Kritiški glasovi. Kje-je pravica? Nekemu učitelju na Kranjskem je pripoznal c. kr. okrajni šolski svet z ozirom na razsodbo upravnega sodišča z dne 3. grudna 1898 novo kvinkvenijo, četudi ni pet let preteklo, odkar je dobil zadnjo kvinkvenijo. To je naznanil okrajni šolski svet deželnemu šolskemu svetu in ta pa deželneiuu odboru, ki pa ni bil s tem zadovoljen, da bi se dala učitelju kvinkvenija, katero mu je priznala edino kompetentna oblast, t. j. c. kr. okrajni šolski svet; zakaj deželni šolski svet sme le za kazen kvinkvenije odrekati, deželni odbor se pa sploh ne bi smel vtikati v to. Gudni so argumenti, na katere se opira ali deželni odbor ali deželni šolski svet. ali pa oba skupaj. Učitelju se po preteku 30 let očita, da je bil prehitro definitiven ali da ni bil po zakonitem potu stalno imenovan. Sklicujeta se celo na staro ,,politische Schulverfassung". Vprašarno sarao: Ali je pred 30, oz. pred _8 leti še veljala stara šolska postava ? Ali ni veljal že zakon z dne 14. vel. travna 1869? Ali ni bil mar dotični učitelj po tem zakonu definitivno imenovan ? wUčiteljski pravnik" je res potreben! Kako se slovenska mladina vzgaja y koroških šolah? Tu bodi naveden drastičen slučaj, ki je gotovo vsakdanja prikazen. V nekem čisto slovenskem kraju blizu Beljaka, kjer se otroci poueujejo izključno le v edinozveličavni nemščini — mora uboga slovenska mladina v lepopisne zvezke pisati tako-le velenemško ,,veroizpovedanje": ,,Deutscher Sinn ist Ehrenpreis, deutsches Herz Vergissmeinnicht, Deutsche Treue Augentrost". Besede Bdeutsch" so rnorali vse podčrtati, česar sicer v vsem zvezku ni najti v drugih stavkih. Ni li to vnebovpijoč greh, da se celo v soli mladini vsaja v nežno srce sovraštvo do lastnega naroda ter se jih dela grde izdajice? Vlada proti sloTenski zascbni šoli t Velikovcu. Z narodno požrtvovalnostjo je ustanovila svoječasno naša družba sv. Cirila in Metoda v Velikovcu na Koroškem slovensko Ijudsko šolo. Ker predpisuje § 72. državnega šolskega zakona, da se sme podeliti vsaki zasebni šoli pravica javnosti, kakor hitro odgovarja svojim zahtevam, se je to zaprosilo za omenjeno šolo. Naučno ministrstvo pa je prošnjo kratkomalo zavrnilo, češ, učenci Ciril-Metodove šole naj dokažejo na kateri javni šoli s položenim izpitom, da šola dosega svoj smoter, za takšnjo izkušnjo pa bi moral vsak učenec plačati 10 kron takse. Ministrstvo dobro ve, da tega ne zmoreje učenci večinorna revnih staršev, ter je s tem le storilo veliko uslugo Nerncem, ki skačejo pijani veselja nad to brco slovenski narodnosti.