I z h a j a : 10. in 25. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot. Vsakemu svoje! Velja: za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Leto VIII. V Celovcu 25. novembra 1889. Štev. 22. Po njih sadu jih hote spoznali! Mnogo zapeljanih slovenskih kmetov leta še zmirom za „bauernbundom“, med tem ko so mu pametni nemški kmetje že davno hrbet obrnili. Da se slednjič tudi zapeljanim slovenskim kmetom oči odprejo, povemo jim najnovejšo novico iz Celovca: J. Kutnik, urednik „B auernz eitun ge“, ki je glasilo (list) „bauernbunda“, kteri je bil ob enem pisar pri c. k. notarju Stary-u, je izneveril svojemu gospodarju (dr. Stary-ju) menda črez 4000 gld. in pobegnil iz Celovca. V taki luči se pokaže človek, kterega je „bauernbund“ najel za svoj list, da bi kmete poučeval ! „Bauernbund“ ima posebno smolo s svojimi preroki. Še ni dolgo, kar je glasoviti Albin Mačnik, ki je bil tajnik in duša „bauernbunda“, pobegnil v Ameriko, da se je umaknil kazni za-volj prestopka § 11 tiskovne postave in ker je bil sumljiv hudodelstva izneverjenja. Njegov naslednik je bil Kutnik! Foresti in Graf sicer nista bila pri „bauernbundu“, vendar sta kot časnikarja za-nj delala, z njim vlekla liberalni voz in sramotila Slovence in duhovščino. Giovani Foresti, kije izdajal glasovito „Beljaško Uršo“ alias „Deutsche Allgemeine Zeitung“ v Beljaci, je pobegnil pred kazuijo na Laško. Zdaj je pa sam nazaj prišel in sedi. Čeravno je Lah, se mu je na Koroškem preveč dopadlo, ker je videl, da se tukaj lahko do kruha pride, ako človek le Nemce poveličuje, Slovence in duhovnike pa v blato tepta. Zato je rajši nazaj prišel, da prestoji svojo kazen, potem bo pa najbrž spet kak časnik izdajati začel, v kterem bo duhovščino in poštene, katoliške Slovence grdil in psoval. Njegov pomagač je bil neki Adolf Graf. Tistega so iskali zavolj goljufije, zato je skočil v Osojsko jezero, pa so ga še srečno ven potegnili in mokrega gnali v Beljak. Zdaj v Celovcu čaka na svojo obsodbo. Taki so „poštenjaki“, ki so še pred kratkim imeli na Koroškem prvo besedo, pred kterimi noben duhovnik in noben nàrodni, pošteni Slovenec ni bil varen ; ker so zdaj tega, zdaj drugega povaljali po svojih umazanih listih. Bolj nesramno ko so kterega naših zdelali in oblatili, bolj veselo jim je ploskala „omikana“, ndrodno-fanati-zirana nemško-liberalna druhal na Koroškem! Čeravno pa so ljudje videli žalostni konec deteljice Mačnik-Foresti-Graf, vendar so še vedno ostali stari — liberalci. „Bauernbund“ je sicer zavolj Mačnika mnogo zaupanja zgubil pri — nemških kmetih; toda med Slovenci je še zmirom dosti zapeljanih siromakov, ki še vedno dirjajo za „bauern- bundom" in njegovimi kričači. Za kmeta niso še nič dosegli in tudi ne bojo nič dosegli, ker niso možje za to. Po tabernah upiti, drugomisleče zmir-jati in strahovati, to vsak zadene. Vetrinjski See-bacher, kterega zdaj častijo za svojega svetnika, kaj pa je za kmete še storil tako imenitnega? Nedavno je praznoval 50letnico svojega „kmetovanja“, češ da je že 50 let gospodar; ljudje pa pravijo, da že 22 let ne gospodari več sam, temveč gospodari njegova hči kot najemnica. Kako je potem mogel praznovati 50letnico svojega gospodarstva? O nekterih drugih kričačih „bauernbunda“ je znano, da slabo gospodarijo, da ta ali uni že komaj visi. Prašamo slovenske kmete : kako vas bojo taki gospodariti učili, ki tega sami ne znajo ? Če so tako modri, da hočejo druge učiti, zakaj pa svoje modrosti ne pokažejo pri lastnem gospodarstvu? Ne bomo rekli, da so odborniki „bauernbunda“ tega krivi, kar je zdaj Kutnik, in kar je prej M ačni k naredil. Vendar pa se sme reči, da ne kažejo posebno modre glave, da si za svoj list take urednike izbirajo! Kdor hoče drugim dobre svete dajati, mora tudi sam nekaj soli v glavi imeti, tak bo svoje pomagače bolj previdno izbiral! Ce so se pa odborniki „bauernbunda“ tako n e-spametne pokazali, da so se v svojih urednikih dvakrat tako močno goljufali, potem prašamo vas, slovenske kmete: ali zamorete zaupati v modrost teh možakov, da vas bojo res po pravem potu vodili in k sreči pripeljali? Mi mislimo, da ne ! Pri tej priložnosti milujemo tudi g. deželnega predsednika, ki se je še le nedavno v deželnem zboru sklical na besede Vetrinjskega Seebacherja, češ »tudi načelnik „bauernbunda“ je mojih mislij«, kakor bi bil Vetrinjski župan prvi kmet in naj-veljavnejši mož v deželi, pred kterim bi se moglo vse vklanjati. Ako je tako, potem pa je najbolje, da se ga postavi koj na vojvodski stol na Gosposvetskem polju, pa naj vlada kot vojvoda koroški. V tem se g. predsednik daleč moti. Veljava obeh Seebacherjev, Wieserja, Plautza, Metnitza in drugih „bauernbundarjev“ seže ravno tako daleč, kakor daleč seže v deželi nemškutarij a! med pravimi Nemci in pravimi (veri in rodu svojemu vdanimi) Slovenci pa nemajo ne veljave ne oblasti. Gosp. deželni predsednik naj bi premislil, da Koroška dežela ni samo planjava, ki se vidi iz Celovškega zvonika, namreč po liberalcih in nemškutarjih zbegana in podivjana Celovška okolica, ampak da so v deželi še drugi'prebivalci, kteri Seebacherja ne spoznajo za svojega preroka. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Slovenske poštne tiskovine.) Za denar je huda, pa še hujši je v Celovcu za dvojezične, nemško-slovenske poštne tiskovine. Gospod c. k. poštni oskrbnik Hofmann je priljuden in nasproti strankam jako postrežljiv mož. Pa ta gospod morda še sam ne vé, kako njegovim podložnim mrzi do vsega, kar je le nekoliko slovenskega. Naša Mohorjeva tiskarna vendar ne pošlje po vsako dopisnico posebej, ampak vzame navadno po 100 in 100 kosov skupaj. Pa vendar morajo tiskarski dečki in služabniki čakati in čakati, prositi in od Poncija do Pilata letati, prej da take tiskovine dobijo. Dné 20. t. m. je moral deček dvakrat na pošto leteti in iskati pomoči pri samem g. oskrbniku, prej da je dobil od dotične gospodične dvojezične tiskovine. Sploh se poštne gospodične tukaj posebno odlikujejo v animoznosti proti slovenščini. Tiskarna potrebuje svoje služabnike za delo in učenci se morajo učiti; ne eni, ne drugi nemajo časa, na pošti postajati in čakati na tiskovine, ki bi morale za stranke vedno že pripravljene biti. Ko se je naš urednik pred leti pritožil, da ni dobiti slovenskih tiskovin, reklo se je, da ni res, in da so tiste zmiraj pripravljene. Kakor je pa podoba, so slovenske tiskovine skrite v najzadnji shrambi, da je treba dolgo čakati, prositi in mnogokrat še celo zasmehovati pustiti se, prej ko se na dan izvlečejo. Strankam se delajo take težave, da se nazadnje že naveličajo, tirjati slovenske tiskovine, potem pa se v svet trobi: da slovenske tiskovine niso potrebne in da jih nobeden ne mara ! ? Glede te stvari vložila se bode pritožba pri c. k. poštnem ravnateljstvu v Gradcu in od pravičnega g. oskrbnika Hoffmanna pričakujemo, da se potrudi stvar nemudoma za vse prav urediti! Iz Žabnic. (O sv. Tišarjih.) Y tekočem mesecu novembru imamo neprestano krasne in prijetne jesenske dneve. Nebo je vedno jasno in svitlo; v jutrih je primeren mraz in zemlja nekoliko zmrzla, čez dan pa nam, če tudi le kratke ure, toplo in prijetno posije ljubo solnce. Ravno to prijetno vreme nas je izvabilo precejšnje število, da se podamo na dan sv. Elizabete zjutraj zgodaj, nekteri že zvečer popred, na sv. Višarje. Najprej smo se zbrali v slovečem svetišču Marijinem ter smo zbrani okoli svoje ljube Matere bili pobožno pričujoči pri sv. maši in peli potem lavretanske litanije in druge pesmi v čast preblaženi Devici. Bilo je okoli 300 romarjev iz okolice; gotovo kaj nenavadnega v tem letnem času ! Ko smo opravili svojo romarsko dolžnost, smo se radovali prelepega dneva in krasnega razgleda. Ni bilo ne jednega oblačka po vsem obširnem obnebju ; pri tem pa zrak tako čist in prozoren , kakor skoraj nikoli ob poletnem času, tako da se je podajal zares rajski pogled na najdaljše gore in snežnike. Vreme pa je bilo tako prijetno in toplo, da smo lahko odložili zimsko obleko in se sprehajali kakor ob najlepšem poletnem dnevu. Ni čuda, da tu ali tam kak ptič, sluteč že milo spomlad, poskuša po malem žvrgoleti ali pa kaka pomladanska cvetlica povzdiguje iz zemlje kvišku nežno svojo glavico, toda boječe in previdno, ker po pravici ne zaupa pomladansko topli sapici. Postalo je poludne in milodoneči Višarski zvon za- poje „Češčena Marija", da se razlega daleč po gorah in dolinah, nas pa tudi opominja, posloviti se od tega svetega in prijetnega kraja in nastopiti pot v dolino. — Naj podam pri tej priliki čita-teljem „Mirovim“ nektere zanimivosti, zadevajoče božji pot na sv. Višarjih v tekočem letu. Romanje je to leto trajalo od 30. majnika do 6. oktobra, tedaj štiri mesece in osem dni. V tem času se je opravilo pri Devici Mariji 514 sv. maš (lanskega leta 630); pridig se je imelo 52 v nemškem in slovenskem jeziku (lani 60). Obhajanih je bilo 16.250 (lani 16.100); tujih gospodov duhovnov je došlo 63 (lani 67). Ako pomislimo, da je bil čas pobožnosti primeroma kratek in da se je ves ta čas obhajala enajststoletnica o Gosposveti, smemo biti z obiskom na vse strani zadovoljni. Da duhovnih delavcev tudi v tem delu vinograda Gospodovega,' ki ima pospeševati čast in hvalo Marijino in zveličanje duš, sploh ni manjkalo, gre zahvaliti se za Bogom najbolj visokočast. knezoškofijstvu, ki nam pri tolikem pomanjkanju duhovnov še zmirom pošilja potrebnih delavcev. Potem pa se moramo zahvaliti tudi sosednim gospodom duhovnom, ki nam pridejo ob času potrebe radovoljno na pomoč. Ako Bog da, na svidenje v prihodnjem letu! Iz Kanalske doline. (Višarski potok in še nekaj.) Komu ni znano, kako razposajen in hudoben postaja Višarski potok ob vsakem hudo-urju. Pridere z veliko silo, pretrga državno cesto ali jo pa visoko zasuje s kamenjem in prodom, tako da več dni ni mogoče po nji voziti in dostikrat še hoditi ne. Vrh tega se razliva hudournik na obe strani in posipa njive in travnike ter postaja od leta do leta bolj nevaren za Žabniško vas. Tega paglavca hočejo zdaj ukrotiti, če se bo dalo, in mu odkazati strugo, ktere v prihodnjič ne sme prestopiti. Visoka vlada je namreč dovolila 30.000 goldinarjev za uravnanje Višarskega potoka in se ima to delo v treh letih dognati. Boljše bi bilo, ako bi se to storilo v enem letu. Kar mislite naredite, naredite hitro, ker je potreba in nevarnost in ker se je bati, da bode hudobnež vsako leto dognano uravnavo zopet uničil. — Po naši dolini poprašujejo žandarji, kakor je to pri nas že navadno, ali in ktere knjige je družba sv. Cirila in Metoda razdelila med ljudstvo. Lahko je misliti, da je delovanje te družbe in njenih podružnic, zlasti na Koroškem, vladi trn v peti in da išče in zasleduje skrbno kakega vzroka, družbi mlado življenje-pristriči. Upamo pa, da se vladi kaj tacega ne bo posrečilo. Vsekako pa je treba velike previdnosti in pozornosti. Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. ^„Mir“ je v svoji zadnji številki pisal: „Prošnja Št. Le-nartčanov za slovensko šolo ni bila uslišana tudi pri državnem sodišču ne. Napačno je bilo, da so pred okrajnim glavarjem drugače govorili, kakor je prej v prošnji stalo ?“ Te besede se morajo nekoliko pojasniti. Res je žalibog, da naša prošnja ni bila uslišana, a ne zarad tega, ker smo pred okrajnim glavarjem drugače govorili, kakor je poprej v prošnji stalo, ampak, ker je gosp. okrajni glavar naše želje, o kterih se je sam dobro prepričal, drugače v zapisnik ali protokol zapisati dal, kakor so se v resnici glasile. Kar nas je bilo pri dotičnem „komisijonul<, vsi smo povedali, da želimo, naj se otroci naši v šoli prve tri leta učijo le slovenski, od četrtega leta naprej pa slovenski in nemški, tako, da se bodo nemški in slovenski brati in pisati naučili. Gospod okrajni glavar pa je vzel v zapisnik, da le želimo, naj bi se slovenščina na naši šoli bolj gojila. (Grossere Pflege der slovenischen Sprache.) Gospod okrajni glavar je naše želje prav dobro razumel, ker jih je koncem „komisijona£< sam ponovil, rekoč: prepričal sem se, da želite, šestletno šolo, nedeljsko šolo , in da se naj prva tri leta uči le slovenski, od četrtega šolskega leta pa nemški in slovenski, tako, da bodo otroci nemški in slovenski brati in pisati umeli.“ Tako je govoril okrajni glavar, in mi nismo mogli misliti, da bo dal v zapisnik kaj drugega pisati, zategadelj smo zapisnik podpisali, ne da bi ga bili poprej prebrali. — Le o tem nas je bil okrajni glavar premotil, da smo pri njem opustili besedico „neobligaten“ (neobvezen). Okrajni glavar nam je namreč grozil, da bodo naši otroci morali iz šole ven, kedar se bo učila nemščina, ako ostanemo pri tem, da naj bo nemščina neobvezen predmet. — Prvi uzrok torej, da se nam je prošnja odbila, je ta, da je okrajni glavar drugače poročal, kakor smo mi želeli. — Drugi uzrok je pa ta, ker je ministerstvo trdilo in mu je v tem tudi državno sodišče pritrdilo, da posamezni kmetje nimajo pravice zahtevati, naj bi se kaka šola po njih željah preosnovala, ampak da morejo za to prositi le občinski zastopi in krajni šolski soveti. Seveda to ni veljalo, ko je nekaj nemških Ljubljančanov zahtevalo, da se jim ustanovi v Ljubljani nemška šola; in še nedavno (v IX. seji deželnega zbora kranjskega dné 5. novembra t. 1.) rekel je deželni predsednik, baron Winkler, da misli, da ima vsak oče pravico izbrati si učni jezik! No mi Slovenci smo že vajeni, da se nam meri z drugo mero, kakor Nemcem. — Ker je torej državno sodišče odločilo, da posamezni kmetje nimajo pravice zahtevati, da se po njih željah preosnovi kaka šola, morejo zanaprej za slovensko šolo prositi le občinski zastopi in krajni šolski soveti, in ti bodo slovensko šolo tudi dobili, kakor so jo dobili na Jezeru. * Daši pa naša prošnja ni bila uslišana, ima vendar za nas nekaj koristnega. Prvič se učimo, da ne smemo nikdar ničesar podpisati, o čemur se nismo ne le na lastna ušesa, ampak tudi na lastne oči prepričali, da je po naši volji. Drugič pa zopet vidimo, kolike važnosti so občinski zastopi in krajni šolski soveti. Vi torej, srečni bratje, ki že imate občinske zastope in krajne šolske sovete v svojih rokah, pazite noč in dan, da ne pride, ko boste spali, sovražnik, in vam ne zaseje ljubke med ndrodno pšenico; mi drugi pa, ki še nismo tako srečni, da bi se lahko ponašali z ndrodnimi zastopi, skrbimo in delajmo na vso moč in pri vsaki priliki, da si priborimo najprej občinske zastope; kajti s temi so takorekoč priborjene tudi toli potrebne slovenske šole! Iz Tinjan. (Nesreča. — Bukve sv. Mohorja.) Blizo železničnega mosta je padel z visokega nasipa delavec Valentin Zechner, da si je vrat zlomil in umrl. Zapusti vdovo in pet otrok v največji revščini. Morda bo nesrečnim vendar * Neizmerno nas je razveselila vest o prvi slovenski šoli na Koroškem. Srčno čestitamo vrlim Jezerčanom. Slava! Bog daj, da bi z istim veseljem mogli skoraj pozdraviti več slovenskih šol na Koroškem! pomagala zavarovalna postava, ki je stopila 1. novembra v veljavo. — Knjige sv. Mohorja so nam došle. Kako željno so jih ljudje že pričakovali, lahko razvidite iz tega, ker so v par dneh že skoraj vse iz proštije odnesli na dom. Le en glas gre po fari, kako lepe da so te bukve! Od Jezera. (Odlok, ki ga je naš krajni šolski sovet prejel zavolj šole, se glasi:) Dné 6. julija t. 1. je šolski načelnik naznanil, da je na tamošnji šoli že upeljan poludnevni pouk ; tedaj je dopolnen tisti pogoj, kterega je c. k. deželni šolski sovet dné 2. maja 1889, št. 808, stavil, prej ko dovoli zaželjeno upeljavo slovenščine kot izključnega poučnega jezika, in nemščine kot obveznega predmeta od 4. šolskega leta naprej. Za izvršitev te šolske uredbe se naslednje ukazuje : 1. Od 5 za jezikovni pouk v zgornjem razredu odločenih ur naj se porabijo 3 za nemščino, 2 za slovenščino ; 2. pri pouku slovenščine naj se rabijo: 1. šolsko leto: Miklošičeva „začetnica“ ; 2. in 3. leto: „drugo berilo“; 4. do 8. leto: «tretje berilo1'; Od 5. šolskega leta naprej naj se rabi Konč-nikova «slovenska slovnica11. 3. Za obvezni pouk nemščine naj služijo: 4. in 5. leto : «prva nemška slovnica11, za 6. do 8. leto : «druga nemška slovnica11. 4. Nova jezikovna uredba in za njo določene učne knjige naj se upeljejo z začetkom prihodnjega šolskega leta. To se naznanja krajnemu šolskemu sovetu vsled odloka vis. c. k. deželnega šolskega soveta od dné 15. oktobra 1889, št. 1775. Ta odlok naj se precej dopošlje tamošnjemu šolskemu vodstvu, da si ga prepiše. C. k. okr. sovet v V e 1 i k o v c u, 17. okt. 1889. Predsednik Webenau 1. r. Iz Slov. Šmihela. (N dr o d se zbuja.) Šmi-helčani so dobri narodnjaki. Na god sv. Cirila in Metoda so zažgali več kresov in veselo streljali, da so Prajdenberžkim in Škofjedvorskim „Nemcem£1 pokazali, da „Slovan gre na dan!11 Zelo priljubljen je tukaj «Mir11 in knjige družbe sv. Mohorja. Neslana laž je, da ljudstvo ne zastopi pismene slovenščine. čeravno je pri nas v šoli vse nemško, vendar vsak, ki se le količkaj potrudi in začne slovensko prebirati, se že v enem letu tako privadi, da mu bo le maloktera beseda še nerazumljiva. Vse drugače in bolje bi še bilo, ko bi se mladi ljudje že v šoli naučili pismene slovenščine. Zato pa ne smemo prej odjenjati, dokler ne dobimo slovenskih šol ! Vsak, kdor se je slovenskega branja navadil, je zdaj tega vesel, ker lahko marsikaj novega in poučnega bere in zve, prej pa mu je bil ves svet zaprt in neznan. Kajti nemščine se v šoli ne naučijo toliko, da bi mogli prebirati nemške bukve in časnike. «Mir11 pa in Mohorjeve bukve grejo od roke do roke. Seveda je tudi pri nas nekaj takih, ki mislijo, da so bolj «nobel11, če berejo «Freie Stimmen11 in «Bauernzeitung11. Tega pa ne pomislijo, da pijejo iz teh listov, posebno iz prvega, brezverski strup, in se postavijo v nevarnost, da svojo dušo pogubijo! Prosimo Boga, da bi razsvetlil s svojo milostjo te zapeljane nesrečnike, da ki svojo zmoto spoznali! Bog nas že reši brezverskih zapeljivcev, da se celi rod ne pogubi ! Iz Ptujske okolice. (Čehi in mi.) V češkem deželnem zboru je prišlo letos nàrodno vprašanje na dnevni red. Predložile so se v zboru nič manj ko štiri postave, ki so namenjene uravnati nàrodno vprašanje in narodni prepir. Te pa so : 1.) postava , da se smejo otroci v ljudskih šolah poučevati le v maternem jeziku; samo zadnje štiri leta se sme uvesti nemščina kot neobvezni predmet; 2.) postava, da se morajo učenci latinskih in realnih šol učiti tudi drugega deželnega jezika, ako se oče naravnost zoper to ne izreče; 3.) postava, da se mora v krajih z mešanim prebivalstvom skrbeti tudi za manjšino, da tista dobi šolo v svojem jeziku; 4.) postava, ki določuje, v kterem jeziku naj uradujejo občine in deželni odbor. To so res potrebne postave. Bog daj, da bi se sprejele in tudi potrdile! Kedar pa na Češkem v veljavo stopijo, potem upamo, da se bojo za take postave oglašali tudi po drugih deželah. Tudi nas slovenske Štajerce hudo stiska nemškutarija po šolah. Srčno bi želeli take postave, ki bi ukazovala otroke poučevati v maternem jeziku, kakor jo je predložil češki poslanec Kvičala. Tudi predlog grofa Klam-Martinica, naj se v srednjih šolah učijo obeh jezikov, je pameten in potreben. Pri nas imamo Nemce samo po mestih. Tisti obiskujejo latinske šole v Mariboru, Celju in v Ptujem, pa realko v Mariboru. Slovenščine se nič ne učijo, kedar so pa šole dovršili, pa vendar med nami Slovenci kruha in službe iščejo! Ker našega jezika ne znajo, imamo mi z njimi svoj križ, oni pa z nami. Kaj bi jim škodovalo, ko bi se v šolah naučili tudi slovenščine ? Tudi tretja postava bi bila za nas dobra. Po naših mestih je za slovenske otroke slabo skrbljeno. Prisiljeni so, hoditi v nemške šole, ker slovenskih ni, in tako se čisto potujčijo in poturčijo! Potrebna bi bila tudi četrta postava: deželni odbor štajerski noče kaj dosti slišati o slovenskem uradovanju. Dokler ga postava ne prisili, tudi ne bo zanaprej. Prosimo tedaj naše častite poslance, naj že zdaj začnejo premišljevati, kako bi zamogli tudi Slovenci takih postav dobiti, kakor se zdaj na Češkem predlagajo in bojo najbrž tudi sprejete. Bog daj srečo-in stanovitnost v naših pravičnih naporih! Kaj dela politika. Državni zbor se snide prve dni decembra. Deželni zbori so svoje letošnje delovanje ali že dovršili, ali pa bojo te dni končali. V češkem zboru so se sklenile nektere zelo važne postave v narodnem smislu: da se določi uradni jezik po občinah, da se priskrbijo nàrodne šole nàrodnim manjšinam itd. — Moravski deželni zbor je sklenil vzeti devet milijonov na posodo. Slovanski poslanci so tirjali češko visoko šolo za Moravsko; ravno tako premembo volilnega reda, da ne bo v deželi vladala ena četrtinka Nemcev čez tri češke četrtinke. Nemci so te predloge zavrgli. Čehi upajo, da pri volitvah prihodnjega leta^ bojo na Moravi oni zmagali in dobili večino. Želeti bi pač bilo. — Tirolski Lahi in z njimi združeni liberalci so vendar sprevideli, da bi nič ne opravili, ko bi hoteli res tiščati na to, da se Tirolska razdeli na dve deželi; zato so postali zmernejši in predlagajo le, naj se za laške Tirole dajo nektere olajšave in posebne določbe. —Lahi v isterskem zboru so ravno tako predrzni, kakor bi bili ničevi, ko bi jim vlada nasproti stopiti hotela. Ovrgli so volitev Conti-ja v Pulju in s tem razžalili avstrijske mornarske uradnike ; ovrgli so pa tudi volitev Mandiča, ki je bil enoglasno voljen. Slovenski poslanec Jenko, ki je ravno tam voljen, je na to sam odložil poslanstvo. Morda se bo tukaj uresničil pregovor: „napuh pride pred padcem“. — V dolenje-av-strijskem zboru je predlagal Schonererjanec Fiirnkranz, naj stopi Avstrija v colninsko zvezo z Nemčijo. To bi bil prvi korak, da se Avstrija podd. pod jarem. Te želje se nemškim irredentašem menda ne bojo spolnile. — Z volitvami v Trstu so menda bolj Lahi zadovoljni, kakor Avstrija. Prej ne bo bolje, dokler se vse Primorje ne združi s Kranjsko. Na to bi morali ljubljanski narodnjaki delati z združeno močjo, namesto da se med seboj lasajo za Mohamedovo brado. —- Na Hrvaškem je žalostno. Ljudstvo je malo izobraženo. Omi-kanci pa so večinoma brezznačajni. Večjidel se klanjajo Madjarom. Le malo je še pravih ndrod-njakov, pa še tisti se nočejo razumeti med seboj. — Toliko bolj predrzni pa so Madjari. Zdaj so Bumuncem vzeli še zadnjo gimnazijo, ki so jo ti še imeli. Na Ogerskem se mora zdaj vse slepo pokoriti madjarskemu biču. Pa tudi v naše zadeve se mešajo in na noben način nočejo pripustiti, da bi Čehi dobili svoje pravice. Znano je tudi, da imajo Madjari v zunanjih zadevah prvo besedo, in oni so krivi, da si Avstrija ne more pridobiti ljubezni in zaupanja balkanskih nàrodov, kajti ti de-vajo Madjare v eno vrsto s Turki, in se bojijo Avstrije samo zavolj Madjarov. Že nekteri nemški listi spoznavajo, da tako ne pojde naprej. — Na Dunaju so bili zbrani skoro vsi avstrijski škofi, pa nič se ne zve, o čem so se posvetovali. Najbrž o šoli. Zunanja politika je tako zamotana, da prav nič ne vemo, pri čem da smo. Veljaki potujejo po svetu, pa kaj sklepajo, o tem mi mali ljudje nič gotovega ne zvemo. Nadvojvoda Albreht je bil na Španskem ; nemški cesar v Carigradu; Herbert Bizmark v Pešti. V Inomostu pa sta se sešla n a š in nemški cesar. Bizmark se je dolgo razgovàrjal z ogerskimi ministri, pri Taaffeju na Dunaju pa se nič ni oglasil. Iz tega se sklepa, da je Taaffe v zameri pri pruskem dvoru, in nekteri že pravijo, da bo moral v kratkem odstopiti. — Francoska zbornica je izvolila F1 oqu eta za predsednika. Boulangisti spet glave vzdigujejo. — Belgija se boji prihodnje velike vojske, dane bi Francozi ali Nemci zasedli dežele. — 18. t. m. se je v Bruselju odprl mednàrodni zbor zoper suženjstvo. Bog daj, da bi kaj izdatnega sklenili in zatrli kupčijo z ubogimi zamorci v Afriki! — Buški general G u r k o je bil nedavno v Parizu. Gotovo ne za kratek čas ! — Busi hočejo oborožiti svojo vojsko s francoskimi Lebelovimi puškami. — Nemci se še zmirom oborožujejo; še nedavno so dovolili novih 24 milijonov za vojaštvo. Gospodarske stvari. Jesensko sajenje dreves. Skušnja uči, da je jesensko sajenje sadnega drevja v marsičem bolje, nego spomladanje. Že jeseni pozenó na koreninah vlaknate koreninice, ki potem spomladi rast pospešujejo. Če se še pomisli, da se v kratki pomladi navadno toliko dela nakopiči, da so pomladi rade suhe ter se more vsajenim drevescem le s pogostim prilivanjem pomagati, je pač jesensko sajenje brez dvoma koristneje od pomladanskega. Začne naj se pa z jesenskim sajenjem prej ko mogoče, to se pravi: kakor hitro listje'odpade, in naj se nadaljuje dotlej, dokler neprestano deževje zemlje preveč cmokaste ne napravi ali mraz dela ne za-branjuje. Prilivati je treba jeseni le tedaj, če bi bilo zelo suho, kar pa potem veliko koristi. Jesensko sajenje pa ne ugaja le sadnemu drevju, ampak tudi lepotičnemu grmičevju in rožam. Eožam se mora ob jesenskem sajenju perje odtrgati, sicer bi rastline usahnile, ker korenine ne morejo nadomestiti vode, ki izpuhti skozi listje. Le po prav visokih mrzlih legah in po močvirnih dolinskih tleh treba je saditi spomladi, ker se tod drevje po zimi ne more ukoreniniti. Za pouk in kratek čas. Pravice vojvodskih kmetov. V zadnjem odstavku smo slišali, kako so se v svojo čast postavljali koroški vojvode, in kako je imel pri tej slavnosti slovenski kmet veljavno besedo. Kdaj se je ta navada začela, se prav za gotovo ne vé. Najbrž je še iz starodavnih časov, ko so Slovenci svoje župane in kneze volili, kteri so morali pred vsem ljudstvom priseči, da bojo pravično sodili. Kajti nekdanji župani so imeli veče pravice, ko sedanji, ter so bili tudi sodniki nad ljudstvom. Ko so Slovenci videli, da jim od vseh stranij nevarnost žuga od sovražnikov, spoznali so, da ni dobro, ako je slovenska zemlja razdeljena na mnogo samostalnik županij, kterih vsaka je bila za hrambo zoper sovražnike sama za sebe preslaba. Zato so združili slovenske pokrajine in za vse vkup izvolili skupnega vojvodo, kteri je bil sodnik, pa tudi poveljnik ali komandant v vojski. Tacega so še bolj slovesno postavili na njegov prestol in v njegovo čast, kakor nekdaj župane, in tako se je menda začela tista navada umeščenja, ktero smo zadnjič popisali. Tisti kmet pa, ki je pred vojvodo na kamnu sedel, ni bil zdaj ta, zdaj drugi; ampak ta čast je ostajala pri eni hiši. Podedovala se je od očeta na sina. Ta kmet se je imenoval „vojvodski kmet“. Njegova hiša in kmetija je bila in je še v Blažji vesi pri Celovcu. Rodovina je bila slovenska; saj je Blažja ves še dandanes slovenska, čeravno dolgo ne bo, ker je znano, da se v Celovški okolici pri durih in pri oknih nemščina v hiše tlači. Vojvodski kmetje so govorili z vojvodo v slovenskem jeziku, toraj so piorali Slovenci biti. Ko se je na Koroškem bolj in bolj nemščina ukoreninila, dali so tudi vojvodskemu kmetu nemško ime in ga imenovali „Edlinger“ to je „plemeniti“ ali „žlahtni“ kmet. Reklo se jim je tudi po nemško „Herzogbauer“, kar je pri Nemcih še zdaj v navadi. Drugi pa so rekali samo „Herzog“. Vojvoda Ernest Železni je vojvodskemu kmetu dne 28. sušca 1414 potrdil, da ste njegovi dve kmetiji v Blažji vesi in Pokrčah davka prosti. Tudi poznejši vladarji so potrjevali pravice vojvodskih kmetov. Tako cesar Friderik IV. 1. 1457, nadvojvoda Ferdinand 1. 1597, cesar Leopold I. 1. 1660, cesar Karol VI. 1. 1729. Poslednji je še dostavil, da sme vojvodski kmet 3 do 4 sode laškega vina vsako leto pripeljati iz Italije brez vsake mutarine (šrange) in ga točiti. Poslednje tako pismo je podpisal cesar Franc L 1. 1823, da sme Jožef „Edlinger“ do 120 vedrov laškega vina vsako leto brez mutarine upeljati in točiti. Pa Jožef Edlinger, vojvodski kmet, je še tisto leto umrl brez otrok. Vojvodsko kmetijo je kupil potem dr. Adam Rabič. Leta 1858. pa jo je kupil Werkl. Tisti je pred nekimi leti utonil. Ko so se odpravile vse „predpravice“ ali privilegije, zgubila je tudi hiša vojvodskih kmetov svoje stare pravice. Kdo ve, ali bomo še kedaj doživeli, da bi se kak avstrijski vladar pustil po stari šegi umestiti za koroškega vojvodo ? Slovence bi to gotovo veselilo, posebno če bi ostalo pri stari navadi, da mora vojvodski kmet nagovoriti vojvodo v slovenski besedi. Tako bi se pred vsem svetom spričalo in nazaj v spomin poklicalo, da je bila Koroška nekdaj slovenska dežela. Še bolj pa bi Slovence veselilo, če bi se pri tej priložnosti Gorotan ali Koroška dežela razširila čez vse tiste kraje, ki so bili nekdaj podložni slovenskim koroškim vojvodom, to je, če bi se s Koroško združila Kranjska in Goriška, ter vsaj še spodnja Štajerska. Tako bi dobili zjedinjeno Slovenijo na zgodovinski podlagi. Smešničar. V Pesti na Ogerskem so enkrat cesarja pričakovali in v mestnem zboru so se posvetovali, kako bi cesarja sprejeli, da bi se prvič cesar zavzel, da bi drugič ne bilo preveč stroškov, in da bi tretjič tudi ljudstvo pri tem svoje veselje imelo. Neki odbornik se oglasi: „Jaz svetujem, naj se župan pred mestno hišo obesi, kajti cesar se bo prvič nad tem zavzel, drugič ne bo nobenih stroškov, tretjič pa bo tega vse ljudstvo veselo.“ Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. V Črni se pogovarjajo, da bi napravili posojilnico. Le pogum ! — Občina Vrba se je odločno izrekla proti cesti na južnem bregu Vrbskega jezera. Tudi druge sosedne občine je niso vesele zavolj plačil, kterih se bojé. Morda bo pa vendar hranilnica še kaj dala, da na deželo in občine pri jezeru ne bo preveč prišlo. —Za otroke v Štebnu na Žili je dal nemški šulferajn 50 gld. za božičnico. — Okr. glavar g. Praxmarer je prestavljen iz Beljaka v Gradec za namestniškega svetovalca. Na njegovo mesto pride okr. glavar iz Wolfsberga, gospod Herman, ki je sicer pravičen in razumen mož, a slovenski ne zna. Žalibog da se vlada še noče ozirati na želje slovenskih prebivalcev. — Tatovi so ulomili pri nekem trgovcu v Vrbi. Ravno tako pri več trgovcih v Beljaku. — V Selah je neki fant snedel na en sedež 20 jajc. Dober tek ! — Drava, žila in druge vode na Koroškem napravile so zadnji čas toliko škode, da je poysodi dosti popravil. Drage stavbe se niso povsodi obnesle. — Veliko govorice je v Celovcu o neki ogerski grofici Vay, ki je tu okoli hodila v moški obleki, bahala z denarjem ter se slednjič poročila z neko Celovško gospodično, kterej je izvabila precej denarja. Sleparska poroka je bila na Ogerskem. Duhovnik, cerkovnik in priče so bili preoblečeni postrežčeki. Zdaj so prišli goljufiji na sled, in zvito tico imajo v Celovcu zaprto. — Nov plavž so naredili Podljubelom. — Pri Trei-bahu sta dva Laha oropala nekega gospoda za 100 gld. in hotela po železnici jo popihati na Laško ; pa so ju še prej prijeli. — Eoparsko umorjen in oropan kakih 500 do 600 gld. in ure je posestnik Logar p. d. Eutar v Dolenčah pri Eožeci. O zlo-dejcu še ni sledu. — Na Celovškem kolodvoru je mrtvoud zadel trgovca Kelner-ja iz Brež. — Novo hišo za latinske šole v Celovcu bojo vigredi zidati začeli. — Vincencij evi družbi v Celovcu so svi tli cesar podarili 1000 gld. kot donesek za deško sirotišnico, ktero misli društvo napraviti. — Med Beljakom in Brnco je neki Lah iz vagona padel ter se močno poškodoval. Odnesli so ga v bolnišnico. — V Selah je drvar Plaznik tako nesrečno padel, da je malo živ ostal. Vrglo ga je menda nesrečno žganje. — Posojilnica v Glinjah je imela 10. t. m. svoj prvi občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Pristopilo je že nad 30 družnikov. — Topničarji se za zmirom preselijo iz Celovca v Maribor. Tukaj nemajo kraja za strelne vaje. Št. Peterska kosama se bo odslej rabila za konjike in ne bo treba zidati konjiščne kosarne, kakor so namerj avali. — Zavolj več nesreč, ki so se v kratkem pripetile pri stavbi mostov, zaukazala je politična oblast, da mora odslej pri stavbah na velikih vodah zmirom čoln blizo delalcev pripravljen stati, eden tesarjev pa mora biti veslanja vešč. — Mesarski pomočnik Jur Mlakar, ki je bil že dalje časa brez dela, je pri Prevaljah s kamnom pobil Jurja Stojana in mu vzel 8 gld. Eoparja že imajov — V Št. Vidu je umrl odvetnik dr. Moro. — Šoli v Št. Lipšu so svitli cesar podarili 200 gld. — O jako čudni preiskavi zastran prošnje za slovensko šolo se nam poroča iz Št. Jakoba v Eožni dolini. Okrajni glavar iz Beljaka sam je prišel preiskavat. Vsi stariši, ki pošiljajo otroke v šolo, so bili poklicani ; 223 na številu. Kdor ne pride, se šteje za takega, ki je zadovoljen s sedanjo šolo. Tako je rekel okrajni glavar sam. Prišlo jih je 154 ; — 25 jih ni prijelo povabila , ker niso bili doma ; — 44 povabljenih ni prišlo. Od pričujočih, ki so bili za glasovanje po imenu poklicani, jih je glasovalo 135 za slovensko šolo, 19 zoper. Vsa čast odločnim in značajnim Slovencem Št. Jakobske fare ! Živio! Več o tem poročamo v prihodnji številki „Mira“. — V noči od 21. na 22. dan t. m. pobili so neznani ponočnjaki pri tiskarni družbe sv. Mohorja več okenj. Nemška strast javlja se sedaj pri nas že tako daleč, da se maščuje nad mrtvimi in nedolžnimi stvarmi. Ta čin naše nasprotnike jako žalostno karakterizuje ter jih kaže svetu v pravi luči. * Deželni zbor. V 12. seji je bil razgovor o šolah, ki ga bomo pretresali natančneje, ko dobimo stenografični zapisnik. Predsednik naznani potem državno podporo 50.000 gld. za poplavljence na Koroškem. Oraš predlaga, naj se cesta v zgornjem Eožu preloži in naj dà dežela 2950 gld. podpore, ako bo občina Bekštanj prevzela 900 gld. stroškov, kteri denar naj jej dežela posodi. Se potrdi. — V 13. seji je Ho c k govoril o gozdni postavi in o pritožbah zoper njo. Einspieler potrdi, da se take pritožbe čujejo tudi v njegovem volilnem okraju. — Sprejme se predlog, naj bi deželni odbor delal na to, če se že pivovarjem ko-ritnjaka davek ne odpusti, da se jim vsaj dovoli, pobotati se za-nj za celo leto, da ne bojo celo leto finančni stražniki v hiši stali. — V 14. s e j i govori Geinsberger za to, naj bi se skrbelo, da se Nemčija spet odpre koroški živini. Tudi na-svetrvje, naj se labudska železnica podaljša na zgornje Štajersko. Oba predloga se izročita gospodarskemu odseku. — Dr. Kainer govori za Lju-belsko železnico. — V 15. seji pridejo na vrsto — razne podpore. Prošnja slovenskih velikošolcev za podporo se odbije. — O cesti v Blačah poroča dr. A b uj a in nasvetuje, naj se preišče, ktere poprave so potrebne. — V 16. seji je bil živ razgovor o cesti pri Vrbskem jezeru. Proti so govorili Geinsberger, Hock in Prettner, za cesto pa Muhlbacher, Kainer, Hibler, Traun in Ghon. Slednjič so bili odsekovi predlogi sprejeti z 24 proti 10 glasom. Slovenska poslanca Einspieler in Muri sta proti glasovala. Tako se je kmalu uresničilo, kar smo zadnjič rekli: Za Žitaroves niso imeli 700 gld., takrat je dr. Traun rekel, da je dežela jjrevna1', zdaj so pa lahke vesti sprejeli postavo za to cesto pri Vrbskem jezeru, ki bo deželo najbrž stala kakih 40.000 gld. Žitarci naj si to za ušesa zapišejo in naj drugokrat spet — liberalce volijo ! — V 17. seji je Ghon poročal o deželni bolnišnici, da je pretesna in da bo treba nove. Deželni odbor naj prihodnje leto stavi svoje nasvete. Se sprejme. —• Občini Vrbi se ne dovoli, da bi se oprostila plačil za Dravo. — Celovcu se dovoli, da sme 900.000 gld. na posodo vzeti. — V 18. seji so bile na vrsti nektere manjše ceste — V 19. seji se je Geinsberger pritožil, da se jestvine močno kvarijo; naj kmetijska družba proti temu deluje. — Hock misli, da bi kazalo ustanoviti deželno hipotekarno banko. Naj deželni odbor stvar preudari. — Sklene se nadalje, da hoče dežela podpirati posojilnice po načrtu Keiffeisen, jim dajati posojila do 500 gld. proti °/0 obrestij, in za ustanovo novih posojilnic po 50 gld. podpore. Posojila se morajo v 5. letih vrniti. Slovencem ne kaže, poslužiti se teh ponujanih dobrot. Prvič imamo le dve tako majhni posojilnici, kakor jih deželni zbor hoče ; drugič pa tudi podpora ni izdatna. Kaj je 200 ali 300 gld. za veliko posojilnico ? (Kajti 500 gld. je „maximum“, ki ga hočejo dovoliti.) Za °/o tudi posojilnice same dobijo denar, tedaj razločka le l0/0, pri 300 gld. je 3 gld. na leto razločka, in zavolj te malenkosti hoče dežela posojilnične račune in nadzorstvo in kdo vé, kaj še! Se trud ne splača! Na Kranjskem. Ljubljanska hranilnica dobro napreduje. Uloženih je že okoli sto tisoč gld. — Medveda sta ustrelila dva lovca pri Postojni. — Pogorelcem v Goričah so svitli cesar podarili 400 gld. — V „Nàrodni Tiskarni" v Ljubljani je začel izhajati „Novi Čas", socijaldemokratičen list za delavce. — V Pirnicah pri Medvodah je kmetski fant zaklal Franceta Sonca. — V „Nàrodni Tiskarni" je izišla nova „Pesmarica“, ktera je bila res že potrebna, ker Eazlagove ni bilo več do- biti. Velja lepo yezana 1 gld. 30 kr., nevezana 90 kr., in jo Slovencem v naročevanje toplo priporočamo. Na Štajerskem. V Lehnu se je obesil Andrej Wachter. — V Trbovljah sta se spet dva delavca ponesrečila ; eden do smrti. — V Trbovljah je rudar Žohar rudarja Gomilška s kamnom na tla pobil in mu vzel 5 gld. Koparja že imajo. — Slovenske šole so dobili v Globokem in v Pišecah. — V Ljubečnem so tatovi ulomili v prodajalnico Mastnakovo.— V Celju so bili obsojeni: Miha Eatajec zavolj tatvine na 8 let; Štefan Črešnjar zavolj telesnega poškodovanja na 4 mesece; Alojzij Valnar zavolj uboja na 7 let ; Alojzija Herman zavolj detomora na 3 mesece. — Mrtvega so našli B. Planinška pri Ptujem. Mislijo, da je bil oropan. — Zavdala si je deklina Urša Krainc pri sv. Kozaliji. — V Rupniku je hlapec Kaligar ubil svojega gospodarja Pušča. — Kristinin dvorec pri Celju je kupil trgovec Janič iz Žalca za 35.000 gld. — Novi škof so bili v Mariboru z veliko častjo sprejeti. Na Primorskem. Ciril-Metodova podružnica na Greti pri Trstu dobro napreduje. Ža otroški vrt v Rojanu je neki rodoljub kupil precej sukna, da se naredi obleka revnim otrokom. — Č. g. dr. Fr. Sedej, prof. bogoslovja v Gorici, je postal dvorni kaplan in vodja Avgustineja na Dunaju. — Svoje poslanstvo je odložil č. g. dr. Gregorčič, profesor v Gorici. Prepira med goriškimi rodoljubi pač ne moremo biti veseli. Narodnega dela bi bilo za vse dovolj. — Železnico hočejo zidati iz Trsta v Poreč. Po drugih deželah. Podrla se je tovarna (fabrika) za preproge v Glasgovu na Angleškem. 50 delavk je mrtvih. — Dva orožnika (zaudarja) so ubili v Vrbcu pri Gospiču na Hrvaškem. — Na Laškem so imeli zadnje čase hudo povodenj. — V Solnogradu hočejo, kakor znano, napraviti katoliške visoke šole. Pripravljeni so, upeljati tudi slovenski pouk, ako bi Slovenci to reč zdatno podpirali. To je tem bolj premisleka vredno, ker so druge visoke šole tako uredjene, da naši mladenči na njih pridejo ob vero. — V Korneuburgu sta v menažeriji (kjer kažejo divje zverine) dva leva raztrgala medveda. — Raz zvonik stolne cerkve v Zagrebu je padel tesar Planinec in mrtev obležal. Javna zahvala. Gospod Markovič, slikar v Rožeku, podaril je krasno sliko Cirila in Metoda „podružnici sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico1'. Načelništvo omenjene podružnice čuti se dolžno, gospodu Markoviču na tem prelepem daru izreči svojo naj-toplejšo zahvalo. Ob jednem pa si dovoljuje, priporočati omenjenega gospoda slavnemu občinstvu za vsa slikarska dela. Na V o Čilu, dne 19. novembra 1889. Načelništvo. Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob V28. uri zvežer v gostilnici hotela ..zum Sandwirth44, kjer imajo odmenjeno svojo sobo, takozvani „Clubzimmer“ koj pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli! Salvilo. Načelništvo „podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" vabi najuljudnejše vse družbenike in prijatelje našega društva, da se v velikem številu udeležijo III. letnega zbora, ki bode na prvo adventno nedeljo dné 1. decembra 1. 1889. ob 3. uri popoludne v Brugerjevi gostilni na Vočilu. — Dnevni red: 1. Nagovor na- čelnikov. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in knjižničarjevo. 3. Yolitev dveh pregledovalcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Domača zabava s poučnim govorom, deklamacijami, različnimi govori in petjem. Na Vočilu, dné 19. novembra 1888. Načelništvo. Loterijske srečke od 16. novembra. Line 20 57 80 39 61 Trst 31 62 89 46 13 Tržno poročilo. Sladko seno . 2 gld. 60 kr. V Celovcu je Mren: kislo .... 2 n 30 „ pšenica po . . 5 gld. 35 kr. a nn S idillici • • • m y} 1U „ meterski cent (100 kil). ječmen . . oves . . . • -*• n • « • 2 „ n n 30 „ Frišen Špeh ki. maslo . . . — gld. 62 kr. 1 * - * hej da . . turšica . . • 4 „ 10 „ mast . . . — v n • 3 „ 40 „ Navadni voli 100-120 gld. pšeno . . • 6 „ 50 „ pitani voli . 130-180 „ proso . . • V n junci . . . 60— 80 „ grah . . krave . . . 60-120 „ repica . . fižol, rudeči • n 80 „ junice. . . 50- 70 „ ■ 5 „ 60 „ prešički 3- 15 , Oglasila. Malo posestvo na prodaj. Tik državne ceste je na prodaj hiša z njivo, travnikom in gozdnim deležem (vse skup obsega 9 oralov in 97 štirjaških sežnjev) pod dobrimi pogoji. Kje? pove uredništvo „Mira“. I cm o l/moflia Hiša z enim nadstropjem litilCUjci. in hlev, 27 oralov gozda, 17 oralov njiv, 9 oralov travnika in paše, vsega skupaj 56 oralov, veliko lepega sadnega drevja, 21l2 uri na južni strani od Celovca, s celim „fundus instruktusom" se iz proste roke prodà. Več se izve pri uredništvu „Mira“. Preša za olje. Podpisani mlinarski mojster v Pogačnikovih mlinih v Velikovcu priporočam slavnemu občinstvu svojo novo postavljeno stiskalnico za olje. Od 1. decembra t. 1. naprej sprejemal bom semena v ta namen k meni pripeljana; ali pa grem sam po-nj do železnice, ako se mi pošlje do Sinčevesi (Kuhns-dorf) in se mi pošiljatev s pismom ali dopisnico naznani. Vsako naročilo se bo hitro in točno izvršilo. Jože Špetav, mlinar. Y zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar na svitlo prišel •>Nemško-slovenski ročni slovar;;- od Antona Janežiča. Tretja, popolnoma predelana in pomnožena izdaja, oskrbel Anton Bartel, c. k. gimn. prof. s sodelovanjem tovarišev: A. Kaspret, M. Petelin, J. Pichler, L. Pintar, M. Snhač in A. Tavčar. Cena mehko vezanemu iztisu 3 gld., vezanemu v polusnji 3 gld. 50 kr. in v polprtu 3 gld. 35 kr. — Po pošti prejet 15 kr. več. lanOT Hafnar* Pekovski mojster v Borov-JuIlC£ Fedi Mol , Ijah (Perlach), išče učenca, ki je dovršil ljudsko šolo. Zaloga moke jj^ iz Magereškega mlina _ v Celovcu, šolske ulice št. 18 „pri zlatem Križu44. Priporočam vsake vrste moke, liajdovo, turšično (sirkovo), rženo in pšenično -št. O za IG'/a kr., kdor vzame več ko 25 kil. S& Nadalje sladkor (cuker), kavo, suhe češplje, v» špirit in drugo tržaško blago po najnižjih cenah, inf ^ Vsak dan frišne droži. ^ Peter Mayer. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s Piccoli-j evo Esenco za želodec, koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelo-vatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju. IjSP Izdelovatelj jo pošilja v zabojčekih po 12 steklenic za 1 gld. 26 kr.; poštne stroške trpe p. n. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno na Koroškem: v Celovcu lekar Thurnwald na Novem trgu, E gg er (pri angelju) v kolodvorskih ulicah št. 3, v Trbižu (Varstvena znamka.) Siege 1, v Beljaku dr. Kumpf inScholz,in večina lekarn na Kranjskem, Štajerskem, v Trstu, na Primorskem, na Hrvatskem, v Istriji, Dalmaciji in v Tirolih. ITdor si želi oskrbeti po ceni iu trdnove-14 zane slovenske molitvene, učne in za-tAbavne knjige, obrne naj se zaupljivo do Anton Mader-ja, knjigotržca in knjigoveza v Pliberku na Koroškem. | Suhe hruške in češplje kakor tudi 1 orelxe kupuje po najvišji ceni J. K. ^moliAiltei:* v Celovcu, Domgasse št. 16. !!!AOVO! XOVO! AOVO!!! Najnovejša ročna mlatilnica na jermene brez zobčastih koles. Mlatilnice, izvrstno sestavljene , ročno, vitalno, vodno in parno delovanje. Vitala, ležeča ali stoječa, stalna ali preva-žalna na 1—6 živinčet. Škoporeznice najnovejše in najizvrstnejše, 30 raznih vrst. moko, reporeznice. Stiskalnice za seno, najnovejše in izborne sestave. Vinske stiskalnice, sadne stiskalnice, mlini za sadje na državni razstavi dunajski oktobra 1888 odlikovane s 5 največjimi odlikami. Dr. Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri U^PH. MAYFARTH-u «& Comp.. tovarne gospodarskih in vinarskih strojev, livarna in fužina na par, Dunaj II. Eranlcobrod o/jVI. in 15 er oli ii. Obširni katalogi na željo gratis in Iranko. Bazprodajdlci se vsprejmó. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji. jKxxxx>: