ga koriti Wtv J|udatva. ûelâv-opr»vlè#ni do |k liar producêra|o.
pap«r ta davoiad th* ini«r««ia of tho >rkin# cl«M. Work-w% arc «nittled to all what th*v producá.
Stev. (No.) 261.
S»i«rs4a« iMOBd-Wui a»tt»r, Dm. I, HOT, »I it. pmx of fio. alOktaMO 111. ODdw ib. Aci of Co*(r«M .f Mir.k tr4. lArtt.
Office: 2146 Blue Island Ave,
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
naétavllko v okl»ps|u-kl a« nahaja pol«g va-èega naalova. prilsplfa-natfa apodal ali
na ovitku. Ako (262)
I« it«vilka
toda) vam i prihodnjo itovllko naèega lista po-taéa naročnina. Prosimo f ponovit« )o tako|.
Chicago» QU tO. septembra (September) 1912.

;(anovi| shodi — sijajen uspeh.
Poročil» i/ naselbin, kjer so se
0	|*daj vršili «Kristanovi shodi,
o sijajnem uspehu teh iov Vsako, še tako optimi-pričakovanje je bilo izpol-
Udinkujori Kristanov govorni fri talent mora ganiti največjega jgfcrkneža. največjega zaspanca n brezbrižnega. Najbolj zagrize-.i ftarokopitneži. ki so imeli do ih1hj za socializem samo pomilo-in zaiiičevalen nasmeh, s.» ifrazili po »hodu odločno za so-
fialiiem.
^KvtluM-it.ia za shod in soeiali »m nikjer ni manjkalo. l*dt*lež-na shodih j»' nadkrilil» vsako Jkovanje Poleg Slo\eliee\ in Kmtov so se shodov udeležili li Poljaki. Slovak in druge Inosti. Zelo častno je bilo «*» pano ni vaeh shodih lenstvo a je pokazalo izvanredno veliko vdušenja za Kristanova izvaja. S tem so naše žene pokale, da so dovzetne za sociali-a, treba ga jim je samo prav umljivo raztolmačiti. Vsi udeležbi ki Kristanovih jo v se strinjajo v mnenju, da >r zamudi Kristanov shod. za-j veliko ter je ves trud in vsi ški. ki so zvezani s temi sho-
1	naravnost malenkostni, ako se terjajo a pravo vrednotijo in
»nov shodov. Zatorej sloven i delavci, ne zamudite Kristana shodi» v vaši ali sosedni •1 bi n i!
|Ddni£ Kristan v New Yorku.
ft zadnji številki smo poročali li denuneijaciji Kristanove naselniškim oblastem. IV j« je časopisje prineslo izjavo lelniške oblasti da s<Mlrug Sristan ni l>il pridržan zaradi pnuncijacije. ampak zaradi dravstvenega stanja. Sodrug Cristan sam pa trdi in za to go-orijo številni drugi dokazi, da e ta izjava neresnična in da ho-ejo oblasti nametati javnosti sek v oči ter tako opravičiti oje neutemeljeno početje. Da je bilo prvotno poročilo re-ično, kaže dejstvo, da so chi-ški sodrugi že nekaj tednov ed Kristanovim prihodom dobili poročilo o nameravani dentin-iSijaciji. Poleg tega pa kaže slajšo vest naselniških uradnikov to, da so sodruge, ki so se zavzeli zanj, nalagali, da Kristana sploh ni na Ellis Island-u. Sodrug Kristan je bil po zaslišanju izpuščen v nedeljo 1. septembra ob desetih dopoludne. Se istega dne po-poludne je govoril na pikniku nemškega časopisa "Volkszei-tung."
Shod, katerega so nameravali prirediti hrvaški sodrugi v New HTorku se iz raznih zadržkov ni Kršil. Mesto tega je sodrug Kristan govoril na shodu štrajkujo-čih krmarjev. Na obeh shodili je govornik izzval veliko navdušenja in aplavza. ta hrvaške sodruge v New Vor. bo Kristan govoril ob svojem rat^ku v domovino.	,
Neznosna draginja v Nemčiji.
Iz Berlina poročajo, da se je izvrševalni odbor socialistične stranke zavzel za agitacijo zoper neznosno visoke cene živil.
l*rotestni shodi se vrše po vsej Nemčiji zoper visoke cfcne mesa, molče in krompirja. Na teh shodih se tudi zahteva, da vlada takoj sTttiče državni zbor, ki naj vse potrebno ukrene, da se to neznosno breme draginje olajša. Cene mesa so predzadnji teden zopet poskočile. Sunka stane od 35— 47 e funt; pšeničua moka stane 9 c funt.
V nekaterih mestih na Saškem so ženske napadle mesnice. l'pra-Ve mnogo mest se pripravljajo za obsežno od pomoč za prihodnjo zimo. Mesta kupujejo velike ko-lečine krompirja, katerega nameravajo prodajati meščanom po najnižji možni ceni.
Socialisti zahtevajo znižanje ali odpravo eolnine, da bo tako mogoče dobiti omenjen:» živila od drugod. Potnan-! moke in krompirja je «plošno zato je znižanje alt odprav« uvoz-nine neobhodno potrebna.
ko napreden je Roosevelt, o kaže dejstvo, da je utihota V svojo stranko celih 21 točk ^Btoeialist ične ¡platforme, zoper katero je še pred kratkim klical m pekel. O Kooseveltu se lahko reče. da napreduje, o bo vst rajal na tej poti. bo
par letih socialist?!
• •
■Oosevelt je imel sedem let ča-in Ta ft štiri," da bi kaj stori-7?i delavce. Delavci vedo. tla len izmed njiju niti z mazin-ni ganil za izboljšanje njiho-položaja Največja ne«m;sel fit rji n i delavcev bi hila. ako bi pustili ponovno praktieirati njihov račun.
Višja družba.
Pred kratkem je poginil multi-milionarju v New Yorku W. Ga-tes-u pes. Tega so balzimirali, položili v dragoceno krsto ter ga peljali pokopat v Port Arthur Texas. Za dosti ljudij. ki so u-mrli istega dne v New Yorku in ki so bili skrajno siromašni, je zadostovalo par neostruženih desk za zadnje bivališče.
Kornelij Vanderbilt je pred kratkem priredil bal, kojega sijaj je poveličevalo 24 giediskih igralk. Na tem balu gostje niso pili druzega kakor Šampanjec in to kar iz vrčev. Kopanje v mesečini je zaključilo to ekstravagan-tno razkošje, kakeršnemu bi celo na kraljevskih dvorih težko dobili par. — Kaj poreko k temu sramotno nizko plačani Vantler-biltovi delavci, je drugo vprašanje.	_
Vzorno strankarsko delo.
Pravkar je izšlo poročilo strankinega vodstva socialno demokratične stranke v Nemčiji, ki kaže na vseh poljih veselo napredovanje Članstvo strankinih organizacij se je pomembno povečalo .Okrožne organizacije so štele 30. junija t. I. 970.112 članov, med temi 130.371 članic. Ker se je končalo prejšnje leto z 836.-562 člani, med temi 107.693 ženskimi, znači letošnje leto naprej dek 15.9 odstotkov proti 16.1 odstotek v prejšnjem letu. Moški člani so se pomnož li za 15.2 odstotka, ženski za 21 odstotkov.
Impozantno sliko nam kaže strankino časopisje! Vsi strankini listi so imeli 30. junija 1. 1912. nad 1,478.042 naročnikov, v primeri s prejšnim letom znači to število sijajen napredek za 171.-577 naročnikov več! Mogočne številke, ki morajo zbuditi v slovenskih socialistih resno premišljevanje.
število socialno demokratičnih deželnih poslancev je v teku ponovnega leta poskočilo od 36 na '¿24. Odkar se stranka udeležuje tudi občinske politike, tudi Jo u-spešno napreduje. Stranka ima v 470 mestih 2531 in 2680 lmečkih občinah 7953 zastopnikov: razen eg.i v 50 mestih 103 magistratne svetnike in v 157 kmečkih občina 204 člane občinskega načelst-va.
Tudi mladinsko gibanje lepo napreduje. Število naročnikov mladinskega lista " Arbeit er ♦ Ju-(fendf/ je poskočilo od 65.000 na 80.100,
S ponorom in samozavestjo lahko gleda naša bratska stranka v Nemčiji na svoje tlelo. Nam slo. venskim socialistom pa sijajni na nretlek socialne demokracije v Nemčiji kaže, tla naša stvar mors naprej do zmage in za to je treba neumornega dela.
Ženska;volilna pravica.
3. septembra so se vržile v državi Ohio volitve o spremembi konstitucije za to državo. Med drugimi spremembami je bila tudi točka o ženski volilni pravici. To točko je večina volileev kljub živahni agitaciji sutragetek, socialistov ter drugih ženski volilni pravici naklonjenih elementov zavrgla ter tako ženske izročila usodi, katero ji določuje moški spol.
Peticija, ktera se je pripravljala v državi Illinois z namenom, da se tla Ijlinoiškim volilcem na glasovanje, naj U dobe ženske te države enako volilno pravico, ni dobila zadostno število podpisov, vsled česar je ta akcija |>o-rirjena zopet v ozadje.
Neuspeh teh dveh velevažnih akcij priča o nerazsodnosti in nezavednosti volileev leh dveh držav. Pri večini pač še vedno prevladuje mnenje, tla naj se ženska briga samo za tlom in tla nima v javnem življenju, zlasti v politiki, ničesar iskati. Pri tem pa popolnoma prezirajo dejstva, da je žena, bodisi kot gospodinja, mati, delavka ali kar že, enako za-intersirana v javnem življenju kakor mož. Iz tega je torej razvidno. tla se godi ženi velika krivica, ko ji moški — volilci odrekajo enakopravnost v politiki.
Nikakor pa nas ne smejo oplu-šiti ti trenutni neuspehi! Zapomnimo si tlobro nauk, ki so ga nas naučili ter pojdimo s podvojeno silo na tlelo. Nezadostna izobrazba in nerazsodnost delavskih mas in volileev, ki izhajajo iz ujih, so največja ovira enake volilne pravice za ženske. Neiz-obrazba in nerazsodnost pa se dasta odpraviti. Poučiti in izobraziti nevedno in nerazsodno delavstvo pa si smatra socialistična stranka za svojo prvo nalogo. Zato je1 dolžnost vsakega zavednega delavca vsakega socialista, da privaja nerazsodne tovariše do spoznanja in sicer s tein, tla širi med nje socialistično časopisje in literaturo:
Trpinčenje jetnikov.
V državni* ječi v Jackson, Mich., so se jetniki uprli zaradi neznosnih razmer, katerim so izpostavljeni. Upravi se je posrečilo kmalu zadušiti upor in vse gre po starem tiru naprej. Toda barbarski naturi uprave to ne zadostuje. Voditelje upora sedaj mučijo prav na divjaški način. Devet jih je bilo neusmiljeno biča-nih. trije so bili tako pretepeni, tla so se onesvestili in tla sedaj leže v jetniški bolnišnici. Okrog trideset d nizih so mučili na razne barbarske načine, ki no še danes v navadi v ameriških jetniš-nieah in ki so v resnici ostuden madež na kulturi dvajsetega sto-letja.
Socialistični nauki se danes o-znanujejo v več kakor šestdeset jezikih. V socializem veruje danes okrog 30 milionov oseb.
Tako obsežno gibanje se ne more pojaviti brez vzroka ter obstajati in se nadaljevati brez vzvišene naloge. Izogibati se socializmu je nemožato. prezirati ga, je smešno, za vratno napadati ga, je pobalinsko. Treba je zavzeti -p zanj in ga razumevati,
Socializem je lahko umeti. Kljub vsem neresničnim izjavam je filozofija socializma neverjetno enostavna in njegov program jasno določen.
Delavce se poti in trutli, da m rejo delodajalčevi otroci štu-<1 rati po raznih višjih šolah, pri tem ko delavčevi otroci niti nor-malke nimajo časa dokončati, ker jih pomanjkanje sili v tovarno !
• a
IVi letošnjih predsedn ikih volitvah ho volilo 1.158 000 žensk,»
Položaj v W. Vlrginiji.
Promet v po rudarskem štraj-ku prizadetih krajih je docela u-stavljen; tudi bu*el premoga se tie izkoplje na dau. Nad vsem tem ozemljem je razglašeno obsedno stanje in takozvan "Martov zakon" se strogo izpolnjuje.
Pri vsem brezobzirnem vojaškem despotizinu in kljub strogosti diktatorstva. se gibljejo štrajkarji dosti svobodnejše kakor so se poti barbarskim terorizmom od premogovnih baronov najetih stražnikov, ki se v .svoji iiizkotno*ti niso sramovali posluževati se najpotllejših sredstev v šikaniranju in Preganjanju mirnih štrajkarjev. -
Guverner Olassoek je imenoval komisijo treh mož: vladnega u-alužbenea. škofa in advokata, ki imajo natanki preiskati ve* prepir meti premogarji in njihovimi delodajalci Da delavci--ne morejo pričakovati od teh oseb posebne naklonjenosti, je več kot jasno. «Ker pa je krivda o izviru vseh nemirov očitno na strani grabežljivih premogovnih podjetnikov, komisija pri največji pristranosti ne bo mogla oporekati opravičenosti štrajkujočili rudarjev in njihovega obupnega početja.
Minuli teden so rudarji iz sosednih okrajev priredili v glav« nejn mestu \V. Virgin i je Cbarle-st on u demonstracijo proti čuvajskemu sistemu, katerega so premogovni baroni upeljali z namenom, tla prisili štrajkujoče rudarje z brutalno silo nazaj v stari jarem.
Nova razkritja.
Da je politična mašina vladajočih kapitalističnih strank in vse, kar je ž njo v zvezi do skrajnofeti korumpirano, pričajo številna razkritja, katerih ameriški javuosti skoro nobeden dan ne manjka.
Te dni so prišli na *led oba ein i korupciji v Clinton countv, Iowa. Porotna preiskava je dognala, da so okrajni uradniki goljufali o-krajno blagajno skozi celih zadnjih dvajset let. Tem uradnikom so pomagali razn)i podjetniki, kakor mostovni. tiskovni in dr., ki so izvrševali okrajna dela. Za vse te ljudi je bila okrajna blagajna bogate jasli, iz katerih je skušal vsakdo kar največ odnesti.
Etfior in Oiovannitti.
Obrambni odbor za v ječi se nahajajoča italijanska delavska voditelja izza Časa zadnjega tekstilnega štrajka v Lawrence, Ma-sschus., je prejel od glavnega iz-vrše val nega odbora Zdruaen h rudniških delavcev v Ameriki (L\ M. W.), ki zastopa okrog 300.000 rudarjev, protest zoper nepravično postopanje Lawrence-«sk i h t.Plasti napram Kttor-u in Giovannetti-ju. IVotest je naslonjen na guvernerja Foss-a.
Iz New Yorka poročajo, da bodo na 30. septembra štrajkali vs; člani organizacije Industrialni delavci sveta (I. W. \V.) kot protest zoper držanje v ječi zgoraj omenjenih voditeljev.
Na željo newyorskih milijonarjev, je poslal predsednik Ta ft zvezino mornarico v Niearaguo, tla brani in varuje interese newyorskih milionarjev. Taft hoče sploh v Mehikanski revoluciji posredovati ter tako ustreči želji svojih "boss-ov", od katerih zato pričakuje lepo število dolarč-kov za svoj volilni boj. Taft se pač v polni meri zaveda svojih koristi in želeti je, da bi ga vsi delavci v tej zavednosti snemali.
•	a
Roosevelt je mnenja, tla bo objavljenje viseli manipulacij posameznih trustov v časopisju odpravilo vsa industrijska zla. Potemtakem bo treba samo v čas«*-pisih naznaniti, kadar lm delavec vsled brezposelnosti stradal in
vse bo 44hII right'M
•	•
Zvezin kongres je zaključil zasedanje. Za zvezino vlado je določil en hilion dolarjev. Kolik tlel te ogromne sVote bo prišel na delež splošnih ljudskih interesov, je drugo vprašanje,
Kristanovi shodi prihodnji teden.
Nedeljo, 15. sept. — Cleveland in Collin wood, O.
Ponedeljek, 16. sept. — Har-berton. O.
Sreda in četrtek, 18. in 19. sept, — Kansas Otv, Kans.
Petek, sobota, nedelja, 20. 21 in 79. sent. — Milwaukee, Wis.
Katoliška morala.
Zloglasni duhovnik W es lev I lili stresa sedaj svojo krščansko ljubezen na socialiste. V svojem gpvoru v Slijelbyville, Intl., je dejal. tla bi bilo treba vse socialiste postreliti ali pa posaditi na električni stol.
Nam se zdi docela nerazumljivo. kako inora reve rend H i 11 spraviti v soglasje svojo naziran-je v. najvišjo zapovedjo svoje vere: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, pa naj prijatelj ali sovražnik. Vsekakor je danes veliko duhovnikov, ki niso duhovniki.
Iz raznih vladnih poročil je razvidno, da so razne korporaei-je v prvi polovici letošnjega leta plačale $1,171 milionov dividend svojim delničarjem, torej nad en hilion. Ta vsota presega nema-le stroške vse zvezine vlade za 171 milionov dolarjev. Ako razdelimo ta dobiček med v*e prebivalstvo Zdr. držav, pride na vsakega prebivalca skoro 13 dolarjev.
Vsekakor pa to še ni ves pro-fit. kajti profit neštevilnih pre-knpovaleev (privatnih in združenih) tu ni vštet.
Ta ogromni profit prihaja iz <1 veli virov. I^rvi vir je znatno premalo plačano delo delavskih mas. drugi vir pa so visoke cene. katere morajo ljudje plačevati za produkt. Iz tega je razvidno, tla delavec ustvari dosti več dobička, kako pa dobiva sam plače za svoj trud.
• •
Sodrug Perin je preti kratkem govoril v Little Ročk, Ark. Za njim je govoril sodnik, demokrat Kvans ter napadal socializem. Sodrug Perrin je vspričo poslušalcev pozval Evans-a na javno debato . Sodnik je poziv sprejel z željt). da se debata vrši enkrat pozneje. A takoj drugi dan je Perrin dobil od Kvansa pismo, tla debate ne sprejme .— Slabo znamenje !
Deželni zbor v Tokio, Japonsko. je dovolil na izredni seji 1,500.000 jenov kredita za pogrebne slovesnosti umrlega mika-da. Vsi stroški za pogrebne slo-Vesnosti znašajo nad dva miljona jenov! Del stroškov plača cesarska rodbina. —
• Za ta nepoltreben in nesmi-slen luksus ni nikoli škoda denarja. za zboljšanje nepopisne bede preprostega ljudstva, je pa škoda vsakega centa!
V procesu zaradi revolte saper-jev so obsodili na Ruskem 15 vojakov na vislice, 112 na prisilno delo. 79 na kaznilniško delo, 15 jih u vrste v disciplinarni bataljon, 7 pa so jih oprostili.
Delavci tlela jo za svoje izkoriščevalce talili 'ttristoštiriinšestde-set dnij na leU«, prav bi bilo. ko bi eden dan — dan volitev posvetili svojim interesom. •
Ameriška delavska federacija je končno vendar dosegla, tla smejo p-stati poštni vtlužbenci člani te delavske organizacije. Svet se pač suče!
Leto (VoL) VIL
Delegatom Slov. Nar. Pod. Jednote. -
Vse napredno gibanje slovenskega ameriškega delavstva, kar
kor tudi ''Proletaree" sam, je v tesni,zvezi z članstvom S. N. P. J.
Oitatelji "Proletarca" so v veliki večini tudi člani te vrlo napredujoče podporne organizacije. Njihova požrtovalnost in navdušenje za naš list, se je često pokazala v veliki meri.
Kadar je bilo treba spraviti kako posebno izdajo "Proletar-a ' med širše mase slovenskega delavstva, tedaj so se vselej odzvala društva S. N .P. »J. našemu pozivu h solidarnostjo, ki je lastna samo zavednem delavstvu, ter tako znatno pripomogla pri našem delu — agitaciji za razšir« jannje socialističnih idej.
Za svojo povzdigo je pričel 'Proletarec" z akcijo za tiskovni fond. Akcija — zbiranje fonda je uspelo nepričakovano hitro in povoljno. Pri tem uspehu so znatno sodelovala lokalna društva te podporne organizacije. Na njihovih sejah, veselicah in drugih prireditvah se je agitiralo za naš list vsak čas ter pobiralo prispevke za ta za napredek tega delavskega lista velevažni fond in sicer z nepričakovano povoljniuf uspehom.
Njihova hvalevredna zavednost je segala v nekaterih slučajih tako daleč, da je društvo volilo znaten prispevek za Proletarčev tiskovni fond tudi iz svgje lastne blagajne. S tem so člai*i pokazali, da vedo ceniti vrednost "Proletarca" za probujo slovenskega proletariata v Ameriki iz Jeme nevednosti, nezavednosti in brezbrižnosti v novo življenje, življenje probujenja, razredne za. vednosti, v življenje neizprosnega boja za rešitev izpod težkega kapitalističnega jarma, v življenje pravičnosti in gospodarske neodvisnosti.
Zatorej so delegat je S. N. P. J., ki se snidejo prihodnji pondeljek v Milwaukee. Wis., k peti redni konvenciji v velikem številu tudi zastopniki zavednih slovensko -ameriških delavcev. Članov te jednote.
Na f>odlajri tega kliče 4tProle-tarec" glasilo zavednega slovenskega delavstva, organiziranega v Jugoslovanski socialistični zvezi: Iskreno pozdravljeni 1
Vstrajnost soc. govornika.
V socialistični obštrukciji v tržaškem mestnem svetu je sodrug in občinski svetovalec Cerniutz govoril od 8. ure zvečer do poJ treh zjutraj; torej celih šest ur in pol. Na seji je prišlo do burnih prizorov zaradi dveh nelegalnih glasovanj. Končno je vzel podpredsednik Boechi Cerniutzu besedo in zaključil sejo. Govorniku so prinesli v sejo razne krepčujo-če pijače.
Hoj meti delavci in revščino
se bije že skozi vso zgodovino,
danes še ni dobojevan; dobojeval
ga bode šele socializem.
a a
Strajk še vedno traja v Ulair, Nev., in Hurley, Wis.! Ne hodite tja!
PIKNIK
Vsi slovenski delavci v Chicago in okolici so vabljeni na
PIKNIK
ki ga prirede vsi socialistični klubi v Cook Countv n nedeljo 15. septembra
v RIVERVIEW PARKU
v prid soc. volilne borbe. Vstopnina 25c. To bo zadnji
PTKNIK v Riverv!ew parku.
PROLKTARKC
UST 2A IMTIUtB DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laateik ia iadajataij:
MfMlttutki delavska tiskovna 4r«iks .
v Chksfo. III.
Mv*c«iaa: Z« Amarico $1.50 neilo lato. ISe aa »al lata. Za Evropa $2 aa calo lato. $1 aa pol Uta.
aaaaaa<« («m« /T^S/ ao^lat
PROLETARIAN «
Owaad aad pabUahad Evut Tvumt by
ftaatfc Stavk Wartusaa'f PabMshiaf Compaay C Škaf o, ¡iltaafe.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zveze ▼ Ameriki.	__
_BATU: Uaitad SUta. ud Caaada.
a yaar, TSc lor kali yaar. Foraija couatna« ti a yaar. $1 lor Satf yaar. «prumsiMO batu oa afraaiaaaL
NASLOV <ADDKBM|i
«PROLITARKC"
2146 Blue Island ave^Chicags 111
Mod delavskih organizacij.
Če človek nekoliko pogleda v pisano zgodoviuo vesoljnega človeštva, najde mnogo zanimivega, za kar se je moralo človeštvo že nekdaj bojevati.
Že od nekdaj hrepeni človek po iepsem in boljšem, si želi pravice ter bi hotel odpraviti vse krivice tega sveta. Toda človeško hrepenenje po pravici ter po lepšem in boljšem ni nič druzega nego dolga in trnjega pot posameznikov, ki so žrtvovali celo lastno življenje v to svrho, ki ps žal ni še do danes dosežena stvar — in krivice je še obilo na svetu. Še trpe gladn milijoni delavcev na eni strani, med tem ko se na drugi strani uživa vse najboljše, se živi v razkošju in z največjo potrato. Ogromna revščina na eni strani, neizmerno bogatstvo na drugi strani.
Naravno je, da uplivajo le slabe razmere in krivični družabni sistem na socialno življenje, tako, da se je začel boj, veliki socialni razredni boj po lepšem in po boljšem. Toda boj. ki je bil prej brutalen, barbaričen ter se zanašal le na silo, se je danes spremnil v toliko, ds se ustanovi organizirajo ter ss združenimi mo-čmi bojujejo v modernih delavskih in gospodsrskih organizacijah.
Nekdaj so bili le posamezniki, ki so bili kulture deležni, le posamezniki. ki so vodili celi svet in katerim so se narodi klanjali.
Ampak danes so se mliijoni brezpravnih delavcev tudi zavedli njih moči, ki razcepljene nič ne pomagajo, toda združene tvorijo velikansko silo.
Delavci so spoznali pravo pot, po kateri se mora izvojevati pravic» ter odstraniti krivica. In nastale so današnje strokovne organizacije, katerih moč dan na dan narašča in katerih število se dan na dan množi.
Porodila se je socialistična stranka, ki danes stopa po vsem svetu naprej nezmagljivo za dosego svojih stremljenj. Lahko se trdi, da je veliko delo, ki sta je že izvršili ti dve panogi delavskih organizacij v tem malem času. Toda še veliko premalo. O-gromno je še delo, ki se mora Se izvršiti. To, kar se je naredilo, je le komaj skromen začetek. Te organizacije morajo skrbeti, da potom lista, knjig^ brošuric in z živo besedo na shodih in predavanjih napravijo iz slehernega delavca celega, resnega moža v polnem pomenu besede, ki naj razume dobo in svet, v ksterem živi, ki naj sodeluje ne le kot številka v organizaciji, ampak kot živa moč. na katero se organizacija vsaki trenotek lahko zanaša.
Samo biti vpisan v organizacijo in redno plačevati prispevke ni dovolj. Treba se je tudi učiti ter druge poučevati, treba je vsaki dan. vsako uro, ob vsaki priliki agitiralk» prepričevati, delati »n skrbeti neprenehoma, da se pridobi nove člane, da se tudi tem članom dopove za kaj gre ter da se jih napravi zrele tudi za najhujše boje.
Ta nova socialna moč, ki danes vstaja v obliki političnih in strokovnih delsvskih organizacij, zbuja pri gospodi, ki sedi pri do-hro pogrnjeni in preskrbljeni mizi — grozo in strah!
in popolnoma naravno je, da skuša gospoda ohraniti uživajoče predpraviee in moč .na vse mogoče načine. V vse te delavske organizacije ne gospodje zaletnje-
jo kakor stekli psi ter rabijo dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi dosegli razcepitev mednarodnega združenja delavcev, da bi dosegli rairušitev solidarnosti in skupnosti, katere ravno tvorijo največjo moč delavskih organizacij.
Toda zastonj. Nova moč v podobi strokovnih organziaeij delavcev ter socialistične stranke se vedno močnejše razvija in u-veljavlja ter neprenehoma narašča; če se začasno morda tudi u-stavi in še celo nazaduje, se pozneje uveljavi ie z večjo silo in pomnoži še z večjo vehemenco.
Toda mogoče je, da se uspehi zakaanč, da se začasno zabrani napredovanje in naraščanje te naše nove moči. In ravno zato naj se sedaj vsak delavec, ki razume in čuti svojo dolžnost ter ki je spoznal resnico, postavi na bojno plan ne samo v bran lastne organizacije, temveč celo v dosego večje moči in večjega ee-špekta.
Ako vsak posameznik napravi svojo dolžnost, potem je vsako orožje nasprotnikov brezuspešno in brezpomembno.
Le pogumno stopaj tudi ti slovenski delavec, v bojno areno proti izkoriščevalcem in njih zavednim ali nezavednim branitel-jem in zagovornikom- pokaži tudi ti, da si spoznal v internacija-nalnih organizacijah novo moč, katere delež si tudi ti in katere naloga je odstraniti krivico in izvojevati pravico vsemu človeštvu!
Zdravniki o potrebi dopusta.
V socialno nazadnjaških krogih še vedno prevladuje mnenje, da je poletni popust za delavca nepotrebna potrata časa. Kako kri vičen je ta nazor, nas poučč izvajanja dr. Alfonza Pischerja v "Deutsche Industriebeamtenaei-tung'\ kjer pravi med drugim: Imamo bolehanja, kar mi potrdi vsak zdravnik, ki se peča z zdravljenjem. in jih ni mogoče drugače ozdraviti kakor potom spremene zraka. Niso to sicer nsjhujše bolezni, ki povzročajo popolno onemoglost za delo. Bledica, pomanjkanje krvi, nervoznost, obolenja sopil in še več drugih so bolezni, ki bolnika spočetka ne ovirajo mnogo pri delu. ki pa se polagoma razvijejo v hujše zlo, če se ne zdravijo in ozdravijo pravočasno. Bolniške blagajne v takih primerih že danes večkrat dovoljujejo primerna zdravilišča. Napačno je pa, če čakamo da bolezen izbruhne. Vaskdo vendar ve, da je boljše čuvati se bolezni nego jih zdramiti. Delavstvo je večinoma izpostavljeno pri svojem delu škodljivim vplivom. To velja posebno za tisto delavstvo, ki ima opraviti s strupenimi snovmi .mora delati v dušnih plinih in smradu; isto pa velja tudi za vse liste, ki vdihavajo mnogo prahu in imajo premalo časa za svoje prezračevanje in za zabave na prostem. Pri vseh teh milijonih oseb ne smemo čakati, če nam je blagor posameznika in človeštva« ploh pri srcu, da bi se pokazala bolezen sploh pri njih, nego odvrniti moramo bolezen pralno. In najboljši pomoček v tem pogledu je vsakoleten dopust. Omeniti pa še 'moram, da dopust dveh ali treh dni ne pomeni ničesar, često je še škodljiv. Kaj naj počne delavec tako kratek čast Dopust za od počitek mora trajati vsaj teden dni, če hočemo, da resnično koristi; le tedaj bo delavca osvežil telesno in duševno. — Tako zdravnik. V tem pogledu je potreba še mnogo zmisla za najnujnejše socialne potrebe.
IVERI.
Ker so mesarji v Pragi znatno podražili cene klobas in sličnih izdelkov, so delavci odgovorili podraženju z bojkotom. Socialno demokratični listi so prinesli tozadevne okliee.
v	• •
Za nočjo pride jutro in dan, — tudi kapitalistične noči ni več dosti, kajti veliko solnce socializma že vzhaja.
a a
Socializem je zaščitnik doma, kajti socializem hoče razmere tako urediti, da bo imel vsakdo svoj lastni dom.
Delavsko gibanje in socializem.
Karl Kautsky:
Socialisti nikakor niso že od vsega početka spoznali vloge, ki jo ima igrati bojujoči se proletariat v socialističnem gibanju. Seveda .je niso mogli spoznati, dokler ni bilo bojujočega se pro-letariata. Socializem pa je starejši od razrednega boja proletariata. Socializem je toliko star kakor nastop proletariata kot pojava velikih množic. Proletariat v tej obliki pa je obstajal dolgo časa, ne da bi pokazal samostojno življenje. Prva in tedaj edina korenina socializma je bilo sočutje, ki so ga občutili fil-antropi višjih razredov z ubožci in bednimi. Socialisti so bili najdrznejši in najdalekovidnejši teh človekoljubov, bili so tisti, ki so najjasneje spoznali korenine proletariata v zasebni lastnini proizvajalnih sredstev m ki se niso bali izvajati najkrasnejših posledic iz tega spoznanja. Socializem je bil najznačajnejši, najglobo-kejši in največji izraz meščanske filantropije. Tedaj ni bilo nobenega razrednega interesa, ki bi ga bili socialisti pozvali ua boj za svoje cilje; obračati so «e mogli le na navdušenje in sočutje idealistov v višjih razredih ; te so skušali pridobiti po eni poti z zape-Ijvimi orisi socialistične skupno sti, po drugi poti pa z živimi o-pisi sodobne bede. Ne z bojem, ampak z mirno besedo naj bi se bogatini in mogočniki pregovorili, da bi dali sredstva za temeljito omiljen je gorja, za ustanovitev idealne družbe. Kakor znano, so socialisti te dobe zatnan čakali na miljonarje in kneze, katerih velikodušnost naj bi odrešila človeštvo.
V prvih početkih 19. stoletja je pričel razodevati proletariat znamenja samostojnega življenja. V tridesetih letih že opazimo na Francoskem in zlasti na Angleškem krepko delavsko gibanje.
Toda socialisti so mu stali brez razumevanja nasproti. Niso smatrali za možno, da utegnejo ubogi, nevedni, sirovi proletarci kdaj dospeti do tiste moralne višine in družabne moči, ki sta potrebni za izvedbo socialističnih teženj. Toda do delavskega gibanja niso gojili samo nezaupan* ja. Delavsko, gibanje jim je bilo neprijetno že iz tega razloga, ker jim je pretilo odvzeti važen dokaz. Zakaj meščanski socialisti so mogli le tedaj upati, da bo občutni buržvazijec izprevidel potrebo socializma, če se jim posreči dokaz, da je to sredstvo edino, ki more bedo vsaj nekoliko ublažiti, da je vsak poskus oblažitve bede, povzdige nepose-dujočih v moilerni družbi brezuspešen, in da je proletarcem ne-možno dvigniti se iz lastne moči. Delavsko gibanje pa je pognalo iz predpogojev, ki so bili v nasprotju s tem naziranjem. Temu se je pridružila še druga okol-nost. Razredni boj med proleta-riatom in huržvazijo je seveda razsrdil zadnjo proti dvigajočim se proletarcem. V očeh meščanstva so se spremenili prolelarci iz obžalovanja vrednih nesrečnikov, ki se jim mora pomagati, v ničvredno svojat, ki se mora pobiti in potlačiti. Glavna korenina socializma v meščanskih krogih, sočutje z ubogimi in bednimi. se je pričela sušiti. Socialistični nauki sami se niso preplašeni buržvaziji nič več zdeli nedolžna igrača .ampak skrajno nevarno orožje, ki utegne priti množici v roke in s tem provzro-čiti neizrecno zlo. Skratka, Čem močnejše je naraščalo delavsko gibanje, tem težja je bila socialistična propaganda v gospodu-jočih razredih, tem sovražneje so nastopali ti proti socializmu.
Dokler so bili socialisti mnenja. da morejo priti sredstva za dosego socialističnih ciljev samo iz zgornjih razredov, so morali biti do delavskega gibanje; ne le nezaupni, ampak pogosto celo odločno sovražni in morali so se nagibati.k mnenju, ds nič ne škodi bolj stvari socializms. ks-kor razredni boj.
Odklanjajoče stališče meščan-•kih socialistov napram delavskemu gibanju seveda ni ostslo
brez vpliva na stališče delavskega gibanja do socializma. Če ni dobil dvigajoči se del proletariata v svojih bojih pri teh socialistih ne le nobene zaslombe, ampak preje odpor, Če je bila nevarnost, da mu njih nauki vzamejo pogum namesto, da bi ga podžigali, potem pa se je moralo v proletariatu le prelahko vgnez-diti nezaupanje in nenaklonjenost do skupnosti socialističnih naukov, in ne samo proti njih porabi za boje sedaujosti. To sta pospeševali brezmiselnost in ne-izobraženost, ki sta vladali v množicah tudi bojujoČih se pro-lctarcev v začetku delavskega gibanja. Tesnoba njih obzorja jim je otežkočila pojmovanje končnih ciljev socializma, prav tako še niso imeli razsodne in ja' sne zavesti družabnega stališča in nalog njih razreda; občutili so samo moten razredni nagon, ki jih je učil, da so bili nezaupni do vsega, kar je prihajalo iz burž-e, to;ej tudi do tedanjega socializma iu do meščanske filantropije sploh.
V marsikaterih delavskih plasteh, zlasti na Angleškem, je pognalo tedaj nezaupanje do socializma globoke korenine. Posledi" ca tega nezaupanja je deloma — poleg mnogih drugih razlogov — pripisati, zakaj je bila Angleška do zadnjih dveh desetletji prej-šnega stoletja skoro popolnoma nedostopna socialističnim težnjam, čeprav zavzema novejši socializem do delavskega gibanja povsem drugo stališče kakor meščanski utopisti.
Čeprav pa je časi zazijal med bojujočim se proietariatom in socializmom š$ tako velik prepad, vendar se socializem tako zelo vjema s potrebami globlje mislečegs proletarca, da so se mu celo tam, kjer so zavzele množice sovražno stališče do socializma, rade pridružile najboljše glave delavskega razreda, v kolikor so imele priložnost sesna niti se z njegovimi nsuki. In ti proletarci so naziranja meščan skih socialistov važno predraga čili. Njim se ni bilo treba kakor meščanskim socialistom ozirati na huržvazijo, ki so jo sovražili in se proti njo^ srdito bojevali; mirni socializem meščanskih u-topistov, ki je hotel roditi odrešenje človeštva s pomočjo najboljših elementov zgornih razredov, se je spremenil pri delavcih v nasilen, revolucionaren socializem. ki ga naj izvedejo prole-tarske pesti.
Ali tudi ta prvotni socializem ni imel nobenega razumevanja za delavsko gibanje; tudi on je zavzemal sovražno stališče do razrednega boja ali vsaj do njega najvišje oblike, političnega razrednega boja. Seveda iz drugih razlogov kakor meščanski u-topiati. Znanstveno mu je bilo ne možno, da se otrese meščanskih uttopistov. Proletarec si mora v najboljšem slučaju prisvojiti le del tistega znanja, ki ga je obelodanila meščanska učenost, in ga obdelati primerno svojim namenom in potrebam, manjkajo pa mu — dokler ostane proletarec — sredstva in čas. da bi zna nstvo samostojno dvignil nad tisto meno, ki so jo dosegli meščanski misleci. Tako je moral imeti tudi prvotni delavski socializem vse bistvene znake utopizma: nobene slutnje ni imel o gospodarskem razvoju .ki ustvarja materialne elemente socialistične produkcije ter z razrednim bojem vzgaja in vodi do zrelosti tisti razred, ki je poklican, da se polasti teh elementov in ustvari iz njih novo družbo. Kakor meščanski utopisti so verjeli tudi ti proletarci. da je družabna oblika poslopje. ki se da poljubno sezidati po preje določenemu načrtu, če so le sredstva in prostor tu. Moč, da oskrbe gradnjo .so si prav tako krepki in drzni kakor naivni proletarski utopisti prisojali; šlo ie samo za to. da si priskrbe potrebni prostor in potrebna sred-stvs, Seveds niso pričskovsli no-benegs miljonsrja in nobenega knezs, ki bi jim dal oboje na razpolago. revolucija nej bi preskrbela vae potrebno, ds se staro
poslopje podere, da se stare moči •ujejo in se izroči Unajditelju
ali majhni akupini iznajditeljev novega stavbnega načrta diktatura, ki bo dala novemu zveličar-ju zmožnost, da postavi poslopje socialistične družbe.
V takem naziranju ni bilo mesta za razredni boj, Proletarski utopisti so pregrenko občutili bedo, v kateri so živeli, da ne bi nepotrpežl^jivo zajitevali nje ne-zamudno odstranitev. Čeprav bi bili smatrali za možno, da bi utegnil razredni boj proletariat polagoma povzdigniti in ga nap£a-viti zmožnega za nadaljno izpo-
fiolnjevanje družbe, bi se jiui bi-l>'zdelo to postopanje mnogo pre obzirno. Toda verjeli niso na to povzdigo. Stali so v začetkih delavskega gibanja, proletarske plasti, ki so se ga udeleževale, so bile neznatne, in meti temi maloštevilnimi bojujočimi se proletarci so bili le posamični ljudje, ki so imeli pred očmi več kakor zaščito svojih trenutnih interesov. Zdelo se je brezupno, da bi bilo možno vzgojiti veliko množico prebivalstva k socialističnemu ntišljenju. Edino, kar bi mogla storiti ta množica, je bil izbruh obupa, v katerem je uničila obstoječe razmere in napravila pot prosto za socialiste. Čim slabše se je godilo množicam, tem bliže je moral, tako «o sodili prvotni delavski socialisti, biti trenutek, ko jim je bil položaj tako neznosen, da so razsuli družabno stav bo, ki jih je tlačila. Boj, da se delavski razred polagoma pov zdigne, po naziranju teh socialistov ni bil le brezuspešen, am-|jak je bil odločno škodljiv, ker so neznatno izboljšanje, ki je u-tegnil mimo grede priboriti, napravila množicam obstoječe razmere manj neznosne in so s tem zavlekla trenotek njih povzdige in polagoma obstoječih razmer, s tem pa tudi trenotek temeljite odstranitve bede. Vsaka oblika razrednega boja, ki ni bila pre-računjena na popoln prevrat obstoječih razmer, toraj vsaka resna, uspešna oblika razrednega boja je veljala potemtakem v očeh teh socialistov za nič manjšega kakor za izdajstvo na stvari človeštva.
Minilo je že več kakor pol stoletja, odkar se je pojavilo v de lavskem razredu to naziranje, ki je imelo svojega najženialnejšega zastopnika v Weitlingu. To naziranje še danes ni umrlo. Nagibanje k njemu se kaže v vsaki proletarski plasti, ki se pripravlja, da vstopi v vrste bojujočega se proletariata kaže se v vsaki deželi, katere proletariat se začenja zavedati svojega nedostojnega in neznosnega položaja in se polagoma navzema socialističnih tendenc, ne da bi imel jasen vpogled v družabne razmere in ne da bi si prisojal moč za vztrajen razredni boj; ker pa se vedno nove proletarske plasti dvigajo iz močvirja, v katerega jih je potisnil gosp. jazvoj in ker so vedno nove dežele žrtve kapital. proizvajanja in proletarizi-ranja. se utegne to naziranje prvotnih utopičnih delavskih socialistov vedno na novo pojaviti. To naziranje je otroška bolezen, ki preti slehernemu mlademu prole-tarsfco - socialističnemu ftfbanju, ki še ni dospelo preko utopizma.
To vrsto socialističnih naziranj imenujejo dandanes anarhizem, nikakor pa niso nujno spojena z njim, ker ne izvirajo iz jasnega spoznanja, ampak iz nagonskega odklanjanja obstoječih razmer, se utegnejo vj^mati z najrazličnejšimi teoretičnimi stališči. Vseka ko pa se v novejšem času rada strneta sirovi in nasilni socializem prvotnega proletarca ter pogosto zelo občutljivi, nežno ubrani miroljubni anarhizem oglaje-nega tnaJomeščana, ker jima je ob vs.»h globokosežnih razlikah eno skupno: odklanjanje in celo sovraštvo do vztrajnega razrednega boja. zlasti do njega najvišje oblike,, do političnega boja.
Prav tako malo kakor meščanski je mogel proletarski utopični socializem premagati nasprotje med socializmom in delavskim gibanjem. Sicer so razmere časi vsiillle proletarski m ntopistom udeleževanje pri razrednih bojih, toda vsled njihovegs teoretičnega odklsnjajočega stališča to n-deleževanje ni privedlo do končne združitve socializms in delsv-«keg* gibanja, ampak je delsv-
Delavska predsedni. ika kandidata
«ta
Eugene V. Debs
za predsednika
Emil Seidel
za podpredaednlka
sko gibanje ^esedo rabimo n tem mestu v zinislu proletarskeg utopizma) povsod, kjerkoli se razvilo v veliko gibanje, v resni« ni razredni boj, prejalislej kiju svojemu dozdevnemu radikalii mu končalo v cehovakem sam — strokovnem ali samo — zt družnem gibanju.
ilMMMMMMIMIMIMMi
Stranka
mi sa»»i
Klubom J. S. Z. v uvaževanje.
Z mesecem oktobrom stopijo veljavo nova pravila, ki so bi sprejeta na konvenciji v Indiani polisu in potrjena po splošnei glasovanju strankinih članoi Člen 14. pravil, ki se tiče ueangli ških organizacij predoisuje, morajo v bodoče vsi klubi spadi i\ v County-State organizacijo da je tozadevne prispevke odr čunati direktno z ostalo svoto tajniku zveze, kateri potem svot odpošlje na pristojna mesta. Sv< ta za te prispevke je povpre< 5 c, v enih državah pa 7 c, ki znači, da bo za mesec oktoh treba poslati tajništvu zveze t liko večjo svoto. — Na ta nač bodo potem vsi naši klubi v Oou ty in State organizaciji.
Po novih pravilih in sklep eksekutive sknpne stranke, izd ja Charterje vsem organizacija tajnik državne organizacije in več tajnik zveze; tajnik zveze mo prijavi nov klub tajniku d žavne organizacije, nakar le-' pošlje na klub Charter.
Tajniki klubov so naproi da imajo to v spominu, da se pi tem ravnajo in da te uvedb upoštevajo.
Tajništvo zvest.
IZVLEČEK SKLEPOV NA SBH EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 5. septembra 1912.
Navzoči so bili Zavertnik s Tomašek, Bešenič, Fabianich, S vič in tajnik Petrich. — Preds duje Savič.
Ker ni zapisnikarja, se čitan, zapisnika preloži na drugo sej Poročilo porotnega odbora kini štev. 54 v Aurori, Minn., kjer naznanja izključitev Vine. Mik lica, ker je ob času občinskih v litev delal proti socialističnem kandidatu in za svojega "bossa, ker se mu ni hotel zameriti, vzame naznanje. Gl. odbor se smislu pravil pridružuje skleu krajevnega porotnega odbora, j
Sklene se, da se tiska za tri sekcije po 5000 iztisov sti kinih načel (platforme) in da plača tisk iz zvezne blagajne, je strankin tajnik Work naznanil, da gl. stan v bodoče ne bo več zalagal neangleške literatur^ ampak da jo bo kupil, kadar j« bo potreboval, od zveze. — Vsltd ♦e^a koraka vloži eksekutiva J. S. Z. na eksekutivo skupne stranke protest.
Radi izdelanja načrta za okta» berski program Kristanovih shodov. in pa da se sprejme načrt U dnevni red II. zbora, kakor tudi da se določi refe* prihodnja izvanredna seja v nt deljo 8. septembra.
Tajništvo zveze. 4
Za Barberton, Ohio.
Tem potom naznanjam v*em jugoslovanskim delavcem v Btfi bertonn in okolici, da bo govoril v naši naselbini sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane 16. neptei»-hra ob polu osmih zvečer v 1/o^i* Mjajercsikovi dvorani. 221 N.J nd St.
Vstopnina prosta. Delavci, na shod Pripeljite seboj tudi i je žene! Fr. Levstek, tajnik kluba. štev. 66. J. S. Z	m
Prava ljubezen do domovine }• tista, ki hoče, da se vsem ljndei v njej dobro godi, s ne ssmo pel čiei privilegiranih bogatinov.
grravc polast
: VOLILNA BORBA V RUSIJI.
1 IT kratkem poteče zakouodaj-Hdoba tretje, dume in priprave
I nove volitve so že v polnem Lia, Vlada iu politične stranke Euvijajo vie svpje aile. Vladni C^i se trudijo na vso moč, da K prišli v četrto dumo prav ta-L0 pokorni iu poslušni poslanci, kakor so bili v tretji dumi. Guber-oatorjem je razpoalana okrožnica i ukazom, da.naieuo k volilnim Žarom vae ljudi, ki ao kakor sibo-! di odvisni od aamodržavja in bi-I rokracije. Syeti sinod zabičava I duhovenstvu, da v pridigah agi-l tira sa vladne stranke.
Politične atranke ao ae čiato ja-! 00 razločili) na tri tabore. Orno-L ¿atensko desnico tvori "Zveza
*	leaičnih ljudskih ljudi", nacionalisti in oktobristi. Vse te stranki so sklenile za vae volilne okraje kartel in postavljajo povaodi
r skupne kandidate. Vsa Rusija je
*	polna njihovih hrupnih shodov in kričave agitacije.
Poslanei "Zveze" in nacionalisti se v tretji dumi niso v ničemur ločili, ne po programu, ne po »vojem delu. - "Nacionalisti" je vzaprav le lokalno ime za resnični ruske ljudi" v zapadni iiji. Po socialnem značaju so teh strankah zastopani večinoma ileposestniki, pristaši robote, in išja duhovsčipa, ki ovladujejo deželo s svojimi neizmernimi po-lestvi in ogromnim bogatstvom. Njih program je nazadnjaški do kosti: Samodržavje, pravoslavje in narodnost — po nase bi rekli : vse za vero, dom cesarja I
Samodržavje, to se pravi po [ domače: preganjanje vsega ljud-I skega gibanja, ovladovanje neizobraženih kmečkih mas s pomoč-| jo bajonetov in policije. V tretji dumi so se ti črnostenei trudili Ha vsa moč. da bi onemogočili parlamentarno vlado in izpreme-ili dumo v birokraški département. Njih trud ni ostal brez liha. V četrto dumo gredo ti ljudje z enakimi nameni.
Pra vosi a vi je — sveta vera — je poleg bajonetov najizdatnejše orožje v boju zoper revolucijo. Pravoslavna duhovščina se hoče titi šole. tla bi s tem večjim hom vzgajala ljudstvo v iHrahu božjem, v ljubezni do carja in cerkve in v pokorščini napram oblastem Pravoslavje naj ^zaduši vsako svobodno mišljenje lin naj v carjevih podložnikih zbudi ljubezen do domovine.
Narodnost, to je preganjanje Židov, ki jih je treba uničiti in pokončati s krvavimi pogromi. S svojim antisemitizmom izvajajo črnosotenci dobesedno izrek vse-gamogočnega ministra Plehveja, ki je dejal: "Židom onemogočimo življenje v Rusiji; polovico jih izselimo v Ameriko, en del jih pogine od gladu, a drugi del jih po-bijemo." Poleg preganjanja Židov se skriva za narodnostjo preganjanje Fincev, Poljakov, Ukrajincev. Armencev itd. Ruski nacionalizem skuša uničiti vse te narodnosti in razdejati njih kulturo.
Desnica je v tretji dumi diktirala vladi svoje zahteve in carska vlada jih je slepo izvrševala. Zahtevali so, da se. po ruskih selih naselijo premožni kmetje — opora prestola, ne da bi izgubili posestniki ped zemlje, ne da bi odstopili eno samo deblo svojih gozdov. Vlada je brutalno razrušila rusko "obščino" — delež kmetov je postal plen bogatih vaških špekulantov.
Plemska zveza je zahtevala od vlade, da pošlje v revolucionarne ruske vasi, nad kmete — puntar-je rablja z vešali, da ustanovi vojna sodišča, ki obešajo brez po-. sebne procedure — carjeva vlada ugodila plemeniti želji, saj se i carji od-nekdaj proglašajo «a prve plemenitaše v državi.
Tipanja na zmago imajo črnosotenci mnogo — zanje je skovana volilna reforma, ki je demokratičnim ljudskim masam ugrabila vpliv na sestavo dume in ki je posadila v tretjo dumo 140 resnič-* So ruskih ljudi, dočim jih je v drugi dumi bilo le 7.
Oktobristi se od čmosotencev | prav mafo razlikujejo. Prišteva se jim ruska industrijska burŽ-[ Vazi.i a in velik del veletrškega j meščanstva. Do revolucije in Se
*	sa začetku revolucije so mislili Sa ustavo; ali ko se je proletarist |ln demokracija po porušenju sa-»odrfsvjs lntfl bnri&vszijc, ko so
si revolucionarni kmetje in delav ci vzeli koalicijsko svobodo in po-litične pravice, so kmalu izginile konstitucionalne muhe iz glav velike ruske buržvazlje in preplašeno se je zatekla v naročje omaje-negji sainodržavja proseč za pomoč bajonetov. Delovanje okto-bristov v dumi je krvava osveta nad revolucijo, je dolga veriga reakcionarnih dejanj. Nobena stranka v evropskih parlamentih ne pozna tako dobro klečeplazenja pred vlado kakor oktobristi. Dasi po številu zelo močni — imeli so v dumi 24 poslancev — so izročali vladi eno parlamentarno pravico za drugo; s pomočjo čmosotencev so izpreme-nili dumo v vladen department iti so na vsak vladni naklep u-služno pritisnili svoj pečat», Vo-filni red in vladna naklonjenost jim zagotavljata tudi v četrti dumi vodilno vlogo.
Liberalni tabor v ruski dumi zastopajo v glavenm kadeti (po začetnicah k. d. = konstitucio-ualni demokratje.) Takozvana napredna stranka, ki se je bas v tem volilnem gibanju začela organizirati, je sestavljena iz liberalcev, ki so zapustili kadete, ker so jim preveč radikalni in ker imajo na grbi nekaj revolucionarnih grehov, zlasti po razpustu prve dume, ko so izdali znani vibor-ški manifest.
Kadeti so stranka liberalnega meščanstva in inteligence. Absolutistična birokracija brez kontrole je zagrešila mukdensko in čušimsko katastrofo in pognala velik del buržvazije v opozicijo. Kadeti so dojslodnji konstitucio-nalisti, ampak ogromno zaostajajo |za francosko buržvazijo ob veliki revoluciji v boju s starim sistemom: prekrepak proletariat je ruski opozicionalni buržvaziji za petami, da bi se upala potrgati vae vezi z dosedanjim ustrojem. Najlepše jih označujejo londonske besede njih voditelja Milju-kova — na desno in na levo: "Pri nas je, hvala Bogu, konsti tucija in kadeti smo opozicija Njegovega Veličanstva in "Delavski rdeči prapor je cunja, za katero nihče ne hodi."
Delovanje kadetov v tretji dumi je dolga vrsta denuncnjacij na demokracijo. Miljukov, Ma klakov in drugi voditelji so v du mi ne enkrat izjavili, da so edini bojevniki zoper revolucijo, boljši od oktobristov in čmosotencev. iČadeti so podpirali vlado pri nje ropih na Daljnem vzhodu in v Perziji. Njih publicist Peter Stru-ve, svoj čas marksist, kuje agresivne naklepe na . bližnjem vzhodu, označuje Ukrajince za izmišljotino revolucionarjev.
Če velja za desne stranke označba izrecne reakcije, lehko imenujemo kadete stranko revolucionarnega liberalizma.
Levi tabor tvorijo esdeki (po začetnicah s. d. = socialni demokratje) in trudoviki.
Trudoviki se sestavljajo po večini iz malih kmetov. Stranka se je razvila iz t. zv. eserovcev (po začetnicah s. r. so socialni revolucionarji. Opustili so teroristično metodo in v svojem minimalnem programu, programu za sedanjost, opustili zahtevo po uvedbi demokratične republike. Namesto konfiskacije veleposestev zahtevajo odkup zemlje na korist kmetov.
Edino socialni demokratje so bili v tretji dumi dosledni brani-telji demokracije in proletariata. Socialni demokratje niso smatrali tretje dume za kraj pozitivnega dela, temveč za tribuno, s katere jih sliši vsa demokratična in delavska Rusija, s katere kažejo ljudstvu razredni značaj meščanskih ustanov in strank.
Socialno demokratična volilna agitacija se vrši v vsej živahnosti in tajnosti. Centralni odbor je izdal volilni oklic, ki zjavlja, da delavstvo doseže svobodo le tedaj, če poruši samodržavje. Glavno geslo volilne proklamacije je; Po uatavodajalnem zboru do demokratične republike in osemur-nega delovnika. Oklic poziva demokrate po mestih in male kmete, da se pri k luči jo v boju zoper čr-uosotenee in liberalno buržvazijo delavskemu razredu, ki zahteva za kmete konfiskscijo vsega ve-leposestva. zasebnega, carjevega, cerkvenega. ssmostanskega in držav nega.
Iz naselbin.
Barberton, O. — Volitve, ki so se vršile pri nas v Ohio glede spremembe ustave naše države, so se končale z najlepšim vape-hom za delavatvo. Poleg drugih sprememb sedanjih temeljnih postav, so volilci glasovali tudi za referendum, odpoklic in inciati-vo. Kapitalisti so napeli vse sile, da bi kolikor mogoče omejili pravice delavstva, kar se jim pa ni posrečilo, dasi so potretili lepo število tisočakov. Edin uspeh, ki so ga dosegli, je, da ženske to pot še ne dobe volilne pravice', katero pa dobi ohisko ženstvo nedvomna v najkrajši bodočnosti. — Vaš za soc, — L. Levstek.
Sygan, Pa. — Vse sodruge soc. kluba štev. 13. J. S. Z. opozarjam, da se polnoštevilno udeležijo glavne mesečne redne seje, v nedeljo, dne 15. sept. ob drugi uri popoldan. Kjer se bode volil novi odbor za prihodnjih šest mesecev.
Naznanim tudi, da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se vrši v soboto dne 28. sept. veselica v korist blagajne soc. kluba "Mladi Vrh". Začetek zvečer od 6 do 12. ure. Pode igrala izvrstna godba "Taylo? Orchestra" iz Bridgeville, Pa. Vabimo k obiliii udeležbi. Apeliram tudi na vse tu-kajšne rojake, da bi se bolj zanimali ter pristopili k našemu soc. klubu, kar je dolžnost vsakega zavednega in naprednega delavca. Socialistična organizacija je nam v korist ter v poduk, da se zamoremo otresti kapitalistične sužnosti.
Poročam tudi, da je Bal. Glažer 26 let 8tar, umrl 30. sept, v West Penn boluišniei, Pittsburgh, Pa. Vzrok smrti je bilo prehlajenje. Pet mesecev trajajoča bolezen ga je spravila pod zemljo. Doma je bil pri Velenju, na Štajerskem. V Ameriki je bil dve leti; tukaj zapušča brata in v stari domovini stariše in dva brata ter jedno sestro^ Rajni je bil član dr. "Bratstvo", štev. 6. S. N. P. J. ter so-drug soc. kluba štev. 13. Obe organizaciji sta mu preskrbeli vsaka po eden lep venec. Ranjki Glažer je bil navdušen za napredek v vsakem oziru. Ostal je zvest svojim idejam do zadnjega. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi. Člani petih podpornih društev iz tukajšne okolice so ga spremili k zadnjemu počitku, za kar se jim izreka srčna hvala. Pokopali smo ga ob jedrnatih govorih dne 3. sept. na svobodomiselno pokopališče v Bridgeville, Pa., katerega si je že sam poprej že-želel. Sorodnikom našega rajnega sod ruga izrekamo naše soža-Ije, njemu pa bodi lahka gruda v tujini.
J%hn Kvartich.
TISKOVNI FOND.
Prej izkazanih ........ $1278.98
J. fikerjanec nabral v Adam son. Okla.:
Martin Majdič ..........
Ant. Cirar ..............
Konrad Jeglič ...........
Mat h Ključevšek ........
Ant. Kristan ............
Ant. Križnik ............
Val. Peteruel ...........
Jos. Drobnich nabral za večjega "Prolet&rca" na Ohisholmu,
Minn.: .................. $1.35
Jos. Brie, Herminie, Pa .25
.25 .25
.25 .25 .25
.25
ZA YOUNGSTOWN, O., IN OKOLICO.
Sodrugi! Delavci! Vsi na Kristanov shod! Ne zamudite te pomembne prilike I Pripeljite seboj svoje žene in dekleti» najlepšo priložnost poučiti se o socializmu in njegovih zahtevah. Govor sam na sebi bo najboljši užitek, o čemur priča Kristanov govorniški talent.
Na programu bode tudi petje novo • ustanovljenega jugoslovanskega pevskega zbora iz E. Youngstown-a.
Shod se vrši v P. H. C. dvorani, štev. 225 E. Federal St.. to je nad Rice Feldman department "štorom" v soboto, 14. sept. ob 7. uri zvečer (standard).
Delavci iz sosednih naselbin, vsi na ta shod! — John Petrich.
Slabo pror oko vanje.
Znani angleški zdravnik dr. Forbes Winslow prorokuje, da bo do leta 2212 vse človeštvo noro. Svoje zle prorokbe opira na sta-tUtične podatke o vedno naraščajočem številu blaznih ljudi. S civilizacijo napreduje vzporedno blaznost. Leta 1859 je bilo uradno priznanih 36.762 hlaznikov, danes jih je že 135.000. Pred 50 leti je bil v Londonu na 575 domačinov en sam hlaznik, danes pa pride en norec že na 236 oseb. Dr. Winslow sklepa iz tega, da bo v 300 letih več norcev kot duševno zdravih ljudi.
Skupaj .... $1282.33
Žena kot sločinka.
Statistike kažejo, da ženstvo vsega sveta izvrši mnogo manj zločinov kakor moški. Po različnih oficijelnih poročilih, ki so bila poslana kongresu za kriminologijo, je na Japonskem, v Indiji, na Mavricijevem otoku, v Južni Ameriki in nekaterih delih Severne Amerike le po 3 procente ženskih kaznjftik, to je tri ženske na 97 moških; pretesna večina držav v Združenih državah izkazuje 10% zločink, na Kitajskem in v Evropi se giblje pro-centno število zločink med 10 in 21: največje število zločink je pa v Švici, kjer so moralni nazori zelo strogi; ija Francoskem, ka je najbolj razupita kot brezver-ska dežela, pride 14 do 15 zločink in 85 do 86 zločincev. Iz teh številk je posneti kaj presenetljivo dejstvo: v državah z najstrožjim nravartvfniflr-naziranjem je največ zločink. Tako je na Kitajskem ,kjer vlada kaj ostra morala, sedemkrat več zločink kakor na Japonskem. Kot tatica je ženska prav nespretna in neprevidna. vzlic temu izvršuje prav take tatvine po izložbah, prodajalnah itd. Največkrat ni beda, ki zapelje žensko k tatvini, temveč strast, nečimurnost. Omožene ženske imajo manjše nagnjenje k tatvini, kakor tudi one, ki delujejo v raznih poklicih; matere padejo manj v zločin kakor pa omožene ženske brez otrok. Zločini, ki se največkrat ponavljajo pri ženskah, so detomor in odprava plodu. Dostikrat žene tudi nesrečni zakon ženo v zločin, umori soproga, da postane svobodna. Čeprav pride na ženski spol manj zločinov kakor na moški, je pa ženska zato v zločinu divjejša, sirovejša. Prod sodniki se zagovarja z nenavadno trdovratnost-*
jo.
Sodrug Josip Gans umrl.
Pred kratkem je umrl v Beljaku na Koroškem eden najstarejših sodrugov, Josip Gans. Gams je stal od prvega početka štajerskega delavskega gibanja v vrstah hotiujifpga ae proletariata. Bil je priča strašnega medsebojnega mesaren ja avstrijskih delavcev, ki so se v veselju vlade in izkoriščevalcev razcepili in se v doslov-nem pomenu do noža borili med *sbo. Bil pa je tudi eden tistih,
Rasširits svoja znanje! Poučita so o socializmu I * Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjig* in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj'*, mehka vezba.............................80
"Pod Spevednem pečatom", I, zvezek................................ l.Of
II. zvezek.................................80
Upton Binelair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaksr): "Diungel". Povest ia ehicaikih klavnie.........................................81.00
Etbin Kristan: "Pranck* in drugo"..................................25
Pavel Mihalek: "Ii nižin tivljenja"..................................m
"Tajnosti ipanake inkvizicije". (Dosedaj isili samo itirje snopiči). — Snopič po . ......................................................s
BROfiURE ZA 800IALISTIČN0 PROPAGANDO.
Vladimir Kns/lič: "Socializem"..................................... 1.5©
Enrice Ferri: Socializem in moderna voda.............................SO
"Driava prikodnjosti" ..............................................20
"Proletariat"...................................................... .10
Etbin Kristan: "Kavarni socializem"..................................15
"Strahovi." (Priporočljivo)......................................15
"Komunistični manifest"............................................m
"Zakaj smo socialisti".............................................. "it
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"......................•...........15
"Socializem"........................................................it
"Kapitalistični rasrod" ............................................[ .15
"Socijalna demokracija in kmetako ljudstvo"..........................5
"Vojna in socialna demokracija"........................................
"Občinski socializem" .................................................
"Moderni •ocialisem" ................................................
"Naša bogatstva" ................................................. .5
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"............. .18
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTTKLERTKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmnnd (poslov. A. Kristan):
"Katolliko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............86
"Krst «v. Vladimir Ja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................85
"V dobi klerlkalizma". (Priporočljive.)........................ ..... JO
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnlh druitvlh".............................................it
"Narodno vprašanje in Slovenci"............. ........................1«
"Moderni politični rasvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." ...................................................... if
"Štiri črtico". (Poljudne zbirke "Več ločil" 5. snopič.) 1. Nekaj ia življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pee svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konee sveta in sedei za "ae-beiko kraljevstvo"..............................................it
"Kako Je lep vojaikl stan." (Poljudne zbirke " Več luči I" S. eaopiO.. Vee to knjigo in brošure pošljemo poštnin* prosto.
ki so pozdravili na hainfeldskem strankarskem zboru idejo ponovne združitve. Na iem shodu je govoril dvakrat. Prvič k rezoluciji za zedinjenje, pri čemer je izjavil, da je množica graških sodrugov za zedinjenje, ker je potrebno in ker hi bila zgrešena taktika, če bi tlela I i še naprej tako kakor dotlej, ko se z načeli radikal-cev ni ustanovila nobena nova stranka, ampak se je nasprotno uničila že cvetoča.
V združeni stranki je Gans z zvestobo in |>ožrtovalnostjo dvajset let delal, dokler mu ni zastavila poti pkidonosnega dela težka bolezen. Do leta 1892 je bil Čevljarski mojster in se je dal šele potem pregovoriti, da je sprejel mesto tajnika v graškem pravovarstvenem društvu za al p-ske dežele ,ki je tedaj opravljal važne posle. Leta 1902 je stopil kot uradnik v splošno delavsko bolniško blagajno v Gradcu. Pred nekaj leti so se pokazala znamenja njegove bolezni, ki ji je podlegel kljub najskrbnejši postrežbi svoje žene. Josip Gans je umrl 59 let star. Pred nekaj meseci se je preselil v Beljak.
Socialno demokratsko delavstvo na Štajerskem, za katerega povzdigo je Gans neumorno in neuspešno sodeloval, bo ohranilo vrlemu sobojevniku trajen spomin.
JAVNI NOTAR J. K A KER
22OV2 Grove St. Milwaukee, Wis. isvršnjs vse notarske posle za tu in stari kraj.
Obrtno rasaodišče.
Parlamentu v Queenslaud v Avstraliji je bil pred kratkim predložen zakonski načrt glede ustanovitve obveznih obrtnih razsodišč. Po tem načrtu se osnuje stalno industrijsko razsodišče. V slučaju spora sme sodnik nastopiti kot posredovalec delavcev in delodajalcev. Vsaka družba delavcev ali delodajalcev, ki raz-sodbe ne prizna, mora plačati $2.500 globe. Delodajalec, ki noče priznati razsodbe, plača $1.-200; navaden delavec4 pa $48, Vsak, kdor hujska k izporu, se kaznuje s 4800 in vsak. kdor stavka ali hujska delavce k stavki, plača $250 globe. Stavke in izpori so nezakoniti, dokler se ni izkazalo posvetovanje glede poravnave za brezuspešno i a nista obe stranki naznanili štirinajst dni peci. določenemu uradniku, da obstoja spor.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate ®a napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leadsr"f nov. soc. dnevnik. Leader je ii-vrsten in metroipolitski časopia, ki prinaša vse novice, nsjveč pokornosti pa posveča delavskim ins ter worn.
Naročnina sa celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
ANOLBftČnfA
Mi poučujemo angfrftčiao in lepopis^e že peto leto. Učimo poton» dopisov» aja. Dobri uspehi. Lahka meioda. Učite se doma. Pouk traja do ieet mese cev. dol 11 i na nizka. PiAite po pojasnila ie danes.
Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio.
(Prejinji naslov: 6119 8t. Clair Ave.
8. B. 10).
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KON8UMIH.
Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba snati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA AU KON8UM",
ki jo je založila slov. sekcija J. 8. Z.
. CENA KNJIŽICI JE 16o ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Prolstaroa, 2146 Blue Iiland Ave, Chicago, m. Trgovci knjig dobe popust.
CENE POSAMEZNIH ZVEZ-KOV SOC. KNJIŽNICE.
1 isti«------$0.06
10 istisov------.40
26 istisov------.86
.60 istisov------1.60
200 istisov------4J6
600 istisov-------10.00
Avstr, Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kani. Podpreds.': FRANK AUGUSTJN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHtf CERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans Blagajnik: FRANK 8TARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUI8 BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONQRAC JU USE, Box 357, W. Mineral, Kanu. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kann.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemns pristojbina od 16. do 40. leta znaša »amo eden Dolar. Vs: dopisi «e uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku.
IMENIK IN NASLOVNIK UBADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. 8. B. P. D.
Ste v. 1. ▼ Frontenac, Kane.
Prede. Anton Kotzman. Računovodja Urni» Bresniker, Frontena«-, Bo* 38. Blag.: Kobert Gruber.
Štev. 2. ▼ Chicopee, Kana.
Pred«. Louie Ajdiè, b. 131, Chicopee Kan«. Računovodja: Anton 8chuler, b. 20», Chicopee, Kans. Blagajnik: Andrej Polovich, Chicopee, Kans.
St. S. v Nelson, Kans.
Preds.: Jacofo Kuplen, K. 8. Pitts burg, Kans. Računovodja: John Kup len, b. 115. Yale, Kans. Blag.: Anton Sagar, R. R. 8, Pittsburg, Kans.
Stev. 4. v Mineral. Kana.
Preds.: John Goriek, b. 469, Stone City, Kans. Računov.: Louis Kovach, b. 305 W. Mineral, Kans. Blag.: Frank Speiser, b. 136, Mineral, Kansas.
Stev. 5. ▼ Weir, Kans.
Preds.: Franc Perme, R. R. 1, Weir Kan«. Računov.: John Oovekar, R. R. 1, Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovič, R. R. 1, Weir, Kan«.
St. 6. v Yale, Kans.
Preds. John Sajovic, Yale, Box 73, Kans.; Računovodja John Royht, Yale, Box 117, Kans.; Blagajnik Frank tina, Yale, Box 127, Kana.
St. 7. v CoranviUe, Kans.
Preds. John Koron, R. R. 8, Pittsburg Kan«. Računovodja: Josiph Miklauc. b. 64, Yale, Kans/ Blag.: Mike Rane-ger («tanujef)
Stev. 8. v Fleming, Kans.
Preds.: Jak. Cukjati, R. R. 2, I*itt» burg, Kans. Računov.: Anton Potočan. R. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.; Josef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kans.
St. 9. v Radley, Kans.
Preds.: John Dolanc, b. 41, Radley, Pittsburg, Kans. Računovodja: Anton Komar, b. 92, Radley, Pittsburg, Kans. Blag.: Frank Tome, Dunkirck R. R. 1, Pittsburg, Kans.
St. 10. v Jenny Lind, Ark.
Pred«. Frank Stucin, b. 226, Jenny Lind, Ark. Računov.: John Erien, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Ko-lene, b. 248, Jenny Lind, Ark.
" MATI.
Socialen rojnan v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
—	Koliko sreče mi je dal ta človek . . . -— je tiho govorila Sofija in spremljevala svoje misli z lahkimi glasovi strun. — Kako je znal živeti . . . Neprenehoma je v njem gorelo veselje, otroško živo veselje . . .
—	Otroško ... — je ponovila mati sama pri sebi.
—	Da-a! — je dejal Nikolaj in si gladil brado:
—	Vriskajoča duša! . . .
Sofija je vrgla v stran konec
cigaret«, se obrnila k materi in jo vprašala :
—	Ali Ta« ne moti moje razbijanje!
Mati je odgovorila z lahko jezo, ki je ni mogla pritajiti.
—	Ne
vprašujte me . . . niee-sar ne razumem ... tu sedim in premišljam zase . . .
—	Ne, morate razumeti! — je dejsla Sofija. — Ženska morn razumeti godbo . . . zlasti, če ji je težko okoli srca . . .
Krepko je udarila po tipkah in odzval se je glasen krik, kakor da bi slišal človek si rasna vest, ki ga je udarila v sree in mu Iztrgala ta zvok. Preplašeno so zatrepetali mladi glasovi in se urno izgubljali; znova je zadonel jezni glas in vse prevpil . . . Nesreea se je zgodila, ki pa ni izvala v življenju tožbe, ampak jezo . . . Potem se je oglasil Ijtfiezniv in silen glas in zapel lepo, preprosto pesen, prigovarjajoč in vabeč. Užaljeno in zamolklo so zabučali glasovi haiunih strun . . .
î>olgY> je igrala in stresala mase r>evajočih glasov, vznemirjajo-Či+i mater, zbujajoeHi v njej vprašanje — o čem govori godha. «nujnih nerazločne podobe, čuvstva, misli, ki so se vrstile druga za
St. 11, v Breexy Hill, Kana.
Preds. Fr. Kozole, Breexy Hill Sta., Mulberry, Kans. Računov.: Rochu« Go-dina, R. R. 2, Mulberry, Kans. Blag.: John Žordani, Breexy HiU Sta., Mul berry Kans.
St. 12. v Cherokee, Kans.
Preds.: Tom. Celik, b. 21, Cherokee Kans. Rsčunov.: John Beranich, R. 2 box 97, Cherokee, Katis. Blag.: Andrej Medved, Cherokee, Kaus.
St. 13. v Adamson, Okla.
Pred«.: Jos. Certalil, Adamnon, Okla. Računov.: Rudolf Jeglič^ b. 244, Adam son, Okla. Blag.: Anton Kristan, A damson, Okla.
St. 14. v Maynard, O.
Pred«. Ant. ftkoberne, b. 36, Maynard O. Računov.: Leo. Bregar, b. 46, Maynard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22, Maynard, Ohio.
St. 15. ▼ Pittsburg, Kans.
Preds.: John Bettega, Pittsburg, Kae. Računov.: Ant. Dellaaega, b. 483, Fron tenue, Kan«. Blag.: Givani Valentini (stanuje f)
St. 16. v Franklin, Kans.
Pred«. John žager, box 3, Franklin Kans. Računv.: Vine. K«gortek, Franklin, KanSABalg.: Ant. Košir (stanujef) St. 17. v Carney, Iowa.
Predaj: Vine. Pernat, R. 4, E. De» Moines,lia. Kačunov.: Frank Galanti-ui, 3920-8 Highland Park Sta., Des Moine«, Iowa. Blag.: Louis Blasnik: Car ney, Iowa.
ét. 18. v Winter Quarters. Utah.
Pred».: John Reven (xtanuje t) Ra čunov.: Roman Sehumer, b. 45, Winter Quarter«, Utah. Blag.: Frank Kastelic, Winterxuarters, tTtah.
St. 19. v Black Diamond, Wash.
Preds.? Fr. Kucher, b. 606, Black Dia mood, Wash. Računov.: Jack Schaller, b. 274, Black Diamond, Wash. Blag.: Anton Krawagna, b. 240, Black Diamond, Wash.
St. 20. Ely, Minn.
Preds.: Jernej Janetič, box 398, Ely, Minn. Računv.: John Podboj, box 991, Fly, Minu. Blag.: Domin. Mestnik, Ely, Minn.
St. 21. Witt, HI.
Preds.: Lou m Srhuinak. Box S&M, W itt, xlll. Računovodja: Jakob Br* gant, Box .512, Witt, III. Blag.: Anton Hsaptarta, Box 295, Witt, III.
drugo. Nemir in žalost sta se umikala razkošni radosti in bilo je, kakor da leta po sobi jata nevidnih ptic. zadevajoči h z nežnimi krili srce, tolažečih in pojočih o nečem, kar vzbuja v prsih neizrekljive misli in bodri sree z nejas mm i upi.
Materine prsi je polnila želja, da rjjče kaj dohnega tema dvema človekoma in vsem ljudem sploh, tiho se je nasmejala, opijanjena od godbe.
Iščoč z očmi, kaj bi mogla storiti, je tiho odšla v kuhinjo in postavila sainovar.
Ona želja je ni minila, razbijala je enakomerno v njenih prsih in nalivaje Čaj je dejala vznemirje no in zmedeno, kakor da bi s toplimi, ljubeznivimi besedami oti-rala svoje srce.
—	Mi ljudje črnega življenja čutimo vse, ali sree naš*» se težko izraža; vemo da razumemo, ali povedati ne moremo, in pogosto se jezimo na naše misli. In celo na tiste se jezimo, ki nam jih ihti. jajo, od sel>e jih odganjamo. Živ ljenje nemirno — od vseh strani nas bije in zbada. Oddehniti se hočeš ... a misli ti bude dušo in ji ukazujejo — glej!
Nikolaj je poslušal, kimal z glavo in snažil svoja očala, a Sofija je gledala nanjo s svojimi velikimi, na »težaj odprtimi očmi in po. zabila na cigareto. Sedela je pri ki »virju, napol obrnjena k njemu in s»» od časa do časa na rahlo dotikala tipk s tenkimi prsti de-sniee. Akord se je oprezno vpletal v govor matere, ki je urno oblači-!a čuvat va v preproste, prisrčne besede.
—	Sedaj lahko govorim o sebi. o svojih ljudeh . . , k-er razumem življenje . . . ume vam pa. odkar primerjam. Prej sem živela, a ni bilo » čim primerjati mojega živ ljenja. Ljudje naše vrste žive vsi enako. A sedaj vidim, kako drugi žive, gledam, kako sem sama živela — grenki in bridki so spomini
. . . nazaj ne mores, in če moreš mladosti ne najdeš več . . . • Z globočjini glasom je nadaljevala :
—	Mogoče ne povem vsega tako in tudi potrebno ni, da povem, ker sami v>e*te bolje ... A jaz govorim o sebi ... sami ste ine postavili poleg sebe . . .
Solze radostne hvaležnosti so zazvenele v njenem glasu; s smehom v očeh ju je ooazovala in govorila naprej:
—	Razkrila bi rada svoje srce pred vama, da bi zprevidela, da vsemu želim vse dobro, v*e lepo!
—	To vidiva I — je tiho dejal Nikolaj. — V «»sel praznik ste nama napravili.
—	Veste, kaj se mi zdi T — se je nasmejala mati. — Zdi se mi, da sem odkrila zaklad in sem postala bogata . . . Tako bogata, da lahko vse oMarim1 Nemara se je zbudila le moja nespamet . .
Ne govorite tako! — je resno dejala Sofija.
Svoje želje mati ni mogla zadušiti in jima je pripovedovala, kar je bilo zanjo novo in se ji je zdelo neizrečtno važno.
(Dalje prih.
ZASTOPNIKI PROLETARCA. Adamsburg, Pa.: Jos. Mostar, box 120. Aurora, HI.: John Blaschitz, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 78. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John Kraievec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.: John Koklich, box 276, Canonsburg, Pa.
Chicopee, Kans.: Anton ftular, box 209 Chisholm, Minn.: Joa. Drobnieh, box 152.
Clarldge, Pa.: John Mlakar, box 6S. Cleveland, O.: Anton Gradishcr, 1158
E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor Župančič, box 17. - R. R.
Collinwood. O.: Dominik Bliimmel. Columbus, Kans.: Martin Jurečko, R.
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box
523; Frank Pavlovič. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo. Pa.: Frank Kaučič. Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjanee. Franklin k Oirard, Kans.: IV. Wefel Frontenac, Kans.: Anton Katzman.
John Bedene. Girard, O.: Anton Strah, box 372. Olencoe, O.: Nace ílembergnr. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Herminle, Pa.: Jos. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Hitti in Henrv Delles.
Gilbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle.
Jenny Lind, Ark.: Frank Gorene. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in J. Msrkieh.
Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Kanaas City, Kans.: Frank Alei. Kenosha, Wis.: Frank žerovec. La Salle, 111.: John Mi It 16—3d St.
Martin Xovlan, Jakob Brej. Livingston, 111.: Kr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Anton Stra ftiiaa.
Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. KuSljan, 229 — 1st Av.; John Kraine, 317 Florida St. Morgan, Pa.: Louis Glažer. Mulberry, Kans.: John Iiekfie. Oregon City, Ore.: John K urnik. Panama, 111.: Jos. Ferjančič. Pueblo, Colo.: Cha« Pogorelec. Pullman, 111.: John Levstek, 11262
Stephenson Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box 47 Call.
Rock Springs in Reliance, Wyo.: Jernej
Verčič, box 152, Reliance. Roslyn, Wash.: John Zobee, box 19. Roundup, Mont.: Martin Mežnarftič. Springfield, HI.: Frank Bregar. Stauton, 111.: Anton A usee. Stone City, Kans.: John Gorsek. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ost rožnik,, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Waukegan k North Chicago: John
Gantar.	1
Youngstown, O.: John Petrič.
Potovalni zastopnik za Pennsylva-nijo, W. Virginijo, New York in sploh za celi East: Frank Podboj.
Sodruge v tistih naselbinah kjer fte nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da «e zglasijo za zastopništvo. Prija vijo naj se kar potom dopisniee nn upravniitvo "Proletarca", na kar jim pošljemo vse potrebno.
Upravniitvo.
AVSTRO-AM ERI KANS KA
Črta.
NIZKK GEIMf-D.
Velike uoodnosttl:
električna leč. izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabin« tretjifa razgreda na paruiku
Kaiser Franz Jožef I, ln Martha Washington
Na krov« se govorijo vsi Avstro-ogerski jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARN1KI V DELU.
Za vte informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni* York.
ali pa na druge uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wig.
PRODAJA fclFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. iu kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA.
carl strover
Attorney at Law
Zistopi ni util sodiiéih. St. sobe 1009 E WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989
-ials
133
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodov ice. mineralne vode i.i raznih neopojnih pijač.
1837 So. Pisk 81 Tel. Canal 14or
ROJAKI
v VVaukeganu!
_	Če koČete piti dobre
pijače in se sabaviti po domače pojdite k
B« Mahnlch-ii,
70« Marke! Street. Wankegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
MILWAUKEE, WIS. IN OKOLICA.
Vsem svojim prijateljem i« znancem naznanjam, da sem si preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Mušketa Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke.
Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drupri*1 bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Olvbourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo zn svojega starega prijatelja
FRANK HRŽIČ-A
Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej iu-tri ponjl Ako £a imate, vzemite kakor hitro mogoče druse^a. De lavec brez volilne pravice, je čol-nar bres vesla. Kdor bi lahko vo lil in ne voli, je zločinec, ker ie kriv, da drufifi trpe zaradi nje««
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
M 460 6RAID AVE.,	KENOSHA. VIS
Telefon 1199.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik.
.zdravniSka preiskava brezplačne—pls tati je le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pok; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag« iivet'i bolniki naj piäejo slovennko
M. A, Weisskopf, M, D.
Iskuisn sdrmmik.
Ursduje od 8—11 predpoldo in od 6—9 sveèer.
1842 So. Ashland Are. Tel. Canal 476 Chica*« "
Feeling Tif Every Day
Napadi influence, ka-filja ali bolečin v žlezah vsled vel i kepa dela izginejo, fe bodeto imeli vedno
EXPELLER
v svoji hiši in ¿e ga bodete rabili po predpisih. 25c. in r»0<\ steklenice • v Irkarnali. Čuvajte so ponaredb.
t. AO RtCSTIR A Cf .. 111 h*1 ». «•» To* ■ Î
H Dr KlchfrJ*™ Con*-. PlluU oUjUJo.
(7V-. sHaee.)
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th Bt Chiracs, ZU
lue veéjo aaiogo ar, veriiie, pee«* eov La dmflk érefotta. Uvrèujs veakovretaa popravite v tej etreki ft A nitki
MUwauke*, Wis
Sodrug
LOUIS BEROANT 267 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom s ve
dobro zaloteni HALCON.
Najboljše obleke
Izdeluje po meri sodrug
J. Krainc
|| 317 Florida St.
Milwaukee, Wla.
Ter popravlja, čisti, pe-gla in barva stare.
Na|bol|fte delo In na|nlž|e cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna po strežba.
Vsakdo uljudno sprejet. »
ZA MILWAUKEE. WI8.
Slovoncein in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
• voj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA 8T. Naroča se tudi pri Ig. KuAljanu —229 1st Ave. — Telefonska zveza.
POZOR! SLOVENCU POZORI
SALOON
s modernim kefljl&a
SveSe pive v sodAkih ia ia drags reeaovretae pije*« ter eatjake sseodke. Potnik» dobe tibi* sa aiafco ee««
Poetresbe totea ia iahecaa.
Veen» SoveaeeM im dragim ---------_
es lepie priporoée
MARTIN POTOKAR,
1026 So Centr» Ar« Chicag»
Obuvala
ta maàkc: od $l.|0 do M ionsko ud $1.00 do U ut roke od tOc
as
«M
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in drugs moške oprave.
347—34il GROVE STREET.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restav-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠ L J AN
229—let Aye.
MILWAUKEE, WIS.
II POZOR BRATJE SLOVENCI! j
Ali ie veste kje je dobiti najboljie mes po najniiji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici
Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park SI. J
Tu se dobijo najokasnejle sveie in prekajene KRANJSKE 1LLO- <' BASE. kakor tudi jetrne in krvave domačega isdelka ter najokusnejtis !! FEEKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah.	<
Pridite in prepričajte se sami e naših cenah kakor tudi o kakovosti 4 * naiega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naje geslo. Ne posabite nas torej tiskati v naii nori mesnici v Joe. Tratnike-vem poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 8518.

Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge

>00000001

STORITE SEDAJ!
NaJi vložniki prejemajo 3% obresti, ki ee pripleujeje kapitalu prve
dni januarja in julija.
Ves denar, vložen na ali pred 10. v mesecu, vleče obresti od 1. istesa meseca Začnite promet z mmi in danss, migiri tudi samo z enim dolirjem.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, IU.
Poslujemo ze 22 lit, V soboteh odprti od 6, do 8. zvečer. Govorimo ?se jezike.
'••■■«O^l

Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
.s

1816 So. Centre Ave.
m*»
Varicocele , Hydrocele i
BREZ NOŽA ! IN BOLEČIN
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
bolečin
„0U.1«.,? /"f?1*? klor trpi 04	8trueturi; dalje ozdravim
se miikih "8trUp,jenj<S 4,vino	vodenico in boliani tiiefih
Ta Prilika je dana slasti tistim, ki so izdali le velike svote sdravni-kom ne da bi bili otdravlieni in moj namen je, pokazati vsem k\ nI hiU zdravljeni po tucatih zciravnikov,J hrez.^pe^o, da o.edu^ ^ iai e<lino sredstvo, s katerim zdravim vspelno	i^eaujem le jas
P Popravite VaSe zdravle
i ndite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse i«zik« D.hili
prak^j11^«»0	in jtrednosti, ki .em si jih KekeTvSji 14 Irt"
praksi kot npeciahnt v boleznih pri moikib	J
Otdravim potitivno želodec. pljuCa, ledice in nepriliks v jetrtk. (Za neuapeino zdravljenje ni trtba plakati>
TAJNE moSke bolezni
zguba nagosa, bolezni v
ledicah in Jetrih zdravim hitro za stalne in tajno. £iv«ene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljen je in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitin, srt
Zastrupyen|e
in vseh drugih kolaih
bolezni, kakor pril^e,| lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v osa I ture, garje, otekline, pe
2 ----------, ..v- mm^ t« ¿j'' ,n	organske
ne bolesni ia pljuine	. bolezni zdravim zastal-
•dravim , o moji najno (mI»OVan|e
vjii »etedi	brezplačno) (Nasvetizaslon)
DR 7INS N Clark str.
■JU« fcllia, 100 fecd Randolph ja čiark Odprto: > ,JutraJ do e	Qb n<d<|jah ^ f	^
¿aaiun; i
Chicago!
8 sjutr de 4 pop.