LJUDSTVA LETO XXVI. _ PTUJ. 30. AVGUSTA 1973___CENA 1 DIN Začetek javne razprave O USTAVNIH SPREMEMBAH V PTUJSKI OBČINI Na povabilo družbeno-političnih organizacij bo danes obiskal Ptuj Milan KUČAN, sekretar republiške konference SZDL Slovenije. Po predvidenem programu bo najprej imel razgovor na občinski konferen- ci SZDL, potem pa bo obiskal Tovarno avtoopreme. Na razgovor v tem kolektivu bodo povabili tudi predstavnike podjetij „Sigma" in ..Olga Meglic", s katerimi TAP tesno sodeluje in pripravlja združi- tev. Gosta želijo seznaniti z raz- vojem ptujske icovinsko-predeloval- ne industrije in s predvideno inte- pacijo. Za danes popoldne pa je v Narodnem domu sklican širši občin- sid politični aktiv, ki bo vodil javno ustavno razpravo v delovnih kolek- tivih in v krajevnih ter interesnih skupnostih. Političnemu aktivu bo Milan Kučan govoril o ustavnih spremembah in o njihovem pomenu za naš nadaljnji sociaUstični samo- upravni razvoj. To bo obenem začetek javne ustavne razprave v ptujski občini. Članom občinskega političnega aktiva . bodo razdeliU tudi teze za javno razpravo in izhodišča za novi statut občine Ptuj. Razprava o osnutkih nove zvezne in republiške ustave in o občinskem statutu bo tekla povezano. Na tem zborovanju bodo sprejeli tudi akcijski program javne razprave v občini, katere osnovni nosilec je SZDL, vendar si bo to nalogo delila skupno s sindikati. Občinska kon- ferenca SZDL bo glavni organizator javne ustavne razprave v krajevnih skupnostih, po območjih krajevnih organizacij SZDL in vaseh; občinski svet Zveze sindikatov, skupno z odbori sindikatov posameznih dejav- nosti pa bo organizator razprave v delovnih organizacijah in skupno- stih. F. F. PRIČETEK RAZPRAV O USTAVI V prvih dneh septembra se bo tudi v ormoški občini pričela javiia razprava o predlogu zvezne in republiške ustave. Občiriska konfe- renca SZDL je v ta namen že pripravila vse potrebno; razprave bodo potekale po vseh krajevnih centrih občine Ormoža V pripravah na javno razpravo se že počasi oblikuje sistem nove tlružbene ureditve v občini. Vlado Ožbolt, predsednik občinske konfe- rence SZDL Ormož, je o teh Pnpravah obvestil novinarje. Ob- činska konferenca že lep čas skuša podati osnovne oblike delegatskega ^i^tema in njegove organizacije v °bčini. Potrebno je tudi odgovoriti "S vprašanje, kakšne oblike dela bo ••"lela posamezna delegacija. Vzpo- f^t^no s tem se pojavlja vprašanje ''odoče organiziranosti občinske skupščine. Potrebno se bo odločiti, kolUcšno bo število delegatskih mest v posameznem zboru; še pred tem pa bo glede na določila v predlogu nove ustave potrebno oblikovati samo občinsko skupščino: ali bo eden ali več zborov. Pomembno je tudi najti kriterije za razdehtev delegatskih mest med posamezne krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. Odgo- voriti bo treba tudi na vprašanje vloge občinskega zbora občinske skupščine in njenega predsedstva. V zvezi s tem se bo treba odločiti tudi glede vodstvenih funkcij: ali bi n^ bil profesionalec predsednik sveta skupščine ali predsednik družbeno- političnega zbora. Osnovni obrisi rešitev posameznih vprašanj se v Ormožu že kažejo. Glede na število prebivalstva, velikost občine in njeno ekonomsko moč bosta v občini ostala dva zbora občinske skupščine. Profesionalec v bodoče naj ne bi bil predsednik skupščine (župan) temveč pred- sednik sveta občine. Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja bo morala odgovoriti javna razprava, ki se bo, kot smo že v uvodu zapisali, pričela prve dni septembra. Pričakovati je, da se bodo občani glede na izredno pomembnost odločitev, ki so pred nami, teh razprav polnoštevilno udeležili. jr POBUDNIK GRADNJE DRUŽBENIH STANOVANJ Pod predsedstvom sekretarja Franca TETIČKOVIČA je bilo v sredo, 22. avgusta 1973 redna seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki so ji prisostvovali tudi vodilni predstavniki občinske skup- ščine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Najprej so obravnavali gradivo za pripravo tez statuta občine Ptuj, ki gaje na seji podrobneje raztolmačil Ivan RAU, tajnik SO Ptuj. V razpravi so člani komiteja imeli-več pripomb, vprašanj in predlogov predvsem v zvezi z združevanjem delegacij, vlogo delegatov v občinski skupščini in podobno. Po razpravlja komite soglasno ocenil, da je pri- pravljeno gradivo dobra podlaga za sestavo tez za novi statut občine Ptuj in sklenil, daje to gradivo tudi osnova za javno ustavno razpravo. Za uvod k drugi točki dnevnega reda je sekretar Franc Tetičkovič podrobneje obrazložil naloge za uresničevanje družbene akcije za graditev družbenih stanovanj za delavce, ki sta jih sprejela na skupni seji sekretariat CK ZKS in predsed- stvo republiškega sveta ZSS. Ena od nalog je tudi ta, daje treba v vsaki občini ustanoviti koordinacijsko ko- misijo, v kateri naj bodo poleg ZK in sindikatov še predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, ob- činske skupščine, delovnih in samo- upravnih d>LESi<, lesno Industrijsko j podjetje, Ptuj obvešča cenjene potrošnike, da prodajalne »GRAMAT«, Ptuj, Rogozniška cesta 4, »BREG«, Ptuj, Zadružni trg, in »KURIVO«, Kidričevo, ^ soboto, dne 1. septembra 1973, zaradi praznovanja 20-letnice obstoja podjetja ne bodo poslovale. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 30. avgusta 1973 Nova petletka v Dornavi v nedeljo, 19/8-1973 je bil v KS Domava - Mezgovci referendum, na katerem se je nad 700 krajanov izmed 900 vpisanih odločilo za samoprispevek za novih 5 let. Izid glasovanja je bil ^presenetljivo uspe- šen: 617c občanov se je odločilo „za", le 1% ,,proti", ostah pa so bili opravičeno ali neopravičeno odsot- ni. (10% opravičeno, 16% neopra- vičeno). Ce na kratko preletimo dela v zadnjih 5 letih in naloge, ki nas čakajo, pa uspeh glasovanja niti ni tako presenetljiv. Svet KS je v tem času uspel s pomočjo rednega, zlasti pa izrednega samoprispevka ter s pomočjo občinske skupščine, asfal- tirati 9,5 km cfest, vse ostale ceste v KS pa redno vzdrževati. Seveda pa je imel svet KS močno podporo pri večini napredno mislečih občanov, ki jim je bUo veliko do lepšega izgleda vasi. Tako smo se letos ponovno odločili za referendum in si postavili veliko novih nalog: z zbranim denarjem bomo financirali še asfal- tiranje preostalih krajevnih cest, sofinanciran gradnjo šole in vzgojno- varstvene ustanove (gradnja se bo pričela v začetku septembra letos), uredili zadružni dom, sofinancirali pripravo načrtov za gradnjo vodo- voda itd. Upali smo, da bodo krajani razumeli pomen zastavljenih nalog. Toda, ko smo odprli glasovalna prostora, so si tudi največji pesimisti oddahnili. Že v zgodnjih jutranjih urah je glasovala večina občanov. Razpoloženje na volišču najbolje ilustrirajo besede kmečke ženice, ki je kar pred nami obkrožila „za", rekoč: ,,Sem za uspeh referenduma. Čeprav sama ne bom imela verjetno nobene koristi od navedenih del, bodo objekti ostali za naše zanamce in v ponos vsem vaščanom. Ni mi žal denarja, ki ga bomo prispevali." Svet krajevne skupnosti in ko- misija za izvedbo referenduma se zahvaljujeta vsem zavednim ob- čanom, ki so storili po vesti in pamefi in se nesebično odločili za dobrobit svoje vasi. Tistih 7% glasovalcev nas niti ne skrbi po- sebno, saj menimo, da so prišli na volišče, ne da bi prej pretehtali resnost svoje odločitve. Z zadovoljstvom tudi opažamo, da se zadnja leta zmanjšuje odstotek volilcev, ki brez pravega razloga ne pridejo glasovat. Vedno manj je torej omahljivcev in pesimistov, ki bi kljubovah tehtnim .odločitvam trezne večine. Š V Vidmu pri Ptuju so pričeli obrati hmelj. Letos jim pomaga tudi stroj. Stroj lahko obira v vsakem vremenu in v vsakem času. Dela lahko 24 ur, če je potrebno. Na uro nabere 10 velikih košev, kar znaša 670-700 meric hmelja. Stroju streže šest ljudi ter ekipa za dovoz hmelja, ki šteje še štiri osebe. Hmelj obira tako kvalitetno, da mu prenekateri hmeljarji zavidajo. S.F. SAVA KRANJ-MODERNI- ZACIJA PROIZVODNJE Že v naslednjem letu bo kranjska gumarska industrija Save z moderni- zacijo in razširitvijo svojih obratov dosegla proizvodnjo 2.000 radialnih pneumatik dnevno. Mnogo se dela tudi na izboljšavi, pneumatik za težka vozila. V tejj proizvodnji je Savi poslovni partner znana avstrijska firma Semperit. Sava med drugim proizvaja tudi umetno kožo in to okoh 4 milijone kvadratnih metrov. V novih razširje- nih in moderniziranih obratih pa bodo že do leta 1975 povečali proizvodnjo na 7,000.000 kva- dratnih metrov. Sava že sedaj sodi med najkvalitetnejše proizvajalce umetne kože v Evropi. TGA Kidričevo 120.000 din za sanacijo žetalsice šole Svoječasno smo že poročali o tem, da je centralni delavski svet TGA v Kidričevem imenoval tričlansko komisijo z nalogo, da v Žetalah na kraju samem ugotovi stanje, v katerem se nahaja žetalska šola, ter, da nato poroča o tem centralnemu delavskemu svetu. Komisija je svoje delo opravila ter podala poročilo iz katerega izhaja, da je adaptacija šole več kot nujna. Nujno potebno je namreč urediti vodovod in kanalizacijo, saj je trenutno na razpolago le ena sama pipa, dalje je nujno potrebno urediri sanitarije, saj imajo sedaj le lesena stranišča, strop v učilnici v nadstropju je nujen popravila prav tako pa tudi streha, saj je zaradi zamakanja propadel nosilni tram, kar je povzročilo premik stropa, ki je sedaj podprt. Začasno bi morali urediti tudi gretje prostorov, ^. imajo sedaj v prostorih lončen« peči, ki pa so v takem stanju, da' njih skoraj ni mogoče kuriti. lm¥ sicer že načrt za centralno kurjave- toda te gotovo pred zimo ne ^ mogoče urediti. Gretje bo namr«' moralo biti urejeno tako, da v zint ne bo nevarnosti za vodovod^' instalacijo. Centralni delavski sv'*' TGA je pokazal pripravljen* prispevafi precejšen delež k uredit) žetalske šole, drugi del pa bo morai- prispevati TIS oz. občinska skup«^' na. Dogovorili so se že, da bo"^ vsak po svojih močeh prispevali''' skupnimi močmi uredili vsaj t'''j kar je najnujnejše in naJ . potrebno, da bodo žetalski of"^ imeli vsaj delno izboljšane pogoj«'' pouk. ^, Franc Me»' V Ormožu ocenjujejo, da bo letošnja letina srednje dobra Kljub toči in številnim nevihtam ter nenadnim močnim vročinam, od katerih je bila še posebej izrazita v vsej prvi polovici avgusta, bo letošnja letina na naših poljih, vinogradih in sadovnjakih dokaj dobra. V razgovoru s tehničnim direktorjem SVL samostojni obrat Jeruzalem Ormož Vinkom Štef^iči- čem, dipl. agr. smo izvedeli, kako ,,kaže" ormoškemu kombinatu. PŠENICA Obrat Jeruzalem Ormož je imel letos zasejanih s pšenico 376 hektarjev površin. Pridelali so od 30 do 40 metrskih centov pšenice na hektar. Ce upoštevamo, da je približno 35 hektarjev pšenice močno prizadela toča, potem lahko ugotovimo, da je pridelek kar dober - dejali bi, srednji. Nekoliko slabše je rodila fista pšenica, ki je bila sejana bolj pozno in se zaradi relativno mile zime ni mogla prav zgostiti. Na splošno bi o pšenici lahko dejali, da je bila zaradi neugodnega vremena bolj redka. Pri kombinatu Jeruzalem Ormož so letos želi predvsem sorte libelula, zlata dolina in dubrava. N^bolje se je obnesla zlata dolina, to je nova slovenska sorta, ki veliko obeta. Kombinat Jeruzalem je tako kot vsako leto, vso pšenico takoj po žetvi prodal podjetju INTES - mhn v Cakovcu. HMELJ Pred dnevi so pričeh na devet hektarski parceli v Trgovišču z obiranjem hmelja. Tudi ta kultura je obrodila relativno dobro. Obrat Jeruzalem Ormož ima sedaj 27 hektarjev hmeljevih površin, od tega je 10 hektarjev novega nasada, ki še letos ni rodil. Zanimivo je, da letos sploh ni problema z obiralci. Ljudi vozijo - tako kot lansko leto - predvsem s področja Hrvaške. Ugodno vreme zadnjih dni je omogočilo, da so kmetje posuših otavo ter opravili večino drugih avgustovskih del ter imajo tako čas za stranski zaslužek v hmelju. Letos je merica po 4 dinarje, kar je, za 50 par več od lanskega leta. Obiranje hmelja poteka brez zastojev. Obrat Jeruzalem ima tudi svojo sušilnico za hmelj, ki prav sedaj dela s p^olno paro. Pridelek je dober - približno 18 metrskih centov po hektarju. Pridelek bodo tako kot vsako leto doslej, prodali Hmezadu v Žalec. KORUZA Kako raste koruza in kakšen jridelek je pričakovati v letošnji, 23 coruzo dokaj ugodni letini, je bHo naše naslednje vprašanje. Vinko Štefančič je povedal, da glede obrata Jeruzalem ni mogoče za sedaj še ničesar reči, ker ima večino koruze - okrog 200 ha - v Središču ob Dravi kjer jo je močno prizadela toča. Kakšne so posledice, bo mogoče ugotoviti šele pri obiranju. Na splošno pa letos koruza zelo dobro kaže. SADJE Obrat Jeruzalem ima največ sadovnjakov v Savcih, Ivanjkovcih, Libanji, in Hujbarju. Toča razen nekaj izjem ni naredila velike škode, tako da je tudi pridelek sadja zadovljiv - predvsem jabolk in breskev. Posebej velja omeniti nasad jagod v Savcih. Na površini 15 hektarjev so že lansko jesen nekaj pa letos spomladi zasadili jagodičevje, ki pa letos še ni obrodilo (razen nekaj malega). Pričakujejo, da bodo prihodnje leto, če bo letina vsaj srednje dobra, pridelali 200 do 250 ton jagod. Zanimivo je, da pri tem dobro sodelujejo s holandskim podjetjem in da je za ves pridelek zagotovljen trg, Vzporedno s pridelovanjem jagod so se pri obratu Jeruzalem Ormož pričeli baviti z vzgojo jagodovih sadik. Nasad je pri Veliki Nedelji, obsega pa 8 hektarjev. GROZDJE Ob koncu našega pregleda skozi letošnjo letino si oglejmo še, kakoje videti v naših goricah. Glede na to, da je dokaj zgodnja vegetacija v mesecu marcu nekoliko pozebla,je pričakovari kljub temu kar lep pridelek. Velika vročina v prvi polovici avgusta je omogočila naglo zorenje grozdja, zato bi morebiten dolgotrajnejši dež pred trgatvijo riapravil veliko škodo. Grozdje bi namreč začelo pokati in gniti. Ns splošno bo vinska letina poprečna, pridelek pa -nekoliko slajši lanskega. j' TEDNIK — Četrtek, 30. avgusta 1973 stran 5 prosjačenje itiladine v zadnjem času lahko na cesti in y lokalih opazujemo vse bolj pogost pojav, ko mladina (celo mlajši Inladoletniki) prosjači z raznimi i2govori denar, ki ga v resnici potrebuje za cigarete ali pijačo. Poti, kako priti do denarja s pro^ačenjem je več; najbolj pogosto pa sb to drobne laži, kot na primer: .Potrebujem kovanec za telefon, zmanjkalo mi je pri nakupu, nimam dovolj za avtobus ali poštnina je dražja." To so izgovori, s katerimi ustavljajo mimoidoče in od njih izsiljujejo denar. Malo je tistih, ki bi odbili takšnjo prošnjo in ravno zaradi tega se je ta nelep pojav močno razpasel. Vendar ne gre pri tem za kritiziranje tistih, ki "sežejo v žep in ,,p omagaj o prosilcu", kajti neredkoma se resnično pripeti, da kdo ostane brez nujno potrebnega denarja; temveč je pri tem potrebno apelirati na vzogjo staršev, katerih otroci prosjačijb po ulicah. Ali jim je res vseeno, kaj počnejo njihovi otroci, ah res ni toliko časa, da bi se zanimali za njihovo prosto in cestno življenje, da so bolj prepuščeni vzgoji ulice kakor pa staršev? GD Stoperce krstilo novo brizgalno in razdelilo šestindvajset diplom GD Stoperce je bilo ustanovljeno že pred vojno, v letih 1937-38. Vsa ta leta je delovalo in premagovalo mnoge težave. Prvo motorno brizgalno so dobili leta 1941 in z njo preživeli najtežje vojne čase. Društvo je vojno preživelo in nato nadaljevalo z delom. Leta 1954 je dobilo svoj voz za prevoz gasilske opreme. • Društvo je vsa ta leta d&lovalo in si pridobivalo sredstva za nakup opreme. Prirejah so vesehce in pomagali pri raznih dehh, da so zaslužili denar. Letos je društvo postalo bolj uspešno in se je pomladilo. V svojo sredino so sprejeli 26 mladih članov, ki so društvu v ponos in napredek. GD Stoperce je priredilo tečaj, v katerem dobi nov gasilec potrebno znanje za gasilstvo. V nedeljo so vsem tem fantom in dekletom podelili diplome o uspešno opravlje- nem izpitu v tečaju. GD Stoperce ima zelo oteženo delo, saj nima potrebne opreme, ki jo potrebuje. V nedeljo so dobili tudi brizgalno, na katero so že dolgo čakali. Dosedanja je že zastarela. Dolgoletna sodelavka Alenka Vrabič je bUa botra nove brizgalne. Mladi gasilci, preden so jim razdelili diplome izprašenega gasilca Botira Alenka Vrabič krsti novo brizgalno, Foto in tekst: S. FURMAN Vinogradi lepo kažejo Letošnje lepo, za razmnoževanje peronospore neugodno vreme, je na splošno ohranilo naše vinograde lepo zelene in zdrave. Redko je bilo leto, ko človek ne bi opazil skoraj sledu, od te, včasih tako strašno- pogubonosne glivične bolezni. Črpa- joč izkušnje iz lanskega leta so nekateri vinogradniki iz strahu pred njo letos premnogokrat škropili. Marsikateri pa so polagali premalo pozomosri na oidij in niso k škropivom dodajali žveplenih prepa- ratov; tam pa nastopa plesen ali oidij. Po veliki večini pač letos vinogradi dobro kažejo in dajejo vinogradnikom veliko upanja na primemo plačilo za celoletno vloženo trudapolno delo. Da vlada med prebivalci vinorodnih Haloz prijetnejše razpoloženje od lanskega, so priča klopotci, ki se že (nasprotno od lanske tišine) cel mesec avgust, z vseh hribov, oglašajo in naznanjajo mehčanje grozdja ter bližajočo se trgatev, ob kateri bodo naši kraji živahnejše zaživeh, ko bo polno Kojtov_pd^ysepgysodi^,_^_ Dežja manjka! Suša povsod iz dneva v dan hujša: po zemljiščih (celo v goricah), po cestah in po kleteh. Čeravno smo dežja potrebni, bi pa vseeno dobro bUo, če bi bilo tudi ob trgatvi tako suho, da bi se gostje, ki bodo prišli v trgatev, do sitega naužili prahu, ki se v gostih oblScih dviguje za slehernim mo- tornim vozilom; pa bi se mogoče med temi gosti znašel nekdo, ki bi na merodajnern mestu dejal: „Sku- šajmo dati siromašnemu haloškemu predelu, ki nam prideluje sladko grozdje in žlahtno kapljico, vsaj nekaj asfaltne ceste na obljudenejših predelih." S tako potezo bi bilo zadoščeno tudi tistim, ki so glasovali za krajevni samopnspevek. Glede suše pa nam moguče kaj pripomorejo Francozi s svojimi atomskimi poskusi in nam pošljejo kaj mokrega izpod neba, saj se toče v takem primeru ni bati, ker se bo prej raztopila med dolgo potjo čez tropske kraje, nekaj dežja bi pa poleg drugih posevkov še osvežUo grozdje, ko še nam vremenoslovci za cel september napovedujejo suho* vreme. # Da še nam v Leskovcu čistijo šolo, bi tudi bilo omembe vredno, ko bo pa gotva in še mogoče lepa ograja okrog nje, bomo kaj več poročali. J. M. SUPER-SONIČNO LETALIŠČE V Rio de Janeiru (Brasilia) bodo v aprilu leta 1974 končali gradnjo največjega in najmodernejšega leta- lišča na svetu, ki bo imelo krožno vzletno stezo, dolgo 4,000 metrov, ^•'3 zaključni krožni vzletni stezi' bodo lahko pristajali celo največji "ačni velikani - celo tisti, ki jih komt^i projektirajo. Vprašanje le. kako se bodo piloti privadili na način prist^anja, ki je bilo do »«daj le ravno, ^KLO ZA KITAJSKO nedavno sklei^enem spora- zumu bodo iz Metalurškega kombi- ■^^Ja Zenica letos izvozili 80.000 ton v LR Kitajsko. Medsebojni |Porazuni predvideva tudi izvoz «bijev, cevi, mrež in nekaterih J^gih izdelkov zeniškega kombi- "^^aza potrebe kitajske trgovine. DPD Svoboda Ptuj Oddelek za harmoniko, kitaro in klarinet bo vpisoval za redni pouk 10. septembra od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v Glasbeni sobi Narodnega doma v Jadranski ulici. Redni pouk se prične 17. septembra. Vpis za kitaro in harmoniko je omejen. Zraven prinesite denar za vpis- nino. Ostale informacije pri vpisu. UPRAVA 40 MILIJONOV DOLARJEV OD TURIZMA Črnogorske turistifirte kraje je v prvih sedmih mesecih obiskalo okoli 750,000 tujih in domačih gostov. Promet gostincev seje v primerjavi v preteklem letu povečal za 17 odstotkov, Število gostov pa za 39 odstotkov, Turistična sezona v črnogorskem primoriu Se ni končana in predvidevajo, da Jim bo letos prinesla 40 milijonov dolarjev dohodka, 6 stran tednik — Četrtek, so. avgusta 1973 LES, trgovsko in proizvodno podjetje, Ptuj - 20 (etj VEDELI SO, ZA KAJ SE TRUDIJO Pred dvajsetimi leti so v Ptuju ustanovili podjetje LES. Vsa ta leta so prizadevno ustvarjali. Z marljivim delom so mnogo naredili. NASTANEK PODJETJA Lesnoindustrijsko podjetje LES v Ptuju je bilo ustanovljeno leta 1953. Podjetje je bilo formirano z nalogo preskrbovati takratne zadružne organizacije in zadružnike z repro- dukcijskim materialom, oziroma odkup gozdnih proizvodov. V prvem obdobju svojega poslovanja je delovalo predvsem kot trgovsko podjetje. Pozneje je bil podjetju pripojen žagarski obrat v Ormožu. Podjetje je v svojem dvajsetletnem razvoju premagovalo mnoge organi- zacijske, kadrovske in finančne težave. Preživelo je mnoge reorgani- zacije v takratnem zadružnem sektorju. Po ukinitvi okrajne zadružne zveze se je podjetje znašlo pred osnovno dilemo, v katero smer naj programira svoj razvoj, saj sta bili v podjetju že od začetka dve dejavnosti: lesno predelovalna in trgovska. DVAJSETLETNI RAZVOJ V dvajsetletnem razvoju podjetja sta se dejavnosti menjavali. Nekaj časa je prevladovala trgovska, potem pa zopet industrijsko lasna - predelovalna. V prvih letih proiz- vodnje in poslovanja je podjetje ^ ustvarilo 113 milijonov realizacije. V naslednjem letu se je povečala na 237 milijonov, lanskaje znašala že 5 milijard 800 milijonov, letos pa predvidevajo 6 milijard 200 mili- jonov bruto realizacije. Leta 1963-64 so bili k LESU pripojeni žagarski obrat v Ptuju, žaga v Rogoznici, žaga v Apačah ter Črnci pri Gornji Radgoni. Z vključitvijo teh dveh obratov k podjetju LES so bili ustvarjeni temelji podjetja v lesno indust^jsko smer. OBNOVILI SO STARE OBRATE Od leta 1963 do danes je podjetje Les izvedlo kompletno rekonstruk- cijo žagarskega obrata v Ptuju. Žaga v Ptuju ima mehanizirano celotno proizvodnjo v velikih modemih prostorih. V Apačah je bila na novo postavljena mizarska hala. Obnovili in" mehanizirali so žago v Črncih pri Gornji Radgoni, pred tremi leti pa so pristopili k gradnji novega žagarskega obrata v Novem Marofu na Hrvatskem. POMEN TRGOVINE V PODJETJU Za razvoj trgovine so bili v preteklem letu Zjgrajeni skladiščni prostori na površini 1300 kvadrat- nili metrov. Trgovina posreduje poleg lesnih proizvodov še gradbeni material in kurivo. V njej je na razpolago veliko vrst blaga, da lahko vsak kupec najde vse, kar rabi pri gradnji. PROIZVODNJA IN PRODAJA Žagarski obrati predelajo danes od 22000 do 25000 kubičnih metorv hlodovine. V mizarskem obratu v Apačah izdelujejo do 18000 pohištvenih enot. Pretežno izdelujejo kavče in sedežne garnitu- re. Znatni del proizvodov žagarske industrije plasira podjetje za zunanje tržišče. S tem ustvarjajo nad 6000 dolarjev letnega izvoza. Letos predvidevajo, da se bo izvoz povečal na Qsem ali pa celo na deset tisoč dolarjev letnega izvoza rezanega lesa. SAMOUPRAVLJANJE V PODJETJU V jubilejnem letu se v podjetju z vso resnostjo lotevajo raznih nalog. Kot osnovno nalogo si je kolektiv zastavil ustvariti pogoje za dosledno uveljavitev ustavnih dopolnil, ustva- riti takšno organizacijo združenega dela, ki bo omogočala dosledno izvedbo lastnih principov odločanja vsakega delavca proizvajalca. Pri tem pa morajo biti izhodišča v boljšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet in surovin. Z vso resnostjo se lotevajo novih programov v proiz- vodnji in predelavi lesne surovine, tako da bodo izdelali čimveč finalnih izdelkov in s tem vzporedno pošiljali čimveč finalnih proizvodov na tuje in domače tržišče. Letos je podjetje s pomočjo širših družbenih ukrepov saniralo obratna sredstva za tekočo likvidnost podjetja. Istočasno se je usposobilo za potrebne bodoče investicijske naložbe v nove predelovalne kapa- citete. Tudi na področju trgovske dejavnosti z gradbenim materialom in kurivom bo podjetje v bodoče nastopalo bolj programskč in i večjim izborom blaga. NAJSTAREJŠI DELAVCI BODO PREJELI NAGRADE Dvajsetletna razvojna pot podjetja je sodobna osnova za nadaljnji pospešeni razvoj. Samoupravni or- gani v podjetju so odločili, da bodo nagradili vse člane kolektiva, ki so zaposleni v podjetju več kot deset let. Prvega septembra t. 1. bo celotni kolektiv s povabljenimi poslovnimi partnerji in gosti na Gradu Bori praznoval svojo obletnico. Foto in tekst: S. FURMAN Sodobno zgrajena in mehanizirana žaga v Ptuju Prodajalna podjetja LES, v njej je na zalogi gradbeni material in kurivo. Delavci kolektiva žage v Ptuju ob otvoritvi. NISTA ZMOGLA OVINKA V torek, 21. avgusta tega leta sta se .z motornim kolesom peljala devetnajstletni Jože Lacko in sedemnajstletni Simon Habjanič, oba iz Nove vasi. Peljala sta se po cesti Kicar-Žabljak, po klancu navzdol. Ko sta pripeljala do ovinka, ga nista obvladala in ju je zaneslo s ceste po trimeterskem pobočju v grmovje. Pri nesreči sta se lažje poškodovala in se zdravita v ptujski bolnišnici. BICIKLIST TRČIL V AVTOMOBIL V nedeljo, 26. avgusta se je pripetila prometna nesreča, v križišču Potrčeve in Panonske ulice v Ptuju, med kolesarjem Janezom Bedžuhom iz Prešernove ulice v Ptuju in voznikom osebnega avto- mobila Martinom Vrablom iz Rogoznice 21. Kolesar seje pripeljal po Panonski ulici naravnost v križišče in pri tem ni upošteval prometnega znaka. Z kolesom je zadel v osebni avtomobil in padel po cestišču. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Pri pregledu vozil je bilo ugotovoljeno, daje imel kolesar slabe zavore. Materialne škode ni bilo. xEDNiK — Četrtek, so. avgusta 1973 stran 7 Festival pred vrati 5. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj '73 je največja kulturnozabavna prireditev v ptujski občini, ki si je pridobila tudi mednarodno prizna- nje. Organizator festivala - radio Ptuj in pokrovitelj - KB Maribor s samostojno podružnico KB Ptuj sta ob letošnjem „malem jubileju" v festivalski program vnesla mnogo zanimivih sprememb, zaradi katerih bodo največ pridobili gledalci; tako tisti, ki bodo neposredno na festivalskem prostoru, kakor tisti pri XV-zaslonih. Tudi letošnji festival bo, kot običajno, na dvorišču Minuoritskega samostana, ki sprejme nad 1500 gledalcev. Cena vstopnic v prvem delu avditorija je 30 din, v drugem _ zadnjem delu 25 din in stojišč 15 din. Gledalci bodo ob vstopu na festivalski prostor prejeli brezplačni festivalski bilten, kakor tudi glaso- valni list s programom, ki ga bodo na koncu tekmovalnega dela oddali in s tem odločali o finalistih, ki jih izbira občinstvo. Podobno kakor na večjih reno- miranih festivalih bodo letos tudi v Ptuju in prvič na festivalskih prireditvah pri nas, že prvi večer nastopili vsi sodelujoči ansambh. To bo žiriji omogočilo boljšo primer- javo nastopajočih med seboj in lažjo izbiro finalistov, ki bodo nastopili naslednji večer, to je v soboto, 1. septembra. Pri pretekhh predfi- nalnih festivalskih prireditvah so izbirali finaliste na dveh večerih in mnogokrat se je dogajalo, da skupini kvalitetno nista bili enako močni in so prihajali v finale tudi slabši. Ob sedanjem postopku izbora na 5. festivalu v Ptuju ta možnost odpade. Tudi za gledalce je ta novi sistem bolj privlačen, ker lahko v enem večeru vidijo vse nastopajoče, predvsem risti gledalci, ki si vseh treh večerov ne morejo ogledari. Število ansamblov, ki bodo nastopili v sobotnem finalu še ni točno določeno in bo odvisno od kvalitete nastopajočih v prvem večem. Predvideva se, da bo v finalu nastopilo okoli dvanajst ansamblov. Kot gost finalnega večera bo nastopil ansambel Zadovoljni Kranj- ci z enoumim programom, ki ga bo povezoval znan humorist Zlatko Šugman. Med tem programom bo žrebanje vstopnic, katere bo pokro- vitelj festivala nagradil. Na koncu sobotnega programa bo komisija razglasOa zmagovalce letošnjega festivala, vendar bodo nagrade . podeljene šele v nedeljo na posebnem revijskem - festivalskem programu, ki se bo pričel ob 15. uri 'n bo naslednji: - nastop ansambla Gorenjci in nastop najboljšega debitanta festiva- ~ podelitev 3. nagrade občinstva; 7_ humoristični program Nele trzišnik-Marice Hrdalo in ansambla Hudija Bardorferja s kvartetom Zvonček; - podelitev male, srednje in velike "prošnje", ki jo poklanja glasbena J'^vya Stop, podelitev nagrade za "ajboijšo besedilo in dve nagradi ^''cinstva; P~ ponovni nastop ansambla *^orenjci in Nele Eržišnik; ~ podelitev nagrade za najboljšo ">eodijo in podelitev 1. nagrade <^bcinstva; podelitev glavne nagrade festivala - Orfejazliro; program bo zaključil lansko- letni zmagovalec ansambel Rudija Bardorferja. . Na festivalskem prostoru bo na posebnih stojnicah moč kupiti gramofonske plošče in kasete s posnetki nastopajočih na festivalu. Na razpis za letošnji festival se je prijavilo 46 ansamblov, od katerih so na avdiciji izločili 22 ansamblov za končni nastop. Eden izmed sprejetih ansamblov je pred nedav- nim iz tehničnih vzrokov odpovedal sodelovanje, tako da jih bo nastopilo le 21. Ti so: 1. Obmejni kvintet iz Vuzenice (Pri dravskem mostu. Štirje godci) 2. Ansambel Jožeta Kranjca iz Ormoža (V goricah, Zapojmo pesmico mami) 3. Trio Franca Zemeta in Fantje iz Celja (Veseli fantje, Slovo) 4. Šaleški instrumentalni kvintet (Za trim, Hiti-hiti) 5. Planinski instrumentalni kvin- tet (Srečno sestrica. Pozdrav planinam) 6. Tamovski fantje iz Maribora (Rdeče vrtnice, Tamovska polka) 7. Ansambel Janeza Mahkoviča iz Zagorja (Le ena roža cvete. Cvetela je pomlad) 8. Planica iz Šoštanja (Daleč od doma. Spomin na mladost) 9. Niko Zaje iz Radomelj (Rodna vas. Na Ojstrici) 10. Kvintet Vikija Ašiča iz Celja (Snubitev, Veseli instrument) 11. Lojze Hlade iz Števerjana (Korajža; Oj, Števarjan) 12. Dobovskih pet iz Dobove (Moj striček je brke velike imel. Sosedova Maijanca) 13. Koroški kvintet in Spomin iz Prevalj (Rad bi se oženil. Po Mežiški dolini) 14. Kivado iz Jesenic (Navihanka, V Vintgarju) 15. Slavko Kovačič iz Maribora (Nagelj cvet odpira. Vesela vrnitev) 16. Florijan Lesjak iz Žalca (Krivica, Onemogel) 17. Franci Lipičnik iz Zagorja (Obraz v* dlaneh, Godovanje) 18. Jože Kreže iz Maribora (Oja, oja nazaj v gore, Pepek in Micika) 19. Ansambel Jožeta Saleja iz Velenja (Iz daljnih krajev, pri Knepsu) 20. Ansambel Odmev iz,Lukovice (Ko tebe sem spoznal. Veseli trgač) 21. Veseli Libojčani iz Liboj (Savinjčankam, Vsak po svoje) Uspeh celotnega festivala pa ne bo odvisen samo od nastopajočih in organizatorja, temveč tudi od drugih organizacij in posameznikov, ki "posredno vplivajo na festivalsko počutje in vzdušje. Ptuj bo v teh dnevih gostitelj številnih novinarjev, reporterjev, ansamblov \n posa- meznih gostov - gledalcev. Gostinci se v pretekhh festivalskih obdobjih niso v polni meri izkazah. V teh dnevih bi najmanj pet lokalov moralo biti odprtih prek cele noči, ne pa da si zabave in veseljačenja željni ansambli in gosti iščejo zabave v podeželskih lokalih ali v bližnjih mestih. Marsikateri ansambli, ki bodo sodelovali v festivalskem programu bi želeli zastonj nastopiti v ptujskih gostinskih lokalih, vendar so ti v preteklih letih bili, žal, zaprti. Hotel Rozika, Grajska restavracija. Novi svet. Beli križ in Ribič so lokali, od katerih je odvisno, ah nas bodo letošnji gosti jubilejnega 5. festivala Ptuj '73 zapustUi zado- voljni in s prijetnimi vriši. Letošnji peti festival narodno-zabavne glasbe je povezan tudi z 10-letnico uspešnega delovanja ptujske lokalne radijske postaje, ki je bila gavni pobudnik tega festivala in je še danes njegov glavni organizator. ^ Ansambel Gorenjci (zgomja polovica slike) iz Radovljice je nastopil na vseh dosedanjih festivalskih prireditvah v Ptuju in tudi letos ga bomo ponovno videh in shšah v revijskem delu festivala. x Arisambel Rudija Bardorferja s kvartetom Zvonček iz Škofie Loke je dobitiiik lanskoletnega „Orfeja z liro". Tudi letos nastopa v revijskem delu festivala. (Spodnja shka). Stare bistriške tržnice ni več, kdaj bo nova? S preureditvijo Šarhovega trga v Slov. Bistrici je prenehala ,,z delom." tudi stara tržnica, ki je bila vse prej kot ponos mesta, še posebej, ker je stala tik ob glavni cesti Maribor-Ljubljana in je ponujala domačinom pa tudi obiskovalcem mesta razna živila, največkrat res po nekoliko nižji ceni kot so Bistričani tega vajeni v trgovinah. O higieni na tem mestu pa bi bolj težko govorili, saj je bil prostor neprimeren zaradi prometa in prahu, ki so ga dvigala vozila. Neurejenost prodajnega prostora pa nudi obiskovalcu že ob vstopu v mestQ kaj borno podobo. _ S preureditvijo trga Alfonza Šarhaje to vprašanje sicer šlo z „dnevnega reda", ostalo pa je vprašanje gospodinj, predvsem tistih s tanjšo denarnico, kdaj bodo v Slov. Bistrici postavili primerno tržnico in tako omogočili gospodinjam cenejši nakup številnih vsakodnevnih živilskih potrelpščin. Za tržnico pa se gotovo zavzemajo tudi številni okoliški kmetovalci, ki bi tako lahko prodali del svojega pridelka. Ob tem pa ni mogoče zanemariti konkurence v cenah, za katere pravijo, da so v Slov. Bistrici vsaj glede sadja mnogokrat višje od tistih v Mariboru ali kje drugje. Stare tržnice nf več, kupci kakor tudi pridelovalci kmetijskih dobrin pa čakajo na novo 8 stran tednik — Četrtek, so. avgusta 1973 IZ ARHIVA: ŠOLSKE POČITNICE Avgust 1913 (DOMACA NALOGA) Bliža se konec avgusta in s tem začetek težko pričakovanih šolskih počitnic vse do 1. novembra. Oddahnila si bo: čitanka, računi- ca, katekizem in dva zvezka, račun- ski in eden za zgodovino. Prvošolec pa je itak vtaknil v žep kamenček, pod pazduho pa tablico. Čeravno bomo prosti šolskega pouka pa ne borno vsakdanjih vmesnih opravil zraven pa še živine, - Zavidamo tistim, ki tu pa tam imajo navado (posebno v obpesni- ških vaseh), da po košnji otave v skupinali pasejo živino nenavezano, kar mnogim prinaša zraven veselih iger tudi kanček razočaranja, da nastopijo novo šolsko leto brez nove šolske torbe ali pa kakega drugega potrebnega kosa obleke kot kazni zaradi škode, ki jo živina napravi v koruzi ali zelju in slično, ker so v pašnih pravicah tudi določene ome- jitve. Z zanimanjem opazujemo, ko se pojavi na cesti kolona pet do osem voznikov z do dvajset metrov dolgimi debli za ostrešje novega poslopja, ki ga je mogoče uničil požar aili pa starost, zraven pa ugibamo, ali bo nova streha opeka- sta, da se popestri enoličnost slamnatih streh. Prava senzacija je, ko zagledamo na glavni cesti oblak prahu in nenavaden ropot in mislimo, da so se komu splašiU konji. Ko pa se prikaže iza koruze vozilo - brez konj, takrat vemo, da je to ,elet- rka". Največ zaposlitve je pri spravilu jesenskih pridelkov, kot so: krom- pir, koruza, ajda in proso, vmes pa še kak dan za trgatev v goricah in tako po navadni jesenski poplavi prispe 1. november in pričetek šol- skega pouka. Učenec 6. razreda ŠOLSKE POČITNICE (DOMACA NALOGA) Avgust 1973 Bhža se končc avgusta in začnemo se pripravljati za pričetek šolskega pouka. Še sreča, da so mnogi očetje zaposleni izven kmetijstva, nekateri pa v tujini, da nam lažje oskrbijo potrebne šolske potrebščine, ki jih oddaljenejši brez pomoči bicikla težko prenašajo. Ob nastopu počitnic je bilo seno že pospravljeno ob pomoči motorne mehanizacije ter smo se lažje vklju- čevali v razne izletniške skupine z avtobusi aU vlaki, na morje, ali pa celo na nekajtedensko taborenje. Medtem so že zvečine kombajni pospravili žetev. Pomagamo pri hišnih opravilih in oskrbi živine, ki je zaradi novih razmer bolj zahtev- na. Zaradi obilnejšega gnojertja z umetnimi gnojili in gnojnico, (kar naši dedje niso poznali) so pridelki obilnejši in tudi košnje ranejSe, saj Je ob koncu avgusta že tretja košnja v polni rasti, razen tistih izjem, ki še ne morejo doumeti potreb časa ali pa tistih, ki ne upajo tvegati v izdatno gnojenje travmkov v prede- lih, Kjer si Se nekateri lastijo pravico paSe po otavski košnji in s tem ovirajo napredek prizadevnih posest- nikov. Kljub nastopu šolskega leta pa še nekateri napodijo živino prosto na bližnje travnike, brez ozira, da je tam dosti lastnikov iz oddaljenejših vasi. Tudi nekateri šolarji bi radi okušaU tisto staro idihčnost a jim starši ne dovolijo s pojasnilom, da je bolje, če se namesto čuvanju živine posvečajo raznim športnim discipli- nam. Učenec 8. b razreda pripis: Iz gornjih dveh primerov je razvidna razlika med nekdaj in danes. Nekdaj vsa opravila večinoma ročno, danes pa že iz mnogih dkmečkih dvorišč pridirka avto ah pa vsaj traktor, saj je v nekaterih vaseh teh že več kot konj. Delovna sila po vaseh se krči, (nadomeščajo mehanizacija), širiti pa se mora (zaradi sodobnih potreb) živinoreja, in da bo bolj donosna in to vsled boljšega krmljenja bodisi z njivskih ali travniških površin. Kolikor pa so nekateri posestniki na travniških površinah ogroženi v prizadevnosti za večje pridelke, jih današnja oblast s svojimi zakoni, predpisi in ukrepi ščiti. Stare navade, da se na „fašenk" našemimo in poveselimo, se lahko gojijo. Prosta paša, kolikor še ni, bo pojenjala. Tozadevno ima oblast sledeča sredstva: - Vsak posestnik ima pravico in dolžnost sam uporabljati svoja zem- ljišča. - Zaradi naraščajočega se motor- nega prometa so ukrepi proti prosti gonji živine po javnih cestah strožji. - Socialistična gospodarstva ima- jo ravno tako pravico in dolžnost sama uporabljati svoje površine. - V bUžini aerodroma v Moškanj- cih ni dovoljena prosta gonja živine. - Po veterinarskih predpisih ni dopustno puščati prosto med čredo doraščajočih bikov in popadljive živine ter sumljive na kako kužno obolenje. Naj navedeno zadostuje vsem živinorejcem. Prizadevnim v spod- budo, neupravičenim uživalcem pa za čimprejšnjo prilagodljivost današ- njim razmeram, da jih ne bo treba komisijsko obravnavati koliko so zmožni uspešno gospodariti ali pa jih prijavljati sodniku za prekrške. KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE DOBILA AMBULANTO O kraju Stoperce smo v našem listu že pisali. Danes obravnavamo delo krajevne skupnosti. Predsednik Franc Adam nam je povedal nasled- nje: „Krajevna skupnost Stoperce je nekje na repu ptujske občine. Imamo občutek velike nezainteresi- ranosti za ta kraj. Toda občani naše krajevne skupnosti so drugačnega mnenja. Vsi želijo, da bi tudi naša krajevna skupnost naredila vsaj korak naprej in s tem bila bliže današnjemu času. Pred kratkim smo glasovah o samoprispevku, vendar ga nismo izglasovali. Samoprispevek je bil namenjen za asfaltiranje cest. Glavna cesta, ki pelje skozi Stoperce je republiška cesta in ni naJa dolžnost jo asfaltirati. Vse ostale vaške ceste pao vasi pa so zelo razvlečene in je njihova dolžina veliko prevelika za naš fond, ki bi ga zbraU. Občina Ptuj nima dovolj sredstev za našo krajevno skupnost, s katerimi bi Stoperce dvignili. Taico sedaj samo životarimo. Da bi se kraj vseeno nekoliko dvignil in nekaj dobil, so vaščani Stoperc pričeli zbirati samoprispe- vek za zgraditev pomožne ambulan- te v Stopercah. V ta namen jim je uspelo pobrati 22.000,00 dinarjev samoprispevka. S prostovoljnim de- lom so popravili prostore za ambu- lanto, ki jim jih je odstopil kmetijski kombinat Ptuj. V planu še imamo namen zgraditi vaški vodovod. Zbi- rakiik je že zgrajen in stoji na Do na č ki gori. Načrt za napeljavo vodovoda smo že naročili prj Komunah v Ptuju. SO Ptuj nam je obljubila 30.000,00 dinarjev 10.000,00 din za ambulanto in 20.000,00 dinarjev za vodovod, ki pa so namenjeni le za načrte. Vsako gospodarstvo, ki se bo priključilo na vodovod, bo prispeva- lo od 3.000 do 6.000 dinai^ev prispevka. Planiramo, da bomo zgradih vodovod v juliju prihodnjega leta. V našem kraju imamo tudi velike probleme s stanovanji za učitelje. V naši krajevni skupnosti ni primerne- ga stanovanja in prav zaradi tega nobeden noče ostati v tem kraju." S. FURMAN TUDI MAJHNE CIGARE SO NEVARNE Vlada ZDA je sporočila, da so m^hne cigare, ici pridobivajo vedno bolj na priljubljenosti, prav tako r^vame kakor cigarete. Kadilci tvegajo rak na pljučih, obolenja srca in pljuč. Majhne cigare po poročiUh zdravstvene službe vsebujejo dokaj velike količine oziroma koncentra- cije ogljikovega monoksida, vodiko- vega cianida, acetaldehida in drugih sestavin, ki jih najdemo v cigaretih. J. Mm ILEGALNO PRESTOPILI MEJE Pred dnevi so aretirali 35 Mehikancev, ker so ilegalno presto- pih mejo in prišh v ZDA. Prometni policist je ustavil tovornjak zaradi prometnega prekrška. V tovornjaku so bih ilegalni potniki. J. M. POŽARI NA JAPONSKEM v letu 1972 je bilo na Japonskem 601 požarov. Materialna škoda je znašala 81.897,000,000 jenov ali 272 milijonov dolarjev. J. M. xedNIK — Četrtek, so. avgusta 1973 STRAN 9 LEPO JE DOMA Mladi v mestih imajo mnogo želja, pri tem pa se ne zavedlo, kako dobro jim gre. Nihce izmed mladih v mestu se ne vpraša, kako živijo ^ladi tam, kamor kolo avtomobila ne more. Kakšno je življenje mladih v teh krajih, mestna mladina ne ve ničesar. Obiskali smo mlade v Halozah-injih povprašali o njihovem življenju. ANICA ROPIC, 14 let. Dravinjski vih: „Hodim v osnovno šolo na i Videm. Vstajam ob pol šestih, nato pa tri kilometre v dolino. Tukaj nimamo ničesar, razen pogleda na z vinsko trto porasle hribe. Mladi v i teh kr^ih nimamo organiziranega 1 zabavnega življenja, vendar smo ladovoljni s tem, kar imamo. Mnogi bodo vprašaU, kaj sploh imamo. Svež zrak, pesem klopotcev, hojo po hnbih, poslušanje radia. Vendar smo srečni, ker smo mladi." DANILO VIDOVIC, 17 let. Majski vrh: „Učim se za radiome- ^ika v Ptuju, Vsako jutro vstanem ob štirih, da sem ob pravem času na ^lU; V teh krajih nimamo zabave si jo včasih pripravimo sami. Ob ^botah imamo mladinsko zabavo v *'dmu, Prosti čas izkoristimo za *io v goricah ali na njivi. Nimamo '?sa misliti na to, kaj bi počeli, ^5«ni, ki so doma v teh krajih, še ni Pn51o na misel kakšno neumno *j^ie, kakor jih počenja mestna STANKO FAJT, 16, Majski vrh: „Hodim še v osnovno šolo na Videm.' Nimam časa za dolgo- časenje. Zelo sem vesel, če lahko poslušam radio. V mesto me ne vleče in raje živim v teh krajih, kjer je veliko sonca in čistega zraka." KRISTINA KMEIEC, 15 let, Ljubstava: ,,Hodim v osmi razred osnovne šole na Vidmu, Doma imamo veliko dela. Edina zabava mi je gramofon in brcanje žoge z bratom. Včasih grem tudi na mladinski ples, vendar moram zaradi velike razdalje daleč hoditi, preden pridem do Vidma, V mestu ne bi živela. Naprej vem, da je mestna . mladina kakor v kletki med zidovi. Mislim, da sploh ne ve, kaj je življenje. Premalo so zaposleni in zaradi tega im^o preveč časa za dolgočasenje. VINKO KMETEC, 17 let, LJUB- STAVA: ,,Učim se za mesarja v Ptuju. Vsako jutio vstanem ob štirih in mi to povzroča velike preglavice. Tudi pozimi je zelo hudo, ker moram gaziti tako zgodaj v globok sneg..,Zaradi tega bi bil raje v Ptuju. Zabave pri nas nimamo, nimamo pa niti časa za take stvari. Preveč je dela, zato ne poznamo dolgo- časei^a," JOŽICA FAJT, 14 let, Majs ki vrh: ,,Hodim v osnovno šolo. Takšno življenje, kot ga živim, mi je zelo všeč. Ne želim si drugega. Mogoče sem .sedaj še premlada, da^ bi o teh stvareh znala odločati. Povedala pa bi rada, daje mladina v teh krajih navajena delati in bolj skromna kot tista, ki živi v mestih. fs. »ČRNO« ČRNO JEZERO Slabo in deževno vreme, ki sc ponavlja zadnjih nekaj dni nad Pohorjem, v veliki meri vpliva tudi na obisk pohorskih naravnih zname- nitosti. Izvzeti niso tudi obiski na počitnicah domovih, med katerimi občuti padec obiska gostov, pred- vsem prehodnih, planinski dom Antona Stuheca pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. Tukaj so nam povedali, daje manj tistih obiskovalcev, ki si upajo v tem nestabilnem vremenu, obiskati na- ravno turistično privlačnost Črno jczerOj nedaleč od Treh kraljev. Malo je krajev s tako privlačno podobo v različnih vremenskih razdobjih. Ta ugotovitev velja za Črno jezero, ki kljub črnini, ki se razteza nad jezerom, nudi obiskoval- cem doživetje in ambient, ki ga ni mogoče zlahka pozabiti. Mogočno šumenje pohorskih gozdov, ki bogato obdajajo ta gorsl:i biser, temno in rahlo valovito površino kdaj pa kdaj prekine skok .,radoved- nih" rib, šumenje gozdov pa dopolnjujejo glasovi gozdnih živah, med katerimi prevladujejo predvsem prebivalci iz sveta ptic. Foto in tekst: Viktor H. ESPERANTO NA UNIVER- ZAH IN ŠOLAH V več kot 30 univerz v 16 deželah obstojajo esperantske katedre ali lektorati. Že več let se poučuje mednarodni jezik pribUžno v 100 šolah po vsej Bolgariji s približno 2.500 otroki. Državna diploma upravičuje vzgojitelje poučevati ESPERANTO; za te so organizirani redni tečaji in pedagoški seminarji. Enako je tudi v Ameriki in drugod. J. IXi 10 stran tednik — Četrtek, so. avgusta ij., PROF. FRANJO VESELKO: ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (NJIHOVE PRAVICE IZ 1376) Letos, ob tisočletnici Škofje Loke se obenem spomnimo tudi Ptuja in nemške nadoblasti nad Slovenci. To oblast je mogoče omejiti z dvema mejnikoma: ,,S Freisingom se je začelo, z Dachauom pa končalo!" Ko je namreč 1. 973. škof iz Freisinga na Bavarskem dobil od nemškega cesarja Škofjo Loko in vasi po ravnini in hribovju okrog, je nemška duhovščina utrdila med Slovenci krščanstvo in z njim tlačansko hlapčevanje Nemcem. Le nekaj kilometrov od Fresinga pri mestu Dachau v taborišču smrti pa so nazadnje v drugi svetovni vojni pozvcrinjeni Hitlerjevi nacisti mučili in ubijali Slovence. Takšna sta bila začetek in konec! V vzhodni Sloveniji, v Ptuju in okolici se je podobno začela in razvijala nemška oblast. Še pred Nemci je knez slovenske Panonske kneževine Pribina, ki je imel svojo prestolnico Blatograd ob Blatnem jezeru, dal posvetiti v Ptuju prvo cerkev salzburškemu škofu Lin- rprandu. Pribinovega naslednika Koclja so Nemci pregnali in ko je padel v boju Karantanec - Slovenec vodja protinemškega upora, so zasedli njegovo kneževino Karanta- nijo, kakor se je takrat imenovala slovenska zemlja. Tedaj jc nernški kralj Arnulf leta 890. podelil z ysemi dohodki od sodstva, desetine, prevoznine, most- nine, 100 kmetij, vinograde, salzbur- škemu nadškofu. Tako je še 100 let pred Škotjo Loko prišel Ptuj pod oblast zakrivljene škofove palice. Tedaj pa so iz Sibirije prek Karpatov v divjih konjeniških četah pridrli mongolski Madžari in se kot povodenj razlili po vsej Panoniji. Med Donavo in Dravo so izselili slovensko prebivalstvo, kolikor se ni rešilo prek Mure in Drave. Tako grozno so divjali, daje več hoda na daleč in široko bilo videti samo ruševine in smrt. Ko so Nemci 955 odločilno porazili Madžare na Laškem polju na Bavarskem v večdnevni krvavi borbi, v kateri so se borili tudi škofi in duhovniki, se je zopet odprla pot nemški kolonizaciji na vzhod. Isti nemški cesar Oton II., ki je (973) podelil Skoljo Loko, je skoraj istočasno (977) potrdil salzbur- škemu nadškofu vse pravice do Ptuja in okolice s tlačani vred. Naravni in pravi zaščitniki Ptuja in drugih nadškofovih posestev so postali koroški plemiči, ki so se naselili na ptujskem gradu. Grof Friderik Ptujski je v neprestanih bojih potisnil Madžare s Ptujskega polja do izliva Pesnice v Dravo, nato pa jih je 1199 na samo Veliko noč odločilno premagal pri Veliki Nedelji in jim iztrgal Ormož in Središče, ki sta bila priključena Avstriji. Nova državna meja, do katere so tedaj potisnile sulice nemškega viteškega reda Madžare, je še danes viden jarek, ki se vije skozi središki gozd Hraščico, doseže potoček Zeleno, mejo hrvaškega Medjimurja in Slovenije. Na ovinkih te nekdanje državne meje Avstro- Ogrske še ponekod stoji pozabljen kamnit mejnik, kakor zapuščen nagrobnik. Nadaljevanje prihodnjič 1) Z ognjem in mečem je prišla nad Slovence tuja nadvlada. Nobeno ljudstvo ni maralo oboroženUi misionarjev, tudi slovensko se jim je uprlo pod vodstvom Črtomira, ki ga je ovekovečil Prešeren v Krstu pri Savici. Nemško nacistično zver je pokončal slovenski partizan. 1) Po bojih okrog Ljutomera in Radgone ob ogrski meji so nastali utrjeni strelski dvorci, v katerih so se v slučaju napada okoličani branili. Iz spisov dr. Jožeta Potrča 15 „BOJ PROTI ALKOHOLIZMU MORA BITI, REKEL BI, INDIREKTEN, USMERJEN POZITIVNO IN KON STRUKTIVNO. ORGANIZIRATI MORAMO KULTURNO ŽIVLJENJE IN ZDRAVO RAZVEDRILO MLADINI PREDVSEM PA OMOGOČITI, DA BO ZAČELA URESNi! ČEVATI IDEALE DALJNE PRIHODNOSTI, KO BO DELO ČLOVEKU PRVA POTREBA." (MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU - GOVOR V LJUBLJANSKEM RADIU 1962) „DELAVSKO GIBANJE NI ŠLO SAMO SKOZI POLITIČNO, NEGO TUDI'SKOZI MORALNO KRIZO IN ŠE DANES TRPI OD HUDIH MORALNIH POSLEDIC MEDSEBOJNE MRŽNJE, NEZAUPANJA, NEVERE V ZGODOVINSKO POSLANSTVO DELAVSKEGA RAZ- REDA IN NJEGOVIH ORGANIZACIJ. PRED NJIM NI LE NALOGA OBVLADATI TO KRIZO, AMPAK MORA OBLIKOVATI KVALITATIVNO NOVO PROLETARSKO MORALO. TAKO BO USTVARJENA PRVIČ V ZGODC VINI ČLOVEŠTVA HARMONIJA MED TEORIJO IN PRAKSO, MED BESEDAMI IN DELOM, PROLETARSKA SOLIDARNOST DELAVSTVA VSEH DEŽEL, BRAT- STVO IN TOVARIŠTVO IN DEJANSKI SOCIALISTIČNI HUMANIZEM." (O ZNANSTVENEM POGLEDU NA SVET IN O ETIČNEM PREPORODU) VELIKA OMLETA Okrepčevalnica „Suso" v špan- skem mestu Lugo je izdala ombto, ki je tehtala 374 kilogramov. Porabili so 250 kilogramov krompir- ja, 20 kilogramov čebule, 10 kilogramov klobas, 60 litrov ohvne- ga olja. J. M«^ ROPAR BIGGS UBIT? Ronald Biggs, zadnji izm« udeležencev znanega poštnega iO|i sredi avgusta 1963, ki se je vsa let izmikal roki pravice, se je p« desetimi meseci v Melbour; (Avstralija) zgrudil pod strel samokresa. Vsaj tako trdi ' londonski hst, ki se sklicuje obvestilo iz britanskega podzeir. Po teh podatkih naj bi bili B:: ubiU ,,prijatelji", ker jim ni obljubljene nagrade za pomoč begu pred pohcijo, ki je okic: 1969 leta vdrla v vilo, kjer je ži^e. GRKI V TUJINI ^ Atene: - Po uradnih poda* živi v tujini pribUžno tri mili" Grkov. Vseh prebivalcev Grčije)«, milijonov. Na tujem je n^yec grška kolonija v Združenih dri?* Amerike, kjer je nad pol rt#[ Grkov. V raznih evropskih drž je 650.000 Grkov, od tega naj« Zvezni rcpubhki Nemčiji - 350.000. okrog četrt milijo« Kanadi in Avstraliji, 2OO.O00| raznih afriških državah. , Sosedi kramljata, nakar enaH njiju reče:, „Kypiti sj morata« rolete; vsak večer vaju gledami vse počneta z možem." „Za te pa bi bilo najbolje,« kupiš nova očala," ji odvrne ^ ,,Kaj vendar ne vidiš, da to J" mož. On dela v nočni izmeni. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI »LES«, lesno industrijsko podjetje, Ptuj ROGOZNIŠKA C. 4 objavlja naslednja PROSTA DELOVNA MESTA: 1. RAČUNOVODJA PROIZVODNJE 2. KURJAČ za Lesno predelovalni obrat Ptuj 3. ADMINISTRATORKA v upravi podjetja 4. KUHARICA za obrat družbene prehrane 5. VEČ NEPRIUČENIH DELAVCEV za Lesno predelovalni obrat Ptuj V uk sprejemamo tudi VAJENCA za prodajalno „Gramat" Ptuj. POGOJ: pod 1. Viš. komerc. šola ali ESŠ in 4 leta samostojnega dela v knjigovodstvu; 2. kvalificirani kurjač; 3. poklicna administrativna šola; 4. polkvalificirana kuharica. Posebni pogoj je poskusno delo. Stanovanj iti. Pismene ponudbe pošljite do 8. septembra 1973 na gornji naslov. MAKEDONIJA - PRIORI- TETA JABOLKAM Republiška gospodarska zbor- nica ^Makedonije v teh dneh razpravlja o nadaljnem razvoju do leta 1975 in za obdobje 1975 do 1985. Študije so pokazale, daje v Makedoniji najbolj primerna klima za tri sadne vrste in to sicer: breskve, hruške in jabolka. Ker je prodaja prvih dveh ' vrst vedno manjša, jc bilo sklenjeno, da bodo v prvi vrsti skrbeli za razvoj nasadov jabolk, tako da bi do leta 1975 pridelali že 120.000 ton visokokva- litetnih jabolk. Letošnji pridelek jabolk bo med 60 do 65 tisoč tonami. DVIGNITI CENO ZA 20 ODSTOTKOV Deva, eden izmed redkih rudnikov kroma v Jugoslaviji, je imel v prvem polletju 90 tisoč din izgube zaradi povečanja stroškov proizvodnje in obdelave (elektrika, transport itd.). V združenju Magnokrom iz Kralje- va, ki je predelovalec kroma, je rudnik Deva postavil zahtevo po zvečanju kupne cene za krom, ki je sedaj skoraj za 1,50 din nižja od dejanskih stroškov njegovega prido- bivanja. ^^^^iK — Četrtek, so. avgusta 1973 stran 11 TUJI NOVINARJI O SLOVENCIH in kdo so Slovenci je nrašanje, s katerim se ukvarjajo tuji novinarji- O našem narodu največ- irat pišejo pohvalno, razen izjem, Hdai gre za propagando naših Ligrantov pod vplivom tujih reakcionarnih sil. Memška novinarka Edith Ander- J, je napisala: „Slovenci so čudna asa če jih ocenjujemo po zunanjem videzu. So visoke rasri, v ničemer nodobni ostalim prebivalcem Bal- kana. Po videzu so skoraj enaki prebivalcem severne Italije, Avstrije in Švice. Morda zaradi lege, ali pa eesar drugega, sodijo v sam vrh inteligenčne lestvice-kot posa- mezniki obvladajo tako pasivno, ^;j](or aktivno največ tujih jezikov; šolanje zajema vso generacijo in Ijjilco trdimo, da pri njih nepi- smenih ne poznajo. Ce jih ocenjujemo iz vidika gospodarskega razvoja in osebnega standarda, je njihova stopnja najvišja med vsemi v soaalistični družbeni ureditvi in se lahko meri z zapadno-evropskimi nomiami." Bernard Newman iz Londona pa je zapisal naslednje: „Slovenci delijo skupno s Skandinavci ugled, da so najbolj pismen narod na svetu. Na Slovenca pride štirikrat več knjig kakor na Angleža, Francoza ali Nemca. V slovenskih knjižnicah in knjigarnah je več knjig, kakor v ostalih petih jugoslovanskih repu- blikah, ki so številčno in po prebivalstvu močnejše. Slovenci v preteklosti nikoh niso poznali prave neodvisnosti. Vedno so se morali boriti za svoj obstoj, kulturo in besedo. Zaradi tega zelo dobro poznajo tuje jezike in tujo kulturo; kajti poznavanje nasprotnika je najboljše sredstvo obrambe. Slove- nija je pokrajinsko sorodna Avstriji, vendar je mentaliteta in dejavnost Slovencev drugačna. Slovenci so delaven narod, zelo nagnjen k umetniški dejavnosti, kar seje še do nedavnega odražalo v domači obrti in življenju na vasi, kar zaradi industrije vedno bolj opuščajo. Za Slovence je še vedno najbolj značilno to, da kljub dovršenosti industrije in nuji po šolanju najbolj cenijo domačnost in preprostost ter da vedno radi pomagajo." Po napornem delu si je mamica poiskala s svojim sinkom prijeten kotiček v ormoScem parku. Foto: S. FURMAN Tudi spomini na osnovno šolo neizbrisni v Gorišnici, pod_ češnjo pri Šoštarjevi jami, na Žnidaričevem dvorišču, je bilo 25. avgusta 1973 popoldne srečanje vrstnikov iz otroških let, rojenih 1932. leta, ki so sedaj v raznih pokUcih in na vidnih delovnih mestih po Sloveniji, in Jugoslaviji, nekateri pa še doma v kmetijstvu. Po dobrih organizacijskih pripra- vah Marije Kline, Danice Samojlen- ko in Janka Žnidariča se je zbralo do 13. ure 31 povabljenih, nekaj pa jih je poslalo prisrčne pozdrave. zbranim, ker se srečanja niso mogli udeležiti. Marija Kline je v uvodnem pozdravu in nagovoru poudarila, da je prav, da se zbirajo na srečanjih, tudi vrstniki iz otroških let in iz osnovnošolskih klopi. Mnogi so. odhajali v svet brez slovesa, se usposobih za razne pokhce in so danes na razhčnih delovnih in odgovornih mestih po Jugoslaviji. Misel na rojstni kraj. srečanje z domačimi in razgovor o vsem preživetem in doseženem vleče v kraje lepih otroških spominov in to je tudi dalo spodbudo za srečanje v Gorišnici. Vso pozornost organiza- torjev srečanja so doživeh prišh in tudi štirim že pokojnim so izkazali posmrtno čast z nageljčki na grobovih in ob spomeniku borcev in aktivistov OF na gorišniškem pokopališču. Prisrčen razgovor, recitacija pe- smice Marije Klinčeve o otroških letih, domača pesem in spremljava s harmoniko so ustvarili prijetno vzdušje, da so ostali zbrani slcupaj pozno v noč. Ob slovesu pa so vsi obljubili, da se bodo udeležili tudi prihodnjega srečanja 1974. leta, na katerem bodo še letos izostali. J. V. Nekdaj brezskrbni, danes resni poklicni'odrasli na srečanju v Gorišnici. AVTOMOBILSKA KRIZA VEDNO BLIŽJA Nemška industrija vozil skoraj polovico svojih proizvodov izvozi na tuje tržišče; na katerem pa se javlja vedno večja konkurenca azijskih proizvajalcev vozil (Japonske), kijih i svojimi kvahtetnimi in cenenimi izdelki izpodrivajo iz sedanjega tržišča. Nemška avtomobilska indu- strija, se brede v vedno večjo krizo. Tovarne kot so AUDI - NSU, Voks\vagen, Ford-Taunus, BMW in Mercedes, premalo prilagaja svoje proizvode kupcem. Njihovi modeli vozil so iz leta v leto, enaki, zaradi žesar so z vedno bolj zahtevne kupce neprivlačni. Prav tako nemška nizkoturažna vozila vedno bolj izpodrivajo viso- ko-turažna italijanska vozila, ki so ukretnejša, varnejša in hitrejša. \ečina italijanskih voz serijske proizvodnje srednjega in visokega razreda (Lancia, Alfa Romeo in , Fiat) je hitrejša od nemških športnih specialk Mercedesa in Porsheja. Tudi «na gre v prid italijanskih pro- Evajalcev. Enako je sorazmerje z Japonskimi proizvajalci in japon- skimi vozili, kot so: Mazda, Toyota m druga. Oicupirani Jadran Trenutno ob jadranski obali letuje 700.000 turistov, od tega 300.000 na področju Istre in severnega Jadrana. V Poreču je stacioniranih nad 60.000 gostov, v Šibeniku 25.000, na Makarski rivieri nad 50.000, med tem ko za večja mesta ni mogoče dati niti približnih podatkov. Hoteli so še vedno zasedenih, še več turistov pa letuje pri privatnikih in v kampih. Zanimiv je podatek, da v večini znanih letovišč, predvsem v Istri, prihaja do razmerja 1:10 v korist turistov - komaj vsak 10 človek je domačin. 12 STRAN tednik — Četrtek, so. avgusta \^ dr. fran brumen Operirani želodec Operirani želodec je INVA- LIDNOST, KI JO Človek iz- bere KOT MANJŠE ZLO, DA bi IZBEGNIL VEČJEMU. Je torej bolezensko stanje, katerega simp- tomi so tako zaokroženi, da lahko govorimo o sindromu operiranega želodca. Taka sodba bi na prvi pogled izgledala kot negativna ocena, operativnega zdravljenja bolezni v želodcu. Temu pa ni tako. To manjše zlo izberemo takrat, kadar ni drugega izhoda, da bi preprečili grozečo smrt, podaljšali življenje, mnogokrat pa tudi pozdravili. Iz posameznih poglavij o boleznih v želodcu je razvidno, katere so indikacije, kdaj se moramo odločiti za operacijo. OPERATIVNO ZDRAVLJENJE JE NEIZBEŽNO PRI NEUTEŠLJIVIH KRVAVI- TVAH IN PREDRTJU RAZJED. Relativne pa so indikacije pri ostalih primerih bolezni, ko pričakujemo ozdravitev, ali pa vsaj izboljšanje bolezenskega stanja. Naj ponovim, da moramo videti v takem človeku invahda. ŠTEVILNE SO LAHKO TEŽAVE, KI SO POSLEDICA TAKE OPERACIJE. Porušena je smotrnost delovanja želodca. Prizadeta je mehanska in biokemijska funkcija prebavnega procesa. Ker pri radikalni operaciji odstranijo važne funkcionalne dele želodca in dvanajsternika, je po- trebno drobno črevo na novo vcepiti. Tako pride želodec ob svojega vratarja, ki je imel nalogo prepuščati hrano v nihalnem ritmu in ob pravem času, ko je bila primerno predelana in pripravljena za prestop v črevo. Znane so TEŽAVE „MALEGA ŽELODCA", ki sc pojavijo po količkaj preobil- nem obroku z občutki prepolnosti in napetosti. Da bi se izognOi takim težavam, nagibajo mnogi bolniki k zauživanju premajhnih količin hrane in s tem zapadajo v oslabelost in hujšarije. Pri nekaterih, posebno mlajših in živčno labilnih bolnikih, se po preteku 1-3 tednov po operacyi in običajno pol ure po zaužitju hrane pojavijo: izredna bledica, napadi slabosri z izbruhi znojenja ter mučno utripanje srca z nagnenjem k onesveščenju. Vzroki za ta sindrom še niso pojasnjeni. Verjetno pa je kriva PRENAGLA IZPRAZNITEV IZ OKRNJENEGA ŽELODCA. Ako ne uspe konzervativno zdrav- ljenje s posebnim in dietnim reži- mom, je potrebna ponovna opera- cija. Zelo podobne težave, ki pa imajo svoj VZROK V NEURAVNOTE- ŽENEM NIVOJU KRVNEGA SLAD- KORJA, se pojavljajo tudi kot posledica iste operacije, toda šele 2-3 ure po zaužitju prevelikih količin sladkih, oziroma škrobastih jedi. Pomanjkljivo želodčno pre- delavo použite hrane, ki nastane radi premajhne površine aktivne želodčne sluznice s posledico neza- dostnega in nedovoljno zasičenega želodčnega soka, imenujemo SIN- DROM PORUŠENE PREPA- RACIJE HRANE. Te težave je moč uspešno popravljati z nadomestno terapijo s sredstvi, ki nadomeščajo aktivne snovi želodčnega soka. SLABOKRVNOST, za katero je značilno pomanjkanje železa, je cesto posledica operiranega želodca. Vzroki so izguba krvi med in včasih tudi še po operaciji. Posledica pomanjkanja želodčne solne kisline je nezadostno vsrkavanje železa iz hrane in k temu še motnje v sprejemanju vitamina BI2. Proti tem posledicam imamo dokaj uspeš- na zdravila. Nekateri bolniki trpijo na POOPERATIVNIH PROLIVIH, katerim je deloma vzrok tudi prenaglo premikanje hrane, skozi drobno črevo. Najbolj prizadeti bolniki zapadajo včasih v stanje TEŽJEGA HUJSANJA. ZDRAVLJENJE sloni na splošno na SMOTRNO SESTAVLJENIH DI- ETAH Z DODATNIMI ZDRAVILI, ki jih usmerja zdravnik sproti v skladu z izvidi in preiskusi. PO- NOVNA EV. OPERACIJA PA JE UMESTNA LE TEDAJ, CE OSTA- LI NAČINI ODPOVEDO. Bolniki z operiranim želodcem so včasih težji nacionalni problem, so pa tudi primeri, ko ostanejo po operaciji praktično brez težav. Prizadete je potrebno na delovnem mestu pri- merno zaščititi. Umetna krmila bodo povzročila katastrofo ,,Antibiotiki - medicinski čudeži tega stole^a bodo povzročili katastrofo". Nekontrolirana, ne- dognana in pretirana uporaba antibiotikov se je že tako razširila, da jih naše telo ne sprejema samo z zdravili, temveč tudi z dnevno prehrano, saj so nakopičeni v hranihh, predvsem v mesnih izdelkih pitancev in perutnine. Antibiotikov , so že polne ne samo reke, potoki in morja: temveč tudi smetišča, kjer ostajajo kot odpadki in ostanki krmil za svinje, goveda, perutnino in. drugo. KLJUB TEMU' DA B antibiotiki danes milijone življenj kot zdravilni preparati, jih dolgo ne bomo mogh več rabiti, ker ne bodo več učinkovali. Uporabo antibio- tikov kot dodatek krmilom je nujno potrebno prepovedati!" Vedno manj kontiolirana in vedno bolj razširjena uporaba antibiotikov bo prej ali slej, pripeljala do stanja, ko se bodo človeku nevami mikroorganizmi privadili nanj, ali ko se bodo razvile nove odporne vrste mikroorga- nizmov, proti katerim ne bomo več imeli uspešnega zdravila, da bi jih zavrli pri njihovem uničujočem pohodu. Nasproti vedno večji odpornosti mikroorganizmov po- stavljamo žalostno, toda realno ugotovitev, da je človek iz leta v leto, iz generacije v generacijo manj odporen in vedno bolj občutljiv in sprejemljiv za zunanje okužbe. Skoraj dvajset let naše pitane domače živali goltajo antibiotike, ker so veterinarji odkrili, da se mnogo hitreje razvijajo in bolj pridobivajo na teži, če dnevno dobivajo marijše količine antibio- tikov. Proučevanja naravnih in umetnih pitancev so pokazala velike spremembe v ceUčni sestavi in tudi v kvaliteti mesa. Umetni pitanci imajo brezokusno meso, ki hitro razpade, ni sočno, ima svojevrsten ugaben duh, pri njihovi vzreji je potiebno manj čistoče, ker so vami pred infekcijo; zraven tega pa so odkriti, da so umetni pitanci mnogo bolj nesamostojni, skoraj brezčutni za cA:olico in da so naravni pitanci nervno in umsko (tudi refleksi) bolj razviti. Tudi v neposrednem zdravstvu stanje ni nič manj zaskrbljujoče. Mnogi zdravniki zaradi vedno bolj razhčnih in nevsakdanjih obolenj predpisujejo antibiotike, ker mislyo,, da bodo le prijeli, tudi takrat k sploh niso gotovi, kaj je vzJ obolenja. To pomeni, da antibioti? največkrat uporablja za rešitev J poskus rešitve ob nejasni diagi' ^ kjer ne vedo, kako bi ukrepali.'' Največja žrtev antibiotikov j- prebavni organi in črevesna floia'", njih, ki jo antibiotiki uničujejo ij, tem posredno trpi tudi prebava u celotna prehrana. Antibiotiko, sploh ne bi smeti jemati bij; vzporednega uživanja preparatov z, zaščito črevesnih prebavnih baktj. rij. Angleški znanstvenik dr. Bematt Dixon je že večkrat opozoril in tuj dokazoval, kam vodi taka poi Opozoril je tudi na to, da razmeri' uporabe splošnih zdravil v primeij'«^ vi z antibiotiki pove, koliko j; kakšna zdravstvena služba razviu Cim bolj gre razmerje v pn; antibiotikov, o tem večji nerazvitfr ti in primitivizmu lahko govoriir.; Antibiotik naj bo resnični izhod sili! V živinoreji so antibiotike vpelje iz dveh razlogov: hitrejše rasti: zaščite, ki največkrat ni potrebna,^ pa znižala stroške za oskrbo pitaliii ker jih je potrebno manj vzdrževa: Poskusi so pokazali, da živina,t dnevno zaužije s hrano 10 do 8; tisočink grama antibiotika, hitie: raste in pridobiva na teži. Antibio: ki večajo apetit in žejo pitanca, fe: pitanci uživajo velike količine vot in škrobnih krmil, njihova teža hit: rase, vendar je meso zelo vodnar kar se opazi pri peki ali kuhi' mesa, saj se to močno skrči, odstotkov. Antibiotiki zmanjL potrebo po vitaminski hrani, da je meso pitancev tudi zelo ir,- vitaminsko, enako malo pa je i mesu tudi rudninskih elementov. Vendar živinorejci niso posegli p: antibiotikih samo zaradi prehrar.: temveč tudi zaradi zaščite pitanu proti okužbam v vseh oblika: Glavni vzrok pa je manj zahte^'-- reja. Nemška vlada je za leto 15. izračunala, da so nemški kmetje' račun antibiotikov prihranili - milijonov mark, zato ker s živina živi v slabših pogoji umazanih in neredno čiš^ hlevih. S pomočjo antibiotike govedo, prav tako prašiči v ve: slabših pogojih, ker jih ti l^'- pred okužbo, do katere bi brez' nedvomno prišlo. ^ Člani sindikatov občine ptuj za dom V Kumrovcu , Po oddanih zbiralnih polah v času od 8. do 25. avgusta 1973 ugotavljamo, da so za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu prispevali člani sindikata iz nasled- njih osnovnih organizacij sindi- katov: 49. POSTAJA „MILICA" OBCINE PTUJ 67 članov 2.144,50 din 50. ZAVOD ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE „DR. MARIJAMA BORŠTNARJA" v DORNAVI 103 člani 1.047,20 din 51. JŽ NADZORNIŠTVO ZA VZDRŽEVANJE PROGE I. PTUJ 14 članov 150,00 din 52. JŽ NADZORNIŠTVO ZA VZDRŽEVANJE PROGE II. PTUJ 19 članov 190.00 din Tako je doslej prispevalo 4.295 članov sindikatov ptujske občine 99,397.40 din, clani SINDIKATOV! PRISPE- VAJMO vsi NAJMANJ 1,5 % OD NAŠEGA ENOMESEČNEGA OSEBNEGA DOHODKA ZA GRADNJO SPOMINSKEGA DOMA V KUMROVCU TF.R ZA URE- DITEV ŠIRŠEGA SPOMINSKEGA OBMOČJA! OBČINSKI SVET ZVEZI. SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE FEGUŠ roj. Strucl iz Vidma pri Ptuju 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so Jo spre« mili na njeni zadnji poti, Ji darovali vence In cvetje ter nam Izrazili sožalje. Hvala vsem sosedom, ki so nam stali ob strani In pomagali. Prav lepa hvala vsem zdrav- nikom ter drugemu strežnemu osebju Internega oddelka Spošne bolnišnice Ptuj ter ambulantnemu zdravniku In med. sestram Zdravstvenega doma Ptuj za vsestransko pomoč v njeni težki bolezni. Prisrčna hvala pevcem IZ' Vidma za žalostlnke, Gasil- skemu društvu Videm za spremstvo In gospodu župniku za pogrebni obred in poslo- vilne besede ob odprtem grobu. Se enkrat vsem najlepša hvala i ZalujoCa hCerka z družino XEDNIK — CEfRTEK, 30. avgusta 1973 STRAN 13 IRAGICNA USODA: Med prijatelji (Nadaljevanje) Mineval je zadnji dan mojega bivanja v bolnišnici. Komaj sem ^akal, da se bo kdo pojavil in me oospremil domov. Končno je napočil težko pričakovan trenutek. Zaslišal sem znan materin in očetov das, kako se bližata moji sobi. Trenutek za tem sta bila že pri j^eni. Pozdravila sta me in me vpraševala o raznih rečeh. Kmalu zatem je v sobo stopil še zdravnik., globoko zajel zrak za trenutek obstal in nato nadaljeval s po- časnimi koraki po sobi. Ves čas sem ga opazoval in opazil, da hoče nekaj reči, pa se ne more odločiti. Naredil je še nekaj korakov po sobi, stopil k meni in dejal: „Tako, Mirko, danes pa boš lahko šel domov. Upam, da ti m bilo slabo v našem varstvu. Paziti boš moral, saj veš, da imaš še vedno občutljive rane na nogah. Doma bodo že skrbeli zate. Kajne, mama pa ata?" je zdravnik končal vprašanje mojim staršem. Dvignili so me iz postelje in me nesli v rešilni avtomobil, ki me bo odpeljal domov. Tudi zdravnik in sestri sta me spremljali do avto- mobila. Vsi so me pozdravili in mi zaželeli veliko dobrega. „Ne smeš nas pozabiti, Mirko. Tudi napiši nam kaj, mi ti bomo večkrat pisali," seje poslavljal zdravnik, ko je avto že polzel po cesti. Po kratki vožnji sem prišel ponovno pod rodni krov. Šele takrat sem pričel spoznavati, kaj so mi pomenile noge. V bolnišnici tega rasem tako močno občutil. Toda doma, ko sem si želel iz prostora v prostor in nato ven med prijatelje, sem bil brez moči. Po glavi so mi pričele rojiti čudne mish. „Ce hočem spremeniti svoj položaj, kadar sem sam, to se pravi brez pomoči drugih, se lahko samo plazim po tleh, pri tem pa pometem vse stanovanje." „Mirko, tukaj sem ti pripravila kavč, kjer boš lahko prebival, če boš hotel biti v kuhinji," se je oglasila mati. V tem trenutku sem si močno zaželel videti prijatelje, s katerimi sem se včasih tako rad zabaval. Nisem bil še navajen na invalidski voziček, zato nisem mogel nanj ih niti do njega. Poprosil sem mamo, da meje posadila v voziček in nato malo pospremila ven. Takoj po tem, ko sem prišel na cesto, so prišli k meni prijatelji. Obkrožili so me in veseli obrazi so me nekaj časa začudeno gledali, nato pa so me pričeli vpraševati o dogodkih. Prijatelj Martin je takoj prevzel mamino mesto, ki je do tedaj vodila moj voziček. Počasi smo se pomikali po cesti proti Turnišču. Ves čas so veselo kramljali okoli mene in mi ponujaU cigarete. Mnogo so mi govorili, vendar se ne spominjam vsega. Vem le to, da sem bil zelo vesel. Vedno sem bil rad v družbi, sedaj pa se bom temu moral odpovedati. Opazoval sem, kako so se sprehajali ljudje okoli mene. Takrat sem prvič gledal njihove noge in občudoval njihovo gibčnost, okretnost in sposobnost za premikanje. Nadaljevanje prihodnjič koristni nasveti - FROTIRKE, ki so postale trde, peri te kot običajno, skuhajte jih v raztopini kuhinjske soh, nakar jih dobro izplaknete. Likati frotirk ni priporočljivo. - LEŠNIKOM boste najlažje odstranile rjavo kožico, če jih poparite s slano vodo. _ - PRAŠNE obleke boste lepše čistile z vlažno gobo kot s krtačo. - KRISTALNIM predmetom se bo sijaj znova povrnil, če jih boste oprale v blagem plavilu. - MADEŽE od češenj odpravite s pralnega blaga z natrijevim perboratom, nakar jih sperete z vročo vodo. Kakor hitro madeži izginejo, jih izperite še enkrat s čisto vodo. Ta nasvet pa velja le za pralno in platneno blago! Madeže iz volne odstranite s toplo vodo in salmijakom, iz svile pa z razredče- nim špiritom. - NOVE CVETLIČNE LONCKE potopimo za nekaj ur v vodo, s tem bomo spravile zrak iz njih in pore se bodo napolnile z vodo. Sicer bi kljub rednemu zalivanju vpili toliko vode, da bi rastline težko uspevale. Za čiščenje predmetov iz svinj- skega usnja, npr. aktovk, torbic, čevljev, pasov in denarnic, je priporočljivo uporabiti kakšno do- bro speciabio čistilno sredstvo ah pa 5- do 10-odstotno raztopino ščavne soh. Mastne madeže na svinjskem usnju pa odpravimo z magnezijevo kašo, ki jo nanesemo na madeže. Ko se zmes posuši, jo zdrgnemo s čisto krpo. Rokavice čistimo tako, da jih potegnemo na roke in jih narahlo drgnemo v čisti mUmci. Dobro jih speremo v čisti vodi in obesimo. Pri izkuhavanju perila je dobro, če narežete v vodo nekoliko ploščic sveže limone. Perilo bo postalo lepo belo. Kajenje škoduje zobem. Nikotin res draži djesni, zobje porumene, nikakor pa ne poškoduje zobne sklenine. Izbrali najprikupnejšo plesalko šestčlanska strokovna žirija je na preteklem nedeljskem plesu v ptuj- ski Grajski restavraciji izbrala naj- bolj prikupno plesalko letošnje skoraj končane turistične sezone. Naslov je pripadel Suzani Firbas, srednješolki iz Ptuja. Po neuradnih podatkih bo v kratkem v Ptuju modna revija, v cicviru katere bi naj izbrali tudi najlepšo Ptujčanko. Revija naj bi bila na vrtu grajske restavracije. Moški svet je med komentiranjem te novice ugotovil, da k^ub številnim modnim revijam v Ptuju še ni bilo revije, ki bi občinstvu prikazala spodnje perilo in nočno-spalno konfekcijo. Morda bi lahko organi- zator te prireditve upošteval željo polovice gledalcev. ^ 14 stran tednik — Četrtek, 30. avgusta \J osebna hronika RODILE SO: Nada Črnezl, Sp. Hajdina 1 - Maksa; Jožica Zadra- vec, Kidričevo 13 — Primoža; Angela Forstnarič, Potrčeva 25 - dečka; Marija Vedlin, Lešje 20 — dečka; Majda Topolovec, Reševa 17, Ptuj - Saško; Katarina Siviioti, Virje 25 - Gordana; Anica Majer, Vinski vrh 32 - dečka; Angela Čelik. Orešje 23 - Ksenijo; Jožefa Skok, Šeronova 1, Ptuj - Mirana; Jožefa Butolen, Lovrenc 12 l/a - dečka; Elizabeta Cvetko, Dornava 44, - Marijo; Marjana Rebič, Klenovec 84 — Adrijano; Marjana Polanič, Zagrebška 30 - Aleksan- dro; Marija Ovčar, Markovci 42 — Bogdana; Mirjam Tominc, Ormoška 4, Ljutomer — Andrejo; Majda Dušej, Zg. Bistrica 20/c - Aleša; Ljudmila Sagadin, Medvedce 16 — Leopoldino; Marija Žumer, Hajdoše n. h. - deklico; Marjeta Kajsersber- ger, Gerečja vas 63 - Marjetko; Milena 'Pavlica, Trajanova 4 — Simono; Danica Ljubeč,. Bratoneči- ce 12 - Alojza; Sonja Šeruga, Trg svobode 4, Ptuj — Iriso; Friderika Murata, Kidričevo 2 - Barbaro; Matilda Gole, Cirkulane 32 - Jerneja; Marija Petek, Grajenščak 1 - dečka; Tatjana Knez, Med vrti 7 — Majo; Marija Gjerkeš, Ormoška 19, Ljutomer — dečka; Matilda Novak, Žerovinci 8 — Marijo; Alojzija Štehec, Vratno 170 - dečka; Slava Bedrač, Bodkovci 32 - dečka; Jožica Širovnik, Ormoška 9, Ptuj — Davida; Angela Langerholc, Prešernova 2 - deklico; Barica Žunec, Virje 20 - deklico, Marta Pajek, Stara c. 69, Ljutomer - dečka. POROKE: Jožef Simonič, Krčevina 31 in Elizabeta Vidovič, Pohorje 22;^ Franc Skrbinšek, Sp. Hajdina 26 in, Marija Širovnik, Sp. Hajdina 2 6; Jožef Vaupotič, Stanošina 12 in Marija Musič, Jablovec 21; Jožef Rižner, Videm pri Ptuju 2 2 in Danica Mlakar, Lancova vas 7 3; Branko Seidl, Partizanska 15, Mari- bor in Branka Kos, UL Pregarčevih 4, Maribor; Jožef Zupanič, Sp. Hajdina 58 in Marija Kurež Pobrez je 129. SMRTI: Jožef Stalzer, Orešje n. h. rojen 1914, umrl 24. 8. 197 3; Rozalija Zamuda, rojena Strelec, rojena 189 6, stanujoča Bukovci št. 5, umrla 24. 8. 1973; Angela Bischof, roj. Rajšp 1896, umrla 23. 8. 1973, Wien 7, Josephstatterstrasse 14, Avstrija; Stanko Hedžet, Gomila 40, roj. 1926, umrl 22. 8. 1973; Franc Miklič, Hranjigovci 29, roj. 1906, umrl 21. 8. 1973; Simon Habjanič, Gruškovje 36, roj. 1900, umrl 21. 8. 1973; Terezija Letnik, rojena Ko- kot, leta 1903, umrla 21. 8. 1973. ZAKLJUČNA PROSLAVA DNEVA SNPJ Zaključna proslava naših rojakov - izseljencev v ZDA, včlanjenih v SNPJ (Slovenska narodno podporna jednota) bo 1. in 2. septembra v mestu Fontana v Kalifomiji. Prosla- va bo združena s praznovanjem amenškega delavskega praznika in počastitvijo 60-letnice delovanja slo- venskih mladinskih organizacij v ZDA ter bo najobsežnejša prireditev naših rojakov v Ameriki. Kuhinjski nasveti PEČENE NADETE PAPRIKE Vzemi: 10 paprik, olje, dva paradižnika. Za nadev: tri jajca, 10 dkg prekajenega mesa, dva krom- pirja, tri žlice naribanega sira, spi, zelen peteršilj, poper, nekaj masti. Paprike operemo, prerežemo po dolgem, odstranimo pečke, popari- mo in odcedimo na cedilu. Nadev. V trdo kuhana jajca iri kuhano prekajeno meso na drobno sesekljamo, dodamo kuhan pretla- čen krompir, nariban sir, sol,^ sesekljan zelen peteršilj, popej malo raztopljene masti, s tej nadevom napolnimo paprike, jih'^ tesno zložimo v kožico, prldaif! malo olja in pečemo v pečj;. Nazadnje jih prelijemo s pretlače^ mi paradižnilG in še malo pečenu RIŽ z OHROVTOM IN svinji^^ Na masti ali olju prepražj^ drobno narezano čebulo in ^ rezance narezan ohrovt, poselite zalijte z vročo vodo ter dušite, l; bo ohrovt mehak, primešajte lijj na kocke narezano prekajeno mesc' nekaj zdrobljenega česna in pet«,, šilja in dodajte potrebno količiJi( vode ah juhe ter dušite toliko časi da bo tudi riž mehak. KUMARICNA solata s smeta. NO Kumarice olupite, zrežite na kole. barje, osolite in pustite, da pust vodo. Nato jih ožnite, dodaj; nekaj sesekljane čebule in čes.-.; ščepec kumine, poper ter po oku. kis in olje. Ko je solata povse: narejena, jo prelijte z nekaj žlica: soljene kisle smetane. STROČJI FIŽOL S SMETANO Stročji fižol skuhajte, zabelite z mastjo, v kateri ste scvrli narezat. prekajeno slanino in prelijte : ogreto in soljeno kislo smetano, SARMA z OCVIRKI Zmeljite 20 dkg ocvirkov, dodajc kos v mleku namočenega kruha,! vehki žlici nastrganega sira, - poper in malce rdeče pap Posebej prelijte z vrelo vodo \ glavo ohrovta, odstranite liste, žite žile, napolnite vsak list z in ga zvijte, Pripravite prežganjt čebulo, 4 dkg masti in 2 dkg mols česnom in rdečo papriko, preiijtee z juho in kuhajte, dokler niso saiu mehke. M Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali na žiro račun številka 52400-7651; 46283 naslednji daro- valci: 1. Kukovič Marija, Ptuj 500,00 2. Zadravec Franc, Ptuj 500,00 3. Voda Božena namesto venca na grob pok. Francka Vode 300,00 Vsem darovalcem iskrena hvala DIREKTOR, prim. dr. Mitja Mrgole Prodaja najdenih koles in mopedov v ponedeljek, 27. avgusta letos so na dvorišču magistrata razp^o^ najdena kolesa, ponije, motorje ter mopede. Kupci, kijih ni bilomaJ^ bili zelo dobre volje in so nemilo navijali cene. Za nekatere najdence,*^ navili tako visoko, da bi še za nekaj dodatnih tisočakov lahko kupil' poni ali kolo. „,(/ Foto:S.FURM' ^^PjjiK — Četrtek, so. avgusta 1973 STRAN 15 rezervirano za tuizeka Drgoč se van meldovlen iz Savinj- ske doline. Obiran hmelj no si služin dinare za porhatne gate, punčohe, vuhogrelce no druge jesensko-zim- ske potrebščine. Prste no ž njimi vred cele roke man pri obiraji hmela že tak zdresirane, ke delan kak aftomat. Zarana, ^do gremo v hmelišče nas rrjalo ze koza liže. To naje nič tak čudnega, saj že tak pomalen jjrta jeseni pluvlemo. Ker nan virt se neje akontacije izploča, neman penezof, da bi lahko Mici pismo napisa, mo ji to kar prek po Tedniki nareda. Pa poslušajte, kak jas ven lepo pismo fkup sestaviti: Droga moja ta bojša polovica! Mrzel veter po Savinski dolini piše, zato tudi moja roka slabo piše. Pozdrovlan te čez hribe do brege, sprejmi pusekof za ene šajtrge. Mislin, da si pridna no zdrava, za mojo srce najbolj ta prava. V mislih spin s teboj v krmi gor na stali, fcera^ so mi vun s hloč zodjega jurja fkraU. Za dodatnih pusekof deset - pošli ti meni jurjof pet. Malo je suša pa vena trova boj slabo rose, zato se ti vena tudi krava boj slabo napose.* Dobro jo drži na štriki, ke ti nede pobegnola k sosidovemi biki. Pasko se mej tudi sosidovega Juža, ke ne bi prek krez plot skoča no pri tebi prenoča. Poglej, če je v gorici že grozdje zrelo, malo pa po^noji, da de še boj debelo. Začni tudi krompir kopati, da mo meli pozimi kaj za pod zob djati. Podperi svinjsko stalo, ke nama nede praseta zaklalo. Gdo priden domu, ma naredla svinjsko sedmino, klobase no koline nadela no fse soma pojela. Poberi gruške no slive, ke nedo črvive. S sliv mo šnops skuha, z grušek pa klujece naredi, da ma lahko goste postregla z južno vredi. Takoj tudi otovo pokosi, zarana vutro, gdo je še v rosi, posuši jo na sunci, da de pasala našemu junci. Po hiši buhe polovi, vrži jih sosidovemi psovi, eno prišparaj za sebe, naj te tan piči, ge mene najboj veselici. Zaenkrat naj bo zadosti, še enkrat ti pošilan pusekof dosti. Domu priden v petek, gdo je meseni svetek. Naj te to ne moti, zapiši smrt kokoti, dobro ga speči no spohaj no še polovjok v kleti malo počohaj, lekic de pritekla ž jega kokšna kapljica, ki jo tvoj lubi Lujs tak rad ima. Jebal ga na iglin špic, če nede vina nič, de okoli hiše rompom-pom no še po glovi bum- bum-bum.....Tvoj vdoni no samo v tebe zalubleni Lujzek. PRIDITE NA FESTIVAL To ovi den sen šteja v cajtngah no posluša na radii, da na Ptuju na vejko priprovlajo peti festival domo- čih mugačof, trobentočof, klari- netistof no drugih, ki inštrumente narazno vločijo ali pa notri v nje pihajo. Pjebi, to de po veselo, saj je dobro poznono, da smo Prleki, Haložani no druge slovenske nerod- nosti tak glasbeno navdarjeni, ke že plešemo, ce začne gdo n a veselici plot trosti. Če je plot samo zatrošeni, te plešemo valček, če pa začnejo s plota plenke fkraj leteti (no po glovah božati) te pa se valček spremeni v polko ,,doj po vrateh". Ptujski festival, da se začeja utri zvečer no de trpe'ja vse do nedele popudne, gdo de nastopla moja konkurentka Marica Pohrdalo. Jas se joko veselin srečaja s toto Marico, ki ma tokšno metlo, da pred vsokin pragon smeti fkraj zmete. Da ne bi mela v Ptuju kaj za pometati, se ji sploh ne treba boti, saj se fort naprej nekšne ,,smeti" najdejo od tistih, ki jih na cesti najdemo pa fse do gospodarskih no političnih. Zato de v nedelo na ptujsken festivali tudi čista zagvišno zanimivo zmetaje no de se vena tudi proh kadija. Vete, kak se meni tota Marica Pohrdalo dopodne. Če bi bija ledičen, bi se hteja takoj oženiti s toto ,,jugo metlo". Joj, pa kak lepo poje! Zodjič je provla, da je že pela tudi v milanski ,,stali", lepo opo- noša butlese, su7olivace no druge spevoče, pleše kak srna na odri no je nasploh ene A dama. Pa kak je zrihtana! Glih tak, kak pred 50 leti naša babica. Obloči se v Parizi. doj sloči pa se pret kak gre spot. Joj, lekič mo meja srečo, da mo priša v nedelo na Ptuj, da moji lehko svoje srčne bolečine zavujpa. v soboto de nastopa na festivali naš domoči humorist Zlatko Šug- man, duma iz Gorišnice. Pjebi, toti je tudi na hece! Jas sen ga enkrat na televiziji gleda, v tisti seriji, kak ga je tak hujdo lulat tišalo. Na Ptuju de ga vena tudi, če de pret ke v gostilne pogleda. Vaš Lujs MESTNA HRANILNICA CENTER HRANILNE SLUŽBE V PTUJU OPRAVLJA VSE POSLE Z DINARSKIMI IN DE- VIZNIMI VLOGAMI, Z IZPLAČEVANJEM OSEB- NIH DOHODKOV IN POKOJNIN NA HRANILNE KNJIŽICE MENJALNICA VALUT Odprto dnevno od 7. do 18. ure, ob ^obotah od 7. do 12. ure. 16 stran tednik — Četrtek, 30. avgusta 1 I _ ■ i KMETOVALCI, POZOR! Ključavničarstvo JOŽE GOVEDiC, Obrez 92, p. Središče ob Dravi, izdeluje kvalitetne TRANSPORTERJE, ki jih je možno prilagoditi vsaki vrsti stroja za ličkanje koruze. Vse informacije lahko dobite po pošti ali če si osebno ogledate. Dostavljamo tudi na dom. VPISOVANJE V ČLASBENO ŠOLO, PTUJ, ZA ŠOLSKO LETO 1973/74 Vpisovanje v Glasbeno šolo Ptuj bo dne 3., 4. in 5. septembra od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v prostorih glasbene šole. Poučevali bomo naslednje instrumente: viohno, violončelo, kontrabas, klavir, trobento, rog, pozavno, klarinet, flavto, picolo in blokflavto. Učenci se morejo vpisari tudi za predmet nauk o glasbi. Predšolske otroke od 5. leta dalje sprejmemo v glasbeni vrtec, učence 1. in 2. razreda osnovnih šol v pripravnico z oddelkom za blokflavto. POSEBNO OPOZORILO! Vabimo dečke in deklice od devetega do petnajstega leta starosti, da se prijavijo v oddelek za pihalni orkester. V tem oddelku je brezplačen pouk trobil in pihal proti obvezi, da se bodo usposobljeni učenci vključili v pihalni orkester v Ptuju. Vse informacije dobite v pisarni glasbene šole Ptuj, Hrvatski trg 3, dnevno od 9. do 11. ure, tel. 77204. OSEBNI AVTOMOBIL IN TOVORNJAK STA TRČILA V četrtek, 23. avgusta letos sta na cesti četrtega reda Rogoznica - Ptuj trčila osebni avtomobil, ki gaje vozil Ludvik Lovrenčič in tovorni avtomobil, ki ga je vozil Branko Petek. Voznik osebnega avtomobila je peljal iz smeri Ptuj-Rogoznica in zaradi neprimerne hitrosti v ovinku trčil v tovornjak. Pri trčenju je osebno vozilo vrglo sedem metrov z cesrišča. Voznik osebnega avto- mobila je imel v avtomobilu še tri sopotnike, ki so bili pri nesreči vsi telesno poškodovani. Sopotnica Elizabeta Prejac pa je bila hudo telesno poškodovana. Zlomila si je roko in dobUa pretres možganov. Materialna škoda znaša 12.000 dinarjev.