdo potreboval, vendar tudi to ne dolgo, saj smo po nekaj dneh dobil; tudi lasten priključek na vodovod.
S temi osnovnimi pridobitvami smo začeli postavljali skladišča, prvo stanovanjsko barako, prvi betonski mešalec ter formirati deponije za gramoz. Potem, ko je prispel tisoč-litrski betonski mešalec, smo začeli postavljati betonarno.
Dela so se hitro odvijala na obeh sektorjih. Geometri so hiteli z izmerami in zakoličevanjem temeljev za barake tipa Vardar 4104, ki so bile predvidene za nastavitev naših delavcev in delavcev kooperantov.
Polja so spreminjala svojo prvotno obliko. Nasadi paradižnika in pa-
Kramp in lopata sta bila v blatu včasih glavno orodje
Naša najmlajša TOZD
Ob takem jubileju, kot je tridesetletnica podjetja, se ponavadi oziramo nazaj, spominjamo se tistih prvih začetkov, uspehov. Pri naši TOZD Gradnje iz Ptuja tega ne moremo storiti, saj je komaj pol leta član našega kolektiva. Pa vendar lahko že za teh nekaj mesecev rečemo. Uspelo je priključitev ni bila sama sebi namen, ampak resnično kvalitetni ukrep. Odkar so tudi Ptujčani Gradisovi, so prevzeli že nekaj pomembnih nalog in del. Pravijo, da so popolnoma zasedeni do sredine drugega leta. Tako so prevzeli gradnjo petinosemdeset-sta-novanjskega bloka iz litega betona v Ptuju. Z njihovo pomočjo se kot Gradis spet vračamo tudi v Kidričevo, kjer smo včasih imeli eno naših največjih gradbišč. Danes Gradnje tam gradijo blok 30 stanovanj. V Dornavi pri Ptuju so prevzeli nekaj del pri Zavodu za duševno prizadete otroke. Prav tako bodo gradili vodohrame na Ptujski gori in Majšperku
Kar dobro so se vključili v našo delovno organizacijo. Povezani so z mariborskimi temeljnimi organizacijami združenega dela pri Gradisu in z njimi dobro sodelujejo. Gradisovci iz Gradenj so zadovoljni, najbolj pa jim je všeč to, da imajo dovolj dela Zavedajo se, da je ravno sedaj specifična situacija glede novih investicij — po domače povedano: Manj jih je, kot bi gradbinci želeli. Tako je resničen uspeh biti preskrbljen z deli za daljšo dobo vnaprej.

....................................................................... :

^°va Športna hala, ki Jo je zgradila naša nova TOZD
S prostovoljnim dolom do menze
Središče koroške regije so prav go-toY° Ravne. Vendar takrat, ko je Ptišel Gradis tja, je mesto veljalo še Guštanj. Tudi njegova slika je bi-a Precej drugačna kot je danes. Če ?.1 z bližnjega hribčka pogledal v do-l,n°i se slika danes ne razlikuje do-1:1 Od tiste po osvoboditvi, če pa se Zazreš s spodnjih mestnih ulic malo višje po obkrožajočih se brežičkih, je Pa slika popolnoma drugačna. Hrib-cek Čečovje je namreč popolnoma ^azidan s stanovanjskimi bloki, za ,ste čase modernim trgovskim cent-hotelom itd. Na nasprotnem Pfibu raste prav zadnja leta novo, /"Giko stanovanjsko naselje. Pravzaprav, kamorkoli se ozreš, povsod se »ekaj gradi — tam stanovanja, tam pa vrtci, poslovni objekti itd. rav sedaj gradi naša TOZD enega ^ajlepših trgovskih objektov na Ko-
roškem — ravensko NAMO. Ravne so tak objekt res že nujno potrebovale, pa tudi lokacija zanj je dobra.
Kljub vsem tem gradnjam pa so v prvih letih po vojni naši ljudje največ moči pustili v postavitvi objektov za Ravensko železarno. Ta gigant je naš investitor že vsa leta nazaj in upamo, da tudi vnaprej.
Ob vsem tem naštevanju gradenj objektov pa moramo spregovoriti tudi o skrbi naše enote za svoje zaposlene. V zadnjem letu, pa še lanskem zraven je ravenski kolektiv zagrabil dobesedno cel — z vsemi zaposlenimi — za lopate in začeli so gradili nova stanovanja zase. Tako je bil zgrajen blok malih stanovanj, ki je danes že vseljen. V njem živi 14 zadovoljnih družinic, saj so se nekateri morali dosedaj stiskati še v barakah. Sedaj gradijo v našem na-
Štefan Ralgač
Štefan Balgač-60-letnik
Pred 28 leti se je v Gradisu zaposlil Stefan Balgač. Prišel je iz Prekmurja, Lradis pa mu je kmalu postal novi dom. Najprej je delal na hidro-centrali Mosie, nato pa še na hidro-centrali Savica v Bohinju. Od tam je prišel v centralne obrate, danes kovinski obrati V Gradisu je postal ključavničar in to delo opravlja še danes.
Letos praznuje 60 let svojega življenja. V vseh teh letih je spoznal, da je treba pošteno in dobro delati, pa bo tudi njegovo življenje teklo tako kot si želi. Gradis mu je dal stanovanje, kjer danes stanuje s svojo družini.
Čeprav ima že 60 let, za počitek še ni časa. Zatrdil nam je, da bo delal, dokler bo zdrav.
Njegov kolektiv in tudi vsi mi mu želimo še veliko let v naši sredini, saj je med delavci zelo priljubljen, skromen in priden delavec. Resnično je lahko za vzor vsem nam, predvsem pa mlajši generaciji.
selju še menzo, ki jo resnično potrebujejo, saj bi s tem končno rešili velik problem ustrezne prehrane delavcev na gradbiščih. Pri vsem tem pa moramo omeniti način, kako so do teh objektov Ravenčani prišli: z udarniškim delom! Danes se pravzaprav že nikjer več ne sliši, da kdo dela udarniško — samo še za nadure. V Ravnah pa so ob skromnih sredstvih, ki so jih imeli na razpolago, prišli na gradbišče stanovanjskega bloka in menze vsi — od direktorja do zadnjega delavca. Le za primer: prvo ploščo za novo menzo so samo delavci uprave končali v treh urah. Torej, naj bodo vzgled drugim, da tudi »udarništvo« še vedno živi in da se z njim lahko marsikaj zgradi, če se hoče.
»Gradis je velika družina”
pravi naš 30-letnik Ivan Zamuda
»H Gradisu sem prišel takoj po končani vojni in že takrat sem dobil občutek, da bo iz vse te množice delavcev, ki se je trla na gradbiščih, zraslo podjetje, ki bo kos še tako velikim nalogam. Začetek pa je bil kljub temu težak. Takrat gradbenih strojev nismo poznali, ostali so nam le stari stroji, ki jih je uporabljala še vojska. Takrat so bile pomembne roke. Tudi vreme nam ni bilo naklonjeno. Bile so mrzle zime, pa smo kljub mrazu gradili. Delali smo po 10 in 12 ur, nismo poznali proste sobote in nedelje, tako kot danes Končno smo dobili nekaj gradbenih strojev in ti so nam bili v veliko pomoč. Najprej sem delal kot ključavničar, nato pa sem postal strugar.
Moje prvo gradbišče je bil Mariborski otok in spominjam se, da takrat ni bilo avtobusov za na delo. S težko muko sem nekako dobil kolo, pa kaj, ko zanj nisem imel plaščev. Potem sem si sam nekaj pripravil in tako sem se lahko vozil s kolesom na delo. To je bilo že pravo razkošje. Danes je vse neprimerno boljše in življenje je veliko lažje. Letos grem sicer tudi v pokoj, vendar se bom Gradisa spominjal vedno kot velike družine.«
Gradijo objekte io Gradisov ugled
Takoj po vojni je dejal Boris Kidrič: »Naša industrija je uničena, vendar jo je v tem pogledu Slovenija še najbolje odnesla, saj je ostalo v primerjavi z drugimi republikami v Sloveniji vendar nekaj celih industrijskih objektov. Zato smo še toliko bolj dolžni čim-prej začeti s proizvodnjo in proizvajati za nas vse.«
Tako nekako je bilo. Vendar brez električne energije ne delajo še tako lepe, ohranjene, celo nove tovarne. Kaj sedaj? Gradbinci so morali s starimi stroji, ki so jih skoraj vse prevzeli od neslavne zapuščine nemške vojske, prijeti za delo in s takimi bornimi pripravami ter s svojimi krepkimi rokami so začeli graditi. Ena prvih njihovih nalog je bila prav gotovo postavitev omrežja hidroelektrarn. Prav Gradis je v tistem času s svojimi ljudmi kljub velikim težavam postavljal prve elektrarne. Te eo rasle na Savi, nato na Dravi cele serije in naša industrija je lahko začela misliti na polno proizvodnjo.
Takrat Gradis še ni bil razdeljen na »tozde« ampak na gradbišča. Eno takih gradbišč je bila tudi Vuzenica, ki je na Dravi gradila hidroelektrarne. Delo na takih velikih objektih ni bilo lahko, primanjkovalo je delovne sile itd. Vendar so naši ljudje uspeli prebroditi take težave in mimogrede povedano — to niti ni bilo tako težko, saj so imeli med seboj kar 113 udarnikov. Danes je nekdanja Vuzenica postala naša TOZD Nizke gradnje. Se vedno nadaljujejo tradicijo izgradnje elektrarn, saj«, v tem času gradijo tak
objekt — Srednja Drava II. Resda so šele letos začeli, vendar gradbišče že da vedeti., kaj bo na tem mestu. Prav sedaj pripravljajo montažo separacije z betonarno, ki bo oskrbovala to veliko delovišče. Od glavnih del so končali na objektu strojnice z izkopom na gramozu, sedaj pa izkopavajo še v laporju in približno 5 m nad dnom gradbene jame (jama bo globoka 30 metrov). Prav pri tem so imeli nekaj težav saj lapor na desni brežini drsi in v teku so preiskave in izdelava predloga za sanacije. Prav tako jim je nagajalo neurje, ki je pustilo v jami precej vode. Do sedaj je bilo izkopanega 19.000 m3 humusa, melja in mulja 50.000 m;!. gramoza 180.000 m3 in laporja 83.000 m3.
V vseh teh letih obstoja so se Nizke gradnje specializirale še za eno vrsto gradenj — za cestne objekte. Z njimi si je pridobil celoten Gradis del tega slovesa, ki ga danes ima kot ugledno gradbeno podjetje. Ta naša TOZD je gradila viadukte na odseku Slovenike od Vrhnike do Postojne in sedaj gradi še 8 viaduktov na odseku Hoče— Levec. Da so to zahtevni objekti, ni potrebno poudarjati, saj so dolgi od 85 m do 550 m in velikih razponov.
• GRADISOVIH 30 LET @ GRADISOVIH 30 LET 6 GRADISOVIH 30 LET S GRADISOVIH 30
LET S GRADISOVIH 30 LET • GRADIS
so izginjali, iz njih so vzklili eaielji različnih oblik za razne mon-a<ne hiše. Mehanizacija se je veča-*■ Buldožer je vrezal prve poti čez ®aije. Kot voda so vdrli v ta polja °Vornjaki z raznimi tovori gramoza, Hienta, raznih strojev ter končno Montažnih elementov. Polje se je bremenilo skoraj čez noč v razsež-1,0 gradbišče. Tovornjaki dvigajo Hh suhih ilovnatih tal. saj ni bilo , ezia že dva meseca pred našim pridom, a vreme je lepo in za naše Hmere celo prevroče. Lepo vreme le tiha želja ne samo vseh gradite-fv satelitskih naselij, ampak tudi sočev stanovalcev pod šotori in po-Hnimi provizoriji. ki jih dež po-jHo v jesenskih dneh lahko potis-e V obupen položaj.
**rav iz teh vzrokov je forsiranje ,radnje in montaže naselij upravičilo

ter se mora vsak posamezni tega kolektiva odreči marsiče-**. čemur se drugim v matičnih n°tah ni treba.
Ha
na začetku se je pokazala vi-
s, zavest posameznika, posebno pa uPin, ki so pokazale svojo sposob-in udarno moč.
*Hd prvimi takimi se je izkazala ^uPina škofjeloških tesarjev pri fataži barak, ko so potolkli vse °rde in celo sami sebe, saj je bila hi t,a‘ta v tretl dneh pod streho (nor-ao 8—10 dni). Z razvo jem ostalih siv, se Pojavljale še betonerske k* 50 PreseSle dnevni plan, jaj(ereSa sta tov. Vovk in ing. Dov-skrbno preštudirala in ga prila-1 a situaciji.
Naš kolektiv se povečuje, saj redno prhaja potrebno število ljudi raznih poklicev. Naloga, ki jo je prevzel kolektiv te enote, je obsežna in odgovorna. TJspehj niso izostali, pod streho je 30 barak, k) jih uporabljamo za nastanitev naših delavcev, za pisarne in delavce kooperantov. Poleg tega je bila omogočena montaža montažnih hiš, od katerih je že lepo število pod streho.
Pri taki akciji oziroma nalogi pa igra odločilno vlogo tudi mehanizacija. Stroji morajo biti sigurni in ne sme biti zastojev, ki ohromijo ves
proces dela. Žal se to dogaja, ker ni možnosti izbire strojev, k) bi najbolj ustrezali tako forsiranemu delu. Ni se pa čuditi strojem starejšega porekla, če jim zastane kakšen člen, saj še novi odpovedo.
Vse prekinitve obratovanja so zelo kratke, stroji so hitro usposobljeni z veliko pomočjo armadnih delavnic in naših strokovnjakov.
Visoka zavest vseh kolektivov in lepo vreme bosta omogočila realizacijo te humane naloge mogoče še pred predvidenim rokom.
Ludvik Šnajder
Parole so spodbujale delavce pri delu
Vlae-naše
največje
gradbišče
(Gradisov vestnik, 1963)
Od zadnjih dni avgusta, ko so naši prvi delavci prihiteli na pomoč Skopju — na veliko gradbišče Vlae v predmestju Skopja — se je do danes to gradbišče razživelo v pravcato človeško mravljišče.
Naše podjetje je prevzelo častno in humano, vendar zelo težavno nalogo: zgraditi do konca letošnjega leta celo novo predmestje s 1008 stanovanji ali naselje za kakih 5000 prebivalcev. Seveda pa v tem satelitskem naselju, ki leži od središča Skopja odmaknjeno okrog 8 km. ne bodo samo stanovanja, marveč tudi šola s površino 3000 m2 (za 1000 učencev), nadalje obrat družbene prehrane z zmogljvostjo 1000 obrokov dnevno trgovinski center, poslopje šolskega varstva, ambulanta in zelo verjetno tudi velika kotlarna, ki bo dajala toploto celemu naselju, tako da bodo stavbe ogrevane s centralno kurjavo. Sicer pa dovolj o tem naselju pove tudi podatek, da merijo Vlae okrog 45 ha in bo celotna investicija — izgradnja naselja z vsemi komunalnimi napravami — terjala okrog 7 milijard dinarjev. Od te vsote odpade na naše podjetje, ki mora zgraditi za vse objekte beton-
ske temelje ter priključke s hiš na glavno kanalizacijo okrog 1,5 milijarde dinarjev.
Zdaj je v naselju Vlae okrog 400 naših delavcev, zlasti zidarjev in tesarjev, ki so prišli z vseh gradbišč, iz vseh enot. Pridno nam pomagajo tudi mladinske brigade, ki so dokazale, da znajo zelo spretno vihteti krampe in lopate. Če upoštevamo, da je to gradbišče oživelo šele prve dni septembra in da mora biti naloga izpolnjena do konca decembra, potem ,je jasno, da ta naloga res ni lahka.
Kako pa poteka delo? Začetne težave, ko je primanjkovalo ljudi, strojev in materiala, so že premagane, zdaj to naše največje gradbišče s 400 delavci že diha s polu rni pljuči. Po planu mora »Gradis do 15. decembra izdelati vse temelje za objekte, na katerih bodo stale hišice naših kooperantov — »Jelovice«, »Edilita« in »Marlesa«. Doslej je narejenih že okrog 70 °lu vseh izkopov za temelje, sicer pa delo v glavnem teče po n'anu kliub težavam in oviram k; jih seveda pri takšni naglici in obilica dela ni malo. Zlasti je sredi oktobra (od 10. do 12. t. m.) nagajalo močno deževje, ki se ga naši liurHo najbolj boje. V glavnem pa je zdaj vse urejeno — ni posebnih težav z mehanizacijo, kadri in materialom.
Če ne bo v novembru in decembru izrednih padavin, ki bi res lahko ogrozile izpolnitev te naloge, potem lahko računamo, da bo naselje Vlae do konca leta pripravljeno, da sprejme pod streho okrog 5000 prebivalcev Skopja, družin, ki jim je potres vzel streho nad glavo in se zdaj stiskajo pred mrazom in dežjem pod šotorskimi platni.
Ponovno prva Slovenija
Vil. športne igre gradbincev Jugoslavije
Organizacija vsakoletnega športnega srečanja gradbincev je že drugič pripadla Sloveniji. Tokrat so se celjski gradbinci zares izkazali in izredno uspešno organizirali športno (GIP INGRAD), kot tudi proizvodno tekmovanje (GOP OBNOVA), ki se je priključilo športnemu delu. Tako so gradbinci Jugoslavije lahko na tem masovnem srečanju pokazali uspehe in trud, ki so ga vložili med letom tako na področju športa in rekreacije, kot tudi na strokovno-delovnem
področju.
Rezultati, ki so jih dosegli kažejo, da imata šport in rekreacija tudi v drugih republikah vse več privržencev. Vse bolj prevladuje tudi misel, da to ni samo športna manifestacija gradbenih delavcev, temveč pomemben faktor pri zbliževanju in utrjevanju bratskih vezi naših narodov in narodnosti vse Jugoslavije.
Tako kot se za tako manifestacijo spodobi se je začela s povorko po glavnih ulicah mesta, kjer je bila tudi otvoritev. Po pozdravnem govoru predsednika organizacijskega komiteja Franca Berginca, je vse prisotne pozdravil še predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Kramar, nato pa še predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Jovan Nikinovič.
Igre je nato otvoril predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Cepuš. Ob intoniranju državne himne so hostese dvignile državno zastavo in zastavo ŠiG ter tako označile, da se tekmovanja lahko pričnejo
Od gradisovih ekip so nas na teh igrah ponovno zastopali pingpongaši in strelci. Slednji so imeli v tekmovanju precej smole, saj so le za en krog zaostali za zmagovito ekipo Unionir.vesta iz Sarajeva. Prav tako pa je bilo s pingpongaši. V izredno močni konkurenci so presenetljivo osvojili drugo mesto za predstavniki Bosne.
Od drugih slovenskih ekip so se posebno izkazali Ingradovi športniki z osvojitvijo dveh prvih mest in sicer v kegljanju in šahu. Svoje kvalitete pa so potrdili tudi Salonitovi odboj-kaši ki so se tokrat oddolžili Makedoncem za lanskoletni nesrečni poraz v finalu.
Sicer pa je bil vrstni red po posameznih panogah naslednji:
MALI NOGOMET
1.	Dalrnacijacement (Hrvatska)
2.	Konstruktor (Slovenija)
3.	Mavrovo (Makedonija)
4 Granit (Srbija)
5. Hercegovina (BiH)
ODBOJKA
1.	Salonit (Slovenija)
2.	Graditel) (Hrvatska)
3.	Brčko (BiH)
4.	Stig (Srbija)
5.	Ilinden (Makedonija)
6.	Zavod za igr. Bara (ČG)
NAMIZNI TENIS
1.	Unioninvest (BiH)
2.	Gradis (Slovenija)
3.	Industromontaža (Hrvatska)
4.	Janko Lisjak (Srbija)
5.	Mavrovo (Makedonija)
6.	Titograd (ČG)
KEGLJANJE
1.	Ingrad (Slovenija)
2.	Primorje (Hrvatska)
3.	Zidar (Srbija)
4 Hercegovina (BiH)
5.	Pelagonija (Makedonija)
6.	Titograd' (ČG)
STRELJANJE - MOŠKI
1.	Unioninvest (BiH)
2.	Gradis (Slovenija)
3.	Gradževinai (Hrvatska)
4.	Intergrad (Srbija)
5.	Granit (Makedonija)
6.	Črna gora (ČG)
SAH
1.	Ingrad (Slovenija)
2.	Progres (Srbija)
3 Tehnograd (BiH)
4.	Vranica (Hrvatska)
5.	Črna gora ,ČG)
6 Ilinden (Makedonija)
NAMIZNI TENIS — ZENSKE
1.	Juvent (Hrvatska)
2.	Banat (Srbija)
3/ Ingrad (Slovenija)
4,	Vranica (BiH)
STRELJANJE - ŽENSKE
1.	Konstruktor (Hrvatska)
2.	Črna gora (ČG)
3.	unioninvest (BiH)
4.	Izolirka (Slovenija)
5.	Graditelj (Srbija)
6.	Pelagonija (Makedonija)
Končna uvrstitev po vseh discipli-
nah pa je naslednja:	
1. SR Slovenija	49 točk
2. SR Hrvatska	47 točk
3. SR BiH	36 točk
4. SR Srbija	30 točk
5. SR Makedonija	14 točk
6. SR Črna gora	13 točk
6 Zavod za igi Bara (ČG)
Slavnostna otvoritev iger
V ospredju sprevoda so bile hostese
Poleg športnega se je odvijalo tudi proizvodno tekmovanje. Tu so se pomerili v svojem znanju železokrivci, odrarji, tesarji in zidarji. Slovenski predstavnik) so se tudi pri tem dobro odrezali, v vseh disciplinah dosegli drugo mesto, ki jim je pripadlo tudi v končni uvrstitvi za ekipo Hrvatske, ki je bila kar v treh panogah prva. Tako je bil vrstni red republik po končanem proizvodnem delu tekmovanja naslednji
1.	SR	Hrvatska	27	točk
2.	SR	Slovenija	24	točk
3 SR	Srbija	17	točk
4 SR	BiH	14	točk
5,	SR	Črna gora	7	točk
6.	SR	Makedonija	7	točk
Prizadevni organizatorji so vsem prvoplasiranim ekipam podelili	po-
kale in pripravili še prijeten zaključek iger v Narodnem domu v Celju. Ob pesmi in plesu so gradbinci tako ponovno dokazali, da takšna tradicionalna srečanja resnično utrjujejo duh prijateljstva med bratskimi narodi in narodnostmi Jugoslavije in krepijo ter izboljšujejo samoupravne socialistične odnose.
mk
Konstruktorjevi nogometaši so zasedli odlično drugo mesto
Dragi tovariš Tito!
Gradbinci — športniki in navzoči gostje, zbrani v Celju na sedmih igrah športnikov Jugoslavije in drugega proizvodi.ega tek. movanja, ti pošiljamo iskrene pozdrave z željo, da bi nas še vrsto let vodil po začrtani poti, sprejeti na desetem kongresu ZKJ.
S tega mesta ti obljubljamo, da bomo vestno izpolnjevali vse naloge, ki smo si jih zastavili.
Enotnost in vztrajnost v duhu bratstva in enotnosti za dosego ciljem bomo pokazali tudi danes z našo borbo na tekmovalnih igriščih.
Udeleženci in gostje VII. SlG in II. proizvodnega tekmovanja.
HEZ6DDE MAS OPOZARJAJO
V mesecu juliju 1975 se je pri delu poškodovalo 44 delavcev, na poti na delo in z dela pa sta se poškodovala 2 delavca.
TOZD GE CELJE: (10 poškodb)
Cagalj Blažan, KV zidar - Pri zavijanju je padel z motorjem in si zlomil desno nogo v gležnju.
Lakič Jovo, PK zidar — Pri prenašanju lestve po zgradbi mu je le-ta padla na tla in mu pri tem poškodovala prst na levi roki.
Babič Milorad, železokrivec — Pri prenosu armature ga je palica udarila v glavo.
Dedič Husnija, PU zidar — Pri montaži železne konstrukcije je elektrovarilec nad njim varil, od koder mu je padla žareča iskra za vrat in ga opekla.
Pogačnik Mitja, KV strojnik — Pri mešalcu za beton je imenovani popravljal loputo pri napravi odra iz plohov, tresnil v žičnik in se zbodel v levo roko pod palec.
Hasanovič Omer, PU železokrivec — Pri nalaganju betonskega železa na kamion je padel in si poškodoval glavo na desni strani in desno roko.
Groman Vladimir, učenec — Imenovani je vozil z japanerjem zemljo. Ko je hotel prekucniti japaner, mu je ročica stisnila sredinec leve roke.
Suka Ahmed, NK delavec — Pri krpanju ometov mu je padla apnena malta V desno oko.
Bošnjakovič Remzo, KV tesar — Na opažu zidu je stopil tako nerodno, da si je zvil levo nogo pod gležnjem.
Pezič Ibrahim, PU zidar — Pri polaganju betonskih cevi za kanalizacijo se je del laporja (zemlje) zrušilo imenovanemu na desno nogo tako, da si jo je poškodoval.
TOZD GE JESENICE: (4 poškodbe)
Kurtalič Muradif, PU tesar — Prj razo-paževanju mu je podporni les padel na desno roko in poškodoval dlan ter prste.
Mičič Boro, NK delavec — Pri nameščanju varnostne opozorilne vrvice ob izkopanem kanalu se mu je na robu kanala udrlo, tako da je padel v kanal ter se pri tem udaril v zapestje desne roke.
Gajič Nedjo, PU tesar — Po postavitvi dodatka k tunelskemu opažu je imenovani začel z jeklenim vzvodom premikati opaž proti betonskemu vodilu. Pri tem
je izpadel jekleni čep iz vertikalne pomične podpore, nakar je opažni element zdrsel na tla in pri tem poklopil imenovanega tako, da je začutil bolečine v križu.
Krnica Jusuf, KV železokrivec — Pri vstopu v gradbeno jamo je imenovani nerodno stopil, tako da si je zvil levo koleno.
TOZD GE KOPER: (4 poškodbe)
Mujakič Mehmed, NK delavec — Imenovani je odkrival toplovodno kineto, ki je bila pokrita z betonskimi montažnimi ploščami. Pri tem mu je pomagal še en delavec. Ker pomoči sodelavca ni hotel, je dvignil ploščo sam. Pri tem mu je spodrsnilo in se udaril v brado.
Imamovič Samed, NK delavec — Pri demontaži cevnega odra ga je oplazila odrska cev in mu poškodovala desno stran glave.
Hrvatin Danilo, NK delavec — Imenovani je čistil mešalec za beton. Ko je hotel dvigniti lopato mešalca z vzvodnim drogom, mu je ta spodrsnil in ga udaril v prst desne roke.
Novak Rudi, delovodja — Pri betoniranju obodne armiranobetonske stene temelja je kamion pripeljal beton. Ko je odpeljal, je potegnil za seboj tudi aluminijasti žleb, po katerem so spuščali beton v opaž. Žleb je zadel imenovanega in ga porinil v jamo. Pri padcu si je poškodoval desno nogo.
TOZD GE LJUBLJANA: (8 poškodb)
Strbac Ilija, PK delavec — Pri vezanju armature se je spotaknil in padel na armaturo.
Omeraševič Ibrašim, KV tesar — Pri sekanju deske za opaž je imenovani tako nerodno zamahnil s sekiro, da si je poškodoval zapestje roke.
Slaviček Jakob, VK tesar — Pri delu se je imenovani zaradi nepazljivosti udaril s plohom po nosu.
Savič Rajo, NK delavec — Ko je betonski mikser pripeljal beton na mesto vgraditve, je hotel imenovani spustiti žleb na korito za kipanje. Pri tem mu je stisnilo palec desne roke.
Kikič Stjepan, KV zidar — Pri demontaži stojnic mu je zdrsnila kovinska cev iz roke in mu poškodovala kazalec desne roke.
Kalender islam, PK tesar — Ko je hotel imenovani s kladivom potegniti za seboj kratko bankino pri napravi stenskega opaža, se mu je kladivo izpulilo iz bankine, tako da se je udaril z njim po glavi.
Herman Franjo, KV zidar — Pri praznjenju rakete za beton je imenovani zapiral loputo. Šofer mu je naročil, naj pusti in pri tem je pritisnil loputo tako, da mu je priprlo palec desne roke.
Božič Dragomir, KV zidar — Pri prenosu zaščitnih materialov pri miniranju se je spotaknil ob žico, tako da je padel in se poškodoval.
TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA:
(2 poškodbi)
Maksimovič Nenad, PK strojnik -- Pri ročnem štemanju se je imenovani udaril v prstanec leve roke.
Stjepanovič Dragan, zidarski vajenec — Imenovani je z ostalimi nametaval opaže za izdelavo grobega ometa. Ko se je premikal po delovnem odru, je po nesreči stopil na rob, tako da je padel na tla ca. 80 cm globoko in si pri tem poškodoval roko.
TOZD GE MARIBOR: (8 poškodb)
Ban Ivan, signalist — Imenovani je nameščal posodo za beton pod silos, katero je nosil žerjav. Ker mu je žerjavist prehitro izpustil omenjeno posodo v jamo, ga je pri tem udaril železni okvir posode po desni roki ter mu poškodoval dlan.
Kutnjak Franjo, PK delavec -- Pri izvajanju gradbenih del je imenovani s sodelavcem dvigoval betonske plošče 50/50 cm, pri čemer mu je ena plošča padla na nogo ter mu jo poškodovala.
Kokot Franjo, NK delavec — Pri razkladanju opeke ga je ista udarila v zapestje leve roke ter mu jo poškodovala.
Cingesar Andrija, NK delavec — Pri vezanju betonskega železa je sodelavcu padlo iz rok železo 0 22, se zamajalo in udarilo imenovanega po levi roki tako, da je dobil poškodbe na kazalcu iste roke.
Rak Franjo, NK delavec — Imenovani je bil na vagonu pri razkladanju betonskega železa v palicah, Ko je žerjavist dvignil snop palic, se jih je nekaj zataknilo med drugi šop. Imenovani je hotel spete palice spustiti na tla in pri tem ga je ena palica udarila po kolku desne noge.
Furjan Andrej, PK delavec — Imenovani je na jekleni vibracijski mizi z brusilnim strojem brusil opaž. Med obračanjem stroja iz horizontalnega v vertikalni položaj se je zaradi neprevidnosti urezal v levo roko nad zapestjem.
Pajtak Ivan, KV tesar — Ko je imenovani nalagal grede na avtomobil, ga je zabolelo v križu. Delo je nadaljeval. Naslednji dan je občutil močnejše bolečine in iskal zdravniško pomoč.
Kuhar Ignac, KV tesar — Pri rezanju lesa je imenovanemu padel komad lesa na roko ter mu poškodoval mezinec.
TOZD GE RAVNE: (3 poškodbe)
Stankovič Vukašin, KV zidar — Pri postavljanju konzol se mu je prevrnil zaboj oziroma vedro, na katerem je stal in si pri tem poškodoval hrbtenico.
Muratovič Remzlja, PK betoner — Pri razopaženju ga je udarila deska, v kateri je bil zabit žebelj, ter mu poškodovala stegno desne noge.
Jamnik Ivan, PK betoner -- Na poti z dela mu je med prevozom z mopedom počila zadnja guma, vsled tega je padel in si poškodoval palec desne roke.
TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR: (3 poškodbe)
Krepša Vinko, PU tesar — Pri rezanju železa z rezilnim ročnim strojem so iskre iznenada povzročile opeklino na delavčevi levi nogi pod kolenom. Delo je opravljal v stoječem položaju.
Salcač Gabrijel, VK zidar — Imenovani je s sodelavci podiral fasadni oder. Pri zadrževanju odra je del odra kot vzvod padel na tla, ter pri padcu poškodoval palec desne roke.
Markovič Milivoj, PK tesar — Pri vrtanju z vrtalnim strojem si je imenovani poškodoval sredinec desne roke.
TOZD KO LJUBLJANA: (3 poškodbe)
Mihelič Stane, VK ključavničar — Pri brušenju se je spilek odbil imenovanemu nazaj v oko.
Tršek Zvone, kovinostrugar — Pri struženju je imenovanemu priletel drobec okruška v desno oko.
Eržen Peter, PK krovec — Pri premikanju odra se je le-ta prevrnil. Na odru je stal imenovaniin pri tem padel na tla ter si poškodoval desno nogo.
TOZD KO MARIBOR: (2 poškodbi)
Cokl Zvonimir, NK delavec -- Imenovani je sekal bitumen, ki je potreben za hidroizolacijo strehe, pri tem mu je sekira spodrsnila in mu poškodovala palec na nogi.
Brankovič Dragoljub, VK delavec — Imenovani je stružil na stružnici. Pri tem si je hotel odstraniti ostruge ter si pri tem poškodoval palec desne roke.
TOZD LIO ŠKOFJA LOKA: (4 poškodbe) Pozmek Vili, KV tesar — Pri žaganju desk je imenovani stopil na desko, ki je ležala na tleh, iz katere je gledal žebelj in se pri tem poškodoval.	*
Železnik Anton, PK žagar — Ko je imenovani pobiral letve, je sodelavec premaknil vagon, ki ga je udaril v stopalo desne noge.
Begič Asim, PK delavec — Pri krožni žagi čelilne naprave so se nabrali odčep-ki na železnih prečkah, ki so navagane nad trakom. Imenovani je vzel letvo, da bi odstranil odpadke od krožnega lista. Pri tem je list žage zagrabil kos odrezanega lesa in mu ga vrgel v prstanec.
TOZD OGP LJUBLJANA: (2 poškodbi) Irsad Josip, NK delavec — Imenovani , je z grupo delavcev betoniral vinogradniške kole. Ko je viličar pripeljal beton, je sodelavec, da bi pridržal kiblo, skočil na žleb za betonirane stebričke, prj čemer je eden od njih padel imenovanemu z višine 50 cm na levo stopalo.
Mazreka Elmi, NK delavec — Pri betoniranju mu je padla v levo oko cementna malta.
TOZD SPO LJUBLJANA: (2 poškodbi) Bogdan Dragotin, KV strojnik — imenovani je bil sopotnik v avtomobilu, ^ je nameraval na terensko delo Na relaciji Litija—Trbovlje je približno 15 kr*1 od Litije prišlo do avtomobilske nesreče, pri kateri je imenovani dobil poškodbe težkega značaja.
Kirbiš Marjan, KV šofer - Pri sestop0 z lestve na zadnjem delu vozila mu )e zaradi mokrih prečk na lestvi spodrsnil0 in je trdo stopil na tla, pri tem pa si je poškodoval gleženj leve noge.
TOZD ŽELEZOKRIVNICA LJUBLJANA1
(1 poškodba)
Gračanin rbro železokrivec — Pri ve' zanju oz pripravi armaturnih palic za vezanje mu je padel sveženj armaturni*1 palic na levo nogo.
Bojan Bambič
Stran 14 * »GRADISOV VE-TNlEC4'
Mirče Sušmel
OPOLDANSKO SONCE SE JE RAZLILO kot smola. Zato se rdi park pred Sodiščem kotel. V njem se valjajo trije delavci Bosanci, hodijo gor in dol in mi jih gledamo. Pazimo nar j e. Vedo to Oni dobro. Tako radi bi ugajali. To pa je napak in kar ostane od Njih, je zgolj okus po grenkem. Nekaj nam pripravljajo. Noben ne sme skozi park, zato hodimo okrog. Nič ne hitimo in vsakič je isto: trije delavci Bosanci kaj pa! in skladanica betonskih vlivancev, vse tisto orodje in Stroj, ki mu ne vemo imena. Trave lomi. Na drevesa bi se spravil, a kaj, v živo so obrezana in kakor vratovi stark. Z golobi je drugače. Tukaj jih smemo krmiti (gl. Mestni odlok št. 37/2). Razleteli so se in nikar ne recite Ptice pač, se boje ljudi. Tam so še naše klopi in štiri peščene poti. To pa je tudi vse.
Gledamo jih in poslušamo njihovo cokljanje. Čevlje z lesenimi podplati nosijo in slišati je tope udarce, take po vežnih vratih, no ja, nekako tako. — 2e preč po šesti so zaprli dohode, obesili table z Delom na cesti in pustili tam tri delavce Bosance, ki kopljejo travnato rušo. Dva kopljeta in tretji jo zlaga v kupe. Tako je prav Kopljejo ja in nekaj tuhtajo, bogvekaj o Bosna o menza o baraka za njih dvaintrideset in včasih kdo pogleda po Fabianijevih hišah. Nič nas ne bi čudilo, če bi se kateri zazrl v okna.
DRUGI DELAVEC, KI JE PRENOČEVAL sestro Baje-ubiješ in njena dva otroka Decakodeca se je prestopal v blat. nem. Samo šaflar je (in tudi drugče okrogel, kaj pa!) in nekaj nam pripravlja. Vsi Oni so isti! Ne zna šteti do tri, ampak za nož bo prvi prijel. Berete »Nočno kroniko«? Mi tudi. — Drugi ve Tu sred ljudi že ne. Klozet išče in ker tu ni nič, si zlagoma namala BIFE za Modnim krojštvom in z izložbo, polno barvastih kostumov, veliko Maršalovo fotografijo in posušenim cvetjem. Prej je še Modno krojaštvo. Tisto je mali Bife ničvečji ničmanjši kakor poribana soba v baraki, ki jo greje železna pečka gašperček. Torej je prijazen in topel in je taka Srbkinja. Tam dela Srbkinja, kje bi drugod, če ne v Bifeju. — Ni mogel vedeti ali imajo klozet. Zato si mala zraven: kako vstopi v Bife, obstane pred šankom in naroči in se dela, da gleda stekleni pokrov, pod katerim so ovešene preste. Kje bi bilo stranišče? se sprašuje. Ob tej polni uri ljudi in hiš ne moreš stopiti za prvo ali katero že drevo: ko je prišel Sem so mu jasnoinglasno povedali Drug, tukaj je Slovenija! in da če kaj ne bo kot bi moralo biti. imajo tudi milico, eto. Še je pomencal po blatu, malo se je očedil in odšel na pločnik. Kaj je bilo pločnika, kak ducat korakov ^mdi se, da ne bi štorkljal. Zato tudi ne opleta z rokami. Zdaj si med ljudmi, si reče. Zdaj ga tabla z Delom na cesti ne varuje več, naš je. Sploh je vse narobe zunaj opozorila in bilo mu je, kot da vleče za sabo vso to množico ljudi, ki jih je videti na pločniku. Manjkala mu je samo še sejmarska vrv.
Padel je v BIFE. Kakšnih ljudi ni bilo ničnotri in tako si je Srbkinja lahko mislila bogvekaj. Žensko pač, mehko in slabotno in tako tudi misli. Tovarišica Srbkinja ga je vprašala Kaj pa boste? Malo se je nasmehnila (kakor se nasmehneš znancu, ki ima za ogledalom zataknjeno tvojo razglednico Pozdrav iz Savudrije) in začela brez potrebe brisati sank (kar pa je bil strah, to poznamo). Božemoj, on ni sanitarni! Stopil je korak nazaj in zoprnost ga je zalila in (spet) bog mu je priča, da te tovarišice, tako drobne in tridesetletne, morbit kaj manj — ampak luči tu notri nikoli ni nobene prave — ne more naglas vprašat, kje imajo stranišče. Tega celo ne, naj mu pokaže, kam naj gre Tam zad lepa prosim. Zato najbrž (ali pa tudi ne, mar vi zstopite te Bosance) je rekel Samo tako! (da je tukaj) in Nič ne bi jaz! Z dlanjo na tilniku je stopil ven in vse nam tuje je bilo z njim. To so stvari, ki jih je treba obžalovati: ker je tak in bo tak tudi ostal. Ker je Bosanec, o njih pa vse vemo! Nož pa tiste reči, kaj povaljati, opaja. Zaradi vsega tega in ker tovarišica Srbkinja že več let živi v Sloveniji, vajena je torej finih ljudi, je šla in odprla vrata Bifeja na steza j Vse sorte ljudi pride v Bife in ona ima ves denar kar v predalu. Blagajne nima, to.
Zdaj ni imel več kam (v Union on ne more, do Tromo-stovja »za plačat dinar« ne pride) Stopil je v vežo. Vežo že poznamo. Tam je Modno krojaštvo in izrezani listi iz modnih žumalov nam kažejo serijo enovrstnih ali dvovrstnih oblek, te so bolj klasične, za starejše osebe torej. Fabianijeva hiša je velika in taka je tudi veža — vsak čas nekaj minut gre kdo skoz. Ali so to stranke ali pa ljudje s probe (tukaj je Modno krojaštvo). Stisnil se je ob kante pa spet tik tako, da se je poscal po hlačnici. To so živci, navadno konstanti-ramo — ali kaj bo on vedel o živcih, lepo vas prosim! Res je bilo videti kot mokrača (ali pa tudi ne, z oljem se je polil. Moški se zmeraj posvinja, ti pa peri za njim!) — in še gospa s klobučkom, ki je drobila dol. To je bilo pričakovati: hiša ie res velika in tu vam vsak čas kdo zavije v vežo. Torej je bila kriva tudi ona. — Hitro se je pobral in tako ni več slišal — Kaj pa vi počnete v tej veži! Morbit je res stopila v lužco, to bi bilo verjeti. — Park je bil blizu, kakor roka, ki ti pomaga gor. Tudi tabla z Delom na cesti ni bila več daleč. Zdaj bi stopil k Srbkinji in vprašal Kaj imate danes ali rabota ne čaka. Po izmeni pa ja, si reče in misli na kino. Moj ti, je pozabil na lesene podplate in ti štorklja j o Ne boš! Ne boš! Ne boš! Viš jih, žensko, kratke rokavce imajo! To se nosijo! in sam ne ve, čemu vzdihne. Se zgodi.
Ko je stopil na peščeno pot, je stal tam Starec in s palico drezal v okroglo tablo z Delom na cesti. Saj ga še videl ni, res je slep! Tovariš Starec ni bil velik človek, komaj kak vsakdan. Tak ti ovce ne bi nesel. Komaj za purana bo.
STAREC JE S PALICO TOKLJAL tablo (kot bi klical n kotlu na menažo kolono mrtvih tovarišev). To je bil Starec, ki je hodil Sem vsak opoldan, kakor zvonjenje iz bližnje cerkve frančiškanov. Sodil je sem kakor vse te hiše tod okrog (torej iz popotresnih dni, menda petega ali desetega leto grajeno) in vsi marmeladni zabojčki s črnim napisom Made in Yugoslavia na okenskih policah (tudi njih postavljanje na okenske police je bilo z Mestnim odlokom prepovedano, zaradi glav spod na pločniku) in v zabojčkih oskub-lene pelargonije, take bilke kakor zgrbljene stare ženske, ki perejo vsako drugo sredo (ali nosijo vsakih štirinajst v Pranje). Piše pa se tovariš Prašnikar, taka znanstva so. Nosi hiedaljo za preprosto hrabrost iz zadnje vojne. To je mičke-?a medalja in je zmeraj zraven, nosi pa se kadar sonce vzhaja !n je malo norčava, in kakor sonce zahaja, takrat je otožen lst, ki bo z veje pai; drugače pa binglja. — Treba je vedeti: tarec je moral ven. Doma je imel hčer, ki se je hotela to °P_oldne skopati. Njegova punca se vsak dan kopa, naj ji ece kaj ali nič! Kot da bi bila prav posebej umazana, uma-•ana iz Saturnusa. Kakor da bi lezla na katero teh dreves, ni poba.
Noben mu ni povedal Kako to mislite, to vaše Delo na esti. Vse tod okrog pozna — tile pa kar pridejo in sedejo PPu vsa njegova drevesa, ki jih bolj pisana pozna že iz mlad-• Velikokrat jih presaja, že od dvajsetega leta sem presaja
platane v parku pred Sodiščem in kdajpakdaj, takole ob deževnih opoldnevih in izza pritličnih oken, tudi riše nove peščene poti. Ali vsaj mali peskovnik (ljudje moji, punca je za možiti, ime lbo vnuke. Kam naj jih pelje). Tovariši, trka s palico, tukaj nam manjka kolobar peska in Otroci ne morejo ostati brez peskovnika, Otroci so naša bodočnost. Ali zmeraj naredijo po svoje in njegove rešitve ležijo v predalu neke stare komode (tudi njegova punca tako leži, nobenih otrok ne bo. Prepozno je splavila). Recimo, kaj vse so že mislili z njegovimi drevesi. Ah, zamahne z roko, to so druge štorije. Tale njegov park ima res popisano zgodovino in ni le tam, kjer je Sodišče z zapori in je tik še nekakšen spomenik, na katerem so cesarsko glavo zamenjali s kuštravim Miklošičem, podstavek pa pustili občini, ki bo imela denar za nov kamennakamen. O, toliko mestne zgodovine vsi poznamo — in takrat je potisnil brado predse in stopil v park. Kaj to spet počno, to.
Stopil je tja, da mu povedo. To smo videli: kako se je ognil okrogli tabli. S Fabianijevih napuščev so se spustili golobi, za kaj malo. Obleteli so konec peščene poti. Dlje niso leteli, ptica kot ptica, plaha živalca je (ali nemarna tudi, kam vse se onečedi). Pot. na katero je stopil, je imel Starec za dolžnost in kajpa pravico občana. Stopal je h kupom sredi trav in si kimal. Ve, da ga zdajle gledamo in da čakamo. Preden bi moral stopiti k trem delavcem Bosancem (tistih, ki jih ves čas gledamo) je delovišče še obkrožil. Pred kupom zložene travne ruše je malo postal in je cincal (stopi že, človek božji) kot človek, ki se ne zna odločiti ali naj utrga rožo iz parka, d.a bi razveselil menetebe ali punco, ki se doma kopa — ali naj se pokorava ozaljšanemu napisu »Ne bodi tak kot naša krava, ki hodi tam, kjer raste trava«. Ja, doma ima punco, ki se kopa in to ji bo moral povedati. — Ko tako kroži, ni prav nič podoben ne ptici in ne kaki sestradani mestni mački. Tudi te namreč krožijo okrog. Samo spraševale je, takle učitelj ček pasijansa, ki malo nerad želi slišati pojasnilo na Kako Delo na cesti? ali morda Kako to mislite (ali: je mišljeno). To bo torej sprašal tri delavce. Malo bolj je pogledal in se je brž umaknil za Stroj; zdaj se vendar polivajo, si je rekel. Trije delavci Bosanci so se polivali, se prijazno suvali spominjajoč na ljubeznive in še pol slepe pasje mladiče, in se široko smejali. Tako se dražijo pred regruta-cijo ali kadar si kažejo nage ženske, prelimane na drugi strani špegelčka (ali ženske v lahkih poletnih oblekah, ki so zdaj sredi nas, katero med njimi). Starec se je umaknil za Stroj, kot navaden pezde. Na Stroju piše GRADIS. Torej bodo res gradili, si reče.
Prvi ga je videl Delavec z ožganim obrazom in vedro mu je ostalo v rokah. Daj, zlij že, sta mu krikala druga dva, ki Starca od tam, koder sta se v pasu sklanjala, nista mogla videti. Torej, Delavec z ožganim obrazom (ki ni ne Drugi in tudi ne Brko), ki je tretji med tremi delavci Bosanci in nima nikogar v Sloveniji (ne sestre in nič ne, komaj da ve Srbkinja zanj. Fa kaj, tam ima Drugi roko čez! Ni mu vrh-glave že sestre Bajeubiješ in tistih dveh pamžev Decakodeca, več hoče) vidi in gleda Starca tovariša, ki že leze prek odkrite ruše in po blatni zemlji tik not. Delavec z ožganim obrazom-je najprej rekel (namesto lepo Zdravo, tovariš!) Kdo pa je zdaj ta! in še Poglej se, stari, kakšen boš! S tem očitkom je pokazal na zavihke hlač. Tam se je lepila razkopana zemlja, lepila se je tudi na semiš čevlje. To ti ne bo šlo dal, zlepa ne! Toda Starec je oil že sredi njih in zdaj se je prestopal in bi rad stopil kam, kjer je suho.
Vsi mi smo lepo videli, kako je z njimi govoril. Se več, trije delavci Bosanci so mu lepo razkazali, Kje se bo gradilo in Kaj. Te reči nas zmeraj jezijo. Recimo, nas niso pustili blizu, niso nas marali. Si slep, vidiš ti tablo! so nam rekli. Brez pojasnila so prišli in zdaj so se, bogajimnjihovega, polivali kot na plaži. Kdo to plačuje? Mi plačujemo, mi vsi to plačujemo. —■ Za nas pa niso našli besede. Zdaj jih gledamo (kot se pač take tipe gleda) in opazujemo (gl. prej), kaj si imajo povedati.
Tukaj boste gotovo zidali!
Betonsko ploščo, tovariš, so mu rekli.
Pokazali so mu, do Kam. (Nikomur od nas niso nič pokazali. Nam so rekli Pa vidite, prehud je prepovedan! in Zato pa je tabla! Ja, nam so kar prepovedali hoditi zraven. Zato nič ne vemo, tudi ne moremo vedeti.)
A na terenu to vejo?
Trije delavci Bosanci so zmignili z rameni.
Starec jih je zastopil koj in je s palico potrkal po Stroju. Ze zastopim, vam kar rečejo, kam morate. Kaj boste zidali, ni tako. Na naročilnico, pa je. Palir bo že moral kaj vedetf Nikjer ga ne vidim, misli, da boste kar sami. Tako pa to ne gre.
Trije delavci Bosanci so se spogledali.
Ta je malo usekan, zato.
Starec jim je razložil kako in kaj — veste, gledamo vas
in no Deti ne ve, kaj boste. Morate nas razumet, vsi im stanujemo tunu j! S palico je obkrožil prek vseh nas, ki to gledamo, preit vsen golobov in prav ao Fabianijevih hiš, in če bi dvignil palico se višje, bi spravil podse tum nebo, tako je to. Tukaj živimo, je nadaljeval, pa nas noben ne oovesti. Saj imamo Poročevalca. Beremo ga, pa nič. Tudi na terenu nic ne izveš. Se junija smo imeli terenski sestanek, obvezen, kaj pa! Tale nas park, zaradi vzdrževanja. To je bila ena taka točka. Mi smo se pritožili. Drevesa so nam rekli obzidat in se je to spomnil en arhitekt. To pa zna biti nevarno. Če otrok dol pade. Tukaj se res plezat ne sme. Boš privezal otroka? Preč bo na drevesu, a ni res! Eno je, če pade na travo, a ne — na betonu pa si bo razbil glavo! Tisti arhitekt nikoli ni imel otrok. Potlej se je strinjal. Človeku moraš samo lepo povedat! No, tukaj tako ni več nobenega drevja. Prej je tam stala vremenska hiška. Vi trije tega ne boste vedeli. Ja, streha spod pa pod steklom vsa tista aparatura z aparati za dež ali za sončno — za pritisk recimo ali pada ali raste, če gre gor če zastopite! Potem so vse to odpeljali v Zvezdo. Saj veste, kje je Zvezda. Po tVolfovi gor. Tudi to je ena točka. Na terenskem sestanku. Mi ne nucamo vremenske hiške, so nam rekli, vi je ne rabite. Kakor da mi nismo ljudje. Tam zgor zmeraj naredijo po svoje — in mislijo, da imajo zmeraj prav, pa ni tako, tako je govoril Starec in zdelo se je, da so si veliko zaupali, tudi kaj trajnega. Potlej so ga trije delavci Bosanci pospremili na rob parka (kot da je kakšna punca), tja, kjer je bilo še dovoljeno hoditi. Med nas torej.
Počakali smo, da so se trije delavci Bosanci vrnili k svojemu; zgrnili smo se okrog Starca in eden je vprašal
Bodo kopali, kaj pa, spet bodo kopali?
Nič ne bodo kopali, nam je odgovoril Starec. Kar so, so
že. Še ploščo bojo, potem pa še sami ne vejo. Tukaj so, da zbetonirajo.
To bi si človek kar mislil, mu je odgovorila gospa klobuček. Potem nas je vse pogledala in prikimala.
Starec se je obrnil in pokazal na tri delavce Bosance.
Bosanci so, je nadaljeval, ampak slovensko znajo. Mene so čisto zastopili. Nam je to povedal z navdušenjem. Hočejo govoriti po naše. Toda kaj. ni bilo nam čisto prav to njegovo navdušenje. Rekli bi: če so Bosanci, naj govorijo po bosansko. Zna malo slovensko in si vse dovoli, je podvomil človek s torbico blizu njega. Starec nam ni prav verjel. Zato najbrž je povedal: Pri nas v pritličju stanuje en vodnik. Več kot deset let živi v Ljubljani, pa nič ne razume kar
mu poveš. Da je to vojska, to zastopim, ampak on če za svoja otroka srbohrvaški razred — a ni ta huda?
Nismo se prerekali, nikoli se ne. Raje bomo drugače: ostali bomo in gledali. Čakali bomo, ni še vsega konec. Kakor vsaka stvar na tem ljubem svetu ima tudi poletni opoldan svoj veseli in žalostni del. Torej smo čakali na ta žalostni del. Imeli smo odprte oči. Zaradi Bosancev, kaj pa. Če kdo, jih mi poznamo.
MALAMO J A RES NI KAKŠNA ROŽA, perla glih ni, to. Za Taljane že, ti pa tako ali tako vse dol požrejo. Kadar pa je jezna, je z njo še slabše. Takrat izboči zajčjo ustnico in to jo postara v cvet brez peloda. Zakaj je jezna Malamoja? Malamoja je imela randi fin ga še ima, ker teh barab od nikoder ni), kopat bi se šli k Šternu. So se zmenili, da pridejo ponjo, pa še nobenega ni, tudi Lukata ne. Luka pravi, da je njegova punca. To vsi vejo in zato ga je iskala, šla je od Mesinga do Bonboniere. Ampak ne Lukata in ne klape danes še noben ni videl in ne srečal. Niso govorili, to. Si kar misli, kako so jo stisnili. Trapa je, ker jim je dala lepo zjutraj pet jurjev. Takrat so se zmenili. Tudi vse verjame! Pa skopaj se prej, ji je rekel Luka kot da ne bi vedel, da je čista. Pa v parku jo bo pobral, verjame preveč. Pred eno uro in zdaj bo kmalu dve in bo gužva in se bodo cijazili do Šterna, da bo tri. A se sploh še splača? So ja barabe. Reci^10! če se ne bi zmenili. Zdaj bi bila že eno uro na Kole-ziji. Ob dveh bo pa tudi tam tak naval, je že malo prestara. Kabine bodo razprodane. Ona naj se slači v mali omarici — ? Res so barabe, dobro so jo. O Lukatu si kaj takega ne bi mislila. Ja, ali pa. Luka je zmožen vsega. Če jih do četrt ne bo, gre na Kolezijo. Pa pet jurjev naj Luka lepo prinese nazaj. Človek je ves božji dan not v Zelenjavni in ko dobi fraj popoldne, jo našajbajo. (Še radi bodo prišli.)
Malamoja, ki ni ne roža in ne perla, bo počakala še četrt in če jih ob pol ne bo, bo res šla. Tukaj še sesti nima kam. Kdo pa je vedel, da bodo park zaprli. Spet bojo kaj kepali, drugega ne znajo. Malamoja si misli: no, če bi šla do prve klopce, to je že toliko stran od tistih Bosancev. Njej noben ne bo nič govoril Naj ji samo. Sedem ur je stala v Zelenjavni in nog ni dobila na tomboli. Noge ima dobre, to vsak reče. Bi morali kdaj videt njene kolegice, te so šele revce! Take žile, da je groza. Ona bi se ubila — je pa pametna in si zna pomgati Brž potrka s prstom po klopci, trikrat kot se to mora, če hočete da velja. Zdaj Malamoja komodno sedi in si ogleduje nohte nohtiče. Lak se ji lomi in tale Perl ni vreden da ga pes povoha, še tistih tristo lir ne. Ja. še v Trst bo morala enkrat te dni. Eden jo bo že peljal. V tej državi še laka ne spravijo skup! — Praska si farbo z mezinca in ji je žal. ker nima sabo ne acetona in tudi ne laka. Sredi tega obžalovanja ji je Drugi delavec požvižgal. Tako, bi lahko rekli, filmsko. To bi ji godilo, ampak kaj, samo Bosanci so. Sigurna je, so.
Punca ve. kdaj jo gledamo Zato tako prešerno sedi na klopci prekrižanih nog Nas niti pogleda ne. Ali tisti trije Bosanci — ti ne morejo biti na miru. Vsi mi vemo, kako jim manjka bab. Tale je videti, da se še branila ne bi dosti. Zato smo mi tukaj. Če do česa pride, pride pa zmeraj. — Trije delavci Bosanci so jo obkrožili in zdaj se smejejo in ji govorijo, kaj takile govorijo mi že dolgo vemo. Punca kot punca, trapasta, se smeje z. njimi (pa bo še jokala, ko nas ne bo). Vsi skupaj so mladiči, ki se menijo za kateri kino. (To je že od sile!) Delavec z ožganim obrazom bo ja počil. Mišice ji napenja kot kakšen mister. Seveda, le kaj drugega ima kazati. No, punca je še toliko, da jih ne sproba — čeprav mišičnjak kar lepo sede na drug konec klopce. Brko in Drugi delavec pa kar stojita in čakata (kdaj bosta tudi sama sedla zraven). Govorijo pa že govorijo. Kaj si imajo ti povedat, se vpraša gospa klobuček. To se sprašujemo tudi mi, drugi. Hitro bi kdo temu napravil konec.
Znenada (kot bi jo kaj pičilo pod kiklo) se punca dvigne. Neka se smejati in steče, ne k nam. Tam stoji Luka in stoji njegova klapa, vsi ti so iz Zelene jame. Nismo jih videli, kdaj so prišli. Čakajo jo ob tabli z Delom na cesti. Tudi mi čakamo in takole mislimo: kaj se ima punca meniti s tremi Bosanci, tukaj so še naši fantje, tudi ti imajo še kaj besede, ni res! Punca teče in tokrat je Brkač tisti, ki zažvižga za njo (kot bi pel njenim mehkim sivim očem). Saj drugače Malamoja ni ne roža in ne perla, za Taljane že. Nekaj pa ima v očeh, že mora imeti, drugače ne bi tako požvižgavali.
Vsi ne mislijo tako, hvalabogu. Luka in njegova klapa že ne, iz Zelene jame so. Luka se obrne in pripre oči.
Kaj imaš ti žvižgat! Marš, govno! tako opsuje.
Trije delavci Bosanci tega ne razumejo in ker bi radi rekli vsem. da je to tisto ta pravo, Delavec z ožganim obrazom zažvižga, tako je to v filmu. Drug bi pač rekel Prima punca še pa še.
Tile izzivajo, reče mali iz klape m klapa se spogleda. Luka se podrgne po bradi. To že kaj pomeni, si mislimo. Gledamo jih: počasi stopijo k trem Bosancem in nič se jih ne bojijo. Luka preč stopi na prste enemu, tistemu opsovanemu z govnom.
Žvižgam, pa kaj! mu reče Delavec z ožganim obrazom, toda noge ne spodmakne (Naprej, dečki!).
Boš ti piskal v Bosni! Veš ti.	kaj je ta punca?
Trije Bosanci ne vejo in tudi	če bi, kaj.
Puter. Zate je puter.
Trije delavci se zarežijo. No, da je punca puter, tega noben ne bi rekel. Beseda sama jim je pa všeč. (Dajmo, fantje!)
V redu, je pa puter, reče oni in noge ne spodmakne.
\fne ti briješ!
Mahni ga, svetuje mali iz klape.
Luka pa je miren in samo s	čevljem tlači	po	Bo san-
čevih prstih. Preveč miren je, zato	spregovorimo	mi,	ki	smo
bili odrinjeni od vsega, takole govorimo:
Jaz: Če bi mogli, bi jo že kam zavlekli!
Gospa klobuček: To so ti. V veže ščijejo.
Kdo ščije. se je branil Drugi delavec.
Ti sam, ti si scal! Reci. če ni res.
Speglar: Nam je takle nosil kolm. Zraven je znosil še celo drvarnico, še vedli nismo. Noben ni vedel.
Obžalovati je, da nikoli ne bomo izvedeli, kaj jim je znosil Bosanec iz kleti. Luka je že zamahnil —
v jajca ga suni, je zacvilil mali iz klape. Luka fintira, dobre fin te ima, Malo sune proti gobcu in ko se Bosanec zmakne nazaj, mu porine koleno med jajca, se skloni oni naprej, takrat pa z dlanjo za vrat, tako po džiudžicarsko. Treba jih je kot zajce! Trije delavci Bosanci so sicer vajeni težkega dela in roke so kot pokrovke ali kaj, tile fint ne poznajo. Kmalu so na tleh in se malo skrivajo za rokami, so pa čudno tiho! Tudi cvilijo ne, pa jih s čevlji, to je peko in tudi kakšen italijanski je vmes. Vam rečem, jih šu tira j o v gobec in tudi v jajca, malo v jetra v ledvica v koleno — vse skup je dobro opravljeno delo. Ne boš ti tako kmalu rinil v kakšno našo, sope Luka in brca s taljančkom v želodec in Zdaj žvižgaj! to ponavlja. Nikogar ni bilo med nami, ki bi na koncu pameti pomislil, da je treba poklicati milico — tukaj milica nima kaj, saj komaj kdo sliši Starca, ki maha s palico nad nami.
Takole smo okrasili prostor pred GR
Gosti so z zanimanjem spremljali program
Častni gosti na proslavi
Ea dolgoletno zvestobo zaslužno priznanje
Ing. Ačanski v imenu mariborskega biroja prejema Gradisovo diplomo
Ljudje, ki hodijo vsak dan mimo Gospodarskega razstavišča, so že navajeni, da tam plapolajo za-. stave raznoraznih proizvajalcev, sejmarjev in takih, zato so najbrž tudi na dan naše proslave najprej samo mimogrede ugotovili, da najbrž kdo razstavlja stroje. Mi pa nismo ta dan bili niti ne sejmarji, čeprav znamo tudi to biti, niti kaj drugega, bili smo preprosto — veseli svojih 30 let, ponosni na naše uspehe, ki smo jih naželi v tem času.
Ko smo se zbirali nekaj ur pred proslavo, smo sicer vedeli, da nas bo prišlo skupaj kar za en velik bataljon, vendar da nas bo videti toliko, si pa res nismo mi-‘slili Kar gneča je nastala na platoju razstavišča, pa so ljudje še kar prihajali. Od vsepovsod so bili — iz Raven, Maribora. Kopra. Jesenic, Celja, Ptuja in seveda tudi iz Ljubljane. In kljub temu, da nas je bila potem čisto polna dvorana, je bil v njej le vsaki drugi gradisovec, saj jih je polovica ostala na svojih delovnih mestih. Proslava je res nekaj velikega, delo ]e pa le delo in moderni načini gradnje so pač taki, da je težko prekiniti delo za cel dan, . zato ]e morala druga polovica gradisovcev proslaviti svojo obletnico na delovnem mestu.
Ko smo se posedli po dvoranskih sedežih, smo se kot povsod drugod najprej malo ozrli okoli sebe, če le ne bi zagledali kje koga, ki ga nismo srečali že nekaj let, ali pa samo tako iz navade.
—	»Ampak ta dvorana, te pa je nekaj skupaj. Najbrž niso bile fmačje solze, da so jo postavili. Kdo pa je to delal?<-
—	»O, ti firbec, kaj ne veš, da (smo to mi gradili?«
In ta firbec, pa še marsikateri drugi se je tako spraševal tudi ob prikazovanju filma. Saj je res, da vemo za marsikateri večji objekt, ki je nastal pod našimi rokami, ampak da smo tako »ta glavni«!
Kje vse je pustil Gradis svoj pečat! Ko smo gledali film, smo imeli tak občutek, kot da nizamo lepo pisano ogrlico — vsak objekt je bil po svoje zanimiv, po svoje lep. Fant iz mariborskih kovinskih obratov je ob posnetku pravkar zgrajenega otroškega vrtca v Ljubljani navdušeno zažvižgal od začudenja: »Tudi to smo mi naredili? Kako lepo!« Ko pa smo gledali novi Portorož, je pa rekel: »Tako lepo smo to naredili, kot bi delali zase!«
Doba naših 30 let je bila resnično uspešna. Ne samo po zgrajenih objektih; v tem času sme gradili tudi zase, najprej samoupravljanje, kar bomo še vnaprej dograjevali potem boljšo organizacijo podjetja in ne nazadnje boljše odnose med ljudmi. Tudi boljši delovni in življenjski pogoji delavcev niso bili v ozadju. 'To smo lahko videli tudi v filmu.
—	»Poglej, kakšen dom imajo na Jesenicah!«
—	"Saj ni na Jesenicah, v Kra-:nju je. jaz sem že bil tam.«
—	»No, saj je vseeno, poglej, kakšno menzo imajo! Pa je res ; pepo.«
—	»Saj bomo tudi pri nas v iMariboru sedaj delali takega, novega.«
»Samo enkrat ima Gradis 30 let!« je rekel delavec in nazdravil po končani proslavi. Tovariško srečanje je bilo res pravo "srečanje tovarišev. Pri današnji "razširjenosti Gradisa, ko gradimo ‘na vseh koncih, je težko srečati ftovariša iz lastne enote, kaj šele kakšnega drugega. In ravno ta Ivesela srečanja s tovariši so bila kriva da je marsikomu zmanjkal v času pozdravljanja naš lepi ^krožnik. Nekateri so bili taki Iju-Jbitelji lepih stvari, da so odnesli fpoleg svojega in sosedovega krož-mika še nekaj velikih zastav Gradisa. nekaj panojev s slikami, ki so bile obešene v avli dvorane in še kaj.
Sicer pa, vse bo ostalo v Gra-Idisu in — samo enkrat imamo jtrideset let!
I ___________________________________
Pred začetkom proslave
Slavnostni govor je imel Lado Vse prisotne je pozdravil predsednik Janžekovič predsednik DSP	sindikalne konference Janez Ra uši
Program so izvajali Partizanski pevski zbor — Godba milice
Na slavnostni seji so dobili priznanje 30 letniki
Po proslavi je bilo tudi tovariško srečanje