Posamezna Številka 8 dinarjev Poštnina platana v cotovlnl ZASAVSKI V- uef. LETO VI., ŠTEV. 18 TRBOVLJE, 9. DECEMBRA 1953 Izdala Okratal odbot Socialistične rveie delovnih ljudi v Trbovljah — Orejaje ta odgovarjt aredmSht odbor — Odgovorni aredatk: Stan« Snitar - Tiska Mariborska tickarna ? Maribora — Našlo« uredništva ta uprave: ..Zasavski vestalk" Trbovlje I. uprava rudnika — Teleloa it 54 — Raion pri podruinici Narodne banke v Trbovljah štev *14-„T"-14«.— Lis« rhaja vsako sredo — letna naročnina 300 din. oolletna 150 din. četrtletna 75 din. meseiaa 25 dia — Posamezna številka d din - Rokopisi morajo biti v uednUtvu najkasneie vsak petek dopoldne io se e« vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Spet bo minilo leto in bliža '• se čas, ko bodo vsa naša društva in organizacije polagale obračun svojega dela Med njimi je tudi naša mladinska organizacija. Mnoge naše mladinske organizacije bodo ponosno gledale nazaj v preteklo leto in se veselile uspehov in delavnosti, ki jo je mladina pokazala na vseh področjih našega družbenega življenja. Politična razgibanost nam bo pripomogla, da bodo letošnje mladinske konference uspeš- začnemo s sestanki, na katerih se bomo pogovorili o vseb pripravah za letno konferenco. Posebno pažnjo posvetimo vsebini konference, poročilu in programu za prihodnje leto in izbiri novega vodstva. To je posebno važno za uspešno delo mladine. Izberimo takšne mladince in mladinke, ki so delavni in ki jih ima mladina rada. Pustimo da si mladina sama izbere tako vodstvo kot si ga želi in ki bo res delalo na tem, da bo miadina aktivna na vseh nejše, kot so bile dosedanje, i področjih našega življenja Na Zato je potrebno, da že sedaj teh konferencah bomo seveda Pomemben fubre! trboveljske godbe V soboto smo imeli v Trbov- zanskih napevov, s čimer sta ijah slavnosten koncert, ki ga zaključili koncert. Mislimo, da je priredila trboveljska delav- ni mncgo krajev v naši domo-ska godba ob svoji 50-letnici vini, ki bi se lahko ponašaili volili poleg vodstva organlzaci- vključila v tok socialistič.ie je tudi delegate za okrajne graditve, pa je potrebna teme-skupščine. ki bodo meseca Ja- ljita revizija celotnega šolskega nuarja. sistema in vseh učnih načrtov. Dobre priprave so že polovica Pri novih učnih načrtih je treba uspeha naših letnih konferenc, predvsem razbremeniti dijaka, ki naj bodo zlasti odraz pri- upoštevati njegovo umsko in pravljenosti za nadaljnjo gra- telesno sposobnost. Učne na- jČistina a Hacodttzm yiccznaft u ficecLsedntku cepu&tilu lxtu i;: Visoka odlikovan a ob Dnevu republike Ob Dnevu republike je bila letos odlikovana vrsta najzaslužnejših borcev maše države z najvišjim odlikovanjem Narodnega heroja in z Redom narodne osvoboditve. Odlikovanci z Redom Narodnega heroja: z ukazam predsednika republike je bilo odlikovanih za junaštva v borbi proti narodnim sovražnikom in za zasluge v narodnoosvobodilni borbi z Redom Narodnega heroja 167 borcev in političnih delavcev, med katerimi so tudi hord iz naših revirjev. Z Redom Narodnega heroja je bil odlikovan neomajni borec za pravice delavskega razreda tovariš Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS in republiški poslanec mesta Trbovlje. Prav tako je prejela to najvišje odlikovanje revolucionarna borka v naših revirjih ter poslanec okraja Trbovlje za Zvezno skupščino tovarišica Lidija Sentjurčeva. To najvišje priznanje pa je bilo podeljeno tudi prvoborcu iz Trbovelj tovarišu Antonu Vratanarju-Antonescu. ki je bil takoj leta 1941 v partizanih ter se junaško boril proti okupatorju. Danes je tovariš Anto-neseu podpolkovnik JLA (o njegovih junaških podvigih pripoveduje pravkar izišla knjiga »Jeklena nest«, ki jo je Izdal Glavni odbor ZB NOV S1 o venile, spisal jo je pa Jože Stok-Korotan). Med borci, ki so zaslužili to visoko odlikovanje, je tudi litijski rojak, general JLA tovariš Franc Poglajen. To Častno odlikovanje je predsednik republike podelil nadalje borcu iz Trbovelj, tovarišu Lojzetu Hohkrautu, ki je padel leta 1942 na Cvetežu pod Sv. goro. Enako odlikovanje je bilo priznano trboveljskemu rojaku tovarišu Fricu Keršiču-Galu ki je častno padel za domovino in svoj narod. — Tovariš Jožko Menih-Itajko doma iz Hrastnika, ki je takoj po izbruhu vojne odšel v partizane in častno padel kot komandant slavnega Pohorskega bataljona. Tudi ta mož je med odlikovanci Reda Narodnega heroja. — Večna jim slava! obstoja, istočasno pa je obhajal 25-letnico tov. Tone Hudarin kot kapelnik te godbe. V drugem i delu je nastopila tudi mladinska godba, ki je obhajala obletnico svojega obstoja, najstarejša godbenika tov. Anton Herman in Matevž Flere pa sta hkrati obhajalo 50-letnico, odkar sodelujeta pri tej godbi. Torej kar pet jub'!ejev hkrati. Ni naš namen, da bi se pomudili pri zgodovini trboveljske gedbe in težavah, ki jih je prešla v bivših kapitalističnih časih, spomnili) pa bi se radi, da sta bila ustapovltelja godbe France Rinaldo, rud. kovač In tedanji upravitelj Delavskega doma. ter Majdič, oče našega znanega planinskega delavca^ Ob napolnjeni dvorani Je godba predvajala dela, ki so bila visoko kvalitetna, težak spored pa so Izvedli brezhibno. Kot posebnost lahko omenimo, da je sodelovalo pri koncertu 14 klarinetov, kar je vsekakor redkost pri amaterski godbi. Pri koncertu sta sodelovala tudi njena bivša člana, ki sta danes pomembna godbena delavca tov. Gunzek In Tržan. Po prvem delu so Izrekli če ■ - .j ! Zvezni izvršni svet izreka v imenu Zvezne ljudske skupščine FLRJ izpovedujoč misli in želje jugoslovanskih narodov ob desetletnici ljudskp revolucije in desetletnici ustanovitve jugoslovanske socialistične države, priznanje Josipa Brozu-Titu, maršalu Jugoslavije, v čigar osebnosti ao najpopolneje prišli do izraza junaštvo, zavest in zanos delavskega razreda in delovnega ljudstva v boju za socializem in demokracijo, in ki je vse svoje sile, misli in čustva prispeval k uresničenju enakopravne skupnosti Jugoslovanskih narodov in k izgradnji demokratične države, za izbojevanje in očuvanje neodvisnosti in svobode jugoslovanskih narodov ter za boljše življenje delovnih ljudi. Izdano v mestu Jajcu, 29. XI. 1953. ZVEZNI IZVRŠNI SVET ditev in obrambo naše socialistične Jugoslavije. Na V. kongresu LMS v Mariboru je bilo precej govora o tem, v koliki meri šola kot eden izmed najvažnejših družbenih črte je treba reducirati, vendar tako, da bodo dali dijakom potrebno znanje, s katerim bodo mogli kritično oceniti in razumeti današnjo stvarnost in se usposobiti za njeno nadaljnje Tone Hudarin že 25 let vodi Delavsko godbo na pihala z dvema tako kvalitetnima godbama, od katerih predstavlja ena pravzaprav podmladek druge. _______ _______ ___ Vsem čestitkam se pridružuje! vanju njegovega delovanja od-tudi trboveljsko prebivalstvo z| praviti. S stališča mladine, ki _______________________ željo, da bi nas obe godbi še se zaveda, da JI mora šola dati stitke' godbi krajevne kulturne1 dolgo s tako kvaliteto zastopali predvsem neko določeno zna- organizaclje, v imenu LP Slo-j ne samo po naši domovini, tem-. nje. da se bo mladina v življe- venlje jim Je čestital tov. Liška.' več tudi izven naših meja. nju pravilno orientirala ta čestitke pa jim je izrekla tudi delegacija godbe JLA in milič-nlčke godbe. Po drugem delu, ki ga je Izvedi-* mladinska godba, sta odigrali obe godbi venček parti- činiteljev prispeva k oblikova- I ^j^Seg^učSSi vrlin, koHko^šola ml^de ljudi usposablja za življenje in a pr]pan 0 jem kar sliši ta kar pripoveduje. T*di na strokovnih šolah je treba učne načrt« razbremeniti snovi, ki ni toliko povezana z bodočim poklicnim delom ta jih v večji meri povezati s konkretnimi družbenimi potrebami. Tudi glede umetnostne vzgoje daje šota premalo precej premalo. V bodočem programu bi bilo treba to vsekakor upoštevati. Prav tako je s telesno vzgojo na naših šolah. Treba je organizirati mesečno po enkrat športni dan. Treba je spremeniti tudi vsebino telesnovzgo.jnlh ur ta skrbeti za to da bo imel ta pouk boli pisano vsebino. Uspešno delo na šoli je pa v veliki e-»čini odvisno od kadra, (Nadaljevanje na 3. strani) livno delo pri graditvi socialistične družbe. Od šole je v precejšnji meri odvisno, kakšni bodo bodoči graditelji socialistične družbe. Na naših šolah je danes Se mnogo nerešenih nroblemov, ki slabijo uspeh ta ugled šole, ki vplivajo tudi na to, da te nstanove v današnji družbeni stvarnosti ne ustrezajo povsem svoji nalogi. Poleg objektivnih težav zavira uspešno delo šole še vrsta raznih drugih slabosti, ki jih bo treba pri predvideni reformi šolstva ta nri nadaljnjem izpopolnje- n DA MARINKO NA SIS OKRAJNEGA KOMITEJA IU V IRDOVMAH V petek, 4. decembra. Je bila na tem sestanku ugotovljeno, da v Trbovljah seja Okrajnega ko. miteja ZK, katere se je udeležil tudi sekretar CK ZKS In republiški poslanec, tovariš Miha Marinko. Na seji so obravnavali volitve 22. novembra v zvezno ta republiško skupščino ter volitve v zbore proizvajalcev Razprava o tem je ugotovila, da so volitve v okraju Trbovlje na splošno dobro izpadle razen v krajih Dole pri Litiji in v Polš. niku, čemur pa Je krivo prešibko politično delo na tem predelu okraja. Na splošno Je bilo so rezultati volitev v okraju Trbovlje, ki so najboljši v Sloveniji, plod temeljitih političnih predpriprav pred volitvami, ki »o se vršile po okraju z drobnimi ta večjimi sestanki ter zborovanji, s predavanji, prirejanjem filmskih predstav na ozki trak, * raznimi poučnimi tečaji ta podobno. — Tov. Miha Marinko je ob tej priložnosti poudaril, da je okraj Trbovlje vofltve dobro opravil, vendar Je opozoril na nekatere bistvene nanake. ki jih bo treba odpraviti Velik odmev jugoslovanske pobude Jugoslovanska vlada predlaga Italiji obojestranski umik Cet z jugoslovan-sko-italijanske meje — V Trstu pozdravljajo ta korak — Ugoden odmev tudi v Londonu in Washingtonu — Nekateri italijanski Časniki so pozabljivi... Na pobudo Jugoslovanske vlade je italijanski vladni pred-| za STO Stoka Je dopisniki! Ob 35. obletnici smrti našega velikega IVANA CANKARJA. ki jo bomo praznovali v petek-11. deccmbra 1953: O DOMOVINA, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama ta je rekel: »Tod. bodo Uveli veseli ljudje/« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; Sel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmi proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od Štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »VESELI LJUDJE BODO ŽIVELI TOD; PESEM BO NJIH JEZIK IN NJIH PESEM BO VRISKANJE/« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal In Je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti, zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejSi so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so mito-zvočnejSi in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja tn vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pajd, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter »e ozro na čudežno deželo pod seboj. VESELA DOMOVINA, POZDRAVLJENA IZ VESELEGA SRCA/ (Ivan Cankar. »Kurent«) sednik Pella v soboto sprejel jugoslovanskega poslanika doktorja Gregoriča in se z njim menil o ureditvi razmer na Jn-goslovansko-italijgnski meji. posebno o možnostih, da se z meja umaknejo čete obeh držav. Uradno poročilo o razgovoru pravi: »V razgovoru smo proučili možnosti, da bi uredili stanje na jugosiovansko-italijanski meji v zvezi s predlogi o obojestranskem umiku čet. Ugotovili smo, da se obe vladi strinjata glede potrebe o koraku, ki bi ga bilo treba v tem smislu čimprej pričeti in v kratkem zaključiti,« Skorajda vsi politični krogi I sprejeli jugoslovansko pobudo, v Trstu so z zadovoljstvom! Predsednik Osvobodilne tronte narobe. Tanjuga dejal, da Slovenci niso bili nikoli za vojno, ker zelo dobro vedo, kaj prinese. Vendar je potrebno najti v tržaškem vprašanju takšen izhod, ki ustreza obema deželama ta težnjam prebivalstva cone »A«, ker je na tem najbolj zainteresirano in najbolj prizadeto Podobne izjave so dali tudi predstavniki Fronte neodvisnosti ta Tržaškega bloka. Proti-anekslonlstični tisk s »Primorskim dnevnikom« na čelu je dal jugoslovanski spodbudi primeren poudarek. Zanimivo je, da celo krajevni iredentistični časniki niso mogli prikriti velikega odmeva, ki ga je sprožila jugoslovanska pobuda v R’mu. Omenimo naj, da so italijansko-Jugoslovanske razgovore pozdravili britanski in ameriški uradni krogi kot znamenje za poravnavo, ki hkrati zmanjšuje tudi precejšnjo napetost na mejah. Italijanski tisk v glavnem sodi, da jugoslovanski pobudi o skuppem umiku čet z obeh stran! meta lahko slede tudi dejanja, temu pa popuščanje napetosti. V nekaterih časnikih, n pr. v »Giomale d’Ttalia«, pa pozabljajo, da so na mejo najprej prišle Italijanske čete z očitnim namenom, da z vojaškim pritiskom dosežejo jugoslovansko ponuščanle v tržaškem vnrašaniu Pišejo namreč tako kakor da bi se zgodilo Praznik delovnega kolektiva „Tesar" v Šmartnem pri Lififf1 Iz Litije in okolice Prejšnjo nedeljo je slavil delovni kolektiv mizarskega obrata »Tesar« iz Šmartna pri Litiji pomemben praznik: razvil je svojo sindikalno zastavo, To slavje so tesarjeve! združili s kulturnim programom in drugimi slovestnostmi. Podjetje »Tesar« je med večjimi delovnimi kolektivi v Zasavju, zato je prav, da ga ob tej priliki predstavimo in prikažemo naši javnosti, ker o njem v časopisju sicer bolj poredko čujemo. Borbene korenine že pred vojno Proletarska in sindikalna zavest se je porodila v delovnem kolektivu današnjega »Tesarja«, pred vojno Izgorškovega mizarskega obrata, že leta 1935, v času, ko je bil v Celju zgodovinski izlet slovenskih delavcev. Prav Celjski izlet je dal pobudo, da so se začeli organizirati šmarski napredni delavci in nameščenci že v dobi, ko so nasilni režimi dušili razredno zavest. Iskra upornega duha, zažgana ob celjski bakli, ni ugasnila po znanih reakcionarnih merah predvojne Jugoslavije, ki je zaradi mogočnih manifestacij v Celju začela dušiti razgibano proletarsko dejavnost. Prav zato pa je II. svetovna vojna našla na braniku domovine tudi šmarske mizarje. V narodnoosvobodilni vojni Je darovalo 7 članov tedanjega mizarskega kolektiva svoja življenja na oltar naše skupnosti. Imena padlih tovarišev so vdolbena v spomenik pred delavnicami »Tesarja«. Spomenik je lesen in izdelan na povsem izviren način. Ob letošnjem delovnem prazniku se bodo zbrali člani sedanjega kolektiva pred spomenikom in počastili spomin padlih žrtev s komemorativno proslavo. Obrat v šmarfnem je v sestavu republiškega podjetja ,jesar“ Po osvoboditvi je bilo nekdanje Izgorškovo mizarsko podjetje podržavljeno in vključeno v sestav republiškega podjetja »Tesar«, ki ima centralo v Ljubljani v Parmovi ulici št. 45. Podjetje Tesar ima v Ljubljani več delavnic, tako mizarstvo e parno žago — polnojarmenikom v Parmovi ulici; v Linhartovi ulici je tesarski obrat s parno žago in polnojarmenikom. Razen teh dveh lesnoindustrijskih podjetij v Ljubljani obstoji na sedežu centrale še tretje podjetje, in sicer posebna kovinska delavnica, ki izdeluje vijake za tesarske izdelke in ostale obratu in izdelkom potrebne kovinske predmete. Izven sedeža centrale pa deluje še četrti obrat in sicer mizarstvo v Šmartnem pri Litiji. Živahna gospodarska dejavnost „Tesarja" Mizarski obrat »Tesarja« v Šmartnem pri Litiji Je urejen moderno z vsemi potrebnimi mehaničnimi pripomočki, kar dviga delovno storilnost. Prav v zadnjem času je ta obrat obogatil »voj strojni park ter so podjetje modernizirali tucji v higienskem pogledu. Tako so namestili sesalce za prah, s katerimi so dvignili zdravstveno sanitarno osnovo. V obratu so dogradili tudi pralne in kopalne naprave, da se delavci po delu lahko okopajo in povsem umiti in čisti zapuste svoje delavnice. V Šmartnem je trenutno zaposleno 40 delavcev, celotno podjetje »Tesar« pa zaposluje 280 delavcev in nameščencev. Delovno področje obrata je vsa naša država. Trenutno gradč barake za Nikšic v Črni Gori, kjer bo stala v bližnji prihodnosti nova železarna. Barake za stanovanja delavcev in vse lesene dele: vrata, okna in drugo bodo izdelali v mizarnah »Tesarja«. Tesarjevci so dogradili tudi vse lesene dele za novi most v Veržeju. Mizarji »Tesarja« so izdelali več sto novih panjev za hrvaške čebelarje. V Hrvatski uvajajo nov tip čebelnjakov, ki so večji kakor Žnidaršičevi. Čeprav so bile kalkulacije šmarskega »Tesarja« nekaj višje kakor drugih ponudnikov, ki so sodelovali v konkurenci, so bila naročila za nove panje oddana mizarskemu kolektivu v Šmartnem iz razloga, ker so izdelki »Tesarja« znani in cenjeni po solidnem delu po vsej držav- Razen teh del naj omenimo, da so pri »Tesarju« izdelali v zadnjem času celotno opravo za nekatera naša nova sodišča v LR Sloveniji. V glavnem pa delajo pri »Tesarju« tudi za nekatere nove gradnje v Zasavju, prav sedaj za j predilnico v Litiji, ki zida dve stanovanjski hiši. Za obe je izdelal »Tesar« vse potrebno stavbeno pohištvo. Socialistična zavest kolektiva je zavedna in živa Člani kolektiva so zavedni in 100-odstotno vpisani v sindikalni organizaciji, ki jo vodita tov. Pavle Omahen kot predsednik, tov. Lojze Golob kot tajn:k, v odboru so pa še tovariši Uršič, Krhlikar, Mumelj in v nadzornem odboru tovariš Žužek in Kolšek. Tesarjevci sodelujejo pri vseh prireditvah v domačem kra- MODELAKSKO TEKMOVANJE V NOVEM MESTU V počastitev Dneva republike, 29. novembra, je Republiška modelarska komisija pri Letalski zvezi Slovenije priredila veliko meddruštveno modelarsko tekmovanje v Novem mestu. Na tekmovanju je sodelovalo 6 ekip aeroklubov: »Milan Hudnik« in »Železničar«, Ljubljana, »Žarko Majcen«, Maribor, Vrhnika, Novo mesto in »Milan Boriš ek«, Litija. Ekipe so tekmovale v petih kategorijah In sicer ekipno prvenstvo. V medsebojnem kosanju so se ekipe razvrstile takole: 1. »Milan Hudnik« Ljubljana, 2. »Žarko Majcen«, Maribor, 3. Vrhnika, 4. »Milan Bo-rišek«, Litija, 5. »Železničar«, Ljubljana, 6. Novo mesto. Popoldne je bila ekshibicija z motornimi in reakcijskimi modeli na Glavnem trgu. Pred mnogoštevilno publiko so ekipe izvedle uspele polete brzinskih modelov (Obex-Maribar, 102 km na uro). I Organizacija tekmovanja je bila dobra. Pohvale vredno je, da so se med prve prebili podeželski aeroklubi in mladi tekmovalca. K. V. * BRZOPOTEZNO PRVENSTVO LITIJE V ŠAHU ZA MESEC NOVEMBER V nedeljo, 29. novembra, je šahovska sekcija DPD »Svoboda« v Litiji priredila v počastitev Dneva republike šahovski brzotumir za prvenstvo Litije za mesec november. Na turnirju je prepričljivo zmagal Lado Rotar, ki je izgubil samo eno točko z drugoplasiranim Kerža-nom. Končni vrstni red brzo-tumirja je naslednji: Rotar 13 točk, Keržan 10,5, Bans 10, Pretnar 9,5, Matos 7 Itd. ju in se zavedajo svojih dolžnosti do celote. Naš« društva se potrkajo nikoli zastonj na zavedni kolektiv, kadar žele to ali ono. Zato so naša razna društva tako »Aeroklub«, »Brodarsko društvo«, mladinci, pionirji in vsi ostali, pa tudi množične organizacije ponosne na tesarjevce in hvaležne za vsestransko razumevanje in pomoč ob raznih prilikah (ob Novoletni jelki, društvenih prireditvah, občinskih in drugih praznikih). Razvitje sindikalne zastave Prav zato razvitje sindikalne zastave ne bo samo praznik ozkega značaja, temveč tudi slavje vse šmarske In zasavske doline. Zastavo bodo razvili slovesno v novem šmarskem zadružnem domu. Novo sindikalno zastavo »Tesarja« je Izdelalo podjetje M. Ercigoj iz Ljubljane, kjeT so Izjavili, da je novi šmarski sindikalni prapor med najlepšimi v Sloveniji. Otvoritev stanovanjske Iroe Da bi doprinesli svoj delež k reševanju stanovanjske stiske v Šmartnem, so člani delovnega kolektiva v zadnjem času pomagali pri obnovitvi stare stanovanjske hiše, jo povečali In ji dali tudi na zunaj značilno podobo; pritličje te stavbe je zidano, nadstropje pa leseno. V novi zgradbi bodo 4 družinska in nekaj samskih stanovanj. Delovni kolektiv »Tesarja« je opravil za to stavbo nad 2000 udarniških ur in s tem znižal gradbene stroške ter pripomogel k hitrejši dograditvi. Vse navedeno dokazuje, da se delovni kolektiv šmarskega »Tesarja« zaveda svojih dolžnosti do naše socialistične skupnosti, zato ob decembrskem slavju lahko s ponosom gleda na svoje V spomin učitelju Venu Tauferju — žrtvi NOV Sindikat učiteljev ln profesorjev Jugoslavije, republiški odbor za Slovenijo, pripravlja izdajo posebnega Albuma padlih prosvetnih delavcev iz Slovenije. V čas« NOV je doprinesel tudi učiteljski stan svoj delež za našo osvoboditev. Učitelji iz našega Zasavja so bili domala v celoti med prvimi irtvami okupatorja, ki jih je takoj po zasedbi pozaprl in nato ž družinami Izselil. Da bi počastili žrtve NOV iz prosvetnega stanu, bodo zbrali v Albumu imena učiteljev — partizanov, aktivistov, talcev in ostalih učiteljev ln profesorjev, ki so padli kot žrtve. Tudi v našem Zasavju je bilo iz vrst prosvetnih delavcev precej žrtev. Eden od teh je bil tudi litijski rojak tov. Veno Taufer, rojen leta 1905 v Gradcu pri Ljtiji kot sin železničarja in malega posestnika. Veno se je šolal ob težkih pogojih. Bil je napredno vzgojen ln izvrsten telovadec in sokolski delavec. Čeprav še mlad, je bil izvoljen za starešino litijskega Sokola, kar mu je prineslo v času klerikalnega režima premestitev Iz Litije v Dole, v takrat najbolj oddaljeno vas od litijskega okrajnega središča. Druga svetovna vojna je zatekla Vena Tauferja v Dolah, od koder se je umaknil nemškemu okupatorju v sosednji Sv. Križ, ki je prišel že pod italijansko okupacijsko oblast. Po kapitulaciji (e prišel tudi ta kra) v sestav nemškega rajha. V dolski ln svetokriiki okolici so se ves čas zadrževali partizanski oddelki in Veno Taufer je bil seveda med aktivisti OF ter član gospodarskega odseka, ki je oskrboval partizanske borbene enote z živežem, obleko, obutvijo in ostalimi potrebščinami. V zimi leta 1944 je hotel nemški okupator zatreti partizansko gibanje. Zato je navalilo v Zasavje in po kumljanskih hribih v Sv. Križ — današnjo Gabrovko pri Litiji, — seveda ni polovila partizanov, kakor se je nadejala. Zato pa so nasilniki pobrali skupino uglednejših domačinov, ki so jih sumili, da so pristaši Osvobodilne fronte in podporniki partizanov. Med temi žrtvami je bil tudi učitelj Veno Taufer. Vlasovski odred je zaprl vse ujetnike v mesnico. V svoji objestnosti in podivjanosti so za- Ljubljana-okolica. Pisan hi lepo naučen program so izvajala vsa naša kulturno-prosvetna društva in sekcije: pevci, deklamatorji in drugi ter so dokazali visoko kulturno stopnjo v naši dolini. Ob smrti predilničar ja Jožeta Belca V Litiji je umrj 80-letni upokojeni predilničar tov. Jože Be- uspehe in stopa k nadaljnjim ci ljem. Kolektivu »Tesarja« iskre- j magali tudi ruski »Vlasovci« in no čestita tudi »Zasavski vest- j domači izdajalci — belčki. Ko je nik«. I prišla taka kazenska ekspedicija bombe, da so nekaj nesrečnih domačinov takoj pobili do smrti. Ostali pa so postali žrtve požara, kj je izbruhnil po eksploziji bomb. Nesrečni učitelj Veno Taufer je zgorel pri živem telesu. Domačini so pokopali vse žrtve na domačem pokopališču, kjer počivajo še danes. Tov. Minka Tauferjeva, vdova pokojnega učitelja — žrtve nemškega okupatorja, še živi v Ljubljani kot upraviteljica DID na Savski cesti, pokojnikov sin Veno pa je slušatelj ljubljanske univerze. V Litiji, Dolih in Sv. Križu, kjer je živel in deloval napredni učitelj Veno Taufer, je spomin nanj še ves živ In ljudstvo ga je ohranilo v hvaležnem in častnem spominu. (Če bi kdo od čitateljev »Zasavskega vestnika« lahko dopolni] gornje podatke, je naprošen, da to sporoči »Zvezi borcev v Litiji«.) Poslanec Miha Berčič je govoril na proslavi Dneva republike Na večer pred rojstnim dnevom Federativne ljudske republike Jugoslavije so združena litijska društva priredila množično proslavo v dvorani Sindikalnega doma na »Stavbah«. Pomembnost prireditve je privabila na proslavo toliko občinstva, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, kar je spričevalo visoke narodne zavesti Litije in okolice. | Uvodno besedo o pomenu prazni-ka in o borbah za našo osvobojen je ter o naših prizadevanjih obilo nemške vojske, ki so ji po- za izvojevanje socializma je govoril novoizvoljeni ljudski poslanec za Litijo in okolico tov. Miha Berčič, predsednik OLO čeli metati skozi okence mesnice j 'eC' 50 9a °b leP' udeležbi ! pokopali na pokopališču na Savi pri Litiji. Njegov pogreb je do- SE0I03S DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA TESAR« LJUBLJANA - Parmova 45 mizarski obrat Šmartno pri Litiji ČESTITA OB SVOJEM ZGODOVINSKEM PRAZNIKU -RAZVITJU SINDIKALNE ZASTAVE — VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NASE ZEMLJE IN JIM ZELI SE NADALJNJIH USPEHOV PRI IZVRŠEVANJU NALOG NA POTI V SOCIALIZEM! kazal simpatije litijskih občanov do uglednega moža. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnkega zavednega delavca tov. France Podlipnik, pokojniku pa so zapeli v slovo 'tudi člani litijskega pevskega društva »Lipe«. Pokojni tov. Belec je bil po j rodu iz Mednega nad Ljubljano. I V mladih letih se je učil za kamnoseka in ko mu je bilo 19 let, ga je poslal njegov kamnoseški mojster na delo v Litijo, kjer so takrat obnavljali železniški most v Pogoniku. Prvi most čez Savo je bil namreč lesen, nato pa so ga zamenjali s kame-nitiml podstavki in železno konstrukcijo. Stari tov. Belec je rad pripovedoval o svojih mladostnih spominih, ko je stanoval z ostalimi delavci pri Mlakarjevih na Logu in obnavlja] železniški most Iz rodnega kraja navajen le širokega savskega polja, se ni mogel vživeti v zasavsko tesen, zato je večkrat dejal: »V tej litijski grapi pa bi ne mogel živeti za stalno!« Pa je že tako, kakor pravi pregovor, da se zarečenega kruha največ snč; tudi Jože Belec je preživel večino svojih kasnejših let prav v našem kraju. Njegova žena je bila namreč predilničarka, uslužbena v ljubljanski predilnici. Ko so tam ustavili delo, je dobila Bel-čeva žena zaposlitev v litijski predilnici in z njo je odšel tudi mož, ki je dobil takrat službo v litijski predilnici. Tu je delal 30 let kot čuvaj. Pokojnikov sin Ivan (e znani zasavski partizan »Beli«, ki je bil tudi komandant Zasavskega odreda. V času NOV je bil tudi stari predilničar zaveden pristaš OF. Ob neki hudi hajki je skril oče Jože Belec doma partizane. V času, ko so nemški nasilniki hajkali po okolici in gozdovih, je mož skrival v hiši partizane in jih bodril: »Kar tu ostanite, mogoče vas le rešim. Če vas pa Nemci odkrijejo, sem pripravljen na vse, tudi če mi zažgo hišo nad glavo!« Pa mu je tedaj ukana uspela in rešil je partizane, ker jim je dal zavetje. Fantje so zda| pogumnemu možu hvaležni. Ob smrti dragega očeta izrekamo sožalje pokojnikovi družini, zlasti sinu Beliju, komandantu zasavskega partizanskega odreda, ki je tačas tudi član mestnega ljudskega odbora v Litiji. Svoboda Litija je začela z gledališko sezono V nedeljo, dne 29. novembra, na Dan republike, je v proslavo državnega praznika igrala gledališka družina litijske »Svobode« Kreftovo dramo »Celjski grofje«. Vsi člani igralske skupine so se za ta nastop pripravljali že več tednov in vestne priprave so zadovoljile vso številno publiko. Pri razprodani dvorani so doživeli igralci zahvalo in dobili potrdilo, da je bila otvoritvena predstava lepa počastitev narodnega praznika in dostojen uvod v novo sezono. NISTA SE RAZUMELA »Rada bi kupila kakšno knjigo.« »Kaj lažjega, gospodična?« »Ni potrebno, zunaj imam avto.« iocUt^U 100 uc žiirtfettfa diUtatoeia HlussoUttiia (Nadaljevanje) Beg Začelo se je mračiti, ko se je kolona, ki Jo j8 sestavljalo 35 lahkih kamionov ln dva osebna avtomobila, začela pomikati pro- •4 »»»... n----------. _ _ .1:1^11 dro PavolinI, dolgoletni prosvetni minister v oklepnem vozilu 1500 črnosrajčnikov proti Comu. Mussoliniju je znova zaplala kri po žilah; tako je Imel polurni govor, v katerem Je prisegel, da ti severu. Begunci so še slilali.se bo boril do zadnjega diha. drdranje strojnic in treskanje Oprostil se je za trenutek, da Je ročnih bomb, kar je napovedalo ..................... začetek partizanske vstaje. Kolona ubežnikov še ni bila daleč dobil injekcijo. Medtem se je vrnil domov ' predstojnik Cello in se javil pri od Milana, ko je začelo deževati. Mussoliniju, Cello je ponižno Ko se je 37 avtomobilov ustavilo J predlagal Duceju, naj beži v proti 21. uri pred predstojniitvom Švico, »Junaški« diktator, ki Je malo prej znova prisegel, da se bo boril na življenje in smrt, je v Comu, je lilo kot iz škafa. Sprejem ni bil primeren ln ni spravil fašističnega diktatorja v žalostno odgovoril, da ga po dobljenih obvestilih ne marajo v Švici. dobro voljo. Predstojnik Je bil zdoma, njegova žena pa ni mogla napraviti več, ko da je posla- | Na vratih se Je pokazal M ušla v bližnjo restavracijo po ve- solinijev najboljši zaupnik Fran-čerjo in vina. Diktator se je cesco Baraco, ki Je Uka] majhen okrepčal in — začel tuhtati. Ka- tovorni avto, ki se je izgubil iz zalci na veliki uri so kazali sko- ! kolone Sporočil je, da avtomo-raj 23. uro, ko se je pojavil glas- j bila ne morejo najti. Mussolini nik z novico, da vodi Alessau- i je vzkipel in začel očitati Baracu in njegovim nesposobnost ln malomarnost. Z avtomobilom se je izgubil pomemben potnik ln zelo važni dokumenti. Duce Je začel primerjati svojo usodo grdi tragediji, ki ga Je obsodila, da Je moral vseh 25 let svojega gospostva sam skrbeti za najmanjše malenkosti. Po polnoči je zavozil Mussolinijev avto proti vili Mantera, kjer so živeli njegova žena don-na Rachela in njegova dva najmlajša otroka šele nekaj tednov. Mali Romao je ponosno pokazal očetu svoj dnevnik (ki je bil pozneje najden v vlil) in 'zrekel pomembne besede: »Biti sin slavnega moža, ima svoje prednosti, toda včasih povzroča takšen rod mnoge neprijetnosti.« Tokrat je Mussolini zadnjič videl svojo družino. Proti 2. uri zjutraj je poklical diktator državnega sekretarja :z Coma, da bi se z njim posvetoval; čez nekaj časa je poklical na posvetovanje še notranjega ministra Paola Zerblnija. V tem razgovoru se je ubežnik odločil, da bo šel v Menaglo, na zahodno stran jezera Como. De Porta Je zatrteval, da je fašistični vod-d|a v Menaggiu Castell Izjavil, da lahko zagotovi varnost Du- ceju. Takoj po razgovoru Je Mussolini zahteval odhod Ura je bila 5 zjutraj. Na dvorišče predstojništva Je prišel Grazlanl, ker je hotel diktator slišati njegovo poročilo, ki pa je bilo zanj strašno: ameriška armada napredujel Kljub begu se razdalja med njimi oži. Poleg tega je področje za njihovim hrbtom že v partizanskih rokah. Maršal Graziani je obžaloval, da ni mogel svojemu vodji poročati ka) lepšega. Mnogi so pa opazili, da Je Grazianlja močno skrbela njegova lastna usoda. (Dva dni pozneje to ga ujeli partizani ln ga 24. aprila izročili IV. ameriškemu korpusu). Mussolini in njegovi spremljevalci so prišli ob 8. uri zjutraj v Menaggio, ki leži približno 40 kilometrov severovzhodno od jezera Como. Duce je zapovedal, naj mu pokažejo pot do vile Emalija Castellija, kjer sl je izbral sobo. Razen nekaj nemirnega kinkanja med vožnjo, diktator ves čas svoieoa beaa iz Milana ni spal. Zda) se Je prvič oddahnil, čutil se ie popolnoma varnega, Okrog 9. ure ie pripel|al prod vilo velik »Hispano-Suzia« s špansko zastavico nad hladilni- kom. Mussolinijevi ljudje so takoj spoznali nova potnika, Bila sta Claretta Petaccl, diktatorjeva priležnica, in njen brat dr. Marcello Petaccl, ki Je potoval s ponarejenim španskim diplomatskim potnim listom. Marcello, »brat zloglasne ženske, ki je škodoval Duceju več kot 15 bitk«, kakor je svojčas zapisal Ciano v svoj dnevnik, je postavil korupcijo za Časa fašizma na vrtoglavo višino. Nihče se ni upal protivit: njeni zahtevi, zato so ga zbudili iz spanja. Mussoli- | oi ni kazal dosti veselja nad ; Clarettinim prihodom, »Zakaj ni j pobegnila v Španijo? Zakaj sem ji del na razpolago svoje letalo?« je Jezno vpraševal. Pozanimal se je za Povolinija in njegovih 1500 fašistov. Nobenih vestil Spot se je bilo treba odločiti za novo pot, zdaj v sosedno Gran-dolo. Svojega najzvestojlega tpremlievalca je poslal v prvi avto, Ciaretti, ki je še vedno ni sprejel, je odkazal drugi avto, sam pa je sedel v Alfa Romeo in jima sledil. Proti deset' so bili v Grandoli. Mussolini je naročil Castelli-ju, ki je poznai okolico, naj napravi izvidnlško vožnjo do švicarsko meje. Custelll e ubogal; njegova vožnja ni trajala dolgo. Ustavili so ga partizani in ga aretirali. V gneči, ki je nastala, se je posrečilo nekemu oficirju iz Castellijevega spremstva pobegniti in se peš vrniti v Gran-dolo. Ta oficir je sporočil Duceju, kaj se je zgodilo. Ko je Mussolini slišal, da so partizan: zaprli pot v Švico, se je odločil za vrnitev v Menaggio. Pozno popoldne je že bilo, ko jim je to uspelo. Končno se je le pojavil Pavoltni. »Ali ste prišli s svojim oklepnim vozom?« je nestrpno vpi ial Mussolini, ki je spet začej upati, da mu bo beg uspel, Pavolini Je pritrdil. »Koliko črnih srajc ie z vami?« je v sapi vpraševal Mussolini, Pavolini je odlašal z odgovorom- »Mile cinqueconto? Due mi!le? — Tisoč pet sto? Dva tisoč?« ie silil Duce poln novih nad. »Dodič! — dvanajst«, je bil odgovor. Mussoliniju se je zavrtelo. Znova se mu je povrnilo upan|e, ko je slišal, da prihaja nemška oklopna divizija Ko P3 so Nemci res prišli, |iti je bil3 vsega le 16 mož In 30 majhnih knnronov' — žalostni ostanki oklonne divizije, ki se ie hotela rešiti v Avstrijo. . (Se nadaljuje) fsi volivci naj sodelujejo pri proračunu mestne občine za leto 1954 Ljudski odbor mestne občine Trbovlje je na svoji zadnji seji med drugimi vprašanji razpravljal o predlogu proračuna za leto 1954 in o investicijah, ki bi bile potrebne za izvršitev raznih komunalnih in drugih del na področju mestne občine. Da pa bo sestava občinskega proračuna, ki naj predstavlja finančno in gospodarsko moč mestne ljudske občine, res demokratična, bodo predlog proračuna obravnavali tudi zbori volivcev. Proračun za leto 1954, ki je za zdaj seveda samo okvirni vesticije je bilo Izvršenega dela za 44 milijonov dinarjev. Tako so bila na sektorju glavne ceste od sedeža LOMO Trbovlje do Dimnika skomčana tamkaj začrtana dela, prav tako se je letošnje leto razširjala ta cesta na sektorju Vode-Za-vrašek. Ta dela niso še zaključena in se bodo nadaljevala prihodnje leto. — Letošnje leto so bila opravljena adaptacijska dela na Vodenski osnovni šoli, kjer so sedaj v učilnicah parketna tla. Iz investicijskih sredstev je mestni ljudski odbor nadalje pomagal mlademu proračun, je bil pred kratkim1 podjetju »Mehanika«, ki si je predložen OLO Trbovlje ter letos zgradilo lepe delavniške znaša 50,193.000 dinarjev. Pred- ! prostore na Vodah. Za napelo g proračuna je bil sestavljen j Ijavo vodovoda na Kleku je s sodelovanjem Svetov, ki so j bilo porabljeno 2,791.475 din, za predložili svoje potrebe Upravi j pomoč pri • elektrifikaciji pa 1,335.622 din. Ljudski odbor za dohodke pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje. Seveda je predvideni proračun odvisen še od realizacije ustvarjenih sredstev. V tem okvirnem proračunu ni nobenih investicij. Te so zajete popolnoma ločeno. — V drugem mestne občine je pomagal tudi pri gradnji vodovoda v rudniškem naselju Limberku ter izvršil še druga manjša investicijska dela. Za izvršitev najnujnejših potrebnih investicijskih del v le- izgradnjo hotela za tujce na Vodah — za kar bo treba nadaljnjih 66 milijonov dinarjev. Investicije na komunalnem področju bi morale biti znatno večje. Treba bo nadaljevati z razširitvijo glavne ceste na sektorju Dreo—Sušnik, popraviti stranske ceste ter dokončno urediti razsvetljavo cest prav tako bo treba pomagati še pri elektrifikaciji vasi, skrbeti za ureditev tržne lope na Vodah in posta- biti to denarno vsoto in kako jo uporabiti, pa bo prinesla tudi debata o tem vprašanju na terenu. Izvedba vseh začrtanih investicijskih in drugih del je razumljivo odvisna od dohodkov mestne občine Trbovlje v prihodnjem letu, V vsem tem pa niso zajete vse tiste manjše stvari, ki so sicer nujno potrebne, vendar pa se jih, zaradi preobilice dela ne more m zajeti v tem okvirnem načrtu. | viti tržno lopo v Bevškem. Isto- | „„ tako je potrebna regulacija Tr-boveljščice ki je nujna iz zdravstvenih in higienskih razlogov, da ne govorimo o estetičnem iz-gledu trboveljskega potoka — enako je treba urediti kanalizacijo v naselju na Tereziji. Dograditi je treba še trboveljski vodovod, zgraditi novo kopališče, ki je v Trbovljah zelo potrebno, nujna je nadalje ureditev prostora za novo pokopališče, istotako ureditev parkov — in končno, kar je v Trbovljah zelo važno in zaželeno: nakup novega avtobusa, kar bodo vsi Trboveljčani potrdili kot So pa te manjše stvari v prvi vrsti, ko bi jih pač morala urediti podjetja. Zbori volivcev pa naj o proračunu in gradnjah v letu 1954, dajo še svoj pečat in določijo vrstni red gradenj. Že sedaj se pripravljajo na Novoletno jelko 0-00<»0000000000<>00000000000000000'0< ^-OOOOO Zagorce nekdaj in danes delu proračuna so se izdatki znatno povečali. Tako bodo izdatki za kulturo in prosveto prihodnje leto za 2,786.000 din višji kot letošnji. Ti stroški se bodo v glavnem povečali zaradi nakupov raznih potrebnih učil ter stroškov za vzdrževanje ln čiščenje šolskih prostorov. Tudi v III. delu proračuna se bodo izdatki za socialno skrbstvo po-večji kot letošnji. Ti stroški bi se v glavnem povečali zaradi delu proračuna predvideni stroški za zdravstvo še enkrat tako veliki kot letošnji. Novi proračun predvideva za te izdatke 2,771.000 din. Pri stroških za državno upravo ni bistvenih sprememb. V LETU 1953 JE BILO DOSTI STORJENO Pri letošnjih investicijah je bilo na območju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje opravljeno veliko delo. Za in- PogSed na Trbovlje tu 1954 se predvidevajo Izdatki okrog 210 milijonov dinarjev. Seznam teh del je bil razdeljen v proučitev vsem članom mestnega ljudskega odbora, prav tako pa bodo o tem vprašanju razpravljali še zbori volivcev, ki bodo predlagali vrstni red predvidenih investicijskih gradenj. Da se v Trbovljah skončajo že začeti investicijski objekti, med katerimi je razširitev in rekonstrukcija glavne ceste od Vod do gostilne Dreo, nadalje dela na Vodenski šoli, 4-stano-vanjska stavba, vodovod in še potrebna elektrifikacijska dela v Trbovljah, je treba 41,500.000 dinarjev. Investicijski program za leto 1954 je obširen, saj predvideva graditev podjetja »Zlatarna«, razširitev podjetja »Mehanika«, izgradnjo delavnice za kovinsko stroko, izgradnjo delavnice za cementne izdelke, nakup strojev za elektro-delavnico, nakup raznih strojev ter gradnjo Trgovskega doma in dotacijo za eno Izmed najbolj potrebnih investicij. • Izvršitev del na komunalnem področju bo terjala 127 milijonov dinarjev. Za stanovanja bi potrošili 70 milijonov dinarjev in sicer za popravila in vzdrže- 1 valna dela, za dograditev štiri- | stanovanjske hiše ter za izgradnjo velikega stanovanj- ■ skega bloka ob novourejeni glavni cesti pri bivši Brežniko- j vi kovačnici. Za gradnjo in popravilo šol- ] skih poslopij je treba najmanj! 67 milijonov dinarjev, med katerimi naj omenimo dograditev osnovne šole na Vodah, gradnjo nove šole v Bevškem, izgradnjo poslopja za Glasbeno1 šolo. gradnjo nižje gimnazije na Vodah ter popravila šolskih stavb. Končno so v načrtu investicijska dela na Delavskem domu v Trbovljah ter ureditev igrišč in telovadišč. Celotne potrebe mestne ljudske obične Trbovlje terjajo 356 milijonov dinarjev. Kje do- Pred letnimi zbori m adinsk h organizacij (Nadaljevanje s 1. strani) ki poučuje na naših šolah. Sola mora zagotoviti mladini take Vzgojitelje, ki bodo razumeli in Izpolnili zahteve modeme mladinske vzgoje, vse tiste vzgojitelje pa, Id nimajo za to ne volje ne potrebnih kvalitet, naj družba z mesta vzgojiteljev °dstranu V pogojih razvijanja in poglabljanja naše socialistične demokracije se vedno jasneje odločneje oblikuje smisel šole kot družbene ustanove. Delovanje šole ni več izključna *tvar prosvetnih delavcev, •darveč vprašanje vse družbe Id vsakega posamenzika. Zato j® treba pri reorganizaciji Solnega sistema predvideti tudi d ».čin. kako bo socialistična družba te svoje dolžnosti in kravice Izpopolnjevala. . To so prav gotovo glavni problemi in glavni predmet na •kupščlnah naših organizacij. Seveda pa je bistvena naloga •bladlnsklh organizacij po zadnjem kongresu, da razvijajo In krepijo socialistično zavest “dadlne ln da uvajajo večjo raznovrstnost v delu organiza-®*le ln življenja mladine. Mladinske organizacije vrne-naj štejejo med svoje dolžnosti tudi pomoč mladini v *®daljenih vaseh; z obiski, go-**®vanji in prirejanjem preda-Jadj, gledaliških predstav, kon-®rtl Itd. naj Jo povezujejo z •“delnimi središči. Vsej mladini Je treba pojasniti globoko revolucionaren ln plemenit smisel naše borbe, v kateri krčimo nove poti k naši sreči ln pravičnejši ureditvi naše družbe ne samo za nas, marveč za vse človeštvo. Pokazati Ji moramo nove pridobitve In svetle perspektive bodoče socialistične družbe. Naša mladinska organizacija pa ne sme težiti le za tem, da mladina samo spozna praktične rezultate naše borbe za socializem. naša politična načela ln socialistično teorijo — ne, prizadevati si mora. da bo vsa naša mladina tudi dejansko sodelovala v veliki borbi za uresničenje socialističnih načel In za tako družbeno ureditev, da bo v to delo in boj vnesla ves žar in plemenit idealizem svoje mladosti. Vso vzgojno prizadevanje pa mora Ljudska mladina, ki združuje pretežni del mladine Slovenije, graditi na bazi dialektičnega materializma, se boriti za osvajanje tega najnaprednejšega svetovnega nazora med vso mladino, ker je to svetovni nazor bodočnosti. Naše organizacije pa morajo paziti, da bodo upoštevale pri svojem vzgojnem delu tudi različno zrelost mladine ln okolja, v katerem živi, paziti morajo, da bodo pri vzgajanju razločevale, kdaj gre za politično ali moralno pokvarjenost kakšnega mladinoa in kdaj samo za mladostno nezrelost. R. Okrajni zavod za godalno zavarovan/e v Trbovljah Razpis Na podlag', točke 7 Odloka o ustanovitvi podružnic in izpostav zavodov zn soc. zavarovanje (Ur. list FLRJ It. 29/53) ter sklepa skupščine Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah z dne 14. oktobra 1953 razpisuje izvršilni odbor Okr. zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah volitve samoupravnih organov pri obstoječih podružnicah in Izpostavah ln sicer: a) volitve v skupščino podružnice v Zagorju; b) volitve v odbor zavarovancev in nadzorni odbor pri krajevni izpostavi v Hrastniku; c) volitve v odbor zavarovancev in nadzorni odbor pri obratni izpostavi na Rudniku Tr-bovlje-Hrastnik. Volitve bodo v nedeljo, 20. decembra 1953. Podrobnosti o načinu in kraju volitev, številu delegatov oz. odbornikov, ki jih volijo delovni kolektivi ln upokojenci, bodo še razglašene. Trbovlje. 4. decembra 1953. Predsednik Izvršil, odbora: Anton Alli Pred približno sto leti je rečni promet po Savi mimo Zagorja nadomestila nekdanja tako imenovana »Južna železnica«. Šele v tistih letih se je začel pravi razmah tega danes tako važnega rudarskega kraja. Ob reki Savi, stisnjen med hribe, porasle z gozdovi, dela ta kraj na tujca prav poseben vtis. V ozadju vidiš Partizanski vrh in Čemšeniško planino, na drugi strani pa manjše hribe. Predvojno Zagorje je štelo okrog pet tisoč ljudi, ki so bili večinoma zaposleni na rudniku, v apnenicah in v steklarni, dokler je ta v Zagorju obratovala. Življenje velike večine teh ljudi je bilo tedaj neznosno. Vlažna pritlična stanovanja, težko delo v jami in slab zaslužek so trpinčili in gnjavili našega rudarja, da si ni mogel zboljšati položaja. Tuji kapital je izkoriščal našega delavca. Ni čudno, da se je ravno v Zagorju največ govorilo o štraj-ku, pozneje o organiziranju komunistične stranke in podobno. Kakšni so bili delovni pogoji naših izkoriščanih in brezpravnih delavcev, o tem ni treba razpravljati, ker se tega več ali manj predobro spominja vsak naš starejši delavec in rudar. Naša narodnoosvobodilna vojna je pripomogla k dokončnemu porazu nemškega I vojnega potenciala in omogočila zmago svobodoljubnih sil in ljudi ter istočasno obračunala z vsemi izkoriščevalci doma. Tak konec te velike borbe so z neštetimi žrtvami pospešili tudi naši bratje, sestre, očetje in matere, štiriletna NOV in zmaga naprednih sil pod vodstvom naše avantgarde KPJ, na čelu s tovarišem Titom, je enkrat za vselej pometla vse, kar bi še nadalje oviralo demokratično in svobodno življenje našega delovnega ljudstva. Nova Jugoslavija, zgrajena na resničnih socialističnih načelih, je dala s svojimi demokratičnimi državnimi oblikami slehernemu našemu državljanu najširše možnosti za uveljavljanje v vseh organih naše oblasti.' V najtežjih dneh naše revolucije skovano bratstvo in enotnost sta se v mirni graditvi socializma še poglobila. To bratstvo In enotnost sta se v mirni graditvi socializma še poglobila. To bratstvo in enotnost se pa ne manifestira morda samo v uspešno zaključeni vojni In zmagi nad skuonlm sovražnikom, .marveč tudi v noznejši graditvi našega skoraj do tal porušenega in uničenega gospodarstva. Taki uspehi so pa mogoči le tam, kjer je delovno ljudstvo, kjer se resnično gradi socializem. Tl uspehi so pa vidni v vse večjem prenašanju pravic na neposredne proizvajalce., TInravljanje podjetij po delov-nih_ kolektivih je uresničilo veliko geslo socialističnih mi- i slecev: »TOVARNE DELAV- CEM _ ZEMLJO KMETOM!«. Delavski razred nove socialistične Jugoslavije se šele danes. ko gradi socializem, docela zaveda, kolikšna sta bila zatiranje In brezpravnost delovnega človeka v prejšnjem družbenem redu. Največja in najrevolucionar-nejša pridobitev delavskega razreda v teku zadnjih desetih let je vsekakor upravljanje podjetij po delovnih kolektivih. S sprejemom Temeljnega zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih je nastopilo za naš delavski razred novo zgodovinsko obdobje. Ta zakon je postavil temelje resničnih socialističnih proizvodnih odnosov. Ne moremo si pa zamisliti razvoja nekega delovnega kolektiva, zlasti ne v socializmu, ne da bi govorili in delali na izboljšanju življenjske ravni tega kolektiva, na drugi strani pa, da ne bi vodili računa o kultnmoprosvetnem izobraževanju kolektiva. Razvoj socializma terja vedno večjo politično zavest delovnih ljudi, s tem v zvezi pa tudi vse višjo za vselitev, podobna hiša pa je v gradnji; ob Ulici talcev je zraslo pravo naselje enodružinskih stanovanjskih hišic, ki si jih grade delavci sami. Tudi Zdravstveni dom so letos po daljšem presledku preurejevali. Poslopje Mestne hiše, ki je bilo že dolgo potrebno popravila, sedaj obnavljajo. V Kisovcu in na Lokah zidajo stanovanjske hiše za delavce. Zagorski rudnik je pred dnevi odprl Vinski jašek z najmodernejšo strojno opravo, ki ga osvetljuje fluorescentna razsvetljava. Ob vstopu v strojnico se ti zdi, da si v kaJtšni restavraciji, ne pa v jami, globoko pod zemljo. Delovni kolektiv bo ob tej priložnosti slavil pomembno zmago. Tudi komunalne naprave obnavljajo in urejujejo. Tako je bila letos do Dneva republike zgotovljena nova betonska ce- Rudnik Zagorje v letu 1914 kulturno raven vsakega posameznika. V Zagorju delujejo poleg rudnika še apnenice, ki so v sestavu rudnika, Industrija gradbenega materiala in Mestna komunalna podjetja. Produkcija rudnika se dviga iz dneva v dan. Niso bile zaman vložene velike denarne vsote v rudniške investicije. Ni bilo zaman naravnost herojsko delo naših udarnikov in rudarjev ter še drugih. Dnevna proizvodnja premoga na zagorskem rudniku se giba trenutno okrog 1800 ton. Največ premoga gre za domači trg, nekaj ga pa celo izvažamo v Avstrijo. Tudi apnenice niso nobeno leto žgale toliko apna kot letos. Prav tako so ostala proizvodna podjetja zelo dvignila svojo produkcijo v letošnjem letu. Vzporedno s proizvodnjo pa naša podjetja dvigajo tudi življenjsko raven našega delovnega človeka. Zidajo se zanj nova sodobna in zdrava stanovanja, nrejujejo komunalne naprave, lepša se zunanji videz mesta. Skrbi se za gradnjo objektov, kjer se bo naš delavec in človek lahko izživljal kulturno in športno. Tu ni mogoče našteti vseh hiš in stanovanj, ki so jih zgradili v Zagorju po letu 1945, vseh drugih objektni, obratovalnih prostorov itd. itd. Poglejmo samo gradbeno dejavnost v pretekli sezoni. Na Polju so pravkar zgradili 18-družinsko hišo. ki je godna že Pogled na Zagorje v letu 1926 sta v Zagorju. Letos so uredili tudi javno razsvetljavo po naših cestah in ulicah, ki pa bi jo bilo treba seveda še razširiti in izpopolniti. Mnogo so dali tudi na zunanji izgled mesta, saj so ga na marsikaterem kraju precej olepšali, drugod pa spet podrli kak objekt, ki ni bil v okras mestu. Zagorsko delovno ljudstvo deluje v DPD »Svoboda« v Zagorju, Toplicah in Lokah-Kisovcu. Edino v »Svobodi« je mesto za pravilno politično in kulturno izživljanje. Mnogo jih deluje tudi v ostalih organizacijah in društvih, pri Rdečem križu, pri gasilcih, Planinskem društvu in podobno. Pozabili bi pa kmalu omeniti, da se v Zagorju gradita dva objekta za izživljanje našega delavca in mladine, in to Dom SD »Proletarca«, v načrtu je pa gradnja Delavskega doma. Oba objekta sta res nujno potrebna Zagorju, kajti dvorana pri TVD »Partizan« je razmeroma majhna, hkrati pa tudi nepri-pravna. Iz prednjega vidimo, da so vodstva naših podjetij, naših političnih in še drugih organizacij ter mestna uphtva hodili Po pravi poti, po poti socializma. Prizadevali so si za tem, da dajo našemu delovnemu človeku ustrezne življenjske pogoje, da se mu dvigne življenjska raven in da se naš delovni človek dvigne tudi kulturno in politično. Marsikaj nisem napisal, morda tudi na kaj pozabil, mislim in pravim pa eno: toliko, kolikor je napravila naša ljudska oblast in posredno z njo vsi ostali v osmih letih po naši osvoboditvi, toliko niso napravili v stari Jugoslaviji v vseh triindvajsetih letih po nrvi svetovni vojni. V tem, me-o im, smo vsi enotnih misli. Zagorje nekoč in Zagorje danes sta dva zelo nasprotna si oojma. Kdor še ni po vojni obiskal Zagorje, se mu bo sedaj res čudi! Vse to pa je bil lep oofclon mesta Zagorje k 10. obletnici II. zasedanja AVNOJ, ki smo jo pred dnevi na.jslo-| vesneje praznovali -R Letošnji uspehi in neuspehi kmetijskega semenogojstva v našem okraju (Nadaljevanje in konec) Skoraj še bolj važno kot pri žitu je iskanje in priznavanje nasadov za semenski krompir. Vsi namreč vemo, da se krompir ponekod, zlasti v nižinah, kaj kmalu izrodi in v takih krajih ga je treba za seme vsaj vsaka tri leta izmenjati, če hočemo dobiti dober pridelek. Nasprotno Pa ostane krompir v nekaterih gorskih predelih desetletja zdrav in rodoviten. Zakaj? Krompir se izrodi zaradi bolezni, ki jih povzročajo silno majhne, z očmi sploh nevidne glivice, ki jim pravimo »virusi«. Zato tudi tem krompirjevim boleznim pravimo »viroze«. Čim toplejše je podnebje, tem hujše napada ta bolezen krompir. Jasno je, torej, da v toplih dolinah huje kot v mrzlih hribovitih krajih. Od viroznih bolezni napadenega krompirja ne moremo zdraviti drugače, kot da jemljemo za seme le gomolje tistih krompirjevih rastlin, ki jih ta bolezen ni napadla (pozitivna selekcija), ali pa da si preskrbimo za seme krompir iz krajev, kjer ga viroz-ne bolezni sploh ne napadejo, to je s hribov. Ker se na gomoljih ne vidi, ali je bil krompir napaden od viroz-nih bolezni, morajo krompirjeve nasade pregledovati priznavalne komisije že med rastjo, ko je mogoče ugotoviti te bolezni — hkrati pa komisije ugotavljajo sortno čistost krompirja, sa; vemo, da krompir in krompir ni vseeno. Nekatere sorte so zgodnje, druge pozne, krompir nekaterih vrst se razkuha, drugi spet ne, nekatere vrste so zelo dobrega okusa, krompir drugih vrst je pa »svinjski«, kakor nravimo, namreč slabega okusa itd. Za semenski krompir sme pri-znavalna komisija priznati le čiste nasade ene same sorte, ki jih niso napadle niti virozne niti druge bolezni. Priznani krompir moraio pridelovalci spraviti posebej, ga očistiti prsti in nagnitih ali ranjenih gomoljev, izločiti pa tudi Vse predebele in predrobne gomolje Pr; prevažanju semenskega krompirja je treba paziti, da se j ne obtolče, preko zime ga je tre- 1 ba hraniti v gajbicah v skrbno j nadzorovanih skladiščih, kjer je | stalno nizka temperatura, da I krompir odžene, da pa tudi ne zmrzne. Razumljivo je, da je priznani i semenski krompir zato nekaj ; dražji kot navadni za prehrano, j Cene semenskega kromuirja so seveda različne; krompir zgodnih sort je dražji kot poznih, ker j dajo manj pridelka, kar se pri 1 prodaji za trg izravna z višjo ce- : no — kdor pa zgodnji krompir pusti za seme, mora doseči zanj vsaj I nekaj višjo ceno kotira poznega. I Nadalje je krompir okusnejših ! jedilnih sort razumljivo dražji kot seme »industrijskih« sort sla- | bega okusa. Cena se ravna tudi po priznani kakovosti (razredu) glede na zdravje in sortno čistočo — pa tudi po izvoru: semenski krompir iz visokogorskih okolišev je vsekakor dražji, pa tudi boljši Za seme kot krompir iste sorte, pridelan v dolini. In končno je semenski krompir cenejši, če ga kupimo v jeseni, kot boljših vrst in najboljšega izvora dvojno ceno jedilnega krompirja, se nakup priznanega semenskega krompirja vsakemu kmetu bogato izplača. Kar računajmo: če posadimo bolan in izrojen krompir lastnega pridelka, nam bo dal kvečjemu trikratni pridelek, to je 60 do 80 q na hektar. Krompir priznanega semena je pa dal letos pri večini pridelovalcev 8 do tokratni pridelek, namreč 200 do 250 q na hektar. Celo na težkih tleh, kjer krompir »ne uspeva«, daje vendar priznani semenski krompir vsaj eno ali dve leti velike pridelke, če posadimo pravo sorto. To smo letos ugotovili s sortnimi poskusi tudi v našem okraju, kjer smo preizkusili 18 vrst krompirja. In pokazalo se je, da je na isti zemlji in ob istem ob- njem ne predrobnih ne predebelih gomoljev, ne ranjenega ne nagnitega — pa tudi prsti nel Tudi naše pridelovalce semenskega krompirja bo treba v tem pogledu še vzgajati do zavesti, da mora vsak pridelovalec oddati semenski krompir takšne kakovosti, v kakršni bi ga želel dobiti, če bi ga sam kupoval. In tisti kmetovalci v gorskih krajih, ki se letos jezijo, ker ne morejo prodati svojega krompirja kot semenskega po isti ceni kot sosedje, naj iz letošnje izkušnje dobijo dober nauk: sadite le zdrav semenski krompir ene same sorte, priglasite ga poleti za priznavanje — pa ga bodo prihodnjo jesen dolinski kmetje radi odkupili za seme. Ne samo žito in krompir, tudi druge kmetijske rastline bi pri nas lahko pridelovali za seme: v To in ono z letošnjih volitev delovanju dal krompir nekaterih sort velik pridelek, medtem ko so nekatere druge sorte komaj povrnile stroške za seme, ali pa celo ne. V našem okraju so letos najbolj obrodile te-le sorte rumenega krompirja: Ackersegen, Alpha in Ostbote za težke zemlje. Bohmov srednje ran; krompir in Kardinal za srednje težke ter Merkur za rahle zemlje. Od belih vrst krompirja so bile najboljše: Wekaragis za rahle zemlje, Dianela za srednje težke ter Wohltman za težke zemlje. Priznani semenski krompir vseh navedenih sort kakor tudi vseh drugih vrst — na primer zgodnjih: FrOhmdlle, Bčhmov rani in Bintje — lahko kmetovalci naročijo preko domačih kmetijskih zadrug, kjer so na razpolago tudi kratki opisi značilnosti in lastnosti posameznih sort. Pozivamo vse kmetovalce in druge interesente, da sl preskrbijo prvovrsten krompir! Samo tisti, ki ima preveč denarja, ga lahko zapravlja na ta način, da sadi slab krompir, s katerim bo imel prav toliko dela, morda pa komaj četrtino pridelka, k. bi mu ga dal dober semenski krompir! i Komur se zdi cena semenskega krompirja previsoka, naj pomisli, s kolikšnim trudom ga morajo pridelovalci iz visokogorskih vasi (Cimerno, Zaplanina, Čebine itd.) voziti ure in ure daleč po najslabših kolovozih v dolino — nadalje, koliko časa so izgubile priznavalne komisije z iskanjem zdravih In čistovrstnlh nasadov po vsem okra|u, predvsem pa po vseh gorskih naseljih. Ce bi iskal semenski krompir na ta način vsak kmetovalec če čakamo z nakupom do spo- ! zase, bi mu prišel semenski mladi, ker krompir čez zimo iz- j krompir še veliko dražje. Nadalje moramo upoštevati, da gublja na teži. A kljub višji pri prvovrstnem ceni, k! dosega krompirju naj- je treba semenski krompir skrbno izbirati, ker ne sme biti na višinskih predelih, ki niso okuženi s fižolarjem, bi na primer lahko pridelovali za seme iižol zgodnjih vrtnih sort, ki jih v dolinah zaradi napada fižolarja skoraj ni več mogoče pridelati za seme. Letos je žal velik del nasadov semenskega fižola uničila toča, toda kjer jih ni, naj bi j kmetovalci oddali čim več se-menskega fižola in s tem pomagali od toče prizadetim krajem. Nič manj važno ni pridelovanje ' semenske črne detelje, ki jo vsako leto zelo primanjkuje. Na- j dalje bi naši kmetje lahko pridelovali v večjih množinah korenjevo, repno in drugo poljsko seme, ki ga je mogoče prodati po ugodni ceni. j Dolžnost vseh kmetijskih zadrug, pa tudi vseh občinskih odborov je, da pospešujejo seme-nogojstvo, to doslej premalo . upoštevano kmetijsko dejavnost, I prav tako pa tudi nakupovanje priznanega prvovrstnega semenskega žita in krompirja v svojih področjih. To je namreč najlažja, najhitrejša, najzanesljivejša in , najcenejša pot do povečanja domača kmetijske proizvodnje ter s tem do pocenitve življenjskih potrebščin. j Tiste KZ, ki del svojega do I bička vložijo v pospeševanje se menogojstva in za podporo k na i kupu prvovrstnega semena svo j jim članom, svoja sredstva goto. : vo najbolje naložijo v splošno korist. Zadostne denarne postavke za podporo semenogojstva in za nakup prvovrstnega semenja ! pa naj bi vstavili v svole prora-: čune tudi vsi občinski In okrajni I ljudski odbor. S tem ne bodo po-i spcševali samo kmetijstva, tem-I več prispevali « takim korakom tudi k zvišanju življenjske lav-ni vseh potrošnikov. Ce bo kmetovalec pridelal več, bo lahko oddal pridelke ceneje — P« bo kljub temu vendar na dobičku on sam in vsi konsumenti. T. a Dvaindvajseti november je bil pri nas spet mogočna namiesta-cija za socializem. Tega dne so naši narodi ponovno pokazali vsemu svetu svojo predanost ljudski oblasti, svoji SZDL in ZKJ s tovarišem Titom na čelu z veliko udeležbo na volitvah. Ta pa je odraz visoke zavesti in trdne volje naših delovnih ljudi, da . prav tako pogumno — kot do-| slej — tudi v bodoče stopamo po poti nadaljnjega razvijanja socialističnih odnosov v naši domovini. Stotisoči volivcev so dali že v zgodnjih jutranjih urah 22. novembra prav odločen odgovor italijanski iredenti in zahodnim imperialistom. Letos so ?e volivci vse bolj zavedali svoje državljanske dolžnosti in je malo je takih, ki niso prišli na volišče. Vendar bi pa bil ob razumevanju nekaterih ljudi volilni odstotek lahko že zgodaj zjutraj veliko boljši, če ne bi nekateri posamezniki zavlačevali zaključka volitev. Vzemimo samo primere v Zagorju. Na volišču je od 9. ure dalje čakalo devet volilnih upravičencev, ki niso prišli volit. Celo takt so bili vmes, da se človek čudi. Kako moremo na primer takemu človeku zaupati vzgojo naše socialistične mladine? Kako naj tak človek vzgaja te mlade ljudi v naprednem duhu? Res, lahko se čudimo! Pa tudi po drugih voliščih so bile enake težave. Razne lež-koče so se pojavljale na voliščih s pripadniki jehove vere. Tako je neka ženska napisala izjavo, s katero je osmešila sebe in javno pokazala svojo nevednost. Tudi na drugih voliščih so imeli podobne težave z jehovci. Ljudi, ki so zavlačevali končanje volitev, poznamo. Poznamo jih že dolgo. Slišali smo celo ko je kurir šel ob 10,45 po zadnjega volilnega upravičenca, da mu je ta izjavil, da je volišče odprto do 7. ure zvečer! Kaj naj rečemo taki otročji nagajivosti, j saj kaj drugega to ni. Tega in ostale podobne zaostankarje in j nagajivce bi bilo dobro poslati pri prihodnjih volitvah v soiilne komisije, da tudi ti spoznajo, kako prijetno je komis ji čakat1 celo dopoldne In še tudi popoldne na enega ali dva volivca. Med volišči v Zagorju je potekalo tekmovanje. Najboljše volišče je dobilo nagrado 10 000 din, Ta nagrada pa jr e od vod-šča na terenski odbor SZDL, kjer je volišče. Važna točka je bila tučUt,okrasitev volišča. Ze pooot-dne pred volitvenim dnevom so bila skoro že vsa volišča v Za- \ prvi! Ne, gorju okrašena. Mladina, žene in ša. Glej, možje so delali in pomagali, da je bilo kar veselje. Nihče ni miroval. Vsakdo je hotel Imeti volišče posebno okrašeno, kajti vsaka malenkost lahko pokvari oceno o okrasitvi volišča in tako kar avtomatično izpadeš iz nagradnega tekmovanja. Ze zgodaj zjutraj so volivci čakali pred volišči, tako da so morale nekatere volilne komisije odpreti volišče pred določeno uro. Rudarji in ostali zavedni zagorski delavci so hoteli že pred odhodom na svoje nedeljsko delo glasovati za socializem in s tem opraviti svojo državljansko dolžnost. Na vseh voliščih je hitro rasteI odstotek vol.nih upravičencev, ki so že opravili volitve. Volišča so se hitro polnila in volilne komisije so imele polne roke dela, da so sproti odpravljale prihajajoče. Mnogim namreč ni bil poznan volilni postopek, ki so ga prvič udoraoili na volitvah 22. novembra. Polj ko se je kazalec ure pomikal proti deveti url, manj volivcev ni bilo. Prihajala so že prva poročila: tu jih še nj volilo 7, tam 3, nekje spet 10 itd. Vsakdo ;e nestrpno čakal, kdo bo nrvi v tekmovanju. Morda bo naše volišče? Bo to uspelo? Zamislil se je: 10.000 din je kar lep znesek, povrh tega pa še moralna pohvala za teren! Zakaj ljudje ne pridejo? Se par minul je do devete. Nekdo je prišel! A kje so spregled? So se morda nalašč so ostali? Kje tičijo, da jih ni na odpeljali z doma, kol je to napravil nekdo, ki se je raje odpeljal v svoj vinograd, kot pa da bi volil? Nagrada in moralna pohvala je šla torej po vodi1 in kurirji so morali na pot. »Tovariš, zadnji sl, samo še Ti!« Toda ljudi ni in ni. Kazalec na uri se je pomaknil že daleč čez deseto' uro. Spel eden! Prišlo /e poročilo: volišče številka toliko in tolika — vol Ive končalol Ali so šle naše sanje oo vodi? Saj ni mogoče, da ne bj bili m! nagrada mora biti na-lam že spet prijajajol Še trije. Kazalec na uri -e je počasi bližal enajsti. Takrat pa, glej čudo: v sobo stopijo zadnji trije volivci. Volitve so zaključene! Tedaj pa brž telelon. In po žicah je šlo poročilo: »Volišče številka toliko in toliko — volitve končalo/« Pa tudi okrasitev volišča nekaj velja. Volje in vere v uspeh ne sme človek izgubiti! Res, lepo je bilo naše volišče okrašeno. Na steni podoba naše-| ga voditelja Tita. Na drugih ste-j nah parole, zastave :n zeienje. i Užitek, če vse to gledaš. Da, da, ; vse je mogoče doseči, samo volje | in zanosa je trebaI Predvsem pa so na naših voli-| ščih v jutranjih urah prevladovale v udeležbi naše žene. Tudi j vsi mladi volilni upravičenci so prišli med prvimi na volišče in tudi tj so oddali svoj glas zato, da bi si ustvarili lepše življenje. Volitve so potekale v pravem bratskem razpoloženju. Volivcev nista motila jutranji mraz in megla. Mnogi, ki so bili iam med zadnjimi na volišču, so bili letos med prvimi. I Iz tega moremo sklepati, da se zavest našega človeka dviga. K visokemu odzivu volilnih upravičencev so prav gotovo pripomogle tudi zelo razgibane volilne priprave in neštevilna predvolilna zborovanja in se-slanki. Drug odločilen moment pa je vsekakor ta, da si je kandidate izbralo ljudstvo. Ne živimo več v predvojni Jugosiav.ji, j kjer sla kandidate postavljala I vlada in kralj. Takrat je bil j kandidat za poslanca največkrat gospod v Iraku ali talarju. Sedaj i pa živimo v novi — socialistični j Jugoslaviji, ko ljudstvo samo j predlaga, izbira in voli kandidate. Živimo v dobi ljudske demo-i kracije, ki je posebna oblika so-cialisl:čne demokracije. In vsak dan boli se naš delavec, kmet ali inteligent zaveda položaja v svoji socialistični domovini in svoje veljave v njej. -R- h Lofte pri Zidanem mosta Proslava 10. obletnice AVNOJ. — Loka je dostojno proslavila 10. obletnico II. zasedanja AVNOJ in Dan republike. Že na predvečer so bile ulice okrašene z zastavami. Dopoldne so Imeli pionirji svojo proslavo v šoli z govorom, recitacijami, prizori in petjem. KUD »Ivan KNJIŽNI PROGGRAM PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1954 Vsak član Prešernove dru žbe bo prejel najkasneje do 1. decembra 1954 pet kn/lg: 1. Koledar za leto 1955, 2. Povest Franceta Bevka »Tuja kr:«, 3. Honorč de Balzac: »Gobseck in druge zgodbe«, 4. Mladinsko povest Iva Zormana »Svobodni gozdovi«, 5. Poljudnoznanstve no delo »Dežele sveta«. Prešernova družba se bo potrudila, da bodo knjige tudi po zunanjem izgledu dostojne svoje vsebine. Posebno opozarjamo na knjigo »Dežele sveta«. Knjiga bo natisnjena v velikosti kot koledar ter Ima nad 20 dvobarvnih zemljevidov dežel vsega sveta. Vsebovala b o osnovne zemljepisne, gospodarske, politične in zgodovina ke podatke, ki bodo podani na pripoveden način brez nepotr ebnlh številk in statističnih podatkov. Knjiga bo poleg tega še bogato ilustrirana s podobami in skicami ter bo predstavljala za lastnika trajno vrednost. Kljub izredno velikim stroškom pa ostane članarina družbe neizpremen/ena. 2 to DIN LETNO, to pa zaradi lega, ker pričakujemo, da bodo podprli naša prizadevanja ne le delovni kolektivi, ustanove, zaam ge in organizacije, temveč tudi vsak Ifubltel/ knjig s lem, da poslane podporni član ter vp'a-ča vsa/ najmanjšo podpornin o 500 din. Postanite podporni čian: tudi vi in sodelujte pri flrjentv napredne knjige! Redne In podporne člane sprejemajo vsi poverjeniki in vse knjigarne, ustanovne član e pa Glavni odbor. Prešernova družba Ljubljana Ulica Toneta Tomšiča 9 Cankar« je pa imelo svojo slovesnost v prenovljeni dvorani Doma Ljudske prosvete. Na sporedu je bil govor, nato pa je nastopil kvartet. Člani dramskega odseka so uprizorili Borovo dramo'»Težka' uMKia Je" zajeta iz življenja ilegalcev med narodno-osvobcdilno vojno. Dvorana je bila polno zasedena. Na sam praznili pa je imel občinski ljudski odbor slavnostno sejo, kjer je imel predsednik ljudske občine govor o pomenu velikega dne. Letošnje proslave po vsej naši domovini so dale našemu največjemu državnemu prazniku še poseben poudarek, saj ravno sedaj preživljamo važen zgodovinski dogodek, ko ves svetovni tisk govori In piše o problemu našega Trsta. Prešernova družba. — V Loki in okolici se je priglasilo 20 naročnikov za Prešernove knjige. Naročniki že dnevno čakalo, kda1 bodo knjige dospele. Ko bodo knjige prišle, si jih bo gotovo še kdo zaželel. V takem primeru se vsakdo lahko še dodatno priglasi, le da bo moral j donlačati še posebej 25 din za I poštnino. ODVETNIK MEDVED MARIJAN je dne 2. dec. 1953 odprl svojo pisarno v Celju, Šlandrov trg 8. A. K.: Mojo pot pustite meni Danes se pripravljam na težko pot. Nisem mislila, da bo tako težavna. Res mi je moj Mišo povedal, da me bo njegova mati lepo sprejela, toda vse ostalo ni posebno bodrilno. Moja mati mi ni delala očitkov. Boljše bi bilo da bi ostala tam, kjer sem bila Toda vleklo me je domov Tu pa me sedaj vsi gledajo zaničljivo ali pomilovalno. Kaj je res takšna sramota, če dekle rodi dete, ki si ga je tako prisrčno želela? Kal je res otrok in sreča, da boš rodila, izključna pravica poročenih žena? Tako je premišljevala mlada Danica, ko Je šla s kolonije Terezijo v dolino. Mlada je Danica, zelo mlada Komaj osemnajst jih ima. Bite je prodajalka v cvetličarni v Zagrebu. V tujem mestu, četudi v svoji domovini, se je počutila tako zapuščena, tako sama. Skrbno je morala paziti na vsak dinar, kajti doma je bite fte cela kopica majhnih bratcev in sestric, mati p« vdova ki ni imela pravice do pokojnine. Danica je najsi, are j* a in morate 1e pošiljati denar materi, kolikor je le mogla,. Njeno prijateljice in znanke so hodile v kino in gledališča, si kupovale nove obleke — ona pa tega ni smela. Edino razvedrilo so ji bile izposojene knjige. Pred letom dni je srečala v zajtrkovalnici domačina. Poznala ga je same po videzu. Doma bi se verjetno niti ne pogledaia, tu pa Je bil pogovor v domačem jeziku z njim tako prijeten. »Kaj delate tako daleč od doma, Danica?« jo je ogovoril Miloš. Povedala mu Je, kako težko je domotožje, če ga človek preboleva tako sam Besede so ji kar same vrele iz ust. Drugi dan sta spet zajtrkovala skupaj in tako cel mesec. Včasih se je Miloš zakasnil, Danica pa nt utegnila čakati. Takrat se je dan vlekel v neskončnost. Vedela je že, da tudi Miloš n« živi v ravno rožnatih razmerah, da mora biti zelo skromen in študirati tudi ponoči. Bilo ji Je laže ob misli, da tudi Miloš živi talko skromno kot ona. Bilo je Silvestrovo jutro. »Danes poideva vsaj v kino skupaj, Danica Povabim vas, več vam za slovo od starega leta ne morem nuditi, toda odreči mi ne smete.« Z veseljem jo sprejela pova- bilo. Čakal jo je pred trgovino in šla sta na sprehod do začetka predstave Pogovarjala sta se le o domačih. Danica Je pripovedovala, kako je doma, da mati ne more čarati, čeprav dobi za brate in sestre otroške doklade. Vsi rastejo, trgajo obleko in obutev itd. Milošu pogovor ni bil prav nič odveč. Tudi sam se je potožil, da mu oče ne more kaj prida primakniti k dokladi, študij pa je tako drag. Po kino predstavi jo je spremil do doma in dogovorila sta se za naslednji dan. Dva mlada človeka sta se navezala drug na drugega. Oba sta delala po svojih najboljših močeh in nista zanemarjala dela s svojo ljubeznijo. Se z večjo voljo sta delala. Začeto sta sanjati o svoji prihodnosti — Miloš bo končal svoj študij v dveh letih in ustvarila «1 bosta lahko svoj dom. Svoj dom! Danica se Je velikokrat zamislila v ta bodoči dan in sanjarila. Sanjarila Je in vedno bolj čutila, kako silno si Želi otroka. Premagovala 1e to željo; bala se Je, da je Miloš ne bi razumel. Želela si je sinčka, takšnega, kot Je Miloš. Sama si Je dopovedovala, d« so to nespametne želj* in prepovedane. V njej se je borila stara vzgoja. »Pnzi se,« Ji Je neštetokrat oravila mati »otrok imamo že dovolj pri hiši. Pa šc sramota in vprašanje, kdo ga bo živel Nezakonski otrok — to je strašno!« Vse to je poslušala le na pol, sedaj se je pa oglašalo iz podzavesti. Vedela Je tudi, da država danes priznava nezakonskim otrokom iste pravice, da nudi materi podporo ob porodu in doklade. Saj otrok ne bi bil dolgo nezakonski, samo toliko časa, dokler Miloš ng skonča študija. Vedela je. da sl Miloš ne upa niti misliti na poroko, dokler ne bo diplomiral. Iz njegovega pripovedovanja Je slutila, da je Milošev oče strog in nepopustljiv. Postajala Je razmišljcna in otožna. »Kaj ti je, ljubica?« jo je spraševal v najnežnejših trenutkih. Danica je takrat samo skrila obraz, svoje želje pa ni upala izreči. Vse, prav vse bi prenesla, če bi le smela svojemu dragemu Milošu pokazati njegovega sina. Po počitnicah se Je Miloš vrnil truden in zaskrbljen s prakse ip obiska doma. »Kaj se ti je zgodilo, Miloš? Talko čuden sil 2e v svojih pismih si izražal neko čudno skrb?« Vsa plašna ga Je gledala Bala se je, da se ji je odtujil. Miloš jo Je gledal in gledal. Naenkrat Jo je silovito stisnil k sebi. »Joj, Danica, kako sem te pogrešal! Najbolj dotetes mi je bilo po tebi doma. Kdo. vraga, j« mojemu očetu novedal, da se imava rada? Pošteno sva sc sporekla. So mama ga ni mogla umiriti.« Danico sc njegove besede silno prizadele. »Miloš, kaj je tako velik greh. če se imava rada?« »Ne, dragica, to ne more biti greh, le moj oče misli, da se še zavedati ne smem. da sem mlad in da nisem stroj. Boji se. da bi j ko nemogoče. Poskusila bi dobiti službo doma v Trbovljah to ostala bi z otrokom toliko 6«" sa pri materi, dokler tl ne H dobil službe. Moja mati M m* razumela, saj bi dobila doklado in sama bi preživljala najinega sinčka dokler bi ti o® skončal in dobil službo.« Miloša je tudi premagalo ko- me moral še dolgo podpirati. I prnenje po lastni krvi in Dani Ne razume, da me ti pri študiju ne motiš, marveč da mi še pomagaš.« Premolknil je in jo nežno, nežno pogledal s čudovitim nasmeškom. »In pri vsem si tako ca je zanosite. Čeprav je Miloš vedel, da bo strašno pu«t° in prazno, ko bo odšla domov, vendar ga bo tolažila misel nanjo in ga vzpodbulalo k marljivejšemu študiju hren*- želim, da bi ti že kmalu, kma- | nenjo po Danici materi njego" lu smela roditi sina, mojega sina.« »O, Miloš!« je zaihtela in skrila obraz na njegovi ram'. »Dragica, ljuba, saj te nisem mislil žaliti! Slišiš? Ne jokaj vendar, prosim te!« Ni vedel, kaj bi. »Saj nc Jokam od žalosti. Miloš.« se 1e smehlteila med solzami. »Miloš, poglej me! Ko M ti vedel, kako zelo sl želim to že več mesecev, s se ti nisem upala povedati. Bal« sem se, da bi me ne razumel « Preleno Je bilo obema, da sta imela iste želie. iste misli. Vse proste trenutke, včasih cele noči sta premlevate vse razloge, 7?a in proti Dostikrat sta se že odločila, pa se spet premislite. »Verjemi, Miloš, da to ni ta- vega otroka Sam se Je potni' d)l in Ji našel službo doma. Danica ni pisala materi, kal se vrača Tako te siooii nekega večera nepričakovan” s kovčkom v rok! v doma*30 kuhinjo. »Otrok!« je zakričala mat’ m obstala kot okamen«la. »Dam" ca, kakšna pa prideš domov?* »Ne jez! se mati. sn.1 ne hajam nesrečna in tudi v p*® lego ti ne mtehm biti. Vse« in poslušal' Vse ti bom žila in prenričana sem. da . boš razumela. Ko ti bom povedala se ne boš več Je* in razburjala.« ^ Danica je pr! povod ovni s . govorila svoil materi Vse o vse Ji Jo povedala In zaupa (Dalje prihodnji Sirom po našem Zasavju Iz Hrastnika škrb‘mo za o!epšan|e Trbovci)! Precej truda /c fe vložilo Tu- rim so namenjena, skrbela za čim nstično in olepševalno društvo v lepšo reklamo. Večkrat so posa- bovljah le spet dvignilo zastor dobrih starih nevciTle naš list i ^tneiže^Liudski^^bor^naže Trhov,lah za olepšanje trbovelj- metne omarice prazne, ali pa ne- na svojem odru ter nam v so-, iSr?, ~!Li ske doline, česar pa površen okusno aranžirane. Mnogo truda boto 12. t. m. prikazalo duho- v teku treh tednov že dvakrat njjne^obj^n^j. opazovalec skoraj ne opazi. Na- in denarja je bilo vloženo v te ! vito ameriško komedijo »Draga O Čederčanih (Drakslerjih), o njihovi visoki starosti, o kremenitem rodu iz Cerdenca — to ime izhaja od čemega zden-ca, ki izvira v bližini — in o danes. Tudi hrastniška industrijska podjetja niso tedaj porabila toliko vode kot sedaj. Zato je pomanjkanje pitne vode v Hrastniku vsako leto ob- Končno se bo odgrnil zastor • • • Po dolgem oddihu bo gleda- resno. Dejanje se razpleta in lišče »Svobode-Center« v Tr- konec koncev le mladi pisal. Povedal pa ni, da se mu-zikaličnost deduje. In to je podedovala po svojem 78-letnem starem očetu Jakobu, po 92-letni teti Mici, vdovi Urbajs, po 78-letnem pokojnem stricu Janezu in po ostalih še živečih ter pokojnih starih starših in starih tetah — priljubljena ljubljanska operna in koncertna pevka SonH Draksler jeva. ★ Tatvine se v hrastniški steklarni še vedno pojavljajo. Zato je dala postaviti uprava steklarne še tretjo portimico s stalnim stražarjem, in sicer pri lesi, kjer prihajajo in odhajajo s tovarniškega dvorišča železniški vagoni. Upajmo, da bodo sedaj ob navzočnosti treh stražarjev prenehale skoraj dnevne tatvine. * Pravda o hrastniSki rudniški lokomotivi se je sedaj končala takole: direkcija drž železnic je na prošnjo uprave rudnika dovolila prevoz prenovljene lokomotive čez Rti oklov most pod pogojem, da ne bo, ko bo lokomotiva peljala čez most, na njej nobenega človeka, prav tako ne na mostu in pod njim — lokomotiva se pa mora počasi spustiti čez most z vitlom in debelo železno vrvjo. Uprava rudnika se je pri transportu lokomotive iz Hrastnika strogo držala teh pogojev in stroj so pred kratkim prepeljali čez Riicklov most na hrastniško železniško postajo, od tam pa na rudnik Velenje, ki je to lokomotivo kupil. — Tako je volk sit in koza cela. ★ Na lepakih pri steklarni v Spodnjem Hrastniku še vedno lahko beremo da je kakšno predavanje ali kaj podobnega v dvorani Burgerjeve vile, ali pa da ima godba vajo v Abel-novi vili. Pustimo že enkrat za vselej stara imena teh stavb in uporabljajmo aa Burgerjevo vilo ime Hrastniški grad. za Abelnovo vik) pa Sindikalni dom steklarne. — Burgerja in Abelna ni več. * Mleko se je prodajalo do sedaj v Hrastniku v treh mlekarnah. Ker pa ima naše trgovsko podjetje pri prodaji mleka vsak mesec veliko izšgubo, je sklenilo, da opusti najmanj frekventirano mlekarno v centru Hrastnika. Tako lahko kupujejo od 1. decembra dalje naše Hrastničanke mleko le v dveh prodajalnah. Ena je v Zgornjem, druga pa v Spodnjem Hrastniku — obe v tržnicah. — Na prizadevanje v našem listu se je le ustreglo sedaj gospodinjam Spodnieea Hrastnika. Trgovsko podietje »Preskrba« je namreč odprlo v tržnici v spodnjem delu Hrastnika trgovino z zelenjavo. Občinski vodovod v Hrastniku izpod Mrzlice so zgradili leta 1980. Takrat je zadostovala količino vode tega 10 km dolgega vodovoda za ves Hrastnik. kajti skraja ni bila voda naoolipina po vseh hišah kot je drncev*1 glavnemu * vodovodu £rti‘n potrebe so pač toliMne, da omarice, zato je pač dolžnost Ruth«. S „ j b° treba še mnogo truda ln de- društev, da skrbe za res sodob- I SrSk'riS&iIndo lahko (uči Mi teh je zaroko razdrl, nadaljevali prod sedmimi lot! Blanche je ostala sama, zvenela, pričeto delo Upanie le. da se zapuščena ponižana, izrabljena. bo že drugo leto pok« telo- Stella se je venomer bala zanjo veidbe boli razgibala lahka at- J zaradi živčnih izbruhov, ki jih je letika. šport itd na oh«e*n°m I kazala Ko je bila Stella v bol-in sončnem stadionu Mladino j nlšnicl na porodu, sta ostala do-Zgomlega Hrastnika na to že mo sama Blanche ln Stanley. želino č»ka Nekoč se je Stanley vrnil domov 99Tramvaj Poželenje** »Rekli so mi, naj se peljem s \ pijan in posilil Blanche. Vse nje-tramvajem ,Poželenjepotem naj no poželenje po uživanju, njena prestopim na tramvaj ,Pokopali- j sla po življenju je umrla v divji šče'. po šestih križpotjih pa da nasilnosti svaka, ki ga je smrtno sovražila. Posledice niso izostale. Ko se je Stella vrnila z otrokom domov, je Blanche zblaznela in odpeljali so jo v norišnico. Ameriška filmska komedija „Nevidni človek14 DDT-prašek? Kje neki! Du-ga/nov detektivski tečaj, ki sta ga v zabavo filmskemu občin- stvu absolvirala leta 1951 ko- | Tommy si je vbrizgal dozo tega mika Bud in Lou, preden ju je | seruma v hipu, ko je prišla Hollywood poslal na Mars med | ponj policija, ker je trdil, da je atomske lepotice. Praksa Izuči | nedolžen, menagerja pa da je človeka, to se je izkazalo tudi ubil bandit in verižnik Morgan. pri naših dveh detektivih, ki bi postala rada enakovredna slavnemu mojstru Sherlocku Holmesu. Tommy Nelson, boksar srednje kategorije, je bil obtožen, da je ubil svojega menagerja. Bud in Lou naj ga aretirata in zadevo razišČeta. Ko je Tommy telefoniral svoji zaročenki Heleni, da je srečno ušel iz ječe, sta bila Bud in Lou na konju. Krivca bosta prijela in še zaslužila 5000 dolarjev nagrade. Šla sta s Tommyjem k Heleni in tam spoznala njenega strica dr. Graya, ki je izumil nekakšen serum, da je človek lahko po6tal neviden. Prizor iz filma »Tramvaj poželenje« Privatna detektiva sta bila se daj v zadregi. Državna policija njune zgodbe o nevidnem človeku ni verjela, Louja so pa imeli za prismojenega in so ga poslali na pregled k psihiatru. Todia Lou je imel »konjske« živce, hipnotiziral je zdravnika in policaje, da so vsi okrog njega spali. Ker je verjel v Tom-myjevO nedolžnost, je hotel prijeti pravega morilca. Tommy jima je svetoval, naj se boksata z Rockyjem. Lou je postal boksar, Bud njegov menager, pomagal jima pa bo, nevidni Tommy. Lou je postal čez noč slaven. Bližal se je dan velikega srečanja z Morganovim boksarjem. Lou je seveda naglo podrl nasprotnika, tedaj pa se je pokazal pravi morilec. Morgan je zopet napadel menagerja in pri tem ranil z nožem nevidnega Tommyja. Tommy je izgubil precej krvi. Rešila bi ga samo hitra transfuzija in Lou je bil srečen, da je pomagal prijatelju. Toda zdaj se je zmešala kri in je postal tudi Lou neviden. Še o pravem času je prišel dr. Gray s svojim protiserumom. Lou je ostal navaden, viden človek, Tommy tudi živ, zdrav in normalen, da se je lahko poročil s Heleno, razkrinkani morilec je pa romal za rešetke. F. F. B. Seveda iam maVtal Anthony je na to vprašanje vrtel svojo čašo, preden je prilil 'vhiskyju sodavico. »Dulcie,« je dejal, »ima zame nekaj neznansko prikupnega. Odkar je bila tu, sem opazil, da sem se spremenil. Seveda sem jo poznal že Prej, a takrat je bila še otrok.« »Si se zagledal vanjo?« S pogledi me je preizkušal in Ugotovil, dn sem napravil kar najbolj neumen obraz. »Dulcie je dražesten deklič. Bojim se le, da je nekoliko premlada.« »Koliko let imaš?« »Ce se ne motim, jih bom imel Jeseni štirideset. Ti imaš pred menoj dve leti prednosti. Zato dvigam k tebi svoje oči s spoštovanjem.« Po tah besedah mi Je s čašo napil in mi prikimal. Spila sva. »Lahko bi bil njen °£c,« jc pristavil, nato pa dal Prazno čašo na mizo. »To so stavki, dragi Anthony, s katerimi človek ne v6, kaj haj z njimi počne. Poslušaj: če *>i bila Dulcie čme polti, bi bila zamorka. Ce jo vzameš, bosta imela čez dvajset let odrasle otroke!« »Stoj, Gnston, s tem stavkom bi bilo mogoče kaj napraviti!« »Tudi jaz mislim tako.« 1 »Samo na čistem si še nisem, če jo ljubim. Stvar pa seveda ni odvisna samo od mene.« »Ce te ima Dulcie rada, se lahko zelo enostavno prepričaš; vprašaj jo v primernem trenutku!« »Pri svojih letih se ne bi rad | osmešil in Dulcie spravil v mučen položaj.« »Potem ti še preostane, da Jo ' snubiš nemo. Seveda tako, da : te bo vseeno razumela.« Na prvo čašo Je spil sedaj sunkovito drugo Alkohol je opravil svoje: Anthony je postal bolj dovzeten, zgovoren. Razumel sem njegova čustva in opazil, da želi o stvari še govoriti ln jaz sem se mu zdel za to primeren človek. Bil sem njegov star prijatelj, a vendar tujec, ki bo spot odpotoval »Zdi se mi,« je dejal, »če jutri Dulcie vprašam, ali bi se hotela z menoj poročiti, da bi v to privolila. A ona bi bila najbrž pripravljena vzeti tudi tebe, samo da pride iz neznosnega položaja, v katerem živi. Ne vem, če si sinoči kaj opazil?« Daši so bile njegove besede precej nejasne, sem mu prikimal. kajti izglodalo je, da želi govoriti o stvari še dalje. Tokrat Je napravil iz čašei majhen požirek, nato pa nada-' ljeval: »Eddington je približno star toliko kot midva. a Dulcie Je njegova pastorka. Poudarjam: pastorka, ne hči!« »Se ti blede, Anthony? Kako prideš na tako prismojeno misel?« »Veš, Gaston, takole Je: očim lahko svoji pastorki kupuje lepe obleke in Ji prinaša drage par-feme Sme hoditi t njo tudi z roko v roki na sprehode, kot očim Jo lahko objame okrog vratu, jo poljubi in privije k sebi. Toda če pastorka v takem primeru vsa zbegana in prestrašena uide, nato pa na skrivnem pretaka solze — potem, potem, dragi Gaston. pri stvari ni nekaj v redu .« Nekaj časa sem molčal in premišljeval, nato pa sem se spomnil razgovora, ki sva ga imela z Dulcie, a kasneje še z Edding-tonom »Vidiš, Gaston,« Je nadaljeval Anthony, »to me spravlja glede Dulcie v brezupno situacijo. Zenska, ki se potaplja, bo seveda prijela za roko, ki Ji Jo ponudiš.« Po teh besedah Je začel polniti svojo pipo, To Je delal s tako pobožnostjo, kakor da bi bil pred oltarjem pri cerkvenem obredu Ker sem še vedno molčal, me je pogledal tn vprašal: »Sl me razumel?« »Popolnoma, Mislim pa vendar da se motiš Dulcie je mlado dekle. Morda bi tudi pobeg- nila od doma. Ne verjamem pa, da bi uslišala Eddingtona ali kogarkoli, ki ga ne ljubi.« »V svojem življenju,« je rekel Anthony, »sem zaničeval strahopetnost in neumnost. Tudi asketov in idealistov nisem maral. Toda šele Jay Eddington je moral križati moje poti, da sem spoznal, kaj se pravi nekoga sovražiti. Doslej nisem vedel, da je tudi to čustvo v meni. Odkrito. ti povem, Gaston, da bi mogel tega človeka ubiti, ne da bi trenil z očesom!« »A Eddington je vendar tvoj prijatelj; saj si ga vedno klical z njegovim krstnim imenom?« »Ni moj prijatelj! Tudi to vem danes. Poslušaj: potreboval sem za ureditev neke zadeve večjo denarno vsoto in prosil Eddingtona, naj proda mojo hišo v Ventnorju. Oprosti mi, prosim, da nisem govoril resnice, ko sem ti pravil, da letos ne bova preživela počitnic v moji hiši, ker je pogorela. Eddington je hišo res prodal, a denarja mi j do danes ni izplačal Včeraj I sem ga v tej zadevi pobaral. In | veš, kaj mi je odgovoril? JDaj j mj nekaj časa, ker ti trenutno | ne morem dati denarja.’ Nato i sem pripomnil, da vendar vč, | da denar ravno sedaj potrebujem. On pa je hladnokrvno sko-I mignil z rameni: .Nimam ga več, neko luknjo sem z njim zamašili' Pa še nahrulil me je, kot da sem jaz spravil nlega v zagato in ne on mene. ,Ali naj se obesim, mi je zabrusil pod nos, ,samo zato, da ti bo zavarovalnica lahko izplačala zavarovalnino za menoj?’« Spil je svojo čašo in za njim tudi jaz. »Cuj, Anthony, najino prijateljstvo je že dosti staro. Če mi poveš, koliko potrebuješ ...« »Ne, Gaston, zaradi tega ti nisem pripovedoval te zgodbe.« »Vem, toda ...« »Nobenega toda!« Segel Je spet po steklenici, a pri nata-kanju se mu je razlilo nekaj whiskyja »Najlepša ti hvala! Zadevo bom razčistil sam. Popolnoma sam, z Eddingtonom. In to kaj kmalu!« čaša na mizi se mu je prevrnila. Bila je že prazna. Postavil jo je na mizo in si spet natočil. Nato je končal svoje pripovedovanje. Opazil sem, da se ima spet popolnoma v oblasti. Dejal je: »Zal mi je za Edith. Krasna ženska je. Kakšna škoda, da ji je prvi mož umrl!« Vstal sem in odprl okno. Dim tobaka se je začel valiti proti oknu. Zunaj je bil čist nočni zrak. Ura na gong na stopnišču Je začela biti. Nisem štel udarcev, a doneli so brez konca Mislim, da je ura bila polnoči. Ko sem se spet obrnil, je tudi Anthony vstal Dal mi je roko. »Lahko noč!« je dejal. »Jutri poideva na lov, če tl bo všeč. Divji prašiči so počastili 1 z obiskom vrt gospe Gordonove, kjer ima nasajeno repo. Oblju- bil sem ji maščevanje nad mrcinami.« »Lahko noč!« sem mu odgovoril. »Dobro se naspi in sanjaj o Dulcie!« Ko je Anthony odhajal po stopnicah v svojo sobo, se je prijemal za ograjo. Da ni bil pri poslavljanju povsem v formi, se nisem Čudil. Stopil sem spet k oknu, da ga zaprem. Zunaj je bilo temno. Skozi okno je iz sobe uhajal na teraso precej svetel četverokotnik. Zunaj je moral pihati veter, kajti v kronah drevja je šumelo. Takrat pa sem zaslišal skovikanje , sove. Kako čuden, kako človeško tožeč je glas te samotne ptice. Skovikanje se Je ponovilo. Prihajalo je bliže. Mogoče je luč iz sobe privabljala to nočno ptico kot veše? Zaprl sem okno in stopil, da se za trenutek še na-vžijem čistega zraka, med vrata, ki so držala na teraso. Sova se je spet oglasila Takrat sem zaprl vrata za seboj, da bi luč iz sobe ne vznemirjala več ptice. V trenutku, ko so se moje oči nekoliko privadile na temo, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Obstal sem in osupnil: pred seboj sem zagledal prikazen — belo damo — o kateri smo sinoči govorili! Stala je pod hrastovimi drevesi, odkoder je verjetno prihajal glas sove. Izgledalo je, da je prikazen čakala, kdaj bo luč ugasnila (Dalje prihodnjič) Ste jih videli ? Ljubitelji narave! Glavna kmetijska dela so končana. Nastopil je čas dolgih jesenskih in zimskih večerov, kjer tudi kmečki človek rad seže po strokovni ali leposlovni knjigi. Letos bo takšno večerno ali nedeljsko branje še posebno zanimivo, kajti Založba »Kmečke knjige« je pred dnevi poklonila naprednim kmečkim gospodarjem, gospodinjam in mladini prav lepo knjižno zbirko, ki je bo vesel vsak ljubitelj lepe knjige na vasi. Prevsem omenimo Koledar »Kmečke knjige«, ki je temelj te zbirke. Urejen je pisano in slikovno bogato, saj je pri vsakem mesečnem koledarju kar šest časovno pomembnih slik. Razen tega so pri vsakem mesecu navedena gibanja sonca .in lune, spominski pregovori in ljudske napovedi, kjer je prostor tudi za važne gospodarske zapiske. čin s sestavino in lastnostmi zem- | malo vremenoslovje prav zanimi- Ije, z raznimi naprednimi načini sušenja sena, z naravnim in zasajenim travnikom, s pridobivanjem travnega semena, z najbolj razširjenim: vrstami plevela, z njegovimi lastnostmi in načini zatiranja, dalje s hranljivimi vrednostmi raznih krm in krmil ter končno tudi z literaturo o travništvu. Vse to je ponazorjeno z mnogimi podobami. Knjige bodo veseli zlasti naši živinorejci, saj bodo v tem priročniku, ki upošteva najnovejša znanstvena dognanja in praktične izkušnje, dobili dobrega nasvetovalca za zboljšanje našega travništva in s tem posredno tudi živinoreje. Vremenoslovje za kmečke lja-di. — Nihče ne občuti bol; kot kmet, da je ves uspeh njegovega ^^1-. i—. :___i____• « Vo in prijetno branje. Ljubezen na odoru je zbirka štirih na j lepših povesti kmečkega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas popelje v svojo ožjo domačijo ter nas v lepem knjižnem jeziku seznanja s težkim življenjem kmečkih ljudi, z njihovimi strastmi, čustvi in mišljenji. Prikaže nam naše koroške kmečke ljudi takšne, kot so v resnici. Kmečki človek bo rad posegel po tej knjigi, saj bo v njej marsikje našel tudi sebe. Ta zanimiva knjižna zbirka stane samo 300 din, sam koledar pa le 190 din. Knjižna zbirka je na razpolago v vseh kmetijskih zadrugah. V zimskih mesecih bo marsS . - _ kdo rad segel tudi po drugih dela in prizadevanja odvisen od kmetijskih in leposlovnih knji-vremena, saj mu suša, moča, ! gah, ki jih je izdala edina kme- Obsežen in Disan ie zlasti dni- t0ča aH ,sl,aniHL lahko Poberei° j tijska založba »Kmečka knjiga« ai del koledar)* kiPr nam na ! Ves PndeJelc Zato se vsflk kmet j prav zato, da pomaga našemu ’ ^ trudi, da bj čimbolj spoznal vse ; kmečkemu človeku pri poveča- uvodnem mestu Edvard Kardelj obuja spomin na veličino Borisa Kidriča, Profesor dr. Mirko Rupel nas seznanja s prvo slovensko knjigo, katere 400-letnico smo 1951 proslavili. Prof. M. Topolovec nas prav tako popelje za celo stoletje nazaj ter nam prav lepo osvetli delo priljubljenega ljudskega pisatelja Josipa Jurčiča. Tudi prof. dr. L. Legiša nam toplo naslika »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča, ki ki je s svojimi domoljubnimi pesmim; že pred več kot pol stoletja opominjal na nevarnost italijanskega imperializma. Prof. Alfonz Gspan nas seznanja s primorskim pesnikom Srečkom Kosovelom, ki je moral še mlad umreti V leposlovnem delu koledarja je objavljena cela vrsta kratkih, zanimivih povesti in kmečkih pesmi, med njimi dve doseda/ še neobjavljeni Cankarjevi zgodbi V koledarju ne manjka poučnih člankov, n. pr. o življenju Eskimov, o slovenskem kmetu v revolucionarnem letu 1848 itd. Poučno je potovanje skozi zgodovino razvoja človeštva. Se bolj zanimiva so vprašanja naših dni, recimo o mednarodnem sodelovanju v kmetijstvu, o življenju Koroških Slovencev, o prehrambenih vprašanjih na Svetu, o nekaterih azijskih deželah in ljudstvih itd. Pogled v znanstveni svet nam osvetli vprašanje nastanka in razvoja človeka, seznani nas z nastankom rude, z morskimi zakladi itd. Pozornost bodo zbudili članki iz kmetijstva, o kmetijskem zadružništvu, o kemiji v kmetijstvu, o reji telet, o rastlinski hrani, o vrtnarstvu, pulpira-nem sadju, ameriškem kmetijstvu, o sladkorju, o preprečavanju slane itd. Prav dober je nasvet, kaj naj beremo, ter pogovor z gospodinjami. Privlačni so zanimivi podatki o naši domovini in drugih deželah, o človeku in prvi pomoči ponesrečencem itd. Dobrodošli bodo nadalje na sedmih straneh nasveti o uporabi raznih domačih zdravil. Seveda v koledarju ne manjkajo važni datumi iz kulturne zgodovine, podatki o poštnih pristojbinah, utežih in merah itd. Med besedilom je mnogo slik, ki pojasnjujejo vsebino člankov. — Ta koledar bo nedvomno vsakemu kmečkemu človeku potreben pomočnik in svetovalec, ki ga bo spremljal vsak dan skozi vse leto, Travništvo je težko pričakovana knjiga, ki nam bo izpopolnila vrzel v strokovni literaturi za zboljšanje travništva. Priznani kmetijski strokovnjak inž. Gvido Fajdiga nas v tej knjigi seznanja na poljuden in zanimiv na- Leto se bliža h kraju. Naša! društev v Sasu, ko njihovi društva bodo skoraj polagala | funkcionarji uradujejo. V Tr-obračune svojega enoletnega j bovljah je ta lokal odprt ob dela. Kako pa bodo ti obračuni j torkih in petkih od 16. do 19. izgledali, je precej odvisno od ure in pri Povšetu za PD nas samih. Lepo število nas je, vendar opažamo da je v našem okraju število članstva padlo tako, da je bil leta 1950-51 vsak 12. občan včlanjen v tem društvu, vsaj v Trbovljah, kar približno drži tudi za ostale kraje našega okraja. Upam, da tega nazadovanja članstva ne bomo dopustili pri tako velikem številu ljubiteljev narave. Mnogi so vpisani pri smučarjih, tabornikih, Počitniški zvezi, pozabili so pa da je njih dolžnost biti tudi član Planinskega društva. Zato, planinci — še je čas do 15. decembra t. 1.. da poravnate Trbovlje. Naj ne bo nobenega ljubitelja narave, ki ne bi svoje dolžnosti do planinske skupnosti izpolnil, dokler je še čas — prihodnje leto pa naj poskuša vsakdo biti med prvimi, če Že naročnike za »Planinski vestnik«, ki izhaja mesečno ter prinaša poleg dveh krasnih planinskih slik še mnogo lepih in poučnih člankov. Vse potrebne informacije lahko dobite pri društvih in starejših planincih. Tako pripravljeni pa pojdimo na naše vrhove — v naravo, Id nam nudi tisoče nepozabnih doživetij, nam razkazuje svoje lepote in nam budi ljubezen do ne prvi. Enako se uvrstite med naše lepe domovine. Ko-Ra. Opozorilo Vse pravne hi fizične osebe (drž, kmetijska posestva, gospo- darske in zadružne organizacije, drž zavodi in uradi, posamezni svoje obveznosti do te lepe, j državljani 1. dr.), ki uporabljajo množične organizacije, ki v j kakršno koli kmetijsko zemljo, Sloveniji združuje 56.000 pla- pripadajočo kmetijskemu zemlji-nincev ali v merilu Jugoslavije škemu skladu splošnega ljudske-čez polovico vsega članstva. I ga premoženja, morajo v smislu Članarina je tako majhna, da j 12. člena pravilnika za voditev skrivnosti vremena, da bi se j nju kmetijske proizvodnje in k usposobil v napredovanju vre- ' izboljšanju njegovega življenja, mena in da bi nanj lahko vpli- čimbolj bomo kupovali take . val. V tej knjigi, ki je bogata na knjige — ki so za svojo vred- pa le 25, ,tap upamo, da slikah, pojasnjujeta dr. Vital Ma- nost poceni — ter jih prebirali, I , sIeher"‘ mladinec ali ”«h‘” » F'*»« *"*«” r o.™1!1 ; >e» V« bomo ™.i. tem lij. bo ES™*,: poljudnega razgovora najvažnej- naše delo in tudi več cenejša vprašanja s tega področja. Tu ših knjig bo lahko izdala zadruž-so zbrane ljudske izkušnje in iz- na založba »Kmečka knjiga«. reki o vremenu ter bo tako to S. P. £wa~nT«Moriu Panskih 00000<000000000000000000000000000000000< Kotiček za pionirje Nagradni magični kvadrat za pionirje Andrej Prah, dijak iz Trbovelj II — Golovca št. 7, nam je poslal še spodnji magični kva- Kajuhov odred v Hrastniku je praznoval 29. november Pionirji osnovne šole v Hrastniku so počastili ta praznik z odrednim zborom in primernim kulturnim sporedom. — O delu odreda je poročala odredna na-Rofstnj dan FLRJ praznujejo čelnica Herta Šinkovec, učenka drat, ki ga rešite, saj ni težak, pionirji širom po naši domovini. 4. a razreda. Odred je med dru- Letošnje praznovanje tega dne gim sprejel sklep, da se preime-smo opravili v Hrastniku še po- nuje v KAJUHOV ODRED. Ka-sebno slovesno, saj je poteklo juhovci se bodo potrudili, da bo-že 10. leto, odkar je 29. novem- do z delom pokazali, da so vred-ber zapisan v zgodovino jugo- ni nositt ime v NOV padlega ljudskemu odboru vse spremembe podatkov v 15 dneh od dneva nastale spremembe. Posebej naglašamo, da je za opustitev priglasitve po 2. odstavku in opustitev obvestila po 3, odstavku tega opomina predpisana kazen do 10.000 din. Priglasitev mora obsegati tele , . — podatke: 1. zaporedno številko) zrte7 m posaT?ezn,ka j evidence o kmetijskem zemlji- 2. številko parcele: 3. številko 150 din letno, če je v službenem | škem skladu splošnega ljudskega posestnega lista: 4. vrsto kulture; razmerju, za mladino znaša j premoženja (Ur, list FLRJ štev. j 5. razred; 6. površino; 7. katastr- ®m®_ 52e fTy7 zt.”as® _ponrie i 42-355/53) to zemljo priglasiti ski dohodek; 8. katastrsko obči- okrajnemu ljudskemu odboru na no; 9. številko zemljiško-knjižne- čigar območju leži zemlja. t ga vložka; 10. naslov za pridobi- Priglasitve v smislu prejšnjega tev in številko odločbe; 11. stav- odstavka je treba opraviti naj- be In druge objekte (opis in na- pozneje v 60 dneh od dne- men); 12. ime koristnika in nje- va razglasitve tega pravilnika, t. | gov sedež; 13. podlago za upo- j. do 21. decembra 1953. I rabo (n. pr. zakup, odločba ObLO Prav tako so vse pravne in fi-I itd.); 14. pripombe, žične osebe, ki uporabljajo zem- i Priglasitve je nasloviti na ljo, pripadajočo kmetijskemu Okrajni ljudski odbor Trbovlje, zemljiškemu skladu splošnega komisija za organizacijo eviden- ljudskega premoženja, in pa drž. ce kmetijskega zemljiškega skla- organl, ki izdajo akt (sodbo, od- da splošnega ljudskega premo- ločbo in podobno), s katerim se ženja. spremeni sedanje stanje, dolžni (Iz pisarne tajništva OLO Tr-sporočiti pristojnemu okrajnemu bovlje) bodo dobili te dinarje pri svojih starših ali na pri starejšem %ratu ab sestri — vplačate na lahko članarino v društvenih ŠPORT Velik keglieški turnir v Trbovljah Športno društvo »Rudar« v Tr- j lepega športa imeli priložnost, bovljah je pred tedni — kakor da vidijo visoko raven sloven- slovanskih narodov z najsvetiej- pesnika Karla Destovnika-Kajuha. smo že poročali — odprl svojo skega kegljaškega športa, saj bo Šimi črkami. I, P. Z. novo, moderno dvostezno keglji- \ na tem turnirju zbrana elita slo- šče na stadionu in prireja v ne- venskih kegljačev z tf&Ši« pri-deljo, 13. decembra, velik Uh- znanim mojstrom — svetovnim Skriva hit ca Vodoravno in navpično: 1. nočna ptica, 2. vsi ga imajo za neumnega, ker je osat, a vendar je priden, 3. žensko ime, 4. mohamedanski bog. Črke: AAAA, EE, H, LL, OO, R, SS, W. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 19. decembra opoldne. Tudi tokrat bo dobil izžrebani pionir ali pa pionirka od našega uredništva lepo knjižno darilo v spomin. Rešitev magičnega lika Na magični lik (trikotnik), ki smo ga priobčili v 48. številki »Zasavskega vestnika«, smo prejeli od naših pionirjev in pionirk neverjetno veliko število pravilnih rešitev, ki se glasi: 1. koruza, 2. omara, 3. raca, 4. ura, 5. za, 6. a. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado Marjanci Zupančič, učenki 4. b razreda Tedenske šole v Trbovljah, ki naj se zglasi v našem uredništvu, da dobi obljubljeno knjižno darilo v spomin. ZA KRATEK CAS PRED SODNIJO Sodnik: »Ali vas nisem že nekje videl?« Obtoženec: »D«, gospod sodnik, vašo hčerko sem učil petja.« Sodnik: »Pet let ječel« gradni kegljaški turnir, ki se ga bodo udeležili poleg kegljaške sekcije »Rudarja«, katera bo nastopila kar z dvema moštvoma, tudi renomirani kegljaški klubi »Železničar« iz Ljubljane, »Kla-divar« in »Beton« iz Celja, »Železničar« iz Maribora, nadalje Kranj, razen teh pa še vsi zasavski kegljaški klubi: »Proletarec« iz Zagorja, »Bratstvo« iz Hrastnika, »Svoboda-Retje« iz Trbovelj in še »Vrelec« iz Rog. Slatine. Zmagovalec na tem turnirju bo dobil pokal Kegljaške zveze Slovenije. drugopla3irano moštvo pa čaka krasna brušena vaza (umetniški izdelek), moštva od tretjega do petega mesta prejmejo lične plakete, ostala moštva pa spominske diplome. Tekmovanje bo trajalo v nedeljo ves dan. Začetek ob 8. uri zjutraj. To bo za Trbovlje edinstven I dogodek in bodo ljubitelji tega rekorderjem Likovnikom na čelu. ★ REPREZENTANCA CELJA : REPREZENTANCI ZASAVJA 1:0 (1:0) V prijateljski nogometni tekmi sta se srečalj v nedeljo mladinski moštvi iz Celja in Zasavja. V reprezentanci Zasavja je nastopil kompleten Rudar, z gostom Valterjem Prašnikarjem iz Zagorja. Gostje so bili boljši prvi polčas, dočim je bila domača enajsterica ves drugi del igre v absolutni premoči Vendar ni bilo strelca. Sodnik ni dobro opravil svoje naloge in je domačine oškodoval najmanj za dve enajstmetrovki. KJE JE JANKO? Poiščite ga, dragi pionirji in pionirke? Ce ga boste našli, porišite Janku hlačke z modrim svinčnikom (ali barvico), suknjič pa z rdečim. Nato izrežite sliko iz časnika in nam jo prinesite ali pa pošljite. — Izžrebani bo dobil od uredništva »Zasavskega vestnika« lepo knjigo v spomin. Članom in poverjenikom Prešernove družbe Pričeli smo razpošiljati letošnje zbirke knjig Prešernove družbe. Razpošiljanje bomo predvidoma končali do 12. decembra t. 1. Člani dobijo knjige tam. kjer so Jih plačali: to- GOSPODARSKE VESTI V KRATKEM Industrija kmetijskih strojev je v Angliji zelo razvita. Tovarne delajo stalno nove vrste izboljšanih strojev. Izdelujejo tudi več vrst kombajnov. Najnovejša vrsta »Massey-Harris-7800« ima motor za svoj pogan, tako da ne potrebuje traktorja. Letos Izdelujejo to vrsto kombajna, ki ima velike prednosti pred starejšimi vrstami, tudi za izvoz. Nenavadno operacijo so opravili pri biku na Nizozemskem. Bik se je iztrgal z obročka, na katerega je bil priklenjen skozi nosnico. Pri tem si je nosnico nevarno raztrgal In bila je nevarnost, da bo Izkrvavel. Na pomoč so priskočili ži-vinozdravniki. Rano se spretno sešili s svileno, precej debelo nitjo. Rana je naglo zarasla, tako da so čez osem dni že izvlekli šive Cez šest tednov pa so bika spet priklenili na obroček skozi nosnico. Brejost kobile hitro ugotovijo s poskusom na žabi. V ta namen vbrizgajo žabi — samcu aild samici — seč kobile. Na izločkih žabe doženejo, ali je kobila zabrejila ali ne. Poskuse so delali v Italiji. Brejost je mogoče ugotoviti v 45 do 55 dneh po pripustitvi. Posledice nezaželenega parjenja pri govedu skušajo preprečevati v Nemčiji; živinorejec se obme na veterinarja, ki ukrene, da telica povrže v prvih treh mesecih brejosti, živinorejec je včasih v zadregi, če se telica prezgodaj zabreji, kar se lahko pri neti, če se pase skupaj mlada živina obeh spolov. Prezgodnja brejost slabo vpliva na razvoj telic in telica je v nevarnosti pri teldtvi. Ško- do, če se požar razširi na krate da pa bi bilo tudi telioo zaklati kjer vode primanlkuie. S heli-zaradl prezgodnje brejosti. Iz- j kopterll. z letali ki lahko leta-kušnje so pokazale da Je ne- jo tudi skoraj ponolnomn v varnost pogina telice do treh navnični smeri, prenašalo ga-mesecev brejosti zaradi povržbe rilske brtT'*«tee z vodo za ga-majhna. šen je iz višine. Kako veliko škodo ntegne povzročiti veter na nezavarovani rodovitni zemlji, so prav dobro preskusili v Teksasu (Ameriki). Veter odnaša rodovitno prst na površini 418.000 hektarov, kjer pridelujejo predvsem bombaž. Zemljo so začeli varovati s setvijo trave in z neko vrste prosa. Doslej največji pridelek orehov na svetu Je bil lani; znašal je 154.000 ton. Naibolj seje pridelek povečal v Franclji — za 100 odstotkov — v balkanskih deželah. TtalHi in Am«riki. V gozdni gasilski službi v Kanadi uporubI.fa.Jo letala. Med požari se gasilci spuščalo z letal s padali blizu ognja. S seboj Imajo vse potrebno orodje. Včasih letala dovažajo celo vo- rej samo pri svolem poverjeniku ali v knjigarni, če so se vpisali v članstvo tam Zaradi premajhnega zanimanja za boljšo vezavo knjig ne bomo vezali. Poverjeniki! Razdelite knjige brž ko jih prejmete! Člani, ki do 20. decembra ne bi prejeli knjig, naj povprašate zanje pri svojih poverjen!kih; sporne primere pa sporočite nam. Tisti, ki se žele Se vpisati v članstvo in dobiti letošnjo zbirko knjig, liahko to store pri poverjeniku, ki ima v ta namen nekaj zbirk več. ali v knjigami ali pa neposredno pri nas. V tem primeru moralo doplačati 25 din za odpravo knjig. Vse člane vabimo da se ob prejemu letošnje zbirke vpiše-1o v članstvo za prihodnje leto. Ob vpisu lahko vsak član pla-samo orvi obrok čte^arjne to Je 60 din. nato pa najkasneje v 3 me-e-te še ostale tri obroke po 60 din. Pokažite letnšnie im M ge t«*» knhžni nm«Tnm za leto 1065 tlritm ki še niso člani naše družhe in bh pridobite da se v članstvo Prešernove dn-žbe. Novi poverieniki nai nam eporoče svote naslove da tim mPinmn »vitrebnp tiskovine in Ulica Toneta Tomšiča 9 Za smeh DIPLOMAT Mati: »Janezek, povej tovarišu učitelju, da te jutri ne bo v šolo. ker smo dobili dvojčke.« Sinko: »Ne, mamo, rajši bom rekel, da smo dobili enega otroka.« Mati: »Zakaj pa hočeš lagati?« Sinko: »Veš mama. drugega otroka bom prihranil za drugi teden.« NI SE JI PRIKUPIL »Gospod zakaj ste me kar na lenem poljubili? AH ste pozabili na dolžnosti eentlemena?« »Oh. ne. gospodična, pozabil sem naočnike « RAJSl po latinsko »Prosim vas, gospod zdravnik, povejte mi po pravici, kaj mi te Pa ne po latinsko!« »Pijanec sto, preveč pijete!« »Hvala, gospod doktor, samo prosim vpis še, če bi mi povedali mojo bolezen še po latinsko, da lahko obvestim svojo ženo.« edini Človek Pri izpitu vpraša profesor kandidata: »Sedaj mi pa še povejte, kaj veste o delovanju vranice?« »Gospod profesor,« jeclja v Obvestilo Ker prihajajo na našo upravo še vedno prošnje za razne finančne podpore, akoravno so z uredbo vse podpore ustavljene oz. gredo v sklad plač, sporočamo vsem prizadetim, da jih ne meremo več podeljevati in da na take prošnje v prihodnje ne bomo več odgovarjali. Okrajno gradbeno podjetje (Ograd) Trbovlje PREKLIC Preklicujem neresnične žaljivke, ki sem jih izrekel v kolodvorski gostilni proti Mariji Končina iz Zagorja, — Franc Mrak, Apnenice-Zagorje. POSTELJO Z VLOŽKOM te posteljno omarico ugodno prodam. Naslov v upravi lista- PREKLIC Preklicujem izgubljeni poročni in domovinski list na bne Jože Naglav, Trbovlje — S3" vlnjsika cesta 24. PREKLIC Preklicujem žaljivko, tzrečenp proti Heleni Pušnik iz TrboveD-— Rezi Laznik, Trbovlje — Opekama 28. OJOJ! Oče čaka na radosten dogo' , , _____ . . dck. Že nekaj ur se spreteti zadregi kandidat, »gospod pr©-1 aem ln tja, iz hiše na vrt tesar, vedel sem to, a sem popolnoma pozabil.« »Nesrečnež.« zagrmi nad njim profesor, »edini človek ste bili na svetu, ki ie to vedel, in še vi ste pozabili!« kratki valovi »Prosim vas. v vaši trgovini bi rad kupil dober radio ana-rat, toda na kratke valove. Sta-nutem namreč v modemi hiši, kjer so sobe zelo majhne...« spot nazaj.. Na lepem se vrata odpr® • v* Bližajo se koraki... Prikaže Izza ogla zdravnik in mu stisn roko. -jo »Ali je deček?« vpraša neučakano. »Da, srednji je deček!« FINANČNI GENIJ »Očka, povej mi, pravzaprav finančni gew-»Stek©, to jc tisti zasluži več, kot mama potro®.