Političnl ogledo DRŽAVA SHS. Politično zališje v Beogradu se nadaljuje. Iz Čine gore, kjer so bile slovesno prenešenc kosti pesnika in vladike Petra Petroviča Njegoša v grob vrh Lovčena, se ministri polagoma zopet vračajo v Beograd, večje politične živahnosti pa ni pričakovati, dokler se tudi Pašič ne vrne. Odnošajtmed vladnimi zavezniki so nespremenjeni. Radikali ne sprejemajo nobenih radičevskih predlogov, deš, da ni mogoče, dokler ministrski svet ni polnoštevilno zbran. V prikriTanje svojega popokttga neusp^ha je vodstifo Radieeve slranke odredilo, da je volilcem dovoljeno le pismeno sporožati svoje želje vodstvu strardte in da se nibxe ne sme os«bno in naravnost obračati do ministrov in poslancev. Želja po volitvah se vidi iz mnogih radikalskih izjav. Gotovo je pa, da bodo radikali volitve prejkoslej sami izvajali, radičerc«« pa poprej naprtili velikansko odgovornost ter jih potpm brezobzirno odslovili, kakor doslej še vse svoje vladne zaveznike. Radič v ženevi. Sprva je Radič svoji zgovornosti lahko zadostil samo na raznih banketLh in napram novinarjem, katerim je pravil, da je bil poprej bedast in da je vodil bedasto politiko, končno je pa le nastopil tudi uradno pri razpravi neke komisije o annenskem vprašanju. S svojiro nastopom je napravil prav slab utis in kakor se iz nekaterih beograjskih listov vidi, je radikalom to praiV všeč. Nekaj se tudi govori, da ga mislijo po zasedanju Zveze narodov poslati v Ameriko na agitacijo za posojilo. če bo imel kak uspeh, je dobro, če ga pa nima, je pa tudi prav, samo da je daleč proč od doma. NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE. Po objavi generalnega nadzorstva za odškodninske zadeve v Berlinu je državno železniško podjetje točno plačalo prvi obrok od 28 milijonov zlatih mark. V drugem letu bo treba plačati po Dawesovem načrtu 250 milijonov zlatih mark. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. V Rim je sklicana posebna konferenca nasledstvenih držav v svrho sporazumne razdelitve fondov, ustanov in premoženja dunajskc poštne hranilnice, kar je pripadalo prej Avstro-Ogrski monarhiji. Po rezultatih' te konference se skliče nova glavna konferenca nasledstvenih držav v IPrago. Konferenca v Rimu se vrši sredi oktobra. RUMUNSKA SRAMOTA 20 VEKA. V Rumuniji v Kišinevu se vrši pred vojno sodnijo polilični proces proti 386 kmetom, obdolženih ustaje v Besarabiji. Pred prvo razpravo je podal zagovornik Praschivescu nastopno izjavo: »Sinoči ponoči so vdrli v zapor častniki in podčastniki, oboroženi s kiji, pasjimi biči in železnimi palicami ter so jih skoraj tri ure mučili s tem orodjem. Obtoženci so morali poklekniti na tla in reči: »Jaz sem kriv, vaša milost, jaz sem morilec in razbojnik, ki si zasluži, da ga z nogo poteptate.« Mučene so bile tudi ženske. Predsednik sodišča polkovnik Mattiac je izjavil, da je bič za kmeta edino vzgojno sredstvo. To so cvetovi rumunskega režima v času civilizacije! — Tristo najuglednejših francoskih in drugib pisateljev je podpisalo protest proti temu strašnemu nasiljn, rumunska vlada pa se za to ne zmeni.