THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP [AMERICA.
AMER1KANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Gtofo: Z« rftri lat M trod — z* t>»tico Ib reulcV — od boj« !• *maftil
GLASILO SLOV KATOE, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETUj — *< B DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO*
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 186.__,_CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. SEPTEMBRA,—SATURDAY, SEPTEMBER 25, 1926.	_ LETNIK XXXV.
Metiikancl nepopustljivi. - Novi razkol v francoski vladi.
POSLANSKA ZBORNICA V MEHIKI JE ZAVRNILA PETI-CIJO MEHIŠKIH KATOLIČANOV ZA AMENDMENT NOVE POSTAVE, PO KATERI PREGANJAJO KATOLIČANE. — VZROK NAVAJAJO, KER PROSILCI NISO MEHIŠKI DRŽAVLJANI.
Mexico City, Mehika. — Kakor je že bilo poročano, so mehiški katoličani poslali mehiškemu kongresu peticijo, v kateri prosijo za spremembo postave, ki je naperjena proti njim in jim krati njih pravice. Kot vzrok navajajo, ker prosilci niso mehiški državljani. Po mehiški ustavi se do.voljuje le mehiškim državljanom predlagati prošnje kongresu. Po členu 37 v ustavi je državljanska pravica odvzeta onim osebam, ki javno pokažejo, da se ne pokorijo obstoječi ustavi. Nadškof Mora, y del Rio in škof iz Tabosco sta javno izjavila, tako se glasi poročilo poslanske zbornice, da se ne bosta pokorila ustavi, zatd nimata po tolmačenju Callesovih Pristašev več pravice do državljanstva. Njih prošnja se glede na zgoraj navedene vzroke' v Poslanski zbornici ni vpošteva-la.
Ker so poslanci vsi brez iz-, ■icme podrepniki predsednika Callesa, ni bilo drugega za .pričakovati. Oni varujejo svojo kožo, ako s tem komu kratijo pravice, jim ni mar.
POLOM MKEVIA0-KEGAND, j
;	■ ir,
Security Savings Eanlca prene* hala s poslovanjem. — Delničarji bodo zgubili pol ml-, lijona, dolarjev. — Vlagatelji dobijo svoje.	| <sS-»,
—0— .
Waukegan, III. — V sredo ie državni avditor zapečatil ( Vl"ata Security Savings banke, kar je povzročilo mnogo strahu med vlagatelji. Izjavljajo, da( s° vlagatelji na varnem in He kodo ničesar, ali pa prav malo zgubili; zguba delničarjev je Pa občutna, namreč pol' mili- , j on a dolarjev.
Največjo zgubo bo trpel ad-, v°kat A. J. Miller in Joseph 1 ^eyer, ker imata največ del- 1
nic.	| f
E>o poloma je prišlo, ko je 1 okrajni zakladničar Lake okra-3a zahteval $580,000, katero ( vsoto je imel naročeno vložiti |J
neko drugo banko. Securi-11
banka pa toliko denarja ni, rriela ,kar je povzročilo, da je , °blast banko zaprla in poslo-v'anJe ustavila.
VARČEVANJE Z DNEVNO SVETLOBO SE KONČA V NEDELJO.
Chicago, III. — Poletje je Vzelo slovo, nastopila je jesen; ^ našem mestu se je začela z c,ež.iem. Vremenski preroki davijo, da bomo imeli še nekaj g°rkih dni. Upajmo, da se niso Zmotili.
k ^ nastopom jeseni se pa tudi °nča varčevanje z dnevno Mlobo. Pet mesecev smo je deležni, prav nam je pri-
loh ta Ura ve5 dnevne svet" pa tudi nič se ne bomo
itoževali sedaj, ko bomo po-Gn k#alce na urah , za bon1Ur° nazaj"' kar Pomeni, da |
mo eno uro pozneje ustajali. I
EPIDEMIJA LEGARJA SE ŠIRI.
Iz dveh mest se je prebivalstvo-
izselilo ker se nalezljiva bo~^
lezen širi. — Zdravniški kro-|
gi v skrbeh, s podvojeno
močjo delajo, da se bolezen ...ustavi.
West Palm Beach, Fla. —
Južno v državi Florida, kjer je divjal orkan in opustošil mesta ter zahteval mnogo človeških žrtev, je izbruhnila na-! lezljiva bolezen — legar. Me-j sti Moorehaven in Davie sta najbolj .prizadeti, prebivalci so^ se preselili najvarnejše kraje.
Miami, Fla. — Očividec pripoveduje, da mora človeka za-boleti srce, ko vidi razvaline, kjer so stale preje krasne hiše — palače, lepi drevoredi; palme, ki so krasile boulevar-de leže po tleh uničene. Pravijo, da je le čudež, da ni bilo več človeških žrtev. K temu je največ pripoihoglo to, ker so bili brezžičnim potom vsi par-niki obveščeni že več ur naprej, da se bliža neurje. Večina je ubogala in še pravočasno rešila svoje življenje, svoje čolne in jahte so pa prepustili valovom razburkanega morja.
Po vseh prizadetih, mestih vse mrgoli in dela ter celi rane. Iz vseh krajev pošiljajo prispevke in pomagajo po svoji moči lajšati gorje prizadetih. Treba bo več milijonov dolarjev, predno ' bodo zbrisani sledovi vremenske katastrofe, i Vzelo pa bode tudi še letaj predno bo dobila Florida nazaj j tisti kras, ki ga je imela in po^ katerem slovi daleč na okrog., 1 Ob obrežju, kjer so stala po-1 slopja milijonarjev so razvaline.
Ob cesti je stal vrt James Deering-a, ki je bil eden naj-1 krasnejših v okolici, a danes1 1 je tam puščava, nikjer nobene-] I ga znaka, da je tam kedajl ' rastla kakšna bilka. Vrt je bil1 v^ejen po italijanskem načinu,j ob stezicah so se dvigali dragoceni kipi — danes kup raz-! I valin.
I Washington, D. C. -r- Delav-I I ci, ki čistijo pota in popravljajo podrte hiše so prosili za žganje, da bi lažje ustrajali pri napornem delu. Prohibicij-, ski uradniki so jim pa isto odklonili, češ, da je strogo prepovedano vživanje žganja drugim, kakor onim, katerim ga ! predpiše zdravnik. ' ;	-o-
' SIKORSKY GRADI NOVO , LETALO.
>	Westbury, N. Y. — Igor Si- i korsky, graditelj prekooceari- i
i skega letala, s katerim je na- s
>	meraval poleteti iz New Yorka 1 ; v Pariz francoski drzni letalec 1
-	kapitan Fonck, ki pa se je raz- \ :- bilo in sta prišla ob življenje i j dv.a spremljevalca kapitana, :
-	gradi zopet novo letalo, enako ; n I prvemu.
a I	-o-i-
i. I ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" 1
BRIAND BI ZOPET RAD, 1 PRIŠEL NA POVRŠJE
V francoski vladi je zopet prišlo do poloma. — Briand hoče novo vlado iz skupine levičarjev. — Herriot nezadovoljen S sedanjo vlado.
Pariz, Francija. — Sedanja : vlada v Franciji že nekaj časa trdno stoji. Mora pa že biti tako usojena, da vedno kaj pride in povzroči krizo v vladi. I Tako tudi sedaj. Zunanji mi- : , nister Aristide Briand, namera-1 , va s pomočjo levice zopet sple-|
•	zati na premierski stolček. Naj drugi strani pa desničarji nameravajo formirati vlado konservativcev.
Gotovo je, da sedanja vlada ne spolnjuje svojih obljub in\ J je le malo napravila za zbolj-' ! sanje razmer. Tudi Edouard I Herriot s sedanjo vlado ni za-' 1 dovoljen, pravi, da ni delovna j in se ne zgane, da bi vkrenila kaj stvarnega za rešitev finan-[
•	čne krize.
| Parlament se bo zopet fiestftl .nekako sredi oktobra. Poslaiv Ici niso zadovoljni s Poincare-. | j jevemi drakoničnimi administrativnimi reformami.
-r—O-
SCHW'AB PREROKUJE O IN-| DUSTRiALNEM NAPREDKU..
t	I
Chicago, 111. — Charles M.J Schwab, predsednik odbora i ravnateljev Bethlehem Steel korporacije, se je nedavno mudil v Chicagi. Pri tej priliki je! rekel, da napredek v industriji v Zedinjenih državah bo v naslednjih 25. letih prekosil vse, kar se je doslej doseglo na' tem polju. Svojo trditev utemeljuje z dejstvom, da je Amerika pred 40. leti, ko se je on začel,baviti s kupčijo jekla, potrebovala letno 1 milijon ton jekla, dočim se ga bo to leto porabilo nekako 50 milijonov ton.	"V
ROMUNSKA KRALJICA S j PRISTRIŽENIMI LASMI,' 1
Kralj Ferdinand bolan, kralji* i ca bo najbrž odgodila poto- 1 vanje v Ameriko. — Kralj se\ 1 nahaja v palači Sinaja, pod- ] vrgel se je lahki operaciji.
w—o——
Bukarešt, Romunija. — Ro- <
munska kraljica si je pustila 1 po modi pristriči lase in sd < pripravlja na odhod v Ameriko, ki je določen na 12. okto- 1 bra. To se reče, ako se bo i zdravje kralja Ferdinanda obrnilo na boljše. Poročilo pravi, i da kralj leži bolan v kraljev- , ! ski palači v Sinaja in' se je pod- : vrgel lahki operaciji.
V dvorskih krogih se mnogo kritizira ker si je kraljica pust1-la pristriči lase. Kraljica' je že 50 let stara, pa tudi kraljevska } krona ji bo padla prenizko na ušesa, tako se komentira pti , Romuniji. Sicer pa je kraljica kar <se krone tfče preskrbela a tem, da je kito svojih las, kate-i ra je baje prav velika, skrbno shranila in ko bo pri kakšnih' svečanostih prisostvovala skro-l no na glavi, ji bodo podložili odstrižene lase, kjer bo potem .' dovolj prostora za krono. 1 Sliši se tudi, da je kralj Ferdinand tako užaljen ker: se; glede las ni preje z njim posvetovala, da je rekel, da se bo iz .' maščevanja pustil gladkd obri-ti. Kakor znano, kralj nosi J brado in brke. Ce bo to tudf v j) resnici storil, je vprašanje,
1 ARETACIJA NEPOŠTENEGA URADNIKA.
i Philadelphia, Pa. — John
-	McCarren iz Washingtona, Ji bivši auditor v zveznem davč-x1 nem departments je bil tukaj
-	aretiran na podlagi obtožbe, i- da si je nameraval sleparskim j a potom prilastiti državnega de-j
narja v znesku nad 1 milijon n dolarjev. V zaroto sta zaplete-o na še dva druga uradnika, ka-v terima so že tudi detektivi za ju petami.	, _ \
KRIŽEM SVETA.
—	London, Anglija.. — .V. Grčiji se pripravljajo na po-vratek kralja. Poročilo pravi, da je bivši kralj v Bukarešti in čaka poziva, da zopet zasede prestol.
—	Chicago, 111. — Mrs. Mary O'Neil, je preminula y; bolnišnici sv. Ane v Techny, 111., dosegla je visoko starost 108 let. Pokojna je mati dvanajsterim otrokom, izmed katerih! so le še štirje pri življenju.
—	Tokio, Japonsko. — Iz O-sako poročajo, da je vlak vozeč iz Shimoneseki proti Tokio skočil s tira; 28 oseb je bilo ubitih in 50 ranjenih'.
—	Dusseldorf, Nemčija. — Na tukajšnem zdravniškem kongresu so nekateri sloveči zdravniki izjavili, da so iznašli novo zdravilo za pobijanje ma-lerije, ki je eno izmed najboljših kar jih imajo v porabi.
—	Paris, 111. — Raymond Wiley je bil z očetom na lovu, po nesreči se pa očetova puška sproži in naboj zadene' Ray;-monda v glavo, ki se! je' smrtno ranjen zgrudil po tleh'.
—	Rim, Italija. — "Roma" je ime novemu italijanskemu parniku, ki je v sredo odpiul na svoje prvo potovanje iz Ne-apelna proti New Yorku. '
—	Kovno, Litvija. — Tukajš-ni politični krogi trdijo, da je vojna med Poljsko in Litvijo v i bližnji bodočnosti neizogibna.
Poljska se oborožuje, kar daje povod za tako trditev.
—	Bethany, W. V. — Dva dolgoletna tovariša in prijatelja, sta umrla na en in isti dan, oba nasilne smrti. J. Cole, stan, 72 let, si je s krogljo iz revolverja končal življenje in njegov tovariš 63 letni W. Dow-den, premogar, je le par ur zatem, zgorel v svoji hiši v kateri je iz nepojasnjenega yzrokaIJ izbruhnil Ogenj.	;i
—	Berlin, Nemčija. — Tukaj j je velika brezposelnost in je • prišlo v sredo med brezposel- ] nimi in "policijo do boja, y ka- i terem £0 bile' dve osebe ubite, 1 11 je pa bilo ranjenih. Policija '
i se je poslužila le količkov, ne 1 revolverjev .drugače bi bilo11 število mrtvih še večje. Poro-j! ■ čilo pravi, da je množica poli- ! ciste s kamenjem obmetavala. ! |	— o-—
i
GENE TUNNEY PORAZIL i . DEMPSEY-A.
j Philadelphia, Pa. — V četr-] tek večer se je vršila v Sesqni-; centennial stadionu v Philadel-[ phiji bitka med Jack Dempsey-j jem in Gene Tunney-jem. Ka-kor znano, Dempsey je bil svetovni šampijon v boksanju. Priča boju je bila velikanska mno-L žica — 132,000 oseb, ki je vztrajala na svojih prostorih, ko je že pri desetem krogu za-: i čelo deževati, kmalo na to pa liti. Bitka se je končala z zma-j - go Tunney-ja, ki je s tem po-j stal novi svetovni šampijon v s boksanju. Dempsey je pri zadal njem krogu bil docela izdelan, i-1 padel je svojim tovarišem v na-n ročje in se onesvestil, leva i- stran lica je bila vsa krvava in i- na eno oko ni več videl. Demp-a sey je bil šampijon od leta
s' 1919.	.. uithr
POGUMEN HRIBOLAZEC IZ ALBERTE.
Slika predstavlja najpogumnejšega hribolazca Lawrence Grassija, ki je član slovečega alpinskega kluba v Kanadi. Ko sta bila z nekim tovarišem na vrhu Bastion hriba, se je njegov tovariš ponesrečil in zlomil nogo. Grassi je tovariša prinesel po zelo strmi in nevarni poti iz visokega hriba in ga rešil smrti.
Slovencev Italiji.
Primorci so imeli pred pri-ljučitvijo k Italiji lastno kulturno središče, slovensko Gorico, ki je živela lastno življenje, iz katere je izšla marsikatera ideja, ki je zajela vse slovenske kraje. Takrat so imeli Slovenci v Gorici svoje srednje in meščanske šole, svoje knjižnice, svoja društva, svoje gospodarske organizacije in občinsko in deželno avtonomijo ter svoboden tisk. Danes vsega tega ni več. Deželnega odbora ni več, občinski sveti so odpravljeni, na deželi gospodari vladni u-radnik potestat, niti slovenske ljudske šole ni več, prosvetno delo se ovira na vse mogoče načine, fašisti hočejo imeti kontrolo nad gospodarskimi orga-nfzacijami. Odkod naj danes primorski Slovenec zajema duševno hrano?
Ko italijanske vlade niso ho-: tele otvoriti nekdanjih sloven-Iskih srednjih šol na Primor-jskem, je bilo pač naravno, da !|so šli dijaki drugam iskat tega, kar jim nova domovina Italija ni dala. Ali naj pustijo študije? Prišli so v Jugoslavijo, kjer so j I jim dali to, do česar so imeli ]
sveto pravico, pa niso dobili v ; lastni državi. Tam so se izobra-1 ževali, končali srednje šole in j . se pričeli učiti tudi italijanske- , ga jezika. Nato so se vpisali na j italijanske univerzew Italiji. V \ začetku jim je bil študij radi '■ nepoznavanja jezika nekoliko težaven, a pozneje so lahko " študirali, ker so imeli dobro i znanstveno podlago, ki jo mo- ] . re dati le šola v materinskem J jeziku.
• i Sedaj pa se zaprejo primor- ' jjskim dijakom tudi vrata šol v ; j Jugoslaviji. Primorski dijaki ne - morejo več v Jugoslavijo. Italijanski prefekti nočejo dati potnih listov več dijakom, ki se nameravajo vpisati v prve raz-'rede jugoslovanskih šol. Vse •prošnje so zaman. Nedavno J smo zapisali, da- bodo prefekti splošne omejitve glede izdaja-| nja potnih listov izrabili v po-| litične namene proti Slovanom v Primor ju in posebno proti dijakom. To se sedaj tudi dogaja. Slovenec v Italiji se v lastni državi ne more izobraziti na podlagi in v duhu svojega jezika, v inozemstvo ga tudi ne pustijo.
-o-
Potni listi za Jugoslavijo.
Italijanska vlada izdaja pot-. ne liste le v trgovske s vrhe, di-. jakom od II. razreda dalje, ako . dokažejo, da so vpisani v šoli in v slučaju izrednih dogodkov . v družini (smrt, bolezen). Tr-J govec mora dokazati, da potu-J je v trgovske svrhe, n. pr. s pis-.! mom iz Jugoslavije, ki je vidi-f rano od italijanskega konzula. . Kdor potuje radi bolezni svojega sorodnika, mora predložiti . zdravniško izpričevalo, da je i zadnji res bolan. Dijakom, ki i hočejo v prvi razred jugoslo-- vanskih šol, se potni listi ne iz-a dajajo. Zelo, zelo težko dobijo r potne liste dijaki II. razreda.
Strašna smrt pod potniškim avtomobilom.
Alojzij Bunc, mladenič 24 let, iz Škrbine, se je vozil na kolesu iz Gorjanskega proti Komnu. Nasproti mu je privo-zil velik potniški avtomobil, ki vozi iz Komna v Trst. Bunc je padel s kolesa tik pred avtomobil, ki ga je nato povozil. Ubogi mladenič je bil na mestu mrtev,	1
--o-
Suša.
Po deževnem vremenu je avgust prinesel zopet toliko zaže-ljeno solnce. Zadnji teden pa je po Vipavskem in na Krasu zelo vetrovno in solnce močno pripeka. Kmetje govorijo že o suši; posebno poljski pridelki (turšica) že čutijo pomanjkanje dežja. Repa tudi zaostaja, tudi trti bi bil dež dobro došel,
-o-
Velik požar je izbruhnil v Sežani in sicer v seniku Josipa Pirjevca. Ogenj j« zajel kmalu tudi sosedno gospodarsko poslopje. Pozvani so bili takoj tudi gasilci iz Trsta. • Domači gasilci so bili nemudoma na delu. Škoda znaša okoli 100,000 lir.
—o-J-
Požar
je uničil posestniku V. Madonu v Grgarju senik. Zgorelo je 300 kvintalov sena. Škode je 35,000 lir.
-o-
Koroške novice.
V jeklarni grofa Thurna v Guštanju se je pripetila težka nesreča. Na delavca Martina Ježevnik je padel železen škripec ter mu zdrobil nogo in lo- -banjo. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnico v Slo-venjgradec. —- Vlak je povozil dne, 18. m. m. ob 2. uri popoldne v bližini Prevalj 841etnega gostilničarja in bivšega stotnika g. Štefana. Ni še ugotovljeno, kako je nesreča nastala, najbrž pa je precej gluhi starček, ki se je sprehajal ob progi, preslišal bližajoči se vlak ter potem v zadnjem hipu vsled t zmedenosti prišel pod kolesa.
DENARNA NAKAZILA
1 ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO lt«.
VaSa-denarna pošiljate* bo t starem " kraju hitro, zanesljivo in Brez odbitka - izplačana, ako m poslullte naS* bank«. Dinarje, ozir. lire imo včeraj poii-ljali po teh-le cenah!
500 Din -• MS
1,000 - t 18.60
2,500 " -9 «.23
5,000 " -1 92.00
10.000 u -1183.00
} 100 lir ..............................$ 4.40 '
i 200 lir_________________$ 8.S0 ,4.
j	500 lir ...........—.......$20.25
1000 lir ..............................$39.50
Pri večjih »votah poseben popatl. Poštnin* je v teh cenah JE« vrač*, nana.	1
Zaradi hestalhoitii cen ]• nemogoč« ,. vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cen« dneva, ko d«nar sprejmemo.
Nakazila s« Izvršujejo p« polti iS pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI 1 POŠII.JATVE IZ STAREGA KRA-)- JA V AMERIKO 5- Pisma In pošiljke naslovK« an "
O ZAKRAJSEK x CESARK 455 W. 42nd ST, NEW TQXXm K Xt
Iz neodrešene domovine.
ZA POPOLNO LOČITEV~OD ^KULTURNEGA VIRA.—SEDAJ ZAPIRAJO POTA PRIMORSKIM DIJAKOM DO SOL V JUGOSLAVIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
"AMERIKA y*gK: SLOVENEC"
...........................1..............................i n 111 iamrnmmmmmaffiffg/ifmmmmmmmKmmm.......... i i mmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmm
Amerikansbi Slovemec
Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo-v Ameriki.	venian newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja >sak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day, «nd the day after holiday*.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.	'Phone: Canal 0098.
Naročnina:	Subscriptions:
Za celo leto --------------------------------$5.00 <or one year ________________________________.$5.00
Za pol leta ------------------------------ 2.50 '"or half a year______________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto -----------------------6.00 For one year________________6.00
Za pol leta -------....._-------------------------- 3.00 For half a year ________________________. 3.00
............................ " V .'I T«.«~ i—.m...	.....■■■ ..... ...................1
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na .listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tera veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov oredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office
It Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. , ...... ............. ......... 1 11 1 -"■»»« ii
Brošure proti Mussoliniju.
M
Fašizem je v Italiji popolnoma zatrl ustavno življenje. Zatrl je tudi tiskovno svobodo, ki predstavlja eno izmed prvih pridobitev demokratizma ter je v času diktatur nemogoča. Mussolini je dobro vedel, da je tisk najuspešnejše in najnevarnejše sredstvo v modernih političnih borbah. Najdrznejši politični nasprotniki fašizma in Mussolinija pa so kmalu pričeli iskati nadomestila za javno svobodno besedo. In tako je italijanska policija imela veliko opraviti z raznimi tajnimi listi, ki so se tiskali v Italiji. Čim je postalo policijsko nadzorovanje tako strogo, da ni bilo mogoče v Italiji tiskati tajnih listov in brošur, se je preneslo tiskanje teh publikacij v inozemstvo, odkoder se potem razširjajo v Italijo. Brezdvoinno je Pariz središče glavnih političnih nasprotnikov fašizma in Mussolini-jeve osebe.
Največjo pozornost je v Parizu gotovo vzbudil znani Ce-sare Rossi, bivši načelnik tiskovnega urada ministrskega pred-sedništva, s svojimi članki v pariških listih, v katerih je Mussolinija javno dolžil, da je on naročil Matteottijev umor. Cesare Rossi je zbežal iz Italije tajno, ker bi ga Mussolini sicer ne pustil v inozemstvo; d& ga tam kompromitira. Izmed drugih bivših fašistov, ki bivajo v inozemstvu in skušajo z vsemi sredstvi minirati Nfašizem, je Massimo Rocca gotovo najznamenitejša osebnost. Ti izseljenci so izdali brošuro, v kateri skušajo opisati rimskega diktatorja na podlagi svojih osebnih vtisov in Mussolini j evega življenja pred pohodom na Rim.
Ta brošura, ki obsega nad 80 strani, je prešla prekq meje v Italijo, kjer kroži tajno z roke v roko. Tfako je bil poslan tudi en izvod fašistovskemu članu občinskega sveta v Milanu, ki ga je pred nekim drugim fašistom pričel radovedno čitati. ) Ta je občinskega svetnika naznanil svojim predstojnikom in sledila je preiskava pri vseh občinskih svetnikih v Milanu, da bi se našla brošura.
< V brošuri je zanimiv citat iz socialističnega lista "Lotta di Classe," ki ga je urejeval Mussolini 1. 1912. Po atentatu rta Viktorja Emanuela je ta list pisal: "Upamo, da se ne bo našla nobena delavska zbornica, ki bi razobesila narodno zastavo ob tej priliki.' Ljudje, obdarjeni s fino inteligenco, bi se ne smeli dati zanesti po čustvu. Atentati so pripetljaji med delom kraljev kakor so padci z visokih odrov pripetljaji zidarjev." Nato napada list Rissolatija, ki je po atentatu častital kralju. Ta odstavek naj bi prikazal današnji Mussolinijev monarhizem v pravi luči.
Izmed vseh sestavkov te brošure pa je gotovo najzanimi^ vejši članek "Resnica o Mussoliniju," ki ga je spisal M. Rocca. Članek izdaja izvrstnega publicista, iz katerega govori tudi nekaj maščevalnosti, a ne presega meje korektnosti. Naj navedemo samo zaključek: "Ko bodo hoteli kdaj označiti človeka, katerega je zapeljana Italija za trenutek napravila za svoj idol in kateremu se je drznila v svoji fatalni zaslepljenosti zaupati svojo usodo, bo treba utisniti na čelo tega reveža, kakor na duševni grob, ki ga nosi s seboj, strašen verz, ki ga stavi Foscolo v usta Tiestu, ki očita Atreju tiranstvo: Ordir misfatti e punirne il ministro. (Zamisliti zločine in kaznovati izvršitelje.) Politika, morala, revolucija in imperij Benita Mussolinija so popolnoma osebovani v teh besedah.
—Bi rwiwHfm «1 !■■— II—I -».—inI I	— Mil..........
,	V
' ^rSlTn	KNJIGE GORIŠKE MOHOR-
|fSjj|fcjffiT''	JEVE DRUŽBE.
„ so pošle ih naj se ne naročajo več. t
KAKO TONE IŠČE NOVICE.
Joliet, 111.
- "Ha, ha, ha, Ma, Tone writes again!" je vzkliknila Mary, sosedova hčerka, ko je pogledala v Amer. Slovenca. "Ja, kaj pa piše?" je vprašala mama. — "Something funny, he says that he needs new shoes." — "Ja, pa si jih naj kupi, saj menda ve, kje so naprodaj."
In Tone je to slišal. Povem vam, da sem šel v svojo sobico, se prijel za trebuh in se smejal, da bi kmalu počil. Poglej, poglej, še zaslovel boš poleg svoje nerodnosti- Tam na Hickory Street pa celo na posodo prosijo "Slovenca," da bero moje čenčaste dopise, tako mi je pravil prijatelj, ki delava skupaj. No, ta je vredna, da se na njo enga spije, sem djal sam sebi ter odšel po stopnicah v ta spodnji "štuk," fcjer sem svoj načrt do pičice izpolnil. Ko sem se vrnil nazaj v sobo, me je pa precej prijela strast. Daj, še kaj napiši, samo da ho some-' thing, saj radi bero. Zakaj ne bi dolgočasil ljudi, saj jih še po raznih gledališčih, ti jih daj pa tukaj. In tako pišem ta dopis.
Pa pride nekdo k naši gospodinji v vas. Ker sem bil v sobici zaprt, nisem videl kdo je. A kmalu sem spoznal po pogovoru, da je obiskovalka, ker šlo je, kakor v mlinu. Prisluhnem na vrata, da bi kaj vjel in kaj mislite,, da sta se pogovarjali? Tone je bil spet na krožniku. Soseda je rekla: "Veš, Franca, jaz lajkam tud tako brat, ampak nejb tud mav drugih novic poročal.,Saj pri nas jih je ved-Jno dovolj. Večkrat se. kdo rodi, umre in poroči. Tud' to. najb kdu poroča v." t- "Ja, saj tist je pa res," je odgovorila gospodinja.
Tresk! — je zaropotalo. Za božjo voljo, kaj se jte zgodilo.
"SaJameflski maček leni, vodno mi tie na sredi kuhinje leži; boš ,šel — ušiue! Čakaj me!"
Gospodinji je padla skleda z rok in je bila huda. Ce se v mačka je spodtaknila ali ne, tega ne vem, ker nisem videl. Vem pa, da zft vsak "tajlar," ki ga ubije, zvrne krivdo na značka. Ubogi maček, ki pa ne zna ne po kranjsko, ,ne angleško, jo pa hitro odkuri iz kuhinje in se vrtu ohlizuje, morda zato, ker se mu krivica godi, ali pa občuduje pretkanost in' spretnost svoje gospodinje.
"Ti mački so res taki, da bi jih človek kar pobil," je pri-' djala soseda ter tako izkazala' sočutje gospodinji, ki ji je padla skleda iz rok ter se razbila' ' na kosce- Gospodinja je pobrala cyepinje in jih zanesla ven na eio. Gvedoč je pa še enkrat požugala mačku, da naj le še enkrat pride v kuhinjo, da mu bo že pokazala. Ampak prego-
vor pravi: hitra jeza, hitra sprava, ni bilo deset minut, sem že slišal mačka v sobi, ki je mi-javkal in nosil svoj rep po koncu kakor sabljo in se musal o-krog gospodinjinih nog. Jeza se je polegla in gospodinja je kramljala s. sosedo. Pogovarjale so se o tem in onem in jaz nimam časa poslušati, ker mudi se mi za ta-le dopis, ki bi ga rad še pred 11. dopoldne dal na pošto.
Ja, kaj pa novic veš kaj ? — Kje, saj nisem nikjer bil. Veš kaj," malo po Broadway pojdi sem in tja in boš kaj zvedel, — ta misel mi je padla v glavo. In res, pokrijem klobuk, oblečeni rekelc in grem. V žepu sem nesel ta-le dopis. Grem in grem, vprašam ongavega Janeza, kaj je kaj novega, pa mi porine "Slovenca." Na, tu imaš pa beri, kakor da bi jaz tega že ne vedel.,Saj sem vendar naročnik na ta list in sem ga že prebral. Res nisem več kot 6 mesecev ' naročnik, morda bi še danes ne bil, da me nista v zadnji kampanji vjela tisti Mr. Mladič iz Cikage in pa naš Mr. Zalar, gl. tajnik KSKJ. A list se mi dopa-de. Podučen je in ga rad imam. — "Ce veš kaj novic iz naselbine?" ga ponovno vprašam. — "He, kaj bom vedel, ki nikamor ne grem. Delam, pa doma sem, to je vse." Komaj izgovori te besede, že pokuka njegova žena skozi okno in pravi: "Tone, jaz pji vem za eno novico: pred par dnevi so kupili tamle pri Ilorvatovih na 1213 Broadway Street sina. So ga jako veseli. Dozdaj šo imeli dve punčke, zdaj pa fantka, veš da so veseli."
Kmalu sem se poslovil in veselo sem šel domov. To bo pa dobra novica za našo sosedo, saj je rekla,, da je treba poročati tudi to, kdo se rodi. Na, gorka bo imela, jaz jo bom pa po stkani gledal, kak0 je hvala.
z Gd mojega starega očeta oče je, ko so Francozi pod Napoleonom pridrli na Kranjsko, moral zibati francoskega vojaka. Pa je rekel, da je zraven pel: — "Vsaka reč en cajt trpi ..." Pa je baje res. Prišel je častnik in je z bičem izgnal vojaka iz zibelke. Oče se je pa smejal, sam pri sebi pa dejal: saj sem ve-J del, da vsaka reč samo en cajt j trpi ... In tako je, vidite dra-I gi bralci, konec tudi tega mojega dopisa. Eni bote rekli: be-| dak, kaj to piše . . . Sosedova , Mary bo morda zopet rekla: : Ma, Tone writes again ... V splošnem naj pa velja vsem: za vse'ni nihče, pa tudi jaz ne...
Tone s hriba.
——o-
NAZNANILO.
Joliet, 111.
Naznanjam članicam društva
lav. Ane Katoliških Borštnaric št. 534, da sem premenila stanovanje iz 813 N. Chicago St., na 307 Summit St., Joliet, 111. in da bom pobirala asesment vsako soboto popoldne. Katera 'članica ne plača asesmenta do 28. vsakega meseca, bo suspen-dana iz društva.
Marie Čulik, tajnica dr. sv. Ane
-o-
MOJA POT NA POČITNICE V COLORADO.
Piše: A. Grdina.
Leadville, CoIq.
Ko sem bil pred leti nekoč v Coloradi, mi je ta pokrajina vsled svojega suhega zraka in solnčnega podnebja tako ugajala, da sem si vedno želel, da bi jo mogel še enkrat obiskati. Tedaj sem dosegel le nekatera nižja mesta, kakor Denver, Canon City, Pueblo itd. Zvedel ipa sem, da se nahajajo tam še druga, višje ležeča mesta in sklenil sem, da s,e tudi še do teh potrudim. Izbral sem si v ta namen mesto Leadville, kjer se nahaja slovenska naselbina ! s svojo faro, o kateri pravijo, ; da je najvišja fara na svetu. Mislil sem si, ako je bilo prijetno že v Pueblo, ki je le 6000 čevljev nad morjem, kako čarobno bo šele v Leadville, ki leži 10,200 čevljev visoko.
Za to potovanje se mi je ponudila najlepša prilika po zadnji konvenciji KSKJ. Na konvenciji sva se namreč šešla z gospodom župnikom iz Leadville, Rev. Trunkom, in tedaj isva sklenila, da bova-napravila (potovanje na znameniti zapad skupno. Prav z veseljem sem nastopil to pot, kajti sem pač sin gora in lazenje po gorah me je še vedno veselilo.
Tretji dan po konvenciji, ko sva se nahajala že v Clevefan-du, sva na izredno srečo nale-- tela na Dr. Plešeta, ki je bil na poti iz Brooklyna, N. Y., in je jbil namenjen v Joliet, 111., po |svojo družino, ki se je nahajala tamkaj pri sorodnikih na počitnicah. Vozil se je v svojem velikem, aYtomob.il« in ko je slišal, 'kam sva namenjena, naju je povabil, naj prisedeva, da naju popelje do Jolieta in s tem j skrajša vožnjo na vlaku. Prav rada sva se odzvala povabilu prijatelja in tako sva po prijetni vožnji v krasni mesečni noči ' dospela drugo jutro v Joliet. Tu naju je peljal Dr. Pleše še k svojim sorodnikom, kjer sva dobila dober zajutrek, in nato na postajo. Lepa hvala Dr. Ple-šetu za vso dolgo in brezplačno 1 vožnjo, kakor tudi za pokrep- ■ čilo.	i
Ob 10. uri dopoldne je naš , vlak na Santa Fe zapustil pri- ( jazni Joliet in oddrdral proti gorati Coloradi. Drugi dan zvečer sva se že nahajala v Den- j verju, kjer sva prenočila pri Rev. Judniču, nato pa* nadaljevala še 12urno vožnjo v visoki Leadville, kamor sva dospela j ob 8. zvečer.
Občutke, ki sem jih imel med vožnjo iz Pueblo v Leadville, si ! more predstavljati le tisti, ki j ima smisel za visoke in strme gore in ki ga zanima pogled na
_____
nje. Jaz sem imel velik užitek pri tem, kdo drugi bi občutil morebiti le nekak strah. .
Najznamenitejši na tem potu je Royal George prehod, kateremu menda ni enakega na celem svetu. Tu se ustavi vsak vlak in potniki lahko izstopijo, da si ogledajo brezprimerne naravne čudeže. Skozi ozko strugo drvi in se peni voda reke Arkansas, na nje obeh straneh pa se dvigajo strahotne navpične skale 2500 čevljev visoko. Človek nehote obstane in -ostr-mi, na kak način je mogel nastati tak prepad med dvema stenama. Nad vodo reke pa je na železne drogove takorekoč pripeta železniška proga, po kateri z brezbrižno naglico drvijo vlaki. Taka čarobna vožnja se je nadaljevala skozi celih 12 ur, ne sicpr vedno v takih globokih soteskah, ampak vendar vedno navzgor in vedno od reki Arkansas.
Zvečer sva dospela do cilja, do postaje Malta. Od tu je bilo treba narediti še tri milje pota jdo Leadville. Zopet sva imela jsrečo. Rojak Mr. Martin Skala naju je povabil na svoj avtomobil in v kratkem času smo bili v Leadvillu v župnišču. U-taboril sem se pri g. župniku v posebni sobi in si privoščil potrebni počitek.
Drugi dan, v soboto, sem porabil čas, da sem si ogledal bližnje kraje. Cerkev je nova, zidana. Župnišče je dokaj udobno in se drži cerkve pri zakristiji. Ogledal sem si tudi rudnike v okolici. Popoldne sem si pa privoščil zabavo in se napotil na bližnji hrib, kar mi je vzelo samo v eno stran tri in pol ure hoda. Rev. Trunk me je sicer svaril, naj se ne prenaglim takoj s početka, a zaupal sem svojim nogam, za kar sem pa tudi občutil v njih drugi dan precej neprijeten spomin.
V nedeljo sem se udeležil pogreba sobrata John Skala, ki je umrl kot član društva sv. Jožefa št. 56 KSKJ. in društva sv. Petra Br. Hrv. Zajednice. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Obe društvi sta ga spremili korporativno iz hiše v cer-ikev in nato na pokopališče. Pokojni zapušča vdovo in sedem otrok, kakor tudi tri brate in veliko znancev in prijateljev. •!Bil je šele 43 let star.
(Dalje prih.)
-o-.
VELIKI KARNEVAL SV. ŠTEFANA.
jse začne danes, v soboto večer jOb 7. uri. Vse, kar spada pod svetoštefanski zvon, naj bo gotovo v šolski idvorani danes večer. Pokažimo se takoj pri začetku, da smo za napredek in uspeh naselbine in župnije sv.' Štefana.
I Zvečer ob 10. uri bo roko-borba med našim rojakom atletom Mr. Anton Wencelnom in grškim atletom Mr. Halla-j som.(Pridite pogledat, da vidi-jte, kdo bo odnesel venec zmage.
-Q-
j Kdor v "Amer. Slovencu" o-glaša, temu se kupec ali odjemalec takoj oglasi!
Defcroitsjiim Slovencem v album! Mimogrede se zanimam poleg drugega tudi za Detroit in njegove Slovence. Z veseljem sem opazil, da si ustanavljate faro. Imenitno! Vsa slovenska Amerika opazuje Vaše delo. Različno misli o njem-Meni je prišla mimogrede zavoljo Vas tudi bojazen v srce. Kaj če omagate, preden zmagate? — Pa sem pogledal mimogrede tudi v "Prosveto." In tam sem naletel na prav fleten napad na Vas. Še več: bil je naskok. Kar s krampom in gor- . jačo Vam je gospod Jurca pre-mlatil hrbtenjačo! Ce je ostal še kdo živ, naj bo na te-le moje besede pazljiv!
i Malo let nazaj so si ustanav- ,! ljali faro Hrvatje, po veri in rodu Vaši bratje. O, bilo je: pok, pok, pok, vrstil se je1 za naskokom naskok! Našla se je marši- | kakšna poturica, vse bolj šmen-,tana kot Vaš gospod Jurica. —-Sramotilee je rajtal, da jim bo faro izpodrepil, pa jim jo je le še bolj okrepil. Zakon narave je tak in to naj si zapomni jvsak: Kdor skuša poštenemu sosedu odjesti štrukelj, bo padlo' kmalu tudi njemu nekaj na pukelj. Hrvatska fara raste in tepo napreduje, napadalcem se pa zdi škoda nekdanje muje. Repek so stisnili med noge, je-jziček predolgi spravili za zobe, pero in tinta sta se jim posuši« ;la, vsa strašila so se jim — polomila . . .
' Slovenci, tako je bilo in tako j ostane: slabo je, dokler se nasprotnik ne zgane! Pri Vas se j je prav kma'lu zganil in vsemu svetu Vaš lepi napredek ozna-jnil. Sedaj vemo, da greste krepko naprej, in da Vaša nova fara nima mej. Sedaj je prazno bojazni moje srce, to sem Vam hotel povedati — Vaš Mimo-frcaef	-	/
-o-
Ni čuda.
Piš: Tako, torej vi ste edini, .ki se niste z onim parnikom po-i topili?
j Puš: Da, res je tako. j Piš: Povejte prosim, rad bi jiz vaših ust slišal, kako ste se > rešili.
J Puš: Nič čudnega, prišel sem, j ko je parnik že odplul jn se potopil brez mene.
-o-
CERKVENI BAZAR V SOUTH
CHICAGO.
V nedeljo, 26. septembra, je zadnji dan velikega cerkvenega bazjii-jp, v So. Chicago pri sv. Juriju. Ob sklepu bazarja bodo na programu posebne stvari. Vsak naj skuša gotovo biti navzoč pri sklepu. Danes večer in jutri v nedeljo naj pridejo na plan vsi, komur je mar napredek naše naselbine in župnije. Na svidenje na bazarju v soboto in v nedeljo večer!
Odbor.
-O--
Čit^jte oglase v "Amer. Slovencu!"
AMERIŠKA NARODNA IGRA ~ . BASEBALL.
Žoga (bali) je kroglja od treh inč v premeru, napravljena iz probke, gumija in prediva in pokrita z usnjem.
O tej stranki se pravi, da je na polju (field); o proti-stranki pa, ki odbija žogo z batom (v angleščini je slučajno ista beseda: bat), se pravi, da je notri (in) ali gori (up)-. Ko igra začne, le en igralec te druge stranke nastopi; ostali čakajo, da pridejo zaporedne vrsto. Igralec odhi-jalne stranke se z batom v roki postavi na home bazo. Tik za njim — kakor smo že omenili, — se nahaja "catcher" protistranke, h kateremu "pitcher" zaluča žogo. Naloga odbijalca pa je, da ulovi to žogo, ko leti mimo njega, s tem da jo odbije z batom, tako da žoga odleti v nasprotno smer. Odbiti žogo se pravi "to strike the ball," Ako se odbijalcu (battre) posreči odbiti v zrak, ali eden ali dilugi izmed protistranke
jo ulovi, predno ona udari na tla, odbijalec je "ven" (out), t. j. on je izigral in drugi igralec njegove stranke pride na vrsto. Ako se mu trikrat zaporedoma ne posreči udariti žogo, on tudi v tem slučaju je Hout." — Ako odbijalec zažene žogo izven črte, podaljšane do neskončnosti, med home bazo in prvo bazo ali izven enake črte med home in tretjo bazo, tedaj ta žogomet je neveljaven (foul) in sploh ne šteje, razun ako kdo od nasprotne stranke ulovi žogo, predno udari na tla, v katerem Slučaju'odbijalec je "out." Ako pa se odbijalcu posreči zagnati žogo na polje sredi onih dveh črt, tedaj hitro priteče (runs) od home baze na prvo bazo in potem takoj, ako je časa za to (ali pa kasneje ob slični priliki) na drugo, tretjo in nazaj na home bazo. Ko se, je povrnil n^zaj na home bazo, on, oziroma njegova stranka dobi en pojnt (run). Ako pa kdo od protistranke ulovi žogo in jo zažene igralcu, ki stoji ob bazi, in dotični "baseman" jo ulovi, predno odbijalec (batter)
doteče tja, tedaj je ta-|e izigral in je "out."
Ravnotako v slučaju, da ga zadenejo z, žogo', ko drvi od baze do baze. Vsi igralci odbijalne stranke prihajajo drug za drugim na vrsto, dokler trije izmed njih niso izigrali (put out). Ko se' je to zgodilo, si Stranki zamenjate vloge. Odbijalna stranka se postavi na polje (field) in druga pride na "bat/' Dve partiji, pri katerih vsaka stranka (team) je imela priliko biti enkrat na polju in. enkrat odbijalec, tvorite en "inning." Devet "innings" tvori eno igro (game), in ona stranka, ki je dobila največ pojntov (runs), je zmagala.
II.
Da ni bila baseball igra komercijalizira-na, bi bila še danes ostala mladinska igra, ki bi jo dečki igrali, kjer koli bi našli kaj prostora za to. Imamo sicer v Ameriki o-grorrjno steyilo diletantskih baseball igralcev, ali njihove vzbujajo kvečjemu le lokalno zanimanje, Velike tekme, ki razgre-yajo vse Ainerikance širom Združenih držav, so one velikih baseball zvez ali lig (league), namreč "National League" in
7-
"American League." Vsaka izmed teh dveh lig obstoja iz osmorice klubov, nastanjenih v raznih večjih mestih po Ameriki. V nekaterih velemestih se nahajata po dva kluba, od katerih eden spada pod "National League" in drugi pod "American League." Vsak klub ima svoj priimek (nickname), ki se splošno rabi v športnih poročilih v časopisih. Tako se newyorska kluba imenujeta Yankees oziroma Giants. Yankees spadajo pod American League, in Giants, ki se tako imenujejo, ker so njihovi igralci bili nekoč orjaške postave, spadajo pod National League.
K National League spadajo, zraven new, yorskih Giants: Reds v Cincinnati, Pirates v Pittsburghu, Cubs v Chicago, Cardinals, v St. Louis, Robins v Brooklynu, Braves, v Boston^ in Quakei-s v Philad.elp.hiji- American League'obstoja poleg zgoraj navedenih Yankees v New Yorku iz: Indians v Cleve-landu, Tigers v Detroitu, Browns v St. Louis, White Sox v.Chicagy, Senators v Wa-shingtonu, Red Sox v Bostonu in Athletics
v Philadelphiji. Klubi obstojajo iz profesi-jonalnih igralcev, jako spretnih in izurjenih atletov, in nekateri izmed teh imajo velikanske plače. Vsi ti klubi igrajo vsako leto drug proti drugemu za svetovno prvenstvo (world's championship). '
Baseball sezona začne 5. aprila in konča s prvenstveno tekmo okolo 7. oktobra. Tekom te dobe klubi epe in te same lige igrajo drug proti drugemu, tako da vsak klub igra 22 iger z vsakim izmed ostalih sedmih klubov iste lige. Na^tak način se ysak klub udeležuje 154 tekmovalnih iger za prvenstvo (pennant) v ligi. Ob koncu sezone pa najboljši klub ene lige tekmuje z najboljšim klubom druge lige za svetovno prvenstvo. Oni izmed teh dveh klubov "zmaga, ki dobi prve štiri igre izmed sedmih- Letos
— kakor se vse zdJ — bo borba za svetovno prvenstvo med newyorskimi Yenkees in pittsburškimi Pirates. Doba teh zadnjih prvenstvenih iger je ona, ko razburjenje vseh ljubiteljev (fans) tega športa dosega syoj višek.
leto za letom ; "
1, —»'mMm	-i^rrgTwiT---nui.in ■ 1I. I. ■ ■■■ ■ .....i ....... i ■- l—
, t
ft. .
t
priporočamo našemu narodu in ga navajamo k sledenju.
Oni, Ui so pred nekaj leti odprli pri nas hranilne vloge, se čudijo, kako naglo se jim kupici imetje, ker redno vsaki teden nekaj pri-
1 v • •	t
lozijo.
Hranilno vloge omogočajo ljudem, da si kupujejo hiše in postajajo neodvisni.
Vaše vloge so na varnem v največji Slavonski banki v Ameriki.
iplg KASPAR AMERICAN
STATE BANK
Gotovina	•
$19,000,000.00 1900 Blue Island Avenue	Chicago, 111.
_^Kupujte vaiše bonde, kev so popolnoma sigurni in nosijo lepe obresti.
G V CHICAGO G
KUPITE GROZDJE SEDAJ!
■■■^■■■■■'jg1«^—mggg
V sredo in četrtek pride par kar kalifornijskega več sort belega in črnega grozdja v Chicago. Kare bodo stale na Ashland avenue in 22nd St. obenem tudi na Gist land 28th St. v Cicero. Grozdje bo najboljše vrste. Se vsem priporoča:
Frank Štefanič
VINOGRADNIK IZ KALIFORNIJE
(naslov za Chicago)
1952 W. 22nd PLACE, PHONE: CANAL 1404
v\ ....................... "" ' ""	*"' " "	----- ..... ■ '	"*"""*" "	—
rNAKNANliO
— ROBEY THEATRE — i 2007 W. 22nd St., Chicago, 111. I
ffl Najnovejši filmi — Novo vodstvo — j tj začne v soboto 25. sept, s predstavami. Nizke cene.
H V nedeljo od 1 p. m. do 11 p.m. 1 V soboto od 5 p. m. do 11 p. m. 1 Vsaki dan od 6 p.m. do 11 p.m.
Cena za odrastle 15c. P^^fe Za otroke 5 in 10c.
aažjjMfJ JP^fca«	M. Križka, Mgr. i
ŽENSKA IZOBRAZBA IN MODA.
Zena je sporedno z napredujočo civilizacijo brez dvoma storila v načinu oblačenja velik kprak naprej. K temu je mnogo pripomogla ženska e-mancipacija, ki ji je odprla pot k raznim poklicem, kjer se je korala oprostiti vseh težkih in tesnih oblačil, obloženih s ce-liftii kilogrami razne navlake, ki so imele namen pokazati zunanjemu svetu njeno bogastvo 'n domišljijo. Velik vpliv na žensko modo očituje ženska iz-°ki'azba. Nikakor ni tu miši j e-na neka gotova stopnja šolske 'zobrazbe, kajti znano je, da Je danes lahko akademsko izobražena ženska ravnotako neokusno, ali z drugimi besedami, neorganično oblečena kot na-' vadno kmetsko dekle v daljni hribovski vasi. In kakor je, po- j Praviti napredek na tem po-'■iu, takd je treba z obžalovanjem pripomniti, da«je potreb-n° današnjemu ženskemu sve-še dokaj več uvidevnosti, razsodnosti, splošno rečeno go-izobrazbe, ki jo bo vspo-s°bila, da se bo naučila oblačiti funkcij,onalno. odgovarjajoče njenemu ekonomskemu in socialnemu položaju tako, da bo svc\ji zunanjosti resnično od-g°vai*jala sodobnemu modernemu duhu. Ni moderna še ona *e*iska, ki zbira doma modne dopise, in tudi ne ona, ki si za drag denar'nakupi v mod-n'h trgovinah najbolj razkošno In°dno blago in modne predme-Moden biti se še ne pravi 'ti moderen v pravem zmislu esede. Le maloštevilne žene zavedajo, da je treba za mo-'	način oblačenja neke go-
°Ve- kulture in vzgoje. To ve-■'a za ženske vseh slojev, najsi meščanka, proletarka ali k^etica. Povsod se opaža na j ^ih zunanjosti pomanjkanje i Razumevanja za organično zve- > med posameznimi deli celo- |( kupnega oblačila. Naj navedem ; nekaj primerov:	'<
Kmetsko dekle v obleki najmodernejšega kroja z ruto na ob slovesnih prilikah v pristni narodni noši s shimmy 1 cevlji
iu\ nogah. Dama meščanih krogov pozimi v težkem ^°žuhastem plašču, obuta v lajate ali baržunaste čeveljčke j nevednosti, da spadajo ti le v Plesno dvorano, salon in eflifi-'l0) ter najtanjše nogavice, po-Pa s slamnikom na glavi, °koli vratu košato bqo. Gospo-lcn» z modernim plaščem in Kamnikom, ki je bil v modi Pred desetimi leti, poln cvetlic ln Pentelj. V gozdu po mehkem
zelenem mahu ponosno stopa z -belimi čevlji proletarka.
Vse to bije v oči modernemu izobražencu na cesti, v kavami, v raznih lokalih in v prosti naravi, ves ta nebistveni kontrast v formi in materiji ga silno moti.
V tem oziru bi bile poklicane razne ženske izobraževalne organizacije in društva, da izpre-govore nekaj v tej smeri, zlasti pa razni popularni časopisi in modne i-evije, da bi podale ženam nekak pouk, nekak vpogled v pameten in resen način oblačenja. Ni vse moderno, kar prinesejo modni časopisi, ni vse praktično, kar se servira ženam potom pariških modnih listov. .
(Dalje -prih.)
KUHINJA,
Kruhova juha. — V 1%, unč
masti scvri žlico drobno zreza- ! ne čebule in zelenega peterši- j lja. V tem 'spraži pol funta na j rezine zrezanega kruha, to za- ! lij s tremi kvorti zelenjavne juhe ali vode ter pusti, da dobro prevre; nato pretlači skozi sito, prideni eno jajce, po okusu soli in popra. Končno prideni na tanke, koleščke zrezarie klobase, pečenice ali kranjske klobase. Seve.da naj bodo prej pečene ali kuhane.
Krepka juha. — Deni v lonec dva kvorta vode, en kvort vina, če je na razpolago, limonovo lupino, cimeta, par klinčkov, kos sladkorja in malo soli. Ko nekaj časa vre, prideni 6 in pol unč drobtin od en dan starega kruha. V juhnem .loncu vmešaj 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja { in sok od ene limone; ko je pre- -cej naraslo, vlivaj med vednim < mešanjem juho v lonec. Prideni ] še nekaj na kocke narezanih, s 5 sladkorjem potresenih koščkov ( kruha, v pečici spraženih.
Jagodova juha. — Deni v lo-	i nec 2 kvorta vode, pol kvorta
vina, če na razpolago, in kos	<
sladkorja; ko zavre, dodaj sok,	: dodaj l1/) kvorta rdečih jagod, ki si jih pretlačila skozi gosto c sito. Premešaj in pusti stati na I
• vročem, vreti ne sme. V juhnem j ■ loncu vmešaj 2 rumenjaka ali I ' eno jajce, 3 žlice sladkorja, sok r ene limone. Ko je narastlo, vli-
-	vaj med mešanjem juho v lo-1 nec, potem prideni opečen
-	kruh.
3 j S tem se recepti o juhah kon-
-	čaja. Prihodnjič pridejo na vr-
-	sto recepti o raznih zakuhah.
:r mm
m,-t r	I ,
1 Jabolčni keik. — Eno šalo i sladkorja, eno jajce, eno šalo c sladkega in vročega jabolčnega n zosa, pol šale masla, eno šalo
Med dobro utepeno jajce zamešaj sladkor. Med vroč zos pai stresi rozine, orehe, fige in maslo. Oboje stresi skupaj, pa dodaj vse dišave, sodo in moko,; katero si prej presejala s soljo in s praškom skupaj. Dobro u-tepi, potem pa naloži v namazan model ter peci v zmerno topli peči okrog štirideset minut.
Ohlajen keik polij z ledom iz čokolade. Naredi ga iz ene.šale sladkornega praha (powder sugar), ene žlice masla, treh žlic kakao ali pa zmlete čokolade, ene žličke vanilije, četrt šale vrelega mleka. Vse skupaj toliko časa mešaj, da bo gladko, potem pa pomaži po keiku krog in krog.
Lahko pomažeš tudi s takim ledom iz jagod. Na en beljak odmeri eno šalo drobnega slad-Ikorja in eno šalo jagod. Naj-jprej utepi sneg, potem dodaj [sladkor in jagode, ter vse sku-jpaj utepi, da se lepo naraste. Mesto jagod rabiš lahko tudi 1 črešnje ali maline.	<
Za ta keik je treba dosti reči, pa si jih prej vse razvrsti na veliko ploščo. Na ta način se ne more ničesar izpustiti, če se vse prej skupaj dene.
ZDRAVSTVO.
Jesenski nahod-
Neka posebna ameriška bolezen je takozvani "hay fever" 1 ali jesenski nahod. Vsakdo v Ameriki je že slišal o njem ali > pa ga občutil v svojem lastnem i nosu. Katar, srbenje, kihanje, t kašljanje, zatekle oči, lahka ■ vročica in glavobol, ki so v 1 spremstvu tega nahoda, sprav-i ljajo človeka v prav mizerno 5 stanje. Mnogi ljudje so zlasti 1 dovzetni in trpijo* na "hay fever" vsako leto in navadno ved-- no ob isti letni dobi. i "Hay fever" se daje prepre-s čiti in ni nalezljiv.Iz ameriškega imena te bolezni bi se dalo soditi, da je sveže seno provzro-čitelj tega nahoda, ki se vedno pojavlja koncem poletja in za-
I	SEDAJ V TEKU
Dvakrat dnevno — 2:15 in 8:10 Mat. 3 t'- m.
WARNER BROS. predstavlja VITAPHONE Igra
JOHN BARRYMORE
v "DON JUAN"
Najbolj romantična povest v li-1 teraturi. i Mc VICKERS GLEDALIŠČE , Ravnatelja Balaban & Katz Cene: Mats. 50c do $1.00 L Zvečer, 50c do $2.00 > ................... hit mriTirm-
dostikrat iščejo odpomoči s tem, -da se zatekajo v kraje, kjer ra-iste smreka.
. Ceni se, da približno en mili--jon ljudi trpi v tej sezoni na tej ,sitni bolezni. Značilno pa je, oda se v velemestih opaža poje--manje tega sezonalnega naho--da. Razlog je iskati v tem, da )prazni loti, polni plevela, čim -dalje bolj izginjajo iz mestnih okrajev. Cim manj plevela, tem s manj cvetnega prahu in tem ?manj tega nahoda. L- Najboljša odpomoč proti i "hay fever" je preprečiti, da se -razvije — najprej s tem, da se t uniči plevel, in drugič s tem, i j da se ljudje, ki so podvrženi
-	tej bolezni, poslužijo protistru-j i pa ali antitoksina proti tej bo-!
i lezni, takozvanega "pollen an-l tigen." Visok odstotek ljudi, ki c so uporabili ta antitoksin, so. bi- j
-	li rešeni posledic te boleztii ali
-	pa, v najslabšem slučaju, so bili j podvrženi le lahkemu napadu
-	za kratek čas.
Zdravstveni komisar mesta i Chicago daje sledeče nasvete onim, ki trpijo na "hay fever:" ,i 1. Ostani v mestu; to stane
-	manj- 2. Nosi jantarjeve naoč-e nike; to pomaga proti razdra-,
ženju oči. 3. Izogibaj se prahu in cvetlicam. 4. Drži okna dobro premrežena po dnevu in po noči, da cvetni prah ne prodre v hišo. 5. Vozi se v zaprtih avtomobilih. 6. Ne utrujaj svo-
-	jega telesa. 7. Pazi na spremembe temperature. 8. Bodi zmeren, zlasti v jedi.
-o-
Samomor.
V Gorici se je ustrelil 451et-ni Alojzij Čevnja iz Sežane. Žaloval je po svoji ženi, ki mu je pred kratkim umrla in izjavljal sorodnikom, da ne more več živeti.
V stari kraj so odpotovali: |
Nikola Milovac in soproga, z ; otrokoma Ano i^i Nikola v Da- ' brovace; Tomo Vrčevič v Za- ' greb; William Mato Brašič v Pribiče; Klara Filipan z otroki Marija, Urban in Rosie v Selni-j co; Mirko Središič; Vukoslava Zavišič v Sveto Blažje; Frank Horak v Zemanske Mitic; Fr. Žak v Mirosov; Josip HdralTv Bilnice; John Hobza v Mor. Krumlov; Frank Klečka v Ca-slavo; Jaroslav Blecha in sopr. Rosie z otrokoma Lilia in Ano v Černeho Kostelce; Rudolph Gasparik v Bur Sv. Jur; Karel Rohel in soproga Anežka v Frydku ;' Jan Novodomsky in soproga Rosie s hčerko Emilijo v Velke Vsi; Martha Kaiser v 1 Sulzo; Ant. Teel v Nem. Brod;
Katarina Žerny v Brod na Sa-1 yi: Jano Wida in soproga Marija v Lendako; Rosalie Stre-! cha v Uh. Ostrogo; Anton Vo-'„ zeeh v Trtice; Jan Ježek in so-1, proga1 Marija z otroki Heleno, Vjekoslavom, Marijo in Ano v j Živcitic; Frank Uherek in sopr. ' Vera s hčerko Mildred v Bor-1 išie; Ignac Holicky v Dechtice; ' i Ivan Filipan v Iilapičina; Jan 1 Humenik v Kelča; Jan Timči-sko v Valkovo pri Kelču; Paul Glagolič v Veliko Mlako.
Iz starega kraja eq prispeli:
Viktor Sobol iz Hreljina; Tyna Zavoral iz Hezogovace; Stje-pan Mostek iz Vlčnova; Matil-'da Eisenman iz Oldrichqyo; Mi-!ško Šegovič s soprogo Rozo iz jKlokočevace; Anton Chrastek iz Kunovic; Anton Šeber iz Pra-|ge; MarijaJTraklova iz Prage; |Franjo Borovansky s soprogo 'Jozefino iz Styru; Eberhard jdumbik iz Kandrzinu; Janko ^alenik iz Potvorice; Jano Ja-nik s soprogo Ano in hčerko Sylvijo iz Prage; Albert Kaku-;ška in Thomas D. Kakuška iz Prage; Josip Vesely iz Prage; ; Tekla B^met iz Dymburg; Method Mptyckf; iz Vnorov. — . ysi tukaj navedeni so kupili , parobrodne listke pri KASPAR AMERICAN STATE BANK,
zdrobljenih orehov, eno šaločetkom jeseni. Natančno ni te-rozin, pet zrezanih fig' ali pamu tako, marveč provzročuje dateljev, dve šali moke, dvega cvetni prah nekaterih pleve-žlički pecivnega praška, enolov, zvanih ragweed. Ta cvetni žličko sode (baking soda), ka-prah, ki ga veter raznaša, draži tero pa raztopi v žlici tople vo-in zastruplja sluznice občutlji-de, eno žličko soli, eno žličkovih ljudi in provzroča "hay fe-cimeti, ravno toliko zribanegaver." Mnogi ljudje veliko trpijo oreška, pol žličke zmletih žebicv akutni stopnji te bolezni in in eno žlico kakao.
Ženski svet.
I 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ako želite obiskati stari kraj, je v vašo korist, da se o-brnete za vse informacije v slovenskem jeziku na našo banko.
FARME N A PRODAJ
i 19x50 FT. LOTA $25.00 za čev. ko-: pališče. North Lake, Waukesha Co.,1 Wis. Fred Wein, Hartland, Wis. j .
12-tdot
---t---—---:.. ..........| '
3-100 FT: LOTE, $35.00 in $25.00 za čev. Kopališče. Nagowicka Lake, Waukesha County, Wis. Fred Wein, 1 Hartland, Wis.	11-tdot
150 AKR. kjer bodo v kratkem začeli tlakovati cesto med Jolietom in Chicago; nasproti 1000 akr. Forest Preserve in Mumpl golf igrališča; dobra poslopja, fina zemlja. V bližini cerkve. $300 za aker. Oliver i . Realty_Co„ Joliet, 111. _ 48-p,s,t j
80 AKR. v južnem delu Michigan 05 : akr. Cullvvater sadovnik, skedenj, , hiša dobra. Zvečer vpTašajte. Bryan j 4842 S. Racine Ave. 51-ft do p ;
10 AKROV FARME. Gratict County/ Mich., poldrugo mi- j ljo postaja, mala hiša, ob cesti, za ga- J solin postajo in vrtnarstvo. Radi slabega zdravja proda za $1200. Tudi | poslopja v Muskegon. Olden, 1625 | , Bcidler St., Muskegon, Mich. 61-sdos I FINA FARMA, MATTAWAN, Mich ; • 100 akr. farma in vinograd, hiša, mlin !
-	na veter, silo, skedenj, elektrika, do-. hodki od grozdja $6000. Lastnik v ' bolnišnici, proda ali zamenja za hišo 1 v Chicagi. Walter Fulton, 8217 South
-	Halsted St.______60-s,t,sr
1 POHIŠTVO JNA PRODAJ.
KDOR NAJVEČ ponudi, dobi pohištvo za 5 sob. 3513 Walnut St. :	00-s do s
X POHIŠTVO 2 SOBE in kuhinjska posoda in dr., rent istotam $60!00. '819 E. 80tli_St.____36-č,p,s
POHIŠTVO RAZLIČNO nizka cena. 3716 Belleplaine Ave. 3rd fl. Z	33-č/do č
li DINING ROOM SET, buffet, kakor novo. 1843 S. TruntbuH Ave. Phono ; Lawndale 3521.	49-p,s,t
0 PIANO NOVI MODEL blizu 3 leta [1 v porabi $165, tudi več drugega po-0 hištva za nizko ceno. Pridite pogledat 4230 Jackson Blvd. Nevada 2457. i" v	38-p,s,t
O	"	.............. v s,
VICTROLA IN 150 PLOŠČ, la je l" stala $375 sedaj samo $85, 6 kom. Z za1 spalno šobo orehov les in drugo.
Preproge. 3 kom. dayenport s'et, pe-, rilo, kuhinjska posoda, lfizka cena. ' 1262 Leland Ave. Edgewater 7840.
39-p,s,t
^ POHIŠTVO ZA S SOB, pridite zve-R čer, 949 W. 64th St. 1st. 41-p,s,t
POHIŠTVO ZA 4 SOBE, 2819
-	Flournpy St. 2nd.________ 42-p,s,t
POHIŠTVO za 4 spbe. 2309 Wilson Ave.	57-s,t,sr
1 POHIŠTVO za več sob, tudi viktro-la, ogledala, nizka cena. 5040 North
1 Ridgeway Ave._lst.___ S5-s,t,sr
STORE, GENERAL MERCHAN- n DIŠE, vel. zaloga, pol bik. do "L." E C.. E. 7625 N. Paulina St. 58-s,t,sr
'	..............■ S
JESEN SE PRIČENJA. 1
Jesen se prične 23. septem- \ bra. Pesniki povzdigujejo nje- j no krasoto, melankoliko narave, ki se pripravlja v zimske sanje, ampak latinski pesnik Horace je še več kot pred 1900 leti .opozarjal na njene zvite nestanovitnosti: "Strašna je-' Sfenska sezona žalostne Libiji-
nije (Bogin.ia pogrebov)1." To je čas, v katerem bi morali imeti vedno Trinerjevo grenko vino pri rokah, ker telo prosto strupenih zaostalih snovi in čigar kri je poživljena pri Tri-nerjevih zdravilih, odbija nevarnostne nalezljivosti in se postavi v bran boleznim. "Austin, Minn., 30. avg.: Jaz sem hudo 'trpel vsled želodčnih neredno-sti, ampak Trinerjevo grenko '(vino mi je pomagalo in vsled tega mora sedaj biti to zdravilo vedno v moji hiši. To je izvrstno želodčno zdravilo, Steve Svai'dal." — Za revmatične in nevralgične bolečine, ki so sedaj v seziji, poskusite Triner's Linijnent! Ako ni mogoče dobiti Trinerjevih zdravil v vaši o-j| kolici, tedaj pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, 111.
MALI OGLASI.
H I Ž E X N LOTE.
BUNGALOW, 6 sob, centr. kurjava, porč, garaža. Vprašajte zvečer. 4324 N. Meade Ave. $6500. 99-s dp s
50x150 LOTA blizu A. E. & C. R. R., plin, elektrika, voda. Katoliška naselbina. $950.00 na odplč. R. F. O-gilvie, 609 W. Lake St. 21-t do t
BUNGALOW 6 SOB, moderno. A. G. Plagge, S. Grand Ave., Deerfield, 111. Ph. 227-J.	24-č,p,s
6 STANOVANJ, NIZKA CENA — sun parlor, po 5 sob, garaža, tran-sportacija, lota na vogalu, samo $36,500. $8000 takoj. — 6902 Stony Island Ave., Hyde Park 7099.
______27-č,p,s
HIŠA 6 SO[B, centr kurj. zimska okna, mreže za poletje, lastnik v hiši. 2745 Garrison, Evanston, 111. Phono j ' Greenlief 2343.	28-č,p,s *
BUNGALOW blizu šole, sun porches, j $9200 — 4537 N'. Lawndale Ave. i	31-č,p,s
i 82 AKR. ob cesti blizu šole, dobri i trg. H. L. Root, Krendall, Mich, j	29-č do č
60x155, voda in sewer, 2 bloka do po-I staje, $16.00 za čevelj. W. P*. Plagge, I _Deerfield, 111. Ph. 227 J. 23-č,p,s
HIŠA 8 SOB, garaža, iphodki, $16.00 ; tedensko. 6108 W- 23rd PL, Cicero, . ' 111._________50-p,s,t
| NIZKA CENA — bungalow 5 sob, garaža za 2 kari vel. lota, blizu R. 1 I. 22 minut do mesta. 8843 S. Elizabeth St. Beverly 6593, cena $6500.
43-p,s,t
- BUNGALOW, 4 sobe, vel. porč z mrežami; garaža za 2 kari, lota 60x 3 lo5, 7 bik. do postaje. Takoj za dobiti. 250 Columbus Ave., Elmhurst, 1 111.	53-s,t,sr .
t,----;-------
s HIŠA 7 sob, ?id. 2938 Fillmore St. Ph. Van Buren-2364. 54-s do s
LES. 1IIŠA ,1 in pol nadst., vel. pod-c • strešje, garaža za 2 kari in 2 porča. 5112 N. Keller Ave.	63-s
r,----------' -—;------
o' BUNGALOW zid., 5 sob, terasa,.ga-tj raža 2 kari, vel. sobe, omara za led, j samo 8 minut do Lincfoln Ave,, s a karo 5 minut do Western Ave. 5633 N- Maplcwood Ave.	64-s
r" " UGODNA PRILIKA. _
TAILORING & GENT. Furnishings. e Nizka cena. 108 S. York St.. Elm-hurst, 111. .	05-tdot
BEAUTY PARLOR, proda ali renta. 5 S. Wabash. Dr. Schroeder, Dear-)' born 5120. _,___35-č,p,s
,t HARDWARE & PAINT STORE obstoji že 11 let, 3903 Fullerton Ave.	44-p,s,t
,t —----—------
GROCERY MEAT MARKET naj-' boljši prostor za nxesarja, proda ra-
di bolezni. 609 Milwaukee Ave. ,u	40 p do P
5r ROOMING FLAT 6 sob, 2 rentano, proda radi slabega zdravja. Samo •n Hi200. — 753 Oakwood Blvd. 45-p.s,t
Tri stvari so, katerim moški J- ne sme verjeti — vetru, solncu meseca aprila, in — ženski zvestobi.
BARBER SHOP 5 stolov, 326 S. Halsted St. Ph. H ay market 5185. HM *	26-č do č
PATENT & DIES proda za kuhinjsko posodo, da se jed ne prismodi. 1 Cena $2000. Gust Nordstrom, 2548 W. 39th Place.	37-č do č
i . ---
WISCONSIN.
PRODA—REDKA PRILIKA
123 akr. ob cesti, 2 milji do mesta. 1 milja do reke Wisconsin, dobre šole, hiša, skedenj, silo-, garaža vse v do-breiyi stanju. 60 akr. posejanja, ostalo pasa in za seno. Za mlekarstvo ali ko-košjerejo. Samo $6500, takoj $3000. N .C. Kirch. Mazomanie, Wis.
507 FT. SVETA pri Bear Lake. Mich'. Kopališče, senčna drevesa, lepa o-kolica. Fred Atkinson, Swanton, O.
56-s
SHOE REPAIR SHOP in poslopje, lota in stroji. Dobra kupčija v Iowa, mesto 2500 prebivalcev. Takoj je treba $250<). Box 98, American Slo-. . venec Daib;, 117 N. Dearborn St.
65-s do s
ODHAJAM iz mesta, prodam $65.00 vrednopeč za $25; omaro za led $25, Morris stol $10 in več drugega,'nizka cena. 5014 Wilson-Ave., Kildarc 9280.	(>2-Sf
DELO IN SLUŽBE
ŽENSKE IN DEKLETA dobijo stalno delo, dobra plača. Ure od 8. a. m. do 4. p. tn. Clearing postaja, 6558 So. Austin St. 1 blok do Crooks Terminal Warehouse, Minor Walton Bean Co. 25-č do č —............................... .. —-•■■•""-"*-'
"SALES MANAGER" Iff . vas
potrebuje za subdivision kupčijo imeli boste svoj oddelek za prodati najlepši kraj ob I. C. R. 1 R. le 35 minut do mesta. Pridite ali pišite Box 79 American Slovenec Daily 1 117 North Dearborn St.
«■ nmmtmmmmrnmmmmmmmmimimmmmmmm
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
Radovedna.
Vprašanje: Je-li pravilno, ako dekle poroči moškega predno so ji znane vse njegove razmere?
Odgovor: Seveda, ko zve vse razmere moškega ga ne bo hotela poročiti.
Po naključju.
Piš: Kako to, ti praviš, da si se poročil po naključju?
Puš: Res tako. Ko sem hodil po ulici, mi je padla smet v oko, neko dekle — sedaj moja boljša polovica, je mislila, da njej pomežikujem, je prišla, k meni, me prijela za roko — in . . , a kaj bi dalje pravil, saj veš, nesreča ne počiva.
^PISANO POLJE
Nadutost in bedakarija.
Zarkometar govori o evoluciji na farmi. Stvar je posneta iz čikaškega časnika "Tribune" in sloni na realni podlagi, katere ne zanika prav noben pame-I ten človek, ki količkaj razume, za kaj gre. Pristavi pa: "Kdor v svoji nadutosti misli, da je e-volucija omejena samo na rast-a line in živali, živi v bedakovem paradižu." Izrecno stvari ne pove, a vsakdo ve, kam Mole-> kov pes moli taco. Po nemškem se imenuje tehničen izraz "Thierabstammung." Ako g. Molek namerava s svojim izrazom udariti tiste, ki nočejo priznati, da se je človek razvil iz živali, se bo moral še dolgo boriti zoper nadutneže in bedake, in jih nikoli ne bo premagal.
Kdor zmirja, je stvar izgubil.
* * *
Slovenski McCabe. Morda?
Znana je zadeva dr. Izidorja I Cankarja. Gosp. Molek meni: I j "Cankar morda ne bo slovenski i McCabe, toda lahko je. Med I njima je precej skupnega. Oba i sta biLa profesorja bogoslovja I in oba sta pisatelja. Oba sta ; misleca. Kdor je res mislec, se I ne pusti dolgo voditi na sred* | njeveškem obroču okoli vratu." I Čin profesorja ali možnost pi-; sateljevanja bo pri stvari težko \ kaj prišlo v poštev, • ker pri | stvari bi šlo edinole za razlo-L ge. Označba misleca ima nekaj na sebi. Ali bo dr. Cankar o-značil in razložil tudi svoje misli, ne vem, dozdaj jih še ni. McCabe jih je. Ako Cankarjeve "misli" ne bodo boljše od McCabovih, potem utegne Cankar postati kak slovenski McCabe, a slave bo v tem slučaju težko žel, kvečemu nekaj slave Herostrata ali Nerona, za katero ga pa nihče ne bo zavidal. Tudi najmodernejši obroč
je lahko prav strahovit obroč.
* * *
Število se je skrčilo.
Neštetokrat je bilo pisano, 1 da je mehikansko ljudstvo zdi-! hovalo že pad 300 ali ^00 let: pod strašnim jarmom mehikan-ske države. Zarkometar je to' število skrčil na trideset let. — Tudi nekaj. Ko bo pa tudi ta "huronski krik" izdonel, bo še doba tridesetih let izginila v prazen nič.
* * *
Pomodrilo se je.
Namreč dne 21. maja 1926, ko je g. Molek imel v Chicagu v klubu št. 1 J.S.Z. -svoje predavanje o "Proletarski etiki in morali." Proletarec prinaša v št. 985: prvi del tega predavanja. Zablod in napačnih pojmovanj kar mrgoli, kakor pač ni drugače mogoče, ker razprava se vrši o stvari, ki zahteva majic drugačno znanje, s kakršnim more razpolagati g. Molek, če bi imel tudi pri tem dobro vo-ljo. Morda se k stvari še povrnem.
Kakor je razvidno iz opombe ipod črto, je g. Molek porabil ivire, ki nikakor ne morejo veljati za dognanje pravih pojmov, ker so pobarvani enostransko po načelih materializ-rha. Zadeva se lahko označi kot ' navadna duševna farbarija. G. 1
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. IARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL.
Ko so šli skozi mesto polki, naglih korakov, z velikim plaščem okrog ledij, s teleč-jakom na hrbtu, s puško kakor se jim je zdelo na rami ali pa v roki, z dolgimi, do kolen segajočimi kamašami, zdaj oškropljeni od blata, zdaj vsi polni prahu, takrat me je oče Melhijor, gledajoč mimoidoče, večkrat vprašal zamišljen:
"Kaj misliš, Jože, koliko smo jih od leta 1804 videli iti skozi mesto?"
"Kako bom vedel, gospod Gulden," sem odgovoril. "Vsekako pa najmanj štirikrat do petkrat stotisoč."	'i '
"Da — najmanj!" je odgovoril on. "In koliko si jih videl priti nazaj ?"
Zdaj sem umel, kaj je hotel reči in odvrnil: "Morda se vračajo čez Majno ali po kaki drugi cesti. Drugače si ne morem misliti!" On pa je zmajal z glavo in rekel: "Tisti, ki jih nisi videl priti nazaj, so padli, kakor jih bo padlo sto- in še enkrat stotisoč drugih, ako se nas ne usmili ljubi Bog, kajti cesar ljubi samo vojsko! Da svojim bratom' preskrbi krone, je prelil že več krvi, nego je storila naša velika revolucija, da ljudem pribori pravice."
Zopet sva se lotila dela, opazke gospoda Guldena pa so mi dale dosti misliti.
Res, da sem še p al nekoliko z levo nogo, a koliko drugih, ki so tudi bili pohabljeni, je
kljub temu moralo iti v vojsko, i
Vse te misli so mi rojile po glavi in če sem dolgo mislil na to, sem postal zelo žalosten. To se mi je zdelo grozno, ne samo, ker vojske nisem, imel rad, ampak še bolj, ker sem se hotel oženiti s svojo sestrično Katarino. Bila sva nekako skupaj vzgojena in živahnejše ter šegavejše deklice pač ni bilo. Bila je plavovlaska z modrimi očmi, rdečih lic in kot mleko belih zob ter skoro 18 let stara. Jaz sem jih imel 19. Mai-jeta je bila videti zelo zadovoljna, kadar me je videla prihajati vsako nedeljo zjutraj, da sem pri njih zajtrko-val in obedoval.
Potem sva šla s Katarino, na sadni vrt za hišo. Skupaj sva jedla isto jabolko in isto hruško in ni jih bilo srečnejših ljudi na svetu.
1 Samo jaz sem spremljal Katarino k veliki maši in k večernicam'. Ob žegnanju se je vedno držala moje roke in ni hotela plesati z nobenim drugim fantom iz vasi. Vsak je vedel, da se bova vzela, .ako pa rne zadene nesreča, da me vzemejo, bo vsega konec. Želel sem si, da bi bil še stokrat bolj šepav, kot sem bil, kajti takrat so pobirali najprej samske fante," zato sem si mislil nehote: "Ali so šepci boljši od oženjencev? Ali bi te utegnili dati h konj en išt vil ?" — Ta misel me je delala žalostnega ; najrajši bi bil pobegnil.
Najbolj pa sem1 se bal leta 1812, ko se je pričela vojska z Rusi. Od februarja do konca maja je šel polk za polkom skozi mesto; dra-
gonci, kimsirji, karabinci, huzarji, ulanci vseh barv, artiljerija, vozovi s streljivom, bolniki, prtljaga z živežem, drug za drugim kot reka, ki se neprestano vali mimo.
Spominjam se še, da so ta vlak otvorili gre-nadirji, ki so imeli s sabo velike, z volmi u-prežene vozove. Voli so bili namesto konj, da bi bili pozneje, ko bi ne bilo več zalog, vojski ža hrano.
"To je pametna misel!" so govorili ljudje. "Ko grenadirji ne bodo več mogli živiti volov, bodo voli živili grenadirje." A tisti, ki so tako govorili, niso vedeli, da morejo voli na dan prehoditi kvečjemu sedem do osem milj in na vsakih osem dni pohoda potrebujejo najmanj en dan počitka, tako da so bile uboge živali že brež parkljev, da so jim pene tekle iz gobcev in oči štrlele iz glave, da jim je vrat tičal med pleči in da jih je bila sama kost in koža. Tri tedne smo videli iti skozi mesto cele vrste teh živali, ki so bile čezinčez ranjene od'bajonetov. Meso je postalo zelo po ceni, ker so pobili mnogo teh volov, a malokdo je maral zanje, ker je bolno meso nezdravo. Prišli niso niti 20 milj onkraj Rena.
Pozneje smo videli mimo iti celo morje sulic, sabelj in čelad. Vse to se je zagvozdilo pod francoskimi vrati, šlo dalje po veliki cesti čez paradni trg in pri nemških vratih zopet ven.
Slednjič so navsezgodaj dne 10. maja 1812 topovi iz arzenala naznanili gospodarja vsega tega. Jaz sem še spal, ko je počil prvi strel in so mala stekla mojega okna zaropotala kot boben. Skoro isti hip je gospod Gulden s prižgano svečo v roki odprl vrata in rekel:
"Vstani — on je tu !"
Odprla sva okno. V nočni temi sem videl kakih sto dragoncev, od katerih jih je več nosilo goreče baklje, kako. so v diru prišli sem od francoskih vrat. Bakljada je kot odsvit požara švigala čez hišna pročelja in iz vseh oken so se slišali klici: "Živio cesar! Živio cesar!"
Pravkar sem opazoval voz, ko se je konj zaletel v steber, ob katerega je mesar Klein navadno privezaval vole, ter padel. Kot mrtev je dragonec z razprostrtimi nogami teleb-nil ob tla, čelada se je zavalila v jarek, in tisti hip se je neka glava nagnila iz voza pogledat, kaj se je zgodilo, debela, bleda, široka glava s čopom las na čelu — to je bil-Napoleon. Dvignil je roko, ko bi hotel ponoslja-ti, ter rekel nekaj besed. Častnik, ki je jahal poleg kočije, se je pripognil, d,a bi mu odgovoril. On pa je ponosljal in krenil okrog ogla, klici pa so se podvojili in topovi so grmeli, i To je bilo vse, kar sem videl.
Cesar se ni ustavil v Pfalzburgu. Ko se je že dalje peljal proti Zabernu, je artiljerija izstrelila zadnje strele. Potem je bilo zopet tiho. Straže pri francoskih- vratih so zopet dvignile most in stari urar me je vprašal:
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
FRANK KRŽIČH1K
1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni.	p
C. E. WILSON, predsed,
Phone: Canal 1404.
DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO
V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo.
JOSEPH KUKMM
Grocerija in mesnica
1837 W. 22nd St., Chicago hone: Canal 5634 p
V a ž it o
Kepovalci grozdja pozor
Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. „
PRIDITE NA
GREAT NEW SOUTH WATER MARKET
14th PLACE & 15th STREET
med Racine Ave. in Morgan cesto
kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke.	sr.-s.
Da se ustreže tudi onim, ki nimajo časa za nakup grozdja ob delavnikih, bo trg odprt tudi ob nedeljah in sicer celo sezono.
-O^KKKJO^KKK^OOOOO<K>0<KK>0<><H>CK><>CKXK>^^	!
Artistične fotografije — Najnovejši okvirji;
POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.
ISLINGTON STUDIO
of PHOTOGRAPHY
J. F. Glomb, lastnik
2006 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL. i
Phone Ganal 1807	;
Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko J v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar \ spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. !
Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. \
COOOOOO-00-00<XK>0-0-0 0<H><H>C>0<X)0<H>&0<K>0<>0<X^
DR. f F. KONOPA ^^ZodZ80 in
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111, Pho. Armitage 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
POZOR! STOJ! CITAJ!
TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, po-strežba in točnost.	'
Društva, organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradne potrebščine.
MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, nas za cene vprašajte predno oddaste svoje delo drugam.	,	i
NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sedem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost!
PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jeeikov. Vsem se priporočamo	'
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Dobro meso se dobi - - - - j^tf < - - samo v dobri mesnici! /^^^N
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi [	I
vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno I	I
meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave \ s^^T&ŠEfc	I
KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare- tri-—^ ^ž3iriBBBBBS«Jf jene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost	y
J
Math Kremesec
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET	J	CHICAGO, ILL.
Moleka so nafarbali viri, on je
-	nafarbal po teh virih svoje P0' t slušalce, in farbal jih je tak° ' temeljito, da so morali rdeč-
-	karji postati prav — modri.
Pregrešil bi se, ko bi trdil. , da se je farbarija vršila hote,
•	dobre volje g. Moleku ne odre-
-	kam, a pri takih problemih do-
-	bra volja še ne zadostuje, tre-i ba je tudi strokovnega znani8; : Trditve so poceni, nikomur ni
•	treba posebnega znanja, če tr-i di, kakor stori to g.Molek, n.pr* ; t"da je rimska hierarhija naj-. bolj bankrotirana ustanova,
•	kar jih je bilo pod solncem," »
-	za dokaz je treba nekaj zna-: nja. In tako v neštetih slučajih«
•	ki so same trditve brez vsake- j , ga dokaza.
Iz take moke ne more biti
nobenega'kruha.
* * *
Nasvet meni in Zvonku.
Proletarec piše: "Leadvillski : župnik Trunk se je pričel vne-i to prepirati tudi z Zvonkom • l Novakom." To je prvo. Zadeva t se lahko vzame, kakor jo kdo i tolmači. Meni za kak prepir ni-. Ako pa Proletarec zavračanje s zmot v Glasu Svobode, ki jih
-	objavlja Zvonko Novak, imenu-' je prepir, mu ne morem braniti
•	niti nočem.
i Drugo je nasvet. "Svetujem i mu (Trunku), da naj enkrat
-	svoje polje poškropi z izjavo, j katero je Zvonko podal v "Am-
-	Slovencu," ko je postal urednik
-	'katoliškega' glasila." Hvala za . nasvet. Takih sredstev se jaz
-	ne poslužujem. Meni ni na tem,
I	kaj je kdo nekoč bil, saj je bil
-	morda tudi urednik Proletarca
-	nekoč neke vrste katoliškega i mišljenja vsaj v mladosti mor-
-	da, meni gre za stvar, ki je zdaj i pred menoj, in o ti stvari se
-	"prepiram," če jo smatram z} i zgrešeno.
| Zvonku Novaku svetuje: ("Zvonku pa svetujem, naj iTrunku odgovori, da je on , '(Zvonko) lomil kopja za sveto -j vero, ko je Trunk bil še v sta-
II	rem kraju." Kako g. Novak ta -nasvet sprejme, je njegova )'stvar, meni je vseeno, ako mi
-	morda res tako odgovori. Pra-l vim samo-le, da bi me veselilo, : ako bi g. Novak "lomil kako r kopje za sveto vero," ko mene
v Ameriki ali med živimi ne bo več. Savlu je zaklical Bog: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" Ko je iz Savla postal Pavel, ni bilo o preganjanju nobenega glasu več.'
-o-
NEURJE NA JAPONSKEM; 100 MRTVIH, ŠKODA VELIKA.
....Tokyo, Japonsko. — Iz Ka-gošiam poročajo, da je nad o-tokom Ošima divjal orkan, ki je napravil nad $100,000 škode in okrog 100 oseb je prišlo ob življenje.
i
-o-
— Washington, D. C. — Semkaj je prišlo podrobno poročilo o napadu fašistov na a-meriška konzula v Florence Napadalci se izgovarjajo, da niso nameravali njega napasti, temveč nekoga drugega, a so se zmotili.	-V
-o---
TRETJI IZKAZ
darov za sirotišnico v št. Jakobu, Rož, Koroško.
Mrs. A. Stepanich, Cher-
ryvale, Wash.............$ 1.00
N. N., Cleveland, 0........ 10.00
Mrs. I. Bambich, Fredo-nia, Kans................... 1.00
skupno ......................$12.00
koji znesek je bil odposlan Č-sestri Cirili pijanec 20. sept.
Nadaljnih darov za sirote prosi
Rev. J. C. Smoley, -
Calio, N. Dak.
Advertise in "Amerikanski Slovenec 1"	M
ZGODBE NAPOLEONSKEGA TOJAKA
Francoski spisal Erckmann»Chatriari. Poslovenil Al. B.