72 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 ZAPISKI IN GRADIVO GRAD ROTENTURN IN NJEGOV POMEN ZA SLOVENJ GRADEC jože curk V zvezi z obnovo gradu Rotenturna, ki bo odslej služil kulturnim potrebam Slovenj Gradca, je vznik- nila želja po preučitvi njegove urbane vloge in grad- benozgodovinske veljave v okviru »mesta med gora- mi«. Slovenj Gradec ima posredno antično naselitve- no tradicijo, saj je zahodno od njega pri Starem trgu na robu doline pod grajskim hribom stala rimska po- štna postaja Colatio. Slovenci so na grajskem griču zasnovali gradišče, gospodje Ažvini iz rodu Breže-Se- liških pa grad, ki se leta 1091 imenuje Grez. Med oko- h 1130 in 1147 so ga imeU v lasti Spanheimi, med leti 1147 in 1192 Traungavi, med leti 1192 in 1251 An- dechsi, med leti 1251 in 1363 oziroma 1425 patriarhi, nato pa do leta 1585 deželni knezi. Kot gradniki so si sledili razni plemiči, od leta 1214 Diengeni, poznejši Windischgrätzi. Prvotna naselbina se je razvila pod grajskim hri- bom ter se leta 1331 prvič omenja kot Stari trg. Šlo je za sejemsko naselbino s sedežem deželne mitnice ven- dar brez večjih razvojnih možnosti po prevladi mis- linjske ceste nad hotuljsko. Zato je grof Henrik IV. Andeški ustanovil po letu 1204 ali celo 11 novo nasel- bino sredi doHne, postavljeno na rahli vzpetini, obliti z Mislinjo, Homšnico in Suhadolnico, kjer je bila možna svobodna razrast njene regularne zasnove. Ta je izoblikovala cestni trg (leta 1447 der Platz), ki se na obeh straneh konično zožuje. Prvotno gaje obdajalo okoli 50 parcel, ki so bile globoke 60—70 m. Pred cerkvijo, zgrajeno po letu 1235, je puščala prosto go- sposko gmajno, kjer je v 2. pol. 13. stoletja stala kov- nica denarja, nato pa je nastal prečni trg, ki je od leta 1454 služil kot proščenjsko sejmišče. Naselbina je izo- bUkovala tudi pet prečnih ulic, od katerih sta skrajna para povezovala obe gospodarski ulici, ki sta se razvi- li za glavnima parcelnima vrstama. Celoten okoliš se od leta 1165 dalje večkrat omenja kot Windisken Graze, kraj sam od leta 1251 kot (no- vi) trg s kovnico denarja in mitnico, od leta 1267 pa kot mesto z mitnino, sejmnino in kovnico denarja. Leta 1305 se pojavlja mestni sodnik Henrik in za njim Valhun, leta 1313 Židje, 1342 učitelj Janez. Med oko- U 1270 in 1300 je mesto dobilo obzidje, pred letom 1350 je nastal Windischgrätzov stolp, ki je 1. 1381 prešel v posest Trappov. Leta 1358 se omenja Katari- nina kapela pri mestni cekvi, leta 1380 mestni vod- njak, 1404 župnišče in Spodnja mestna vrata, 1419 si- rotišnica s špitalom, 1436 skladišče ausseejske kame- ne soU, 1424—1447—1494 je bila postopoma zgraje- na špitalska cerkev, 1461 se omenjajo Zgornja in Spodnja mestna vrata, 1472 župnijska žitna kašča in 1487 ulica ob njej (Kastengassen). Gosposki upravnik Ilija Schulthäuzinger (1470—1483) je prezidal obzidni stolp, omenjen že 1. 1361. Med leti 1489—1491 so me- sto zasedali Madžari, nato so obrambno ojačali ime- novani stolp, ki naj bi postal središče gosposke. Leta 1500 se omenja jarek, ki je bil izkopan na iz- postavljenih mestih. Pred Zgornjimi vrati se je poja- vilo predmestje z mlinom (1494), nasproti župnišča kopahšče (1498) in v mestu pivovarna (1498). Leta 1547 je v mestu živelo 43 družin, od tega 29 z obrtni- škimi priimki. Leta 1552 se omenja popravilo šole, 1. 1562 sta brata Trapp prodala svoj stolp HoUeneg- gom, 1. 1576 se še vedno omenja grajska gmajna pred mestno cerkvijo. Turki so mestno okolico večkrat oplenili med leti 1473 in 1532, Madžari 1489—1491, Francozi pa leta 1810. Mesto je tudi večkrat pogore- lo: pred letom 1454, pred letom 1509, 1623, 1632, 1811 in 1903. Zato kaže mlajšo podobo, vendar pa je ohranilo staro urbano zasnovo, ki jo odlikuje toliko vrednot, da jo je vredno ohraniti in s posluhom vzdr- ževati. Potek mestnega obzidja nam dobro ponazarja franciscejska katastrska karta iz leta 1825, mogoče pa ga je zasledovati tudi na terenu. Njegovo južno stranico so zasedle hiše vzdolž Ozke ulice, ohranjeno pa je tudi v kleteh Lesnine upravne stavbe, katere južni del s svojimi ok. 2 m debelimi kamnitimi zidovi in kamnitim banjastim obokom govori za prvoten Windischgrätzov, od leta 1381 Trappov grad v funk- ciji mestne ogalne utrdbe. Vzhodna obzidna stranica, ki je tekla za mestnim špitalom in župno cerkvijo, ve- činoma ni več ohranjena, pač pa severna med vrtovi ob Sejmiški ulici in zahodna zlasti nad strugo Suha- dolnice. To obzidje je deloma plastovite gradnje, se- stavljeno iz večjih prodnikov in lomljencev, je iz ob- dobja med okoli 1270 in 1300. Zapiralo je mestni arc- ai nepravilne pravokotne oblike z zaoblenima seve- rovzhodnim in jugozahodnim ter pravokotnima seve- rozahodnim in jugovzhodnim ogalom, z glavnimi vrati sredi severne in južne ter stranskimi sredi vzhod- ne in zahodne stranice, z delnimi jarki pred vrati in na ogalih ter z nekaj stolpi, deloma mestnimi deloma privatnimi. Vischer nam leta 1681 kaže pogled na severno ob- zidno stranico, ki obsega okrogla stolpa na severovz- hodnem ogalu in pri mestnih vratih ter odprta šalasta na severozahodnem koncu obzidja. Onkraj mesta je viden stolp južnih mestnih vrat, za severozahodnim ogalom pa se dviga oglati stolp in nekaj poslopij Ro- tenturna. Koncept mestnega utrdbenega sistema, ki ni doživel večjih renesančnih izboljšav, se je opiral predvsem na 4 obrambne točke: na utrjeni mestni vrati sredi severne in južne obzidne stranice ter na cerkveni kompleks in Rotenturn sredi vzhodne in za- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 73 hodne obzidne stranice. Slednja je bila zaradi globo- ke struge Suhadolnice bolje zaščitena in je zato razvi- la le šalasto oblikovana ogala, medtem ko je manj za- ščitena vzhodna uveljavila ogalna stolpa, katerih ju- govzhodnega (Trappov grad) je še mogoče ugotoviti v kleti poslovne stavbe Lesne. Medtem ko je severna polovica tega dela mesta slu- žila obrtnim dejavnostim, je južna predvsem cerkve- nim, ki so se razvijale med Skladiščno ulico (Kasten- gassen) in mestnim obzidjem ter med mestno cerkvijo sv. Elizabete na severu in Trappovim gradom na ju- gu. Upoštevati namreč moramo, da se je starotrški župnik, ki je prvotno bival v župnem dvoru na Gradu (1205 in curia plebani), zaradi vojnih dogodkov med leti 1304—08—11 občasno umaknil v utrjeno mesto, kjer je imel blizu cerkve sv. Elizabete pomožno žup- nišče (tako 1. 1404), enako kot v Starem trgu pod na novo zgrajeno sožupno cerkvijo sv. Radegunde (tako 1. 1425). Njegovo žitno skladišče se leta 1472 omenja kot Kasten, h kateremu je 1. 1487 dokupil tesano hišo z dvoriščem od klobučarja Jurija Wieltza. Leta 1498 se omenja lončarska hiša z dvoriščem in vrtom v ulici nyderhalb des Trappen Türmen, ki je ležala med uli- co in obzidjem ter zemljiščema cerkve sv. Elizabete in bratovščine Naše ljube gospe iz Starega trga. Leta 1477 se omenja zemljišče s parmo, ki je ležalo med špitalom in Newnhawserjevo kaščo, ter je segalo von der gassen daselbst bis auf die ringkmawr. Našteti opisi iz 15. stoletja, ki jih je seveda še več, nam zadoš- čajo, da lahko dovolj točno lokaliziramo takratno cerkveno četrt med vzhodno stranico današnje Špi- talske ulice in nekdanje mestno obzidje, ki je poteka- lo v stavbni črti sedanje Lesnine poslovne stavbe. Posebno mesto med mestnimi poslopji je šlo utrdbi nasproti cerkve ob zahodni stranici mesta. Gre za grad Rotenturn, katerega obzidani vrtni areal je zasedal se- verozahodni del mesta prav do Suhadolnice. Nad- stropna graščina s tlorisno podobo dvojne kljuke kaže danes baročno lice, ki ga datira bogato obliko- van uvozni portal v približni sredini severne fasade z letnico 1755. Vso stavbo obtekajo preprost talni, pas- sast medetažni in profiliran venčni zidec, ogale pou- darjajo izmenični ogalniki, pravokotna okna obrobl- jajo maltasti okviri z baročnimi obeski, zahodna fa- sada je trikrat zalomljena, južno fasado večinoma za- kriva novejši sanitarni prizidek, vzhodno (dvoriščno) fasado pa členi arkadni hodnik, ki je v pritličju osem- ločen, slopast in križno obokan, v nadstropju pa ga nosi 7 oglatih, jezikasto posnetih stebrov, pokriva pa raven lesen strop. Medtem ko kaže južni trakt pre- prosto baročno lice, dokazuje severni trakt, da ga se- stavljajo tri gradbene faze: gradbeno jedro, ki je de- loma podkleteno, že omenjeni arkadni hodnik in so- doben opečen sanitarni prizidek. Tloris graščine nam razkriva nepravilno prostorsko organizacijo, iz kate- re se da izluščiti zgodovina njenega nastajanja. Gradbeno jedro objekta predstavlja kvadratast stolp, katerega kamnito, okoli dva metra debelo ostenje je presegalo njegovo sedanjo višino. Na pod- strešju je še ohranjena njegova severna stena, katere omet dokazuje, da je bila stolpova druga (srednja) etaža najprej ravno stropana, nato pa križno oboka- na. V južno steno je vdelano sedanje podstrešno stop- nišče, vzhodna in zahodna stena pa na podstrešje ne segata, a sta ohranjeni v obeh spodnjih etažah. Stolp ne daje nobenih stilnih oporišč za datiranje, vendar sega gotovo v srednji vek, vsaj v čas Ilije Schulthäu- zingerja (1470—1483), če ne celo še dalje nazaj. Vse- kakor se je k njemu leta 1493 prenesla uprava go- spostva ter postavila pristava in druga poslopja, na- kar se ga je po letu 1542 oprijelo ime Rotenturn. Sre- dišče gospostva pa je tu ostalo le do leta 1595, ko se je preneslo na novo zgrajeno Gradišče. Zato se je na- daljni razvoj Rotenturna upočasnil. Še leta 1681 je stolp stal dokaj samostojno in je močno presegal stavbe, ki so se nanizale južno od njega ter so kurti- nasto segale preko mestne obzidne črte. Gradnja južnega dela graščine govori kljub mno- gim prezidavam in klasicistično-zgodnjehistorični fa- sadi za 17. stoletje, medtem ko je severna polovica (torej kompleten severni trakt) iz okoli leta 1700. To dokazuje enovita struktura njegovega ostenja, orga- nizacija talne ploskve in stilni detajli. Ob tej prilož- nosti so predelovali tudi južno polovico, izdelali veži ob južni strani starega stolpa, ju opremili z bogatimi lesenimi portali in ob njegovi zahodni stranici vdelali stopnišče, ki je povezalo pritličje z nadstropjem in podstrešjem. Morda že takrat, verjetneje pa nekaj pozneje je nastal arkadni hodnik, ki je z dvoriščne strani opasal celotno stavbo, in manjši južni trakt s po eno sobano v vsaki etaži, zaradi katerega je bila uničena stara obzidna črta v obsegu graščine. Ob teh prezidavah so porušili tudi stari obrambni stolp do vi- šine sedanjega podstrešja in s tem vizualno poenotili stavbo, ki pa s svojo tlorisno organizacijo dokazuje, da je vse prej kot enotnega nastanka. Leta 1755 so vso stavbo enotno poznobaročno fa- sadirali in jo opremili s kamnoseško bogatim uvoz- nim portalom. Oba sanitarna prizidka, eden ob južni strani južnega trakta in drugi ob južni strani severne- ga trakta sta opečna pridatka iz našega stoletja, ko je stavba služila od 1. 1900 šolskim namenom. Zanimivo je, da je stavba podkletena samo v vzhodni polovici severnega trakta, kar pa je gradbeno razumljivo, saj je nastajala poleg mestnega obzidja in starega obrambnega stolpa, ki podkletenja iz statičnih in obrambnih razlogov nista prenesla. Medtem ko je še pred nekaj leti kazalo, da bo graščina propadla in z njo dobršen kos mestne zgodovine, saj sega s svojim jedrom v čas, ko se je mesto borilo za svoj obstanek v neenakomerni borbi s Turki in Madžari, pa danes, v celoti obnovljena, ponuja streho kulturnim dejavno- stim Slovenj Gradca, ki je s tem ponovno dokazal, da se zaveda svojega mednarodno veljavnega kulturnega poslanstva. Poleg opisane obrambne postojanke je v srednjeve- škem mestu obstajala še ena. Gre za Windischgrätzov stolp, ki se pojavi sredi 14. stoletja, preide leta 1381 v 74 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 posest Trappov, leta 1562 Holleneggov in leta 1578 Gaisruckov, a po letu 1687 propade. Njegova lokaci- ja je arhivsko in topografsko dokazana na mestu se- danje Lesnine poslovne stavbe, ki s svojimi močnimi kamnitimi stenami, zlasti pa mogočnimi temelji govo- ri za stolpasto utrdbo na jugovzhodnem mestnem oglu. Več o njej bi seveda povedale podrobnejše ra- ziskave, ki bi se jih splačalo opraviti in stavbo tudi pri obnovi temu primerno dokumentarno obravnavati, seveda ob respektiranju njene kvalitetne poznoklasi- cistično-zgodnjehistorične fasade. OPOMBE 1. Josip Mravljak: Zapuščina, dva fascikla, Pokrajinski ar- hiv Maribor. — 2. Slovenj Gradec ob 700-letnici. Zbornik. Slovenj Gradec 1951. — 3. Jože Koropec: Srednjeveško go- spostvo Slovenj Gradec, Časopis za zgodovino in narodo- pisje (ČZN) n.v. 14/1973, str. 16—32. — 4. Hans Pircheg- ger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf- ten und Gülten, Städte und Märkte. München 1962, str. 168—173. — 5. Ivan Stopar: Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1982, str. 433—434, 453—457 in 529. — 6. Jože Mlinaric: Slovenjegraški meš- čanski špital. ČZN n.v. 22/1986, str. 315—326.