LETO XXXV., ŠT. 49 Ptuj, 23. decembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Leto težav in uspehov (stran 2) Več lesa v izvoz (stran 3) Programska vsebina Tednika za leto 1983 (stran 5) Vremena raziskavam se iasnijo (stran 7) Stanko Lepej, slavnostni govornik na osrednji proslavi v počastitevdneva ] JLA. v a ! Foto: M. Ozmec \ Janez Drevenšek, prejema priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Foto: M. Ozmec ARMADA JE DEL NAS, DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA IN DELA V srednješolskem centru v Ptuju je bila v torek zvečer osrednja občinska proslava ob letošnjem prazniku oboroženih sil — 22. de- cembru. Bila je lep zaključek številnih slove- snosti, ki so jih pripravili v krajevnih sku- pnostih, v organizacijah združenega dela in v šolah. Na slovesnosti je govoril Stanko Lepej, kije posebej predstavil pomen prispevka JLA v razvoju naše družbe, njene uspehe pri^resni- čevanju politike gospodarske stabifizacije, uspehe pri vzgoji in urjenju ter utrjevanju moralne trdnosti in enotnosti vojaškega ko- lektiva. Svet za SLO in DS občine Ptuj pa je na torkovi slovesnosti podelil priznanja nekate- rim organizacijam in skupnostim ter posame- znikom za usoehe. ki iih doseeaio nri uresni- čevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Priznanja so prejeli: Občinski odbor ZZB NOV Ptuj, KS Domava, OŠ Videm, Štab CZ KS Hajdina. Emona- Merkur in odred TO. Priznanja so prejeli še naslednji posamezniki: Franc Kozel, Vinko Žigman, Anton Zoreč. Tončka Meško, Franc Kožar, Jurij Mlakar in Ciril Mohorko. Priznanje republiškega sekretariata za LO je prejel Janez Drevenšek. Sklepni del osrednje slovesnosti ob dnevu JLa v ptujski občini so izvedh dijaki srednje- šolskega centra, ki so imeli lep in vsebinsko bogat kulturni program. Včeraj. 22. decembra pa je bila osrednja slovesnost ob dnevu JLA v vojašnici »Dušan Kveder-Tomaž.« na kateri so se zbrali vojaki in starešine vojašnice ter drugi gostje. Posebno čestitko pa so vojakom in starešinam prinesli mladi ptujske občine, ki so že v dopoldanskem času obiskali komandanta vojašnice ter mu čestitali v imenu vseh mladih. MG PROGRAMSKA SEJA OK SZDL PTUJ Kritično in samoicritično o svojem delu v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju se je v po- nedeljek popoldne. 20. decembra, zbralo na programski seji 64 de- legatov (od skupno 85) občinske konference SZDL Ptuj in približ- no toliko tudi gostov. Med gosti so bili predsedniki krajevnih konfe- renc SZDL. predstavniki ostalih DPO in delegati družbenopoli- tičnega zbora SO Ptuj. nadalje Nikola Kmezič, član P CK ZKJ in predsednik zbora republik in po- crajin Skupščine SFRJ, Ivo Zor- čič, član predsedstva RK SZDL Slovenije, Drago Štravs, predse- dnik MS SZDL za Podravje, Slavko Gerič. izvršni sekretar P CK ZKS za informiranje in drugi. Prav to je dalo delegatom konfe- rence še večjo spodbudo, da so kritično in samokritično ocenili svoje delo v okviru SZDL kot naj.širše fronte vseh subjektivnih sil. Po uvodnem poročilu Marice Fajt, predsednice OK SZDL, kije nanizala vse bistvene probleme s katerimi seje spopadala SZDL v letošnje-m letu na raznih področ- jih dejavnosti, ki jih je tudi uspe- šno premagovala in izvajala na- loge, se je razvila živihna razpra- va. Zvrstilo se je kar 18 razpra- vljalcev, ki' so s konkretnimi pri- meri dela SZDL v krajevnih konferencah, reševanja proble- mov na p^^sameznih področjih prikazali odgovorno delo SZDL, njenih sekcij in drugih oblik ne- posrednega dela med. delovnimi ljudmi in občani. Prikazano je bilo tudi delo družbenopolitičnega zbora SO Ptuj, delo delegacij v krajevnih skupnostih in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo tudi v tretjem man- datu delegatskih skupščin. Opo- zorili so na vsakoletne probleme vpisa v prvi letnik usmerjenega izobraževanja, na skrb SZDL za delo društev, na ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradi- cij NOB in podobno. Največ raz- prave je bilo o pestri problematiki in o nalogah na področju kmetij- stva, manjkalo pa ni opozoril na težave v gospodarstvu, na pro- bleme izvoza, zaposlovanja, pa- danje realnega življenskega stan- darda, probleme mladih, na od- livanje precejšnjih sredstev za delo skupnih služb iz tistih TOZD na našem območju, katerih sedež delovne organizacije je zunaj ptujske občine in še na vrsto dru- gih problemov. Razpravo sta ugodno ocenila tudi Drago Štravs in Ivo Zorčič. Zlasti tov. Zorčič je poudaril, da razprava potrjuje, kako potrebno je v politično delo vnesli več dia- loga in tudi izziva, saj to prispeva k novi kvalUeti, Naše enoletno delo pa bi lahko še bolj kritično ocenili, če bi program, ki smo ga sprejeli pred enim letom, položili na mizo in skozi to ocenili, kaj smo naredili in česar nismo. Govoriti o delegatskem sistemu, pomeni go- voriti o sebi, saj je za to področje neposredno odgovorna SZDL. Predlagal je. da bi na eni od sej OK SZDL posebej ocenili dele- gatski sistem v občini in vlogo SZDL v njem. (Vsebinsko bogato razpravo Nikole Kmeziča obja- vljamo v posebnem sestavku.). Čeprav so delegati dobili prej delovno gradivo programske usmeritve občinske konference SZDL za leto 1983. je bilo v raz- pravi danih toliko novih predlo- gov in idej. ki bi jih bilo treba vključiti v programsko usmeritev, da teh na volilni seji niso sprejeli, temveč so zadolžili komisijo, da delovno gradivo dopolni s pred- logi iz razprave in pooblastih predsedstvo OK SZDL. da pro- gramsko usmeritev sprejme in jo javno objavi tudi v Tedniku. Ker je sedanji predsednici OK SZDL tov. Marici Fajt potekel dveletni mandat so ob koncu programske seje izvedli tudi vo- litve in Marico Fajt z aplavzom izvolili za to odgovorno dolžnost še za eno mandatno dobo. FF Marica Fajt med branjem uvodnega poročila, levo med Stankom Lepejem in Francem Tetičkovičem, Nikola Kmezič Foto: M. Ozmec V TGA Kidričevo dosegli letni plan proizvodnje v ponedeljek dopoldne okrog 10. ure so v TGA Kidričevo sirene naznanile pomemben trenutek, ko so v tej delovni organizaciji dosegli let- no planirano proizvodnjo aluminija. Do takrat je iz elektrolitskih peči priteklo 44.920 ton surovega aluminija. Dodati je treba, da so to dosegli kljub zelo težkim delovnim pogojem in na zastarelih proizvodnih napra- vah. V začetku poslovnega leta so bili namreč v zelo težavnem položaju, saj so se od druge polovice lanskega leta spopadali s težavami zaradi ne- redne dobave surovin in repromateriala, ter vzdrževanja iztrošenih pro- izvodnih naprav. V TGA teče proizvodnja neprekinjeno noč in dan in je ni mogoče ustaviti niti ob nedeljah in praznikih, zato gre zasluga za dosego letnega plana pred končan leta predvsem vsem delavcem v proizvodnji. -OM Premična skladišča za Češkoslovaško iz proizvodnega obrata TOZD Elektrokovinar na kogozniški cesti v Ptuju so v ponedeljek, 20. decembra odpremili dva težka vlačilca, na ka- terih sta bili naloženi dve premični skladišči težkega kurilnega olja za to- varno Škoda v Češkoslovaški. Kot je povedal tehnični direktor obrata, Janez Lah, gre za pomembno izdelavo dveh pokritih dvoplaščnih cistern s prostornino 50 kubičnih metrov in vso spremljajočo opremo, to je s kom- pletom črpalk in merilnih naprav. Delo so opravili v rekordnem času, saj so z izdelavo omenjenih premi- čnih skladišč pričeli šele 27. oktobra. Pri delu je v povprečju sodelovalo dnevno 7 delavcev, ki so žrtvovali tudi nekaj nedelj in tudi prostih sobot. Pomembno pa je še, da so pri tem zaposlili tudi nekaj delovne sile, ki je bila sproščena pri montaži na terenu, zaradi pomanjkanja dela. Skupna vrednost obeh premičnih skladišč je 14 milijonov din, za kar bodo dobili plačilo v devizah. Vsako od omenjenih premičnih skladišč je težko 19 ton, dolgo 12 m, široko 3.60 m in \isoko 3,80 m. Delavci Elektrokovinarja pa so lahko upravičeno ponosni na svoje delo, saj je razen izredno kratkega roka opravljeno tudi strokovno in zahtevno delo — to pa je v današnji iz- redni mednarodni konkurenci naibolj iskano. M. Ozmec POVZETEK RAZPRAVE NIKOLE KMEZICA Položaj je težak, vendar poznamo izhod Uvodoma je Nikola Kmezič poudaril vlogo SZDL in pohvalil konstruktivnost razprave, ki je v cjloti usmerjena v stabilizacijska prizadevanja. Po tej poti je treba nadaljevati in se zavedati, da kolikor hitreje bomo reševali gospodarske probleme, toliko lažje bomo reševali tudi politične in socialne probleme. Pri premagovanju težav se moramo izogibati administrativnim ukrepom, čeprav smo se jih trenutno prisiljeni posluževati. Dolžni smo jih pojasnjevati in storiti vse, da jih čimprej odpravimo. Bolj moramo tudi pojasnjevati, zakaj smo prišli v tako gospodarsko krizo. Tu so objektivni in subjektivni razlogi. Objektivnega nam je navrgla svetovna energetska kriza, saj kapitalistični svet poskuša z visokimi obrestmi od manj razvitih pobrati tisto, kolikor več mora dati za nafto. Naše subjektivne slabosti pa so predvsem v tem, ker nismo dovolj ocenjevali in kontrolirali naših materialnih možnosti. Kakšen je položaj dovolj zgovorno pove podatek, da moramo prihodnje leto odplačevati za 5 milijard dolgov, od tega gre polovica samo za obresti. Naglasil je, da je naš gospodarski položaj sicer težak, vendar ni brezizhoden, zato ne smemo sejati malodušja. Ze večkrat smo se nahajali še v težjem položaju, ne samo med NOB, tudi po vojni, zlasti v letih 1948—1952, pa smo težave uspešno premagali, zato tudi sedaj moramo najti izhod, ki jc v tem, da dosledno izvajamo to kar se dogovorimo, ob tem pa varujemo našo enotnost. Pri tem je osnovno proizvodnja in izvoz. Obrazložil je tudi razloge, zakaj naših dolgov ne moremo repro- gramirati, saj bi s tem ogrozili našo neodvisnost. Ob tem smo v svetu prav zaradi naše neuvrščenosti naleteli tudi na razumevanje in bomo v prvem polletju prihodnjega leta dobili dolgoročni kredit pod ugodnimi pogoji, da bomo lažje prebrodili težave. Posebej je poudaril, da moramo dosledneje izvajati načela ustave in določila zakona o združenem delu, tu je naša pot socialističnega samoupravljanja in ne administrativni ukrepi. Ta usmeritev je zajeta tudi v sklepih 3. seje CK ZKJ. Nadalje je Nikola Kmezič povedal, da je pred vrati kriza hrane v 'svetu, zato moramo dati proizvodnji hrane v Jugoslaviji posebno mesto. Povsod so pogoji, tudi na Kosovu, za nas mora hrana biti to, kar je za nerazvite nafta.. Glede oskrbe je povedal, da moramo čimprej odpraviti kritične točke v osnovni preskrbi, tudi z uvozom. Brez kave je moč živeti, brez zdravil pa nekaterih bolezni sploh ne moremo zdraviti. Boni za posamezno blago niso rešitev, če pa so že, potem morajo biti enotni za vso državo. Glavne rešitve v oskrbi pa moramo iskati v povečani proizvodnji. To je v naših rokah, zato moramo narediti vse, kar je v naših močeh. Zamrznitev cen bomo morali zadržati še za prvih šest mesecev v prihodnjem letu, čeprav se vse ne da urediti s cenami. Ob koncu svoje razprave se je Nikola Kmezič zadržal še pri problemu zaposlovanja. Poleg kmetijstva so glavne možnosti na področju razvoja drobnega gospodarstva in terciarnih dejavnosti. Toda drobno gospodar- stvo naj razvija gospodarstvo in ne občina. Dajemo ogromna sredstva za uvoz rezervnih delov, ugotovljeno je, da bi lahko vsaj polovico teh rezervnih delov izdelali doma. Tudi o tem je treba razmisliti. Glavna smer poti iz gospodarskih težav pa je večja produktivnost, boljše delo in kakovostnejša proizvodnja, ker le tako bomo na svetovnem tržišču konkurenčni in bomo lahko izvažali. Razveseljivi podatki Delegati zborov ptujske občinske skupščine so na zadnjih sejah slišali tudi nekaj podatkov o gospodarjenju v devetih oziroma enajstih mesecih lega leta v ptujski občini. Čeprav vsi podatki za celovito analizo še niso zbrani, so tisti o rasti industrijske proizvodnje, izvozu in uvozu Icr o delitvenih razmerjih razveseljivi. Tako je bila rast industrijske proizvodnje v enajstih mesecih 2,6 odstotna kar pomeni, da bo do konca le-ta najbrž dosežena z resolucijo predvidena rast. Kaže, da bo rast kmetijske proizvodnje celo večja od predvidene, medtem ko nivo skupne -j porabe najbrž ne bo dosežen. Splošna poraba je manjša za 130 milijonov i starih dinarjev, ta sredstva pa so namenjena nadomestilom za meso. Manj \ so razveseljivi podatki o investicijski porabi, saj so investicije v desetih j mesecih padle realno za 20 odstotkov. i Toliko boljši so podatki o izvozno uvoznih gibanjih v občini. Izvoz je bil v desetih mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 47.5 odstotka večji in je znašal milijardo 131 milijonov dinarjev. Uvoz je bil nekoliko večji, znašal je milijardo 200 milijonov dinarjev, tako da je pokrivanje uvoza z izvozom 94 odstotno. Izvršni svet predvideva, da bo gospodarstvo do konca leta doseglo 100 odstotno pokrivanje uvoza z i/vozom. Kar 80 odstotkov izvoza v občini ustvarita Tovarna glinice in aluminija Kidričevo in Perutnina Ptuj. TGA pokriva 80,5 odstotka uvoza z izvozom. Perutnina pa pri 59-odstotnem povečanju izvoza v desetih mesecih letos izvaža nekoliko več kot uvaža. Ptujska Delta pa izvaža kar /a 30 odstotkov več kot uvaža. N. Dobljekar j OBVESTILO Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začas- nem delu v tujini pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj obvešča vse delavce na začasnem delu v tujini, da je v soglasju z upravnimi organi Skupščine občine Ptuj, s Skupnostjo za zaposlovanje in z ostalimi samoupravnimi interes- nimi skupnostmi dosežen dogovor, da lahko vse po- trebne informacije dobijo izven uradnih delovnih ur, prav tako pa urejajo zadeve s področja dela navedenih organizacij in organov. Občinska konferenca SZDL Ptuj 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. december 1982 - Li4, U J| ZA LENUHE NI PROSTORA! Delegati družbenopolitičnega zbora so na seji, ki je bila 15. decembra namenili največ pozornosti informaciji o problematiki zaposlovanja v občini Ptuj. Informacijo, ki jo je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, so v razpravi dopolnili družbeni pravobranilec samoupravljanja DimčcStojčevski, predsednik izvršnega sveta Janko Bez- jak in sekretar občinskega sindikalnega sveta Franc Vreze. Delegati so v razpravi opozorili tudi na stališča odborov družbenopolitičnega zbora in predsedstev OS ZS in OK ZSM ter dodali mnenja družbenopolitičnih organizacij, ki jih zastopajo. V razpravi se niso omejili zgolj na podatke o številu nezaposlenih v občini — teh je sedaj skoraj 1200 — na podatke o nadurnem in pogodbenem ter honorarnem delu. Menili so, da bi morali v organizacijah združenega dela oceniti tudi podatke o neustrezni izobrazbi zaposlenih, poskrbeti za njihovo izobraževanje ob delu oziroma zaposliti delavce z ustrezno izobrazbo. Samoupravni splošni akti, ki marsikje niso v skladu s pozitivno zakonodajo, morajo ščititi dobreea delavca, delavsl« knjižica pa ne sme in ne more biti le zaščita za lenuhe, so menili delegati. Stabilizacijske cilje bomo uresničili in zagotovili nadaljnji razvoj le, če bo naše delo temeljilo na strokovno izobraženih kadrih Ih na razviti tehnologi- ji. Število nezaposlenih s srednjo izobrazbo je vse večje, v združenem delu pa so možnosti zaposlovanja vse manjše. Se vedno se dogaja, da organizacije združenega dela zaposlujejo nove delavce mimo skupnosti za zaposlovanje, pogodbenega in nadurnega dela je enkrat več kot leto poprej, pripravnike zaposlujejo za nedoločen čas, kadrovskih štipendij je manj kot tistih iz združenih sredstev, kadrovski plani v organizacijah združenega dela niso plod strokovnega dela, delavci v združenem delu se ob delu ne izobražujejo v ustreznih usmeritvah . . . Vse to pa pomeni, da možnosti za zaposlitev so. Število nezaposlenih bi bilo prav gotovo manjše, če bi dosledno upoštevali dogovorjena načela kadrovske in štipendijske politike, stališča in dogovore o prestruktliriranju gospodarstva, dogovore o zmanjševanju nadurnega in pogodbenega dela in tako dalje. Delegati družbenopolitičnega zbora so med drugim sklenili, da morajo družbeni pravobranilec samoupravljanja in drugi organi v okviru svojih pristojnosti ukrepati, če organizacije združenega dela ne bodo uresničevale sprejetih stališč in sklepov zborov občinske skupščine. Na seji so sprejeli tudi dogovor o uresničevanju kadrovske politike v ptujski občini in se seznanili z dnevnim redom seje skupščine SR Slovenije. Poslušali pa so tudi informacijo o gospodarjenju v devetih oziroma enajstih mesecih tega leta, ki jo je podal Janko Bezjak in opravili volitve in imenovanja. N. Dobljekar ORMOŽ O družbeni prehrani Pri občinskem svetu ZSS v Ormožu so zadolžili vse osnovne orga- nizacije sindikata, da v lastnem okolju pregledajo stanje družbene prehrane glede na to, da se s prvim januarjem 1983 ukinjajo boni za prehrano. Poročila o tem morajo biti zaključena do 31. decembra letos, vendar že sedaj ugotavljajo, da imajo vse večje delovne organizacije urejeno prehrano med delom, zatika se le pri obratih oziroma enotah, kjer zaposlujejo dva ali več delavcev. Vendar so prepričani, da bodo tudi za te poskrbeli do roka. Nekatere večje organizacije, kot na primer kombinat pa kuhajo tudi za druge organizacije. Kombinat sam ima čez 700 zaposlenih. Ormoški sindikati v tem obdobju vodijo priprave lia akcijo za- ključni račun 1982. V zadnjih letih so se te razprave vsebinsko zelo izboljšale, zmanjšujejo se številčni podatki, vendar so še sredine, kjer je razprava zaključni račun zgolj formalnost. V delovnih organizacijah je potrebno v tem obdobju veliko pozornost po.svetiti še ostalim nalogam, ki jih je potrebno v pripravah na sestavo zaključnega računa pripraviti. Poseben poudarek veja pri tem inventuram in sestavi inventurnih komisij. O tem je bila beseda tudi na včerajšnji seji predsedstva občin- skega sveta ZSS Ormož, danes, 23. decembra pa jo bodo dopolnili na rednem posvetu še predsedniki osnovnih organizacij sindikata in kon- ferenc osnovnih organizacij sindikata. V ormoški občini je 44 osnovnih organizacij sindikata in 3 konference osnovnih organizacij sindikata. Pozorno se ormoški sindikalni delavci pripravljajo tudi na izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih organizacij, konferenc, odborov in občinskega sveta, na katerih bodo podali obračun dela od volilne skupščine sindikata, ki je bila v maju pa do danes. Poseben poudarek bodo dali uresničevanju sklepov kongresov sindikata, politiki gospo- darske stabilizacije in prizadevanjem za večjo produktivnost ter večji izvoz, kije tudi temelj za reševanje gospodarskega stanja in podlaga večji kakovosti proizvodnje. MG TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK LETO TEŽAV IN USPEHOV »Na podlagi poslovanja, dela v proizvodnji in rezultatov prodaje v zadnjih treh mesecih tega leta lahko ocenim, da bomo poslovno leto zaključili zadovoljivo,« je povedal Jože Pavlenič, direktor temeljne organizacije Volneni izdelki Majšperk. V temeljni organizaciji so imeli letos mnogo težav, tako da niso uspeli narediti vsega za kar so se dogovorili. Kljub velikim prizadevanjem niso uspeli uresničiti planiranega količinskega obsega proizvodnje. Zaradi pomanjkanja uvoženih in domačih surovin, zaradi motenj na linijah in nekaterih drugih težav ne bodo uresničili plana. »Volnico smo proizvedli v količini 281 ton ali 85 odstotkov, straminov 32.000 kosov ali 68 odstotkov, tkalnica in oplemetil- nica pa sta uresničili plan^ na račun uslug z indeksom 111. Že v preteklem letu smo v delovni organizaciji Merinka sprejeli več ukrepov, ki so kot priprava na to leto skupno problematiko poslo- vanja omilili in pripomogli k boljšemu delu. Tako smo že lani preusmerjali asortiman proiz- vodnje tako, da smo zmanjševali uvoženo substanco v naših izdel- kih. V planu letošnje proizvodnje smo predvidevali nadaljnje pre- usmerjanje proizvodnje v smeri zmanjšanja uvoženih surovin in, kar je najvažnejše, planirali smo večji izvoz. J Izvoz in uvoz je področje, s katerim se največ ukvarjamo ker vemo, da nam le večji izvoz in manjši uvoz zagotavljata boljšo oskrbo. Na tem področju nismo dosegU predvidenih rezultatov. Računali smo na močan izvoz volnice za ročno pletenje — okVog 200 ton, toda. dobavitelj surovin Ohis nam je le-to doba- vljal tako neredno, da bomo izvozili le 115 ton ali 57,5 odstot- ka. Izpadel je tudi izvoz tkanin, ki smo ga planirali prek konfekcij, saj so te letos prešle raje na usluge kot na skupni izvoz. Tako bo izvoz na.še temeljne organiza- cije v tem letu nižji od planirane- ga in celo nižji od lanskega, ko smo dosegli dva milijona sto tisoč dolarjev. Vendar bo izvozni re- zultat bolje izkazan na ravni delovne organizacije, kjer bomo predvidoma dosegli planske ob- veznosti. Vemo, da je to eden najbolj resnih pogojev za delo v prihodnjem letu. No, povedati moram, daje dosežen izvoz kljub temu večji od naših uvoznih potreb v absolutnem znesku. Vendar pa nain sedanji predpis vezave dovoljuje le tretjino upo- rabe doseženih deviz, kar posta- vlja temeljno in delovno organi- zacijo v izredno težaven in komaj rešljiv položaj.« Kakšen pa je izvozni plan temeljne organizacije za prihod- nje leto? »Višji kot za letos. Izvozili bi naj za približno 2 milijona dolar- jev. Zavedamo se, daje to velika naloga, ki bo zahtevala veliko angažiranosti in organiziranost vseh delavcev. Zaradi nizkih cen v izvozu bo tudi manjši dohodek in rast celotnega prihodka in dohodka v primerjavi s tem letom ne bo velika. Prav zato smo se na uresničitev te naloge temeljito pripravili — ovira je le v tem. da še ne poznamo pogojev poslovanja v prihodnjem letu. Uvoz poskušamo zadržati na sedanji ravni, znižujemo ga celo za okrog 10 odstotkov. Proizvaja- li bomo tkanine v letos osvoje- nem programu, ki sicer ni naša normalna usmeritev, vendar bo- mo to storili, da si bomo zagoto- vili proizvodni sistem brez večjih motenj. Že sedaj pa vemo, da se kljub povečanemu izvozu pri- hodnje leto pri sedanjem faktor- ju vezave devizno ne bomo pokrili in predvidevamo, da bomo kredit, ki smo ga letos najeli na ravni delovne organiza- cije pri inozemskem partnerju v višini milijon in pol dolarjev, še povečali. V kolikor pa bodo upoštevani predlogi delitve ustvarjenih deviz, ki ne urejajo problemov deviz hneamo, potem kreditov ne bomo povečevali. Glede na položaj tekstilne industrije v Jugoslaviji že v srednjeročnem planu nismo predvideli širjenja zmogljivosti, pač pa izboljšanje programa, kakovosti, povečanje produktiv- nosti, izvoza in modernizacijo opreme. Zaradi zaostrenih pogo- jev gospodarjenja in zmanjšane možnosti uvoza surovin in opre- me se bojimo, da bo moderniza- cija našega strojnega parka za- ostajala za načrtovano. Če bo to trajalo dalj časa, se lahko zgodi, da bomo čez nekaj let spet zaostala tovarna. Kljub močno povečanemu izvozu nam tudi v naslednjih letih ne bo ostajalo dosti deviz za uvoz opreme. Vsi pa vemo, da moderna tekstilna industrija uspešno dela in živi poleg druge industrije. Tekstilna industrija in tudi naše temeljne organizacije so to tudi dokazale v proizvodnji in v izvozu. Vemo, da bo prihodnje leto težko gospo-. darsko leto. Vemo pa tudi, da bomo težave in probleme reševa- li v smislu programa, ki si ga za 1983. leto zastavljamo. V njem je najbolj pomembno uresničeva- nje planiranega izvoza in zaosta- janje uvoza na sedanji ravni — to pa bo zahtevalo velike napore celotnega kolektiva. Prepričani smo, da smo na take naloge pripravljeni in jih sposobni us- pešno izvršiti,« je zaključil pogo- vor Jože Pavlenič, direktor Me- rinkinc temeljne organizacije Volneni izdelki Majšperk. N. Dobljekar Modernizaciji proizvodnje se v temeljni organizaciji Volneni izdelki Majšperk ne bodo mogli izogniti, saj je pogoj za uspešno delo. (foto 1. k.) Ptujskim gumarjem zaenkrat ni uspelo Prejšnjo sredo je v TOZD Gumama delovne organizacije Agis in v temeljnih organizacijah Save iz Kranja potekal referen- dum o vključitvi ptujskega kolek- tiva v delovno organizacijo Sava, seveda hkrati pa tudi za izločitev Gumame iz Agisa. V Ptuju ni bilo težav, saj se je za izločitev in vključitev izrekla velika večina zaposlenih. Drugače pa je bilo v Savi, kjer se s tem niso strinjali. Točneje, v eni od temeljnih organizacij so bili proti, zalo referendum ni uspel. Gotovo je takšen izid nekoliko razočaral 300-članski ptujski ko- lektiv, ki je že dosedaj tesno sodeloval s Savo. to pa so želeli še utrditi in se še bolj vključiti v slovensko gumarstvo. Predlog za vključitev v Savo nam je pred referendumom direktor Gumar- ne Boris Horvat takole pojasnil: »Naša temeljna organizacija z do.seženim razvojem v minulih dveh, treh letih v sestavi DO Agis ne more zadovoljevati svojih razvojnih in ostalih programov predvsem iz dveh razlogov. Pro- gram Gumarne tehnološko od- stopa od osnovnega programa kovinske predelave v DO Agis. vse družbene kategorije vezave TOZD, od SIS za ekonomske odnose s tujino do združenja gumarstva v SRS. so pokazale, da se Gumarna premalo vključu- je v ta dogajanja, ker se vodi v kovinsko predelovalni industriji. Ta dva vzroka sta vplivala, da smo v Gumarni že dalj časa razmišljali o združevanju s slo- venskim gumarstvom. katerega največji predstavnik je delovna organizacija Sava. Tudi dosedaj smo imeli s Savo dobre in tovari- ške odnose, veže nas samouprav- ni sporazum o skupnih mešalnih kapacitetah, o skupni pomoči pri razvoju novega proizvodnega izbora v Ptuju. Tako se nam je v Agisu zdelo logično, da se začne- jo pogovori o združitvi ali Agisa v SOZD Sava ali Gumarne kot TOZD v DO Sava. Lani smo ustanovili skupno komisijo, ki je ugotovila, da je edina smotrna sedaj predlagana povezava, torej vključitev TOZD Gumama v DO Sava.« — Kakšen pa je ekonomski položaj Gumarne. kar je verjetno edčn od pomembnih momentov pri izločitvi oziroma vključitvi? »Ekonomski položaj Gumarne je v tem trenutku, moram reči. izredno kritičen. Namreč, nismo verjetno edina organizacija zdru- ženega dela, ki je v preteklosti svoj razvoj gradila predvsem na družbenih sredstvih. Praktično smo vsa svoja lastna sredstva izčrpali tako da danes lastna poslovna sredstva znašajo v po- slovnem skladu le 16 odstotkov. Torej gre za veliko odvisnost od družbenega kapitala. Zato je Gumarna prisiljena dinamično razvijati svojo proizvodnjo, pro- duktivnost dela, ekonomičnost poslovanja. Vse to pa nakazuje, daje treba iskati povezavo s tisto proizvodno verigo, ki nam zago- tavlja, da bomo te cilje dosegli. Zavedamo se. da v prihodnje na družbena sredstva ne moremo računati tako kot v prejšnjih letih in bo L lastnimi silami potrebno doseči takšno akumulacijo, ki nam bo omogočila nadaljnji raz- voj. V prihodnjem letu so zato naše planske naloge izrazito vezane na zavzetost vsakega posamezni- ka v temeljni organizaciji. To pa pomeni 33 odstotno povečanje proizvodnje, od 270 milijonov dinarjev letos na 350 milijonov. Kljub temu. da bi z akumulacijo in amortizacijo dosegli pomemb- na sredstva, nam bo v prihod- njem letu še vedno manjkalo okoli 50 milijonov dinarjev, kijih bo potrebno pridobiti bodisi v okviru nove asociacije bodisi z družbenimi sredstvi, saj je to osnova za odplačevanje vseh obveznosti do družbe. Pri snova- nju razvojnega programa smo ugotovili, da le s tako dinamično rastjo proizvodnje lahko dokon- čno saniramo temeljno organiza- cijo do leta 1986. Zato je naš ekonomski položaj toliko bolj zaskrbljujoč. Vendar v Gumarni menimo, da bomo te napore zmogli!« — Verjetno pa delovni rezulta- ti niso tako kritični, kot je eko- nomski položaj? »Letošnji delovni rezultati so relativno dobri. V devetih mese- cih smo v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta pove- čali proizvodnjo za 78.6 odstotka, število zaposlenih pa se je pove- čalo le za 17 odstotkov. Ob upoštevanju vpliva inflacije je produktivnost dela še vedno 33 odstotkov večja kot lani. Pri tem sta se nam seveda bistveno povečala tudi dohodek in čisti dohodek. Tako se je dohodek povečal za 213 odstotkov, čisti dohodek pa za 324 odstotkov. To so osnovni pokazatelji. Pravtako pa tudi drugi podatki kažejo, da je TOZD Gumarna v omenje- nem primerjalnem obdobju v ptujski občini dosegla največji gospodarski napredek.« S takšnim stanjem in rezultati so v Gumami želeli delo in razvoj nadaljevati tesneje pove- zani s slovenskim gumarstvom. Z urejenimi odnosi s sedanjo ma- tično delovno organizacijo Agis. jim prvi poskus vključitve v Savo ni uspel. Vendar bodo z nadalje- vanjem dela. s še večjo zavzetos- tjo za izboljšanje rezultatov, s prizadevanji za vključitev nada- ljevali. Zato lahko čez šest mese- cev pričakujemo novi referen- dum. Vendar od njih vse ne bo odvisno, svoje bo morala dodati tudi druga stran. 1 kotar Utrinek iz Gumarne (foto M. Ozmec) Zbori skupščine občine Lenart pred skupno sejo Predsednik skupščine i>bCinc Lenari. L.di) Zorko je sklical za v torek, 28. decembra tretjo skupno sejo vseh treh zborov. na kateri bodo med drugim razglasili spremembe in dopolnitve statuta občine Lenart. Po skupni seji bodo zbori nadaljevali delo na ločenih sejah, kjer bodo sklepali o predlogu odloka o delovnem področju upra\ nih organov, poslušali poročila o delu osnovnih šol in v/gt)jno varstvenega zavoda, o izvajanju nalog pri uvelja- vljanju zakona o usmerjenem izobraževanju v občini, o delu kmetijske zemljiške skupnosti občine Lenart, o osnutku programa dela občinske skupščine in njenih zborov za leto 1983 ter druga v prašanja. -u KLJUB PRIZADEVNOSTI NI PRIČAKOVANIH USPEHOV v kolektivu Granitna industrija Oplotnica, ki deluje v Cezlaku na Pohorju, se že vsa leta srečujejo z velikimi proizvodnimi težavami. Njihova osnovna proizvodnja,' izdelovanje granitnih kock. ces- tnih branikov in še nekaterih proizvodov iz sicer kvalitetnega in dobro poznanega pohorskega granita, se srečuje predvsem s te- žavami zahtevnega fizičnega dela pri obdelavi tega kamna. Prav to in .slaba opremljenost pa so tudi osnovni vzroki za gospodarske težave. Prizadevni in vztrajni čla- ni kolektiva so za rešitev svojega problema iskali že vrsto možnosti, med njimi tudi povezovanja z drugimi delovnimi organizacija- mi, vendar tudi to ni odpravilo težav. Kolektiv seje zato odločil, da bo pot iz težav poiskal sam. Odcepili so se iz OZD Josipdol in kot samostojna organizacija za- črtali nove smelejše program«. Ker delo zahteva veliko fizič- nega napora, se mladi ne odločajo za poklic v kamnolomu, zato se kolektiv v Cezlaku srečuje z dokaj visoko starostjo zaposlenih. V pr- vih, devetih mesecih letošnjega leta jim je kljub vsem težavam uspelo za 8 odstotkov povečati celotni dohodek, ob tem pa žal ugotavljajo, da jim je kar za 30 odstotkov porasla vrednost po- rabljenih sredstev. V tem času so se močno povečali tudi prispevki iz dohodka. Tako jim tudi pove- čani napori niso prinesli željenih rezultatov poslovanja. Ugota- vljajo, da je osebni dohodek za- p<:)slenih v tej organizaciji pod povprečjem OD v občini Sloven- ska Bistrica in tudi pod povpreč- jem zaposlenih v tej dejavnosti v ovkiru republike. Kljub vsem težavam pa v ko- lektivu vlagajo veliko naporov, da bi gospodarske rezultate v pri- hodnje izboljšali. Tako načrtujejo v letu 1983 kar za 50 odstotkov povečan izvoz, predvsem grani- tnih kock v Avstrijo, kjer je za njih veliko povpraševanje, žal pa je cena izvoza za 30 odstotkov nižja od domače. Kljub temu so se od- ločih. da tudi sami prispevajo svoj delež v pridobivanju deviznili sredstev. V prihodnjem letu na- črtujejo tudi za 20 odstotkov po- večati celotni prihodek in izbolj- šati delovne pogoje zaposlenih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Težavne oko!i<^čine kamnoloma v Cezlaku na Pohorju — 23. december 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 NIKOLA KMEZIČ OBOKAL TGA iN PP Sanacijski program v vsaki OZD v ponedeljek. 20. decembra,sta Nikola Kmezjč. član CK ZK Ju- goslavije in predsednik zbora re- publik in pokrajin skupščine SFRJ ter Slavko Gerič. izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije obiskala Tovarno glini- ce in aluminija v Kidričevem in Mesokombinat Perutnina Ptuj. Najprej so jima predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine t)bčine Ptuj predstavili dosedanji in bodoči razvoj občine, zatem pa sta si ogledala delo v temeljni organizaciji Proizvodnja aluminija. Tam sta se pogovarjala s sekretarji OO ZKS vseh temelj- nih organizacij in vodstvom de- lovne organizacije o težavah, s katerimi se srečuje ta kolektiv. Predstavniki TGA so opozorili na izredno težke delovne pogoje, ki so posledica zastarele tehnolo- gije, na težave pri oskrbi z doma- čimi in uvoženimi surovinami, na visoke cene električne energije in neuresničevanje sporazuma o za- gotavljanju deviz med proizva- jalci in predelovalci aluminija. Poudarili so. da brez moderniza- cije proizvodnje primarnega alu- minija ne bodo mogli zagotavljati proizvodnje v obsegu kol ga f>o- trebujejo predelovalci, moderni- zacijo pa so preložili že v tretje srednjeročno obdobje. Komunisti so menili, da bi morali obiski družbenopolitičnih delavcev iz republike in federacije pomeniti tudi resnično skupno prizadeva- nje za reševanje težav, ki jih pri- naša s seboj biti^ za stabilizacijo, ne pa zgolj njihovo ugotavljanje. Samokritično so ocenili svojo premajhno angažiranost pri pri- pravi ustreznih aktov za nagraje- vanje po delu in rezultatih dela, menili pa st) tudi. da pri samo- Nikola Kmezic upravnem reševanju težav mno- gokrat iščejo nepotrebne stranske poti. ki zavirajo tvornost samo- upravljanja. Nikola Kmezič je dejal, da si morajo prizadevati za dosledno dohodkovno povezovanje v re- produkcijski verigi, za izpolnje- vanje sprejetih samoupravnih dogovorov, delitev sredstev za osebne dohodke pa mora temeljiti ni vloženem delu in njegovih re- zultatih. V vsaki organizaciji združenega dela bi morali sprejeti .sanacijski program, pa četudi so poslovali pozitivno. Stabilizacij- ski program naj bo program go- spodarjenja v zaostrenih razme- rah, ki jih pogojujeta svetovna gospodarska kriza in naše notra- nje slabosti. Opraviti je treba s slabim delom, z nedelom, s slabo kakovostjo in povečati produkti- vnost. Kmezič je dejal, da je vse premalo elana, entuziazma za večjo produktivnost in kakovost. Del kadrov, tudi komunistov, se poskuša sprijazniti z nastalo situ- acijo, kar ni dobro. V delovni organizaciji Perutni- na Ptuj sta si gosta ogledala pro- izvodni proces v temeljni organi- zaciji Mesna industrija in se se- znanila z zelo ugodnimi poslo- vnimi rezultati delovne organiza- cije. Ti so plod vsestranskega pri- zadevanja zaposlenih. V Perumi- ni pa so, tako kot v TGA. odločno povedali, da je sedanja devizna udeležba premajhna in v naspro- tju z vsemi pravili ekonomske politike. Tudi stimulacije niso si- stemsko, ampak le priložnostno urejene — Perutnina jih za to leto sploh še ni dobila, čeprav bi jih morala prejeti v višini 60 milijo- nov din. Povečan izvoz perutnin- skega mesa na konvertibilno področje pomeni pri Perutnini zmanjševanje ponudbe na do- mačem trgu. saj polovico proiz- vodnje izvažajo, kar prej ni bil primer. Kmezič je poudaril, da so do- sežki Perutnine prav gotovo zgled, kako v Jugoslaviji razvijati peru- ininarstvo. saj so uspeli v masovno proizvodnjo vključiti okrog 350 cooperantov. Prav tako bi morali v večji meri razvijati drobno go- spodarstvo, ki lahko precej nad- omesti uvoz rezervnih delov iz tujine. Bolj pa bi se morala Peru- tnina povezati z Vojvodino, da bi si zagotovila domače surovine na podlagi dohodkovnih odnosov — poizku.si so. vendar še vedno ne dovolj uspešni, kot so povedah predstavniki delovne organizaci- je- Kmezič je poudaril, da bo pri- hodnje leto prav gotovo prelomno leto pri izhodu iz ekonomske kri- ze. Zato seje treba v vseh okoljih obrniti predvsem k notranjim re- zervam — te povsod še zdaleč niso izkoriščene, nadaljnjega zadolže- vanja mimo materialnih možnosti ne bo. Ob tem pa se je treba za- vedati, da razvoj ne sme zaosta- jati, saj je prav ta porok za uspe- šnost ekonomske stabilizacije. N. Dobljekar Pred skupnim zasedanjem zborov skupščine občine Ormož Predsednik skupščine občine Ormož. Tone Luskovič je sklical za v sredo. 29. decembra skupno zasedanje zbora združenega dela. zbtua krajevnih skupnosti in družbenopolitič- nega zbora skupščine občine Ormož. Osrednja točka dnevnega redaoo razprava o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož v letu 1983. Glasovanje o sprejemu osnutka resolucije pa bo na ločenih sejah zborov. Na skupnem zasedanju bodo obra- vnavali še poročilo o delu občinske telesno- kullurne skupnosti, odlok o spremembah od- k)ka o proračunu občine Ormož za leto 1982, tudi o tem odloku bodo glasovali na ločenih sejah, in obravnavali vprašanja delegacij in delegatov ter odgovore nanje. Takoj poskupnem zasedanju pa bodo vsi trije zbon nadaljevali delo na ločenih sejah. Zbor združenega dela in zbor kraievnih skunnosti imata po 14 točk dnevnega reda. pretežno gre za osnutke dogovorov, osnutke in predloge raz- nih odlokov ter sklepov. Družbenopolitični zbor pa ima v skladu s svojimi pristojnostmi le deset točk dnevnega reda. -u Delegati se aktivno vključujejo v razpravo Na 8. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj je bilo prisotnih 31 delegatov, brez opravičila pa delegata niso poslali iz KS Cirkulane. Dole- na. Lovrenc in Franc Osojnik. V dokaj obširnem dnevnem redu se je razprava razvila zlasti pri dveh točkah — najprej o poročilu predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Janka Bezjaka. ki je podrobno razložil gospodarske rezultate v devetih oziroma enajstih mesecih letoš- njega leta in nato še o informaciji o problematiki zaposlovanja v občini Ptuj. Sicer pa v zboru krajevnih skupnosti ugotavljajo, da se dele- gati aktivno vključujejo v razpra- vo, predvsem pa pri listih po- dn'>čjih. ki jih neposredno priza- devajo — kot je kmetijstvo in celotna pripombanaodlokoorga- nizirani gradnji v območju Ptuj- skih toplic z namenom, da ohra- nimo kmetijsko zemljišče. Na zadnji seji je bil sicer odlok sprejet brez pripomb, ker bi sicer onemogočili sleherno širitev tega zdraviliškega objekta, ki bo le kol tak lahko tudi rentabilno posloval. Tudi v zvezi z devetmesečnim poslovanjem gospodarstva v ob- čini Ptuj in s podatki za deseti in enajsti mesec letošnjega leta niso ostali neprizadeti. Močno jih zanima uvoz in izvoz. Tu so postaviU vprašanje — zakaj izva- žamo za vsako ceno, predvsem po tako nizki ceni in zakaj ne ponudimo tistega, kar ima večjo \tednost na svetovnem tržišču. Odločno so bili proti izvažanju surovin, ker lahko primerno ceno da le končni izdelek z vloženim delom in zn.anjem. V zvezi s problematiko zapo- slovanja v občini Ptuj so delegati menili, med njimi je bilo precej mladih, ki so se tako ali drugače srečali s tem problemom, da je nepravilno vrednoteno predvsem fizično delo, da je pa vse preveč precenjeno delo v pisarnah. Tako je delegat iz Markovec na^rimer dejal — da starši že sami svoje otroke usmerjamo v poklice v katerih ijne bo treba delati« namesto, da bi jim vcepljali ljubezen do vsakega p)oštenega in družbeno potrebnega dela. Me- nili so, da tudi v srednješolskem <.er.*ru niso primerne vse usmeri- -e, zlasti liste za katere že vnaprej vemo. da mladi ne bodo dobili dela. Več naj bo proizvod- nih usmeritev in temu ustrezno prilagojeni tudi programi. * Med pripombami k informaci- ji o problematiki zaposlovanja v občini Ptuj naj omenimo še ugotovitev delegata, da je infor- macija dobra in da je tudi zadnji čas. da smo jo dobili. Manjka pa v njej še nekaj podatkov zlasti tisti, ki bi nam prikazali dejansko stanje zasedenosti delovnih mest oziroma podatke o tem koliko ljudi z neustrezno izobrazbo v občini zaseda posamezna delo- vna mesta, kako je z upokojenci ali tistimi, ki imajo pogoje za upokojitev, s sprejemanjem pri- pravnikov in podobno. Mnenja so bili, da je veliko stvari še nedorečenih in da je za mlado generacijo v tem trenutku najbolj pereče vprašanje — zaposlitev. Med tokratnimi delegatskimi vprašanji so bila že nekatera standardna — kot so gorivo za traktorje in druge kmetijske stro- je, pa umazana in neurejena Studenčnica v katero še vedno tečejo odpadle vode in nesnaga — kot je dejal delegat iz Vidma. Delegate iz Haloz še vedno pesti dostava pošte, ceste in drugo. Aktualni je tudi odvoz smeti oziroma plačevanje po kvadrat- nem metru stanovanjske površi- ne za katerega so menili, da je povsem zgrešen, ker velikost stanovanja nima nobene zveze s količino smeti, temveč le število družinskih članov. SODELOVANJE BRATSKIH OBČIN Izboljšati sodelovanje na gospodarskem področju Na prvi seji koordinacijskega odbora za sodelo- vanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo usklajeval in vodil aktivnosti v letu 1983 (potekale bcxlo pod nazivom Pregrada 83. saj je nosilec občina Pregrada), so ocenili izvedbo programa sodelovanja v letu 1982 ter dorekli program za prihodnje leto. Seja je bila v torek. 14. decembra v skupščinski dvorani v Ptuju. V uvodu je člane cxibora pozdravil predsednik občinskega sveta ZSS Edvard KupOič in jim predstavil gospodarski in družbeni trenutek obči- ne. Za tem so opravili konstituiranje ki>ordinacij- skega in drugih odborov. KcKirdmacijski odbor bo vizrekli priznanje in zahvalo vsem sodelujočim, še zlasti koordinacijske- mu cxllxiru letošnjih srečanj, ki ga je vodil Janko Mlakar. Sodelovanje bratskih občin je tako p)opol- noma doseglo namen, je pomemben prispevek h krepitvi bratstva in prijateljstva med narodi in nartxinostmi Jugoslavije. V drugem delu ptujskega sestanka in srečanja so dorekli program sodelovanja v letu 1983. Tako se lxxio skozi leto v vseh enajstih občinah zvrstik številne prireditve, srečanja, pogovori, izmenjave izkušenj in gospodarskem in družbenem področju. špt>rtna tekmovanja ob srečanjih delavcev, skratka — pestro in bogato, vendar v skladu s sedanjim gospcxlarskim trenutkom. V sodelovanje se bodo. tako kot letos, množično vključili vsi občani bratskih občin, od najmlajših do najstarejših. Sočasno s sejo koordinacijskega odbora sla se v Ptuju sestala odbora za sodelovanje mladih ter za informativno in dokumentacijsko dejavnost, ki sta članom koordinacijskega odbora za tem poročala o programu in ugotovitvah. Dogovorili so se. da lxxlo seje odborov v prihodnje v istem času in v isti občini. I kotar France Popit v Petoviji Minuli teden, v četrtek, le France Popit, — član predsedstva CK ZKJ obiskal nekatrre temeljne organizadie sestavljene organizacije Emona Ljubljana. Na krajšem obisku je bil tudi v Kmetijskem kombi- natu Ptuj tozd Petovia. Z zanimanjem si je ogledal delovni proces predelave vrtnin, v poznejšem pogovoru z eostitelji pa je bila beseda o uspehih in težavah predelovalne živilske industriie.opridobivanju novih obdelovalnih površin ter nasploh o kmetijski problematiki. JB France Popit na obisku v živilsiu indostiip Petovia Ptuj Ustanovili občinsko skupnost za ceste V skladu z novim zakonom o cestah so v sredo, 15. decembra delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev na 1. seji ustanovili skupnost za ceste občine Ptuj. Istočasno je prenehala obstajati dosedanja lokalna skupnost za cestne. Ustanovitelji občinske skupnosti za ceste so vsi uporabniki ter podjetje za vzdrževanje cest, to delo bo odslej opravljalo izključno cestno podjetje Maribor tozd za vzdrževanje cest Ptuj. Delovnih organizacij in skupnosti, ki bi morale pristopiti k podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti je v ptujski občini 256. podpisalo pa ga je doslej le 88, vendar predstavljajo podpisniki večino delovnih ljudi ptujske občine. Seveda morajo tudi vsi ostali raz- pravljati o podpisu samoupravnega sporazuma, med tistimi, ki tega doslej še ni.so storili je največ osnovnih šol, vrtci in nekaj krajevnih skupnosti. Skupnost za ceste občine Ptuj je torej ustanovljena. Poleg doseda- njih 477 kilometrov lokalnih cest, prejme občina v vzdrževanje dodatnih 166 kilometrov regionalnih cesL Zaenkrat še mznano, koliko sredstev bo prejela občinska skupnost od republiške skupnosti za ceste. Ker dose- danja lokalna skupnost za ceste ni imela takorekoč nobenih razpolo- žljivih sredstev, ampak celo precejšnje dolgove in ker tudi nova skupnost nima tKimembnejših stalnih virov za dotok sredstev je uspešnost go- spodarienja s cestami postavljenapod velik vprašaj. Za začetek je rešena le samoupravna organiziranost občinske skupnosti za ceste, najpo- membnejše — materialno vprašanje pa še ni blizu končni rešitvi. JB Svečanosti ob dnevu J LA Odbor za pripravo prireditev ob 22. decembru dnevu JLA pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj je na svoji seji. 6. decembra 1982 sprejel program obiskov predstavnikov JLA. ZZB NOV, ZSMS, TO in ZRVS po osnovnih šolah. Obiski so potekali 15., 16. in 17. decembra. Pionirji so povsod pripravili bogate kulturne programe, zelo živahno pa so se vključili tudi v pogovor s predstavniki. Ure, ki so bile namenjene za razgovor so bile skoraj prekratke, pionirjem pa nikoli ni zmanjkalo besed za tega ali onega predstavnika. JH ZBOR ZDRlpVEGA DEU SO PTiU Živahno, splošno pa tudi enostransko Seje zbora združenega dela skupščine občine Ptuj. kije bila v sredo. 15. decembra popoldne, se je udeležilo 80 odstotkov delegatov. O večini točk dnevnega reda je bila živahna razprava, ki je žal zahajala v splošnost. v nekaterih primerih pa tudi v obrambo posamičnih interesov. V razpravi o informaciji o uresničevanju družbe- no ekonomskega razvoja občine Ptuj v 9 oziroma 11 mesecih letošnjega leta so se delegati iz nekate- rih temeljnih organizacij zavzemali za bolj učinko- viti izvoz, ne pa izvoz za vsako ceno. Izvažajmo tisto, kar ima v tujini ceno. ne pa izvažati pod ceno. Gre torej za selektiven izvoz, zato bi se morali bolj poglabljati v razmere na svetovnem tržišču in bdeti nad tem. da ne bomo izvažali substance (osnove). Taki splošni razpravi in dajanju lekcij »kako bi morali« lahko pritrjujemo kjerkoli, vendar ostaja le pri besedah. Bolj zanimivo bi bilo. če bi delegati iz TOZD in delovnih organizacij, ki uspešno izvažajo na konvertibilno tržišče, s konkretnimi primeri predočili ostalim delegatom, kako so pristopih k selektivnemu izvozu, kako so ta izvoz napravili bolj učinkovit in podobno. Nasprotno pa je bila razprava o predlogu odloka o prenehariju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za območje zazidalnega načrta Toplice zelo konkretna in prav v tej kon- kretnosti so se skrivali tudi p<^)samični ali parcialni interesi, sicer pod krinko prizadevanj za varstvo kmetijskih zemljišč. Kljub temu je bil odlok sprejet z veliko večino, od 44 navzočih delegatov .so 4 glasovali proti, 1 pa seje glasovanja vzdržal. Tudi v razpravi o predlogu odloka o plačevanju pnspevkov za financiranje programov SIS s področja družbenih dejavnosti, ki bi ga naj sprejeli po hitrem ali skrajšanem postopku, se je razvila polemična razprava, kije posegala tudi v vsebino programov osnovne dejavnosti posameznih inte- resnih skupnosti, njihovo organiziranost, zakaj povečanje prispevnih stopenj za skupno 0,78 % in podobno. Sele po izčrpnih obrazložitvah, da odlok sprejemamo samo za tiste, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in liste, ki niso podpisniki tega sporazuma (zasebni delodajalci), je bil tako sklep o skrajšanem postopku kot sam predlog odloka sprejet z veUko večino, proti je glasovalo 10 delegatov, brez vzdržanega glasu. Več vprašanj je bik) tudi v zvezi z osnutkom odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora- čunu občine Ptuj za letošnje leto. vendar je bil osnutek odloka sprejet z ogromno večino. Deleo^- lom je bilo tudi naročeno, da naj gradivo zadržijo, saj jim bo služilo še na naslednji seji, ko bo obrav- navan predlog tega odloka. Tudi to je gospodama p>oraba in raba papirja. Obširna razprava je bila tudi o problematiki zaposlovanja v občini Ptuj. Vsebinsko dobro jripravljeno gradivo je v razpravi dopnjlnil s conkretnimi podatki glede sprejemanja pripravni- kov, pogodbenega in nadurnega dela še družbeni pravobranilec samoupravljanja. Dimče Stojčevski, občinski svet ZSS Ptuj pa je predložil še stali.šča sindikatov do tega problema. Po razpravi je v enem od sklepov zbor združenega dela zadolžil samoupravne organe v združenem delu. da obrav- navajo informacijo o problematiki zaposlovanja skupno s stališči občinskega izvršnega sveta in sveta ZSS Ptuj ter podvzamejo ustrezne ukrepe z i uresničitev stališč. K ostalim točkam dnevnega reda ni bilo vsebin sko pomembnejših vprašanj in so bili predlagar sklepi sprejeli soglasno. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 23. december 1982 - TfiDNIK Priprave na kurenotvanje 83^J|| Sprejet osnovni program prireditve Odhur /a pripiavo kurcniovanja iš3, ki ga v glavnem scslavljaio predstavniki folklornega in turističnega društva Ptuj, predstavniki nekaterih organizacij in skupnosti, je že krepko prijel za delo. Sprejel je program organizacijskih, vsebinskih in tehničnih priprav na to največjo folkorno-iurislično prireditev v ptujski občini. Odbor pa je za lažje delo imenoval tudi osem delovnih komisij; letos prvič tudi komisijo za turistično propagando. V okviru programa osrednje prireditve sta tudi dve spremljajoči prireditvi in sicer nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ki bo 8. januaria 1983 in kmečka gostija, ki bo 29. januarja 1983, seveda, če se bo prijavil mladi par. Perchtc i/ Avstrije na kurentovanju v Ptuju Foto: I. ti: r Odbor sc zaveda, da bo letos, glede na to, da še vedno ni rešeno \i'rašanje financiranja prireditve, zelo težko zbrati potrebna sredstva. Veliko zalo pričakuje od častnega odbora, ki letos šteje 31 članov; predsednik odbora pa je Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptui. Osnovno delo pa bo na komisiji za finančna vpra.šaiija. V kratkem bo odbor poslal vsem, ki so že doslej sodelovali na prire- ditvi in tudi drugim, prošnjo /a pomoč v finančnem smislu, poleg tega pa tudi vabilo za sodelovanje na prireditvi. Kiirentovanje 83 bo, !3. februarja 1983, na njem pa bo sodelovalo če/ 20 foklornih skupin iz Slovenije in drugih republik ter iz zamejstva. MG POTREBE PO OBRTNIH LOKALIH V PTUJU F'ri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj imajo več kot 'i'' zahtevkov za dodelitev poslovnih prostorov za opravljanje obrtnih . nosii. Razvrstitev pove, da je od tega 15 zahtevkov za go.stinske ie, 3 zahtevki za prvo skupino deficitarnih dejavno.sti (šivilja, krojač, u;r) in 4 za drugo skupino detlcitarnih obrtnih dejavnosti.(RTV servis, loge) in tapetnik). V preteklem letu pa je bilo dodeljenih 5 poslovnih prostorov in sicer popravilo in montažo smuči, za tapetništvo, frizerstvo-dva lokala, v ;■<'■;■ sivo. Letos pa so bili dodeljeni trije poslovni prostori , eleKtiuirišialaler.stvo in popravilo medicinskih Za dodcljevanje-posiovnih prostorov za potrebe obrtne dejavnosti je Kupnosti imenovan poseben odbor za gospodarjenje in družbeno oč, v katerem je tudi predstavnik obrtnega združenja" Ptuj. Pri m delu odbor uporablja predvsem naslednje akteoziroma predpise, so: dolgoročni program aktiviranja lokalov v starem delu mesta, leni dogovor o varovanju in usmerjeni prenovi kulturno- iovinskega jedra mesta Ptuja in izhodišča o prenovi mestnega jedra >ma idejne načrte o prenovi posameznih mestnih predelov, in sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptui. , MG V TRETJEM MANDATU NIČ NOVEGA Tudi v tretjem mandatu delegatskih skupščin je udeležba delegatov na sejah skupščine na robu sklepčnosti. Zakaj? I^a to vprašanje so si poskušali odgovoriti člani skupne komisije za delegatski sistem izobraževalne, kulturne, razi- skovalne, skupnosti otroškega in socialnega varstva ter telesno kulturne skupnosti, na zadnji seji. Navedene skupnosti so v tem mandatu sklica- le že dve ali tri seje skupščin, določene kon- ference delegacij pa še vedno niso zagotovile udeležbe svojega delegata na niti eni seji. Težko je verjeti, da se te konference delegacij še niso utegnile konstituirati, od meseca aprila, ko so bile volitve. Težko je tudi verjeti, da se or- ganizacije združenega dela in krajevne skupno- sti, ki se iz zapisnika v zapisnik pojavljajo kot koiilcrcnce delegacij, ki na seji skupščine niso imele delegata, še niso vprašale, kaj dela temelj- na oziroma konferenca delegacij? Kaj delajo samoupravni organi in družbeno politične or- ganizacije v teh okoljih? Vprq[šanja, ki se kot jara kača vlečejo že skozi tri mandate. Odgovo- re nanje pravzaprav sploh ni težko najti, preo- bsežna gradiva, nerazumljiva gradiva, neustre- zen čas sklicevanja sej skupščin, da sc kon- ference delegacij ne sestajajo in podobno. Ven- dar dosedanje izkušnje kažejo, da so to le izgo- \ori za nedelo temeljnih delegacij, neustreznih ptigi.^jev dela delegacij, ki so prepuščene same sebi in ne nazadnje ali pa celo le zaradi neod- goNornosti posameznih delegacij, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki so ustanoviteljice samoupravnih interesnih skupnosti. Z ustanovitvenimi akti so prevzele vrsto dolžnosti in pra\ic, ki jih nočejo, ne želijo ali ne znajo izvajati. Osnutki poslovnikov o tlclu skupščin in njihovih organov navedenih skupnosti so v javni razpravi že od meseca ma- ja, pa vse do danes nanje ni bilo niti ene pripombe, čeprav so to akti, ki bi naj zagotovili dejanski vpliv vsake od u.stanoviteljic na posameznem področju družbenih dejavnosti. Problem pa ni samo v skupščinah, tudi or- gani skupščin zasedajo na robu sklepčnosti. Ne- kaj posameznikov je, ki se niso udeležili še nobene od sej organa katerega člani so. Z iz- volitvijo v delegacijo so sicer prevzeli tudi pra- vico in dolžnost opravljanja katere od funkcij v skupščini skupnosti. Vendar, kot kaže jih to ne prizadene niti v smislu p>ravil o lepem vedenju, da bi predsednika posameznega organa obvesti- li, da jih ne bo na sejo oziroma, da ne želijo sodelovali v organih skupščin iz kateregakoli v/roka. Skupna komisija za delegatski sistem je zadolžila predsedstva posameznih skupščin, da skličejo vse člane organov skupščin in se z njimi pogovorijo o njihovem nadaljnjem stxlelovanju v organih. Jsl tiste člane, ki ne nameravajo sodelovati, pa na njihova mesta izvoliti druge delegate, finako velja za konference delegacij, ki še niso niti enkrat delegirale delegate na zasedanja skupščin. Predsedstva so se dolžna pogovoriti tudi z vodji konferenc in vodji temeljnih delegacij. Ob spremljanju dela delegacij in konferenc delegacij pa se vse bt>lj kaže potreba po neneh- nem izobraževanju delegatov in pravočasnem ter predvsem celovitem informiranju delegatov. Slednje bi bilo mogtKe zagotoviti le z ustanovit- vijo IN DOK centra v občini, o katerem sicer že nekaj let govorimo, ugotavljamo njegovo upravičenost, vendar žal ostaja vse le pri bese- dah. N. B. Z znanjem oboroženi smo nepremagljivi Izobraževanje in redno preverjanje vojaško strokovnega znanja je stalna naloga članov Zveze rezervnih vojaških starešin v obsežni verigi obrambnih priprav, v kateri so rezervne vojaške starešine pomemben člen. S tem na- menom je občinska konferenca ZRVS Ormož pripravila in izvedla občinski taktično-orien- tacijski pohod, ki je po vsebini obsegal preve- rjanje znanja o SLO iij DS, o topografiji, tak- tično nalogi, .streljanje, omogočal pa je tudi preizkus telesnih sposobnosti za izvedbo kon- kretnih nalog na terenu. Udeleženci pohoda, člani krajevnih organi- zacij ZRVS občine Ormož, so se pomerili v ekipni konkurenci, vsaka ekipa je štela pet članov, vsak je tekmoval v vseh disciplinah, poleg tega pa so rezultati šteli tudi za posa- mično konkurenco. Preizkus znanja s področja splošnega ljudskega odpora je obsega! teme: inobilizacija v različnih razmerah, diverzaiit- .skodejsivovanje in partizanski način bojevanja v pogojih splošne ljudske obrambne vojne. Streljanje z vojaško puško so izvedli na streli- šču, ki so ga posebej za to priliko improvizirali v lagunah pri Tovarni sladkorja, saj v Ormožu ni urejenega strelišča. • Splet nalog s področja topografije in taktike so tekmovalci opravili med pohodom na vsaki izmed petih kontrolnih točk. Taktično-orien- tacijski pohod je bil speljan na območju kra- jevne skupnosti Ormož, pot pa je bila dolga približno šest kilometrov, ki so jo tekmovalci prehodili s pomočjo karte, busole in nekaj skopih podatkov o poti. Ob razglasitvi rezultatov so bili organizatorji pohoda zadovoljni, le neudeležba nekaterih ekipje kaplja grenkobe ob dobro pnpravjenem in ravno tako izpeljanem taktično-orientacij- skem pohodu. Pokal in diplomo zmagovalne ekipe jc prejela peterica iz krajevne skupnosti Ormož, med posamezniki pa je dosegel na- jboljši rezultat Marjan 5pacapan, sicer član krajevne organizacije ZRVS Ormo?. Ob zaključku jc predsednik občinske kon- ference ZRVS Ormož, Aleksander Stampar povdaril. da bi pohod zagotovo ne bil tako uspešen, če ne bi bilo že od priprav pohoda tvornega .sodelovanja z občinskim štabom TO, družbenopolitičniiiii organizacijami, oddel- kom za ljudsko obrambo občine Ormož in s krajani krajevne skupnosti, skozi katero je te- kla pot orientacijsko-taktičnega pohoda. Besedilo in posnetek: Miran Fišer Člani zmagovalne ekipe krajevne organizacije ZRVS Ormož Med reševanjem taktične naloge... Vsem delavcem omogočiti topli obrok v sredo je bil posvet komisije za družbeno prehra- no, ki deluje pri občinskem sindikatu, skupaj s člani komisije iz OZD AGIS, TGA, PP, KK, TOZD Halo- ški biser, Kolodvorska restavracija, TOZD in TOK Gozdarstvo Ptuj ter TOZD Elektro. Glavna točka dnevnega reda je bila problematika družbene prehrane v oreanizacijab združenega dela in delovnih skupno- stih. !;de!c/enci posseta so bili mnenja, da bi bilo po- o nuditi vsem delavcem topli obrok, predv.sem p; n, ki opravIjajo težka fizična dela. Prav tukaj p.: pojavi največji problem, sa} prav tem delavcem po večini ne moremo nuditi ustrezne prehrane. Običajiu jc tako, da si delavci prinesejo hrano s seboj, ki so si j. pred tem nabavili sami ali pa dobijo mrzle obrokt Tem delavcem, kot so npr. vinogradniki, gozdarji, de lavci na železnici, vsi ki delajo na terenu, enostavno toplih obrokov ne morejo zagotovili. Prisotni so bili mnenja, da skupinam ali trojkam, kot jih imenujejo ne morejo dostaviti toplega obroka~iz ve* vzrokov, predvsem pa bi pri :,'m nastali večji finančni stroški. V Kmetijskem kombinatu menijo, da bi vsem de- lavcem težko zagotovili topli obrok, predvsem tistim, ki leto in zimo delajo v vinogradih. Sicer imajo kuhi- njo v Podlehniku in en delavec raznosi ta obrok. Raz- mišljajo tudi o novi gradnji kuhinje v Zavrču, toda sprašujejo se, kje bodo dobili finančna sredstva, da bodo ob gradnji pokrili vse nastale stroške. Od 180 vi- nogradniških in sadjarskih delavcev, kolikor jih je za- poslenih, dobiva topli obrok le 50 delavcev, ostali pa prejemajo merkatorjeve bone. Tudi gozdarskim delavcem je nemogoče priskrbeti topli obrok. Kajti delavci so tai>IX"legat Lujzek«, »Kratke novice«. »V spomin« itd. 7. stran: KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - sestavki s F>odročja dejavnosti kulturnih institucij, šol. zavodov, organizacij in društev, feljtoni v nadaljevanjih, zlasti s tematiko iz NOB ipd. 8. stran: NAŠI DOPISNIKI — prispevki številnih dopisnikov iz dela in življenja v posameznih krajkh, društvih, izmenično tudi »Mladi dopisniki«. »Gremo na delo«, »Mi brigadirji«. 9. stran: TELESNA VZGOJA IN ŠPORT — poročanje o vseh pomembnejših športnih dogajanjih na našem območju, aktivnosti na področju telesne kulture, delo telesno-vzgojnih in športnih društev, tudi komentarji in polemike s tega področja. K), stran: ZA RAZVEDRILO — v podobni obliki kol doslej. 11. stran: OGLASI IN OBJAVE — uradni razpisi, obvestila, mali oglasi. TV spored, zahvale in osmrtnice ter druga sporočila in reklame. 12. stran: RAZNE AKTUALNOSTI IN ZANIMIVOSTI, prometna vzgoja, črna in osebna kronika ter druge zadnje novice. kadar bodo informativne strani Tednika, glede na obseg Ura- dnega vestnika, drugih prilog, reklamnih sporočil in čestitk pred prazniki in podobno, obsegale več kot 12 strani, bodo uporabljene pagine. navedene za strani 4 in 5. dodatno pa še. upoštevajoč vsebino sporočil, pripravljenih za javnost: IZ NAŠIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. DELO DRUŠTEV, NAŠI KRAJI IN LJUDJE, NAŠI DOPISNIKI (mladi dopisniki) in podobno. DOMAČA RAST bo izhajala mesečno enkrat na 2 straneh: 1. stran: Pesmi in proza domačih avtorjev ter fotografija meseca, 2. stran: nadaljevanje romana »Zamujena življenja«. URADNI VESTNI K občin Ormož in Ptuj bo izhajal praviloma enkrat mesečno. DELEGATSKA GRADIVA IN DRUGE PRILOGE — po potrebi in interesu naročnikov. DRUŠTVO GOJUajEV MALIH ŽIVALI PTUJ Tudi tokrat je razstava uspela člani društva gojiteljev malih živali iz Ptuja .so tudi tokratno tradicionalno razstavo pasem- skih malih živali, golobov in okrasne perutnine dobro pripra- vili. Zanimanje zanjo je bilo izredno veliko, saj si jo je v dneh od 17. do vključno 19. decembra ogledalo več ti-soč Ptujčanov in okoličanov. Po ogledu razstave smo k razgovoru povabili novega predsednika društva, magistra Alfreda Merca. Da bi dobili bolj jasno predstavo o zgodovini obstoja tega društva, smo najprej Predsednik društ>a gojiteljev ma- lih živali. Alfred Mere. želeU zvedeti kako je bilo na samem začetku. O tem jc pove- dal: »Društvo gojiteljev malih živa- li je bilo ustanovljeno 22. decem- bra 1974. ustanovili pa sta ga golobarska in ptičarska sekcija. Prav zaradi tega se je društvo ob ustanovitvi imenovalo društvo za varstvo in vzgojo ptic in okrasnih golobov Ptuj. Že leta 1975 so takratni člani pripravili prvo razstavo, na kateri so številnim ljubiteljem prikazali zanimive primerke ptic, ter okrasnih in športnih golobov-pismonoš. Leta 1976 so se k društvu priključiU še gojitelji kuncev, še istega leta so člani pripravili zanimivo razsta- vo ptic. golobov in kuncev. Leta 1977 je prišlo do korenite reorga- nizacije društva. Ptičarska sekcija je ustanovila svojo društvo za varstvo in vzgojo ptic. Ostali člani društva pa .so se na letnem zboru odločili, da preimenujemo društvo v društvo gojiteljev ma- lih živali Ptuj. Tudi sedaj delujejo aktivno tri Za «:krbno pripravljeno razstavo je biio veliko zanimanje. sekcije in sicer za kunce, za golobe in za perutnino. Trenutno nas je včlanjenih 45 rejcev iz različnih krajev občine. Do .sedaj .smo pripravili že 4 samostojne društvene razstave pasemskih malih živali. Ptujčani pa se gotovo spominjajo satnostojne republiške razstave pa.semskih malih živali, ki jo je leta 1980 Uspešno pripravilo naše društ- vo.« V domu krajanov KS Ivan Spolenjak na Bregu ste tudi letošnjo razstavo društva dobro pripravili. Kaj pravzaprav želite doseči s temi tradicionalnimi letnimi razstavami? »Konkretno smo z leto.šnjo, pelo društveno razstavo želeli prikazati občanom naše uspehe vzreje v enoletnem obdobju. Tisti, ki razstave redno spremlja- jo, so lahko opazili bistvene spremembe. Glavni namen raz- stave pa je seveda ohraniti ljube- zen do pasemskih malih živali in nasploh do živalskega sveta, hkrati pa želimo s tem pritegniti čimveč občanov h gojitvi malih živali. Nesporna je ugotovitev, da si zadnja leta gojenje malih živali utira pot v sodobni svet. pa ne le iz ljubiteljskega, ampak predvsem iz gospodarskega stali- šča. Kvaliteta mesa mladega kunca je takorekoč neprimerljiva in pravgotovo ne zaostaja za me.som telet in po.strvi.« Vaše magistrsko delo ste opra- vih prav na podlagi raziskav o kvaliteti kunčjega mesa. ste prišli še do kakšnih pomembnejših ugotovitev? »Žal je premalo ljudi, ki bi vedeli, kako kvalitetno in visoko- vredno je meso kuncev. Po- membno je, da vsebuje izredno visok odstotek beljakovin žival- skega izvora. V mojih raziskavah sem ugotovil, da vsebuje kunčje meso do 23 in še več odstotkov beljakovin in le 4 do 5 odstotkov ma.ščob. Na kuncih ekstenzivne reje pa sem ugotovil, še nižji odstotek, katerega srednja vred- nost je nekje 1,6 odstotka. Kunč- je meso je zelo pomembno tudi z dielskega stališča. Poleg nizkega od.stotka ma.ščob. vsebuje tudi izredno nizek odstotek holestero- la, zato je zelo pomembno kot dietska hrana za bolnike, ki bolujejo za diabetesom ali slad- korno boleznijo, za bolnike, ki bolujejo na ožilju (arteriosklero- za) in za bolnike, ki bolujejo za orikozo, torej za bolnike, ki imajo preveliko količino sečne kisline. Skratka velike možnosti so za koristno in zdravo prehrano s kunčjim mesom. Žal pri ljudeh še konzumacija tega mesa ni v navadi, morda obstaja zmotno mišljenje, da je kunčje, ali zajčje meso kot pravi- jo, manj vredno, ali pa. da naj bi to biia hrana nekega nižjega sloja ljudi. V bistvu pa je popolnoma drugače, saj obstajajo strokovne ugotovitve, da je kunčje meso visokovredna. lahko tudi dietna beljakovinska in izredno okusna hrana.« Pravgotovo pa gre pri gojenju kuncev z^ dvojno korist. Razen okusnega mesa, ima svojo vred- nost tudi krzno, kajne? »Tako je, saj poznamo več pasem kuncev. Razeniega. da jih delimo na velike pasme, srednje in male pasme, jih delimo še na mesne pasme in krznaše. Ce bi oblem je krzno prav- gotovo dragocenejše.« M. Ozmec jleža v občini Slovenska Bistrica z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim je v letošnjem letu uspelo zmanjšati odstotek bolniškega staleža. Kljub temu. da znaša to zmanjšanje samo za en odstotek, je to že dosežek v današnjern času, ko drugje še vedno beležijo porast bolniškega staleža. V bistriški občini ugotavljajo, daje v letošnjem prvem polletju vsaki dan izostalo izdela zaradi bolezni okoli 350delavcev. kar znaša 3.65 odstotka vseh zaplniških v trajanju nad 30 dni. Po vsej občini so prav v zadnjem času uspeli mnogo bolje organizirati zdravstveno službo. V večini zdravstvenih postaj, kjer tega še niso imeli, so uspeli zaposliti stalnega zdravnika. V največji delovni organizaciji v IMPOLU Slo- venska Bistrica pa že vrsto let uspešno deluje zdravstvena ambulanta. Vsa ta spoznanja, predvsem pa prizadevanja širšega kroga zdrav- stvenih delavcev m odgovornih v delovnih kolektivih, so v lett)šnjem letu prinesla zmanjšanje bolniškega stalež.a. S tem je dosežen tudi osnovni cilj. da blniški samo zares bolni in da bixiozzmanjšanjem staleža bolniške doseženi tudi ugcxinejši rezultati gospodaijenja v delovnih k ■' ■ in drugih sredinah. Viktor Horvat 6 - IZ IMASIH KRAJEV 23. december 1982 - tednik Dober denl Ker se kak zgleda srečuvlemo zodnjič v toten leti, bi van rad vsen po vrsti, vsokemiposebej no vsen skupajpovošča srečno, zdravo, veselo, ne preveč droga no uspešno delovno leto 1983. Kaj van naj še drugega želin? Tudi to. da bi uspešno opravljali svoje delegatske dolžnosti no funkcije no, da bi vse tisto za kaj se dogovorimo no samoupravno sporazumemo tudi uresničili. Predvsem pa to, da bi manj gučali no večkrot v roke plunili na svojih delovnih mestih. Provijo. ke de leto, ki je pred nami gospodarsko še boj zamotano no fmeino. Stabilizacijskih nalogje lejko. ke mo jih mogli vsi z obema rokama za rep prijeti ne pa samo božati no jomrali, da so vsega drugi krivi. Vsoki naj pomete pred svojin pragon, rokave gor zasuče no pošteno dela in živi. Če toga nemo naredli, de se stabilizacija v poslabšalicijo spremenla. To pase seveda ne sme zgoditi. Saj ven, ke si eni zdaj ob tem mislite, kaj nan te toti Lujz nekšne novike deli no litanije moli, kijih itak vsoki den v cajtngah štejemo no po radiu in televiziji poslušamo. Pa vete, to neje hec. Cajti so resni. Neje v krizi samo našo gospodarstvo. Tudi boj razvite držove od naše, so v gospodarsken zosi, da ne rečen dr... (Zodjetričrkesisamifcojpripišite.) Jaz sen meja v mislih Drovo. če ste si vi kcg boj smrdljivega mislili, te pa ste pokvarjeni. No ja, malo heca more biti tw£poleg, saj smrtna resnost v težovah še bolj škodi kak pa hasne. Kje pa bote novo leto pričakali? Mija z mojo Mico sma sklenila, da boma si kar duma malo svinjske no vinske sedmine privoščila no tak dugo televizijo gledala, ke ta se opulnoči cengara na vuri eden gor na drugega spravla. PotU ma še mija tak naredila, kupice vzdignola no iz storega v novo leto prestopila. Pisala nam je hčer Jula, da de z Dojčlanda na obisk prišla Drugo leto se misli za stalno domu vrnoli no začeti z možon hišo no stalepoprovlati. Toga bi se z Mico še rada včakala, da bi vidla kak de to zglednolo. Te pa srečno no rut svidenje drugo teto. Vaš LUJZEK KS GORiŠNICA Zadovoljni z letošnjim delom v krajevni skupnosti Gorišnica, v kateri je 11 vasi, so letos pri uresničevanju letn^ piosmma. dela dosegli ogromne uspehe. Kot je povedal tajnik KS, Dušan Bezjak, so svoje načrte presegli in dejansko uresničili dveletni program razvoja krajevne skupnosti. Za to gre zahvala krajevnim funkcionarjem in pa seveda vsem krajanom, ki so za razvoj krajevne skupmosti prispevali v denarju in s svojim delom. Leto 19^2 si bodo posebg zapomnili krajani obdravskih vasi: Male vasi, Muretincev, Gajevcev, FOTmina in Placarovcev, ki so v dneh pred praznikom republike dobili te^o {»ičakovano vodo. Skupno je vodo dobilo okrog 300 go^pocfinjstev. Problem vode v obdravskih vaseh ni od včeraj, prebivalci obdravskih vasi so ga čutili vse od začetka gradnje hidrocentrale Formin. V krajevni skupnosti so opravili tudi vrsto drugih nalog, ki so pomembne za delo in življenje krajevne skupnosti. Trenutno pa v naselju Tibolci asfaltirajo cesto v doESni 2 kilometrov Sredstva zanjo so v celoti prispevali krajani tega nasdja. ki so se obvezali za 5-odstotni samoprispevek za obdobje dveh let. Vaščani Zamušanov pa bodo v kratkem dobili tudi prodajalno, za katero so sami uredili prostore v zadružnem domu, opremo in vse ostak) pa bo prispevala MlP-ova temeljna organizacija Mak>prodaja. Rezuhati uresničevanja razvojmb načrtov v KS Gorišnica so dokaz, da je s skupmim, predvsem pa prizadevnim ddom moč, tudi v težkih časih, reševati razvojne probione in to tudi za daljše časovno obdobje. MG OBISKALI so UPOKOJENCA Osnovna organizacija sindikata pri Cestnem podjetju, temeljni organizaciji za vzdrževanje cest v Ptuju pripravlja srečanje svojih upokojenih delavcev. Ker se Martin Petrovič iz Repišča 6 v krajevni skupnosti Leskovec srečanja ne bo mogd udeležiti, so ga obiskali na njegovem domu predsednik osnovne organizacije Stanko Rogina, član izvršilnega odbora Ivan MatjaSč ter Franc Veit. Poleg pozdravov in dobrih želja vseh članov ddovnega kolektiva so mu ob tej priložnosti izročili skromno darilo. Martin Petrovič Jr bil gosto« nlo vr«l Martin Petrovič je 21 let ddal pri cestnem podjetju, po 37 letih dela je bil upokojen leta 1960. Od operadje pred dvema letoma je priklenjen na posteljo. Kot je povedal v živahnem pogovoru, si krajša čas z branjem, zato so mu predstavniki sindikata cMjubiU knjige in njihov interni časopis, da bo tako bodinj- stva prispevala po 33 tisoč dinar- jev. To so precejšnja sredstva, poleg tega pa dokaz, kako močno so si prebivalci tega dela krajev- ne skupnosti želeli in kako so potrebovali urejeno cesto. Skupno oceniti in načrtovati delo v naslednjih dneh se bo sestalo predsedstvo KK SZDL Kidrčevo in obravnavalo nekatere aktualne probleme pri delovanju krjevne konfe- rence, še predvsem pa krajevnih odborov SZDL ter nekaterih društev in organizacij. Nujno bo treba ugotoviti vzroke sedanje neaktivnosti in nezainieesii nosti mladincev za delo v svoji organizaciji. Na eni od sej predsedstva K K SZDL je bil med drugim sprejet tudi sklep, da morajo vsi krajevni odbori SZDL na svojem območju sklicati vse predstavnike društev in organizacij ter nato skupno pripraviti poročilo o dosedanjih aktivnosti in o bodt>čih smernicah njihovega dela. Žal se je doslej tega problema lotil samo KO SZDL Njiver- ce in dostavil K K SZDL poročilo, medtem ko je ostalih nekaj KO SZDL to smatralo menda le zgolj za formalnost in tega še do danes ni opravilo. To velja za KO SZDL Kidričevo. Apače. Kungota in Stmišče. Ali je resnično v teh KO vse v najlepšem redu? Že tako otežkočeno in trenutno zastalo delo po še vedno nelogičnem odstopu dosedanjega predsed- nika KK SZDL Kidričevo, se sedaj tak način dela občuti tudi v vaških odbtuih SZDL. Prav gotovo je večkratna menjava predsednikov K K SZDL v Kidričevem v mnogočem doprinesla k temu. da stanje trenutno ni tako kot bi moralo biti. Zanimivo je tudi to. da se v sedanje mrtvilo v delu SZDL zanimajo tudi taki, ki jim je dosedanje delo v SZDL bila deseta briga. Ne bi bilo odveč nekatere od teh pritegniti, da s praktičnim delom dokažejo, kako je treba. Prav gotovo bo treba čimprej napraviti korenite spremembe v K K SZDL in prav tako v KO SZDL v KS Kidričevo. O vsem pa bom podrobneje poročal po seji predsed- stva KK SZDL Kidričevo, ko bodo znana stališča 7J3i nadaljnje delo le družbenopolitične organizacije v KS Kidričevo. France Meško Kje so založeni vprašalniki in prijavnice? člani centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu občinske konference ZSMS rtuj smo se tudi v letošnjem letu odločili, da bomo organizi- rali izobraževalni obliki za mlade informatorje v osnovnih šolah in v osnovnih organizacijah ZSMS v srednjih šolah, krajevnih,skupnostih in organiza- cijah združenega dela. Z izobraževalnima oblika- Uia. SOLO .MLADIH PERES in NOVINARSKO ŠOLO. bomo pričeli po končanih zimskih počitni- cah, v začetku februarja 1983. V vse sredine mladih smo že v novembru poslali vprašalnike, s pomočjo katerih si bomo ustvarili sliko stanja na področju informiranja in izvedeh za imena tistih, ki pišejo v interna glasila in v sredslva Javnega obveščanja. Rok za vrnitev vprašalnikov m izpoU njenih prijavnic je bil 10. december, vendar smo do) tega dne dobili vrnjenih le petnajst (!), zato vas prosimo, da nam jih vrnete do konca leta. V mesecu decembru smo posneli prvo radij- sko oddajo, ki smo jo pripravili med udeleženci občinske mladinske politične šole. Dva člana centra se bosta udeležita seminarja v Krškem, ki ga od 24. do 26. decembra orioravlia renubliška konferenca ZSMS za mlade, ki delajo v centrih za mladinske delovne akcije ter v centrih za obvešča- nje in propagando. V januarju bomo z informatorji iz osnovnih organizacij pnpravili razgovor in se^dogovorili za . dopisniško mrežo, ki bo pogoj za redno, uspešno in kvalitetno delo pri izdaji glasila občinske konferen- ce ZSMS. 1. Hunjet V Cirkulanah pripravljajo kulturni večer Ob novolemih praznikih bo obiskalo svoje domove veliko delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, zato so v prosvetnem društvu »Franček Kozel <- Cirkulane skleniH. da bodo 2. januarja 1983 ob 15. uri prirediH kulturni večer za zdomce. Na prireditvi bcndo sodelovale sekcije društva, to je dramska in lamburaška sekcija z orkestrom odra- slih članov in mladinskim oz. otroškim orkestrom. V društvu deluje tudi pevski zbor in knjižnica. Kulturni večer pripravlja predvsem lambura- ška sekcija za vse tiste svoje člane in občane, ki soji kakorkoli pomagali pri nabavi novih instrumen- tov, ki so plačali članarino in prejeli članske. izkaznice. Vsi ti bodo imeh prost vstop na priredi- tev, vendar morajo imeti s seboj izkaznico. Na prireditev vabijo tudi vse tiste krajane in občane, ki ljubijo glasbo in razvedrilo. Vsi ti se bodo lahko tudi prepričali- kaj vse zmoremo v našem društvu. Pripravljajo pester kulturni proaram. ki hn povezan z recitacijami in kratkimi skeči. s tambu- raškimi melodijam.!, petjem in še s čem. Prosvetno društvo »Franček Kozel« Cirkula- ne tudi želi vsem občanom v novem letu 1983. vejiko uspehov in' osebne sreče, z željo, da bi Se tesneje scndelovali! Na Polenšaku za varnost občanov h /a civilno zaščito na Polenšaku je v vsaki vasi '^nočju krajevne skupnosti ustanovil tri-članske iie, ki bodo do 25. dec-embra obiskale vse sta- li^-ka in gospodarska poslopja z namenom, da našim občanom kot svetovalci svetujejo kako pravil- no v-kiadiščin pogonsko gorivo, da ne bo nevarnosti ; nezavarovanih prenosnih električnih kci! In\. ki ludi pogosti povzročitelji nesreč. Člani kcimi'-ije so ludi člani gasilskega društva, ki ob tej priložnosij tudi ne pozabijo na dimne naprave, ki so še vedno pogosti povzročitelji požarov. Tudi kot kmetje moramo biti danes previdni pri kmečki mehanizaciji, posebno s traktorji, pri vžiganju po različnih slamnatih šupah in ob drugih lahko vnetlji- vih snoveh. Komisije so ,skoraj pri vseh gospodinjstvih naletele na razumevanje, saj so občani spoznali, da skrbijo za njiluno dobro in varnost njihovega premoženja ob raznih nesrečah. To je tudi lep uspeh članov civibie zaščite, ki so s tem tudi doprinesli svoj delež pri širje- nju družbene samozaščite med občani. Janez Starčič SLOVESNO ODPRLI NOVE PROSTORE 00 ZSMS VITOMARCI o nekaterih naših uspehih v tem letu smo že na kratko poročali, sedaj pa smo dosegli novo delovno zmago. Sprva je izgledalo neverjetno in nemogoče, toda za trdno voljo in složnost, v tem je moč, ni nič nemogočega. Mladinci OO ZSMS Vitomarci smo znova dokazali, da smo pripra>^jeni prijeti za vsako dcl(^ in na koncu tudi zmagati. V soboto, 1. decembra smo pokazali rezultate "svojega dela. Sknc-no smo odprli nove pro^-iore OO ZSMS, ki vmo jih preuredili v kletnih prostorih stare šole v Vitomarci h. Na slavnoMni seji, ki so se je udeležili pred- sednik krajevne skupnosti, sekretar SZDL. taj- nik krajevne skupnosti, ki je hkrati tudi naš mentor, sekretar OK ZSMS Ptuj. predsednik društva upokojencev, predstavnik strelske družine, gasilskega društva in množica mladin- cev ie zbranim spregovoril član predsedstva' IVAN ROJS. '..Smatramo, da nam je dolžnost ob otvoritvi mladinskega kluba naše osnovne organizacije ZSMS Viiomarci podati pregled delovanja in aktivnosti naše osnovne organizacije. To f)a že /aradi tega. ker tudi vsi mladinci niso seznanje- .ni. koliko truda in naporov je bilo vloženih zadnje čase v ureditev mladinskega kluba, v ureditev travnatega igrišča in v ostale dejavno- sti, kot so kultura, šport in družbenopolitično delo. Obenem nam jc dolžnost, da o svojem delovanju obširno poročamo tudi samouprav- nim-organom krajevne skupnosti in družbeno- r>olitičnim organizacijam. Dolgoletna žeUa se nam je danes uresničila. Dobili smo lepo urejene klubske prostore s pdročju še vedno padajo očitki: ..Brez veze brsajo žogo." Zal to ni resnica in mladini 'akšno obrekovanje škoduje. Podatki govorijo drugače in vsak izmed vas se bo lahko še danes v (O tudi prepričal. Pokali, ki krasijo naš pro- stor, dokazujejo, da to ni samo navadno brca- nje žoge, ampak je to pomembna športna dejavnost, ki zbližuje mladino iz različnih kra- jevnih skupnosti. Sigurno pa je največji uspeh športne sekcije osvojitev pokala Maršala Tita c*)čine PtUj za leto 1982 v malem nogometu, ki smo ga prejeli v trajno last in na katerega jc lahko ponosna cela krajevna skupnost. Prav ta- ko imamo naše člane v strelski družini, ki uspešno tekmujejo v občinski ligi. I>užbcno-politično dci-« naše osnovne orga- nizacije je vidno napredovalo, saj sodelujemo v vseh akcijah krajevne skupnosti: od vaje NNNP, volitev, pohoda v Mostje do ak- CTjc /birania samoprispevkov. V mladinskih Jtlovnih brigadah so v zadnjih letih iz naših vrst sodelovali šlirie člani. Trije člani so se udeležili zveznih mladinskih delovnih brigad in en član republiške mladinske delovne brigade. Občinske politične šole pri OK ZSMS Ptuj se udeležujeta dva mladinca. Se ta mesec pa steče ciklus predavanj iz delegatskega sistema in samoupravljanja. Na koncu ugotavljamo, da hrez nesebične podpore KS in DPO, ter njenih predstavnikov takšen uspeh ne bi bil možen. Zato jim /a pomoč in podporo še enkrat prisf- čna hvala. Obljubljamo, da bomo vestno izpolnjevali vse naše obveznosti in da se bomo borili za napredek krajevne skupnosti in se bomo pridru- žili vsaki organizirani akciji za dobrobit kraja in naših krajanov." Poleg predsednika Ivana Rojsa, so se nekateri mladinci posebej izkazali pri delu v OO ZSMS, tem je naš mentor Ivan Dvoršek podelil pohva- le. Brez pomoči in nenehne podpore ter sp<»dbujanja društev in organizacij ne bi zmogli Tako težkega bremena. Tem zaslužnim ljudem smo se se zahvalili s priznanjem oz. pohvalo. Oboji pa smo obljubili, da bo to sodelovanje še vnaprej tako tesno. Po končani seji smo šli v kletne prostore, kjer je sekretar SZDL Ivan Cucek slovesno prerezal vrvico. Sledil je ogled novih prostorov in kmalu so se na novem ple- sišču pojavili prvi pari. Ob tej delovni zmagi smo ponosni na svoje delo. vendar zdaj ne mislimo ostati brez dela, nasprotno. Potrudili se bomo, da bomo še vc-čkrai uživali sadove svojega dela. In kaj naj rečem na koncu. Pridite — poglejte — prepri- čajte se! D. Toš veC lesa v izvoz Podravje je na področju gozdarstva oziroma lesne predelave v desetih mesecih tega lela doseglo nič kaj spodbudne izvozne rezultate. Marles je na primer izpolnil le 49 odstotkov planiranega izvoza, ta pa predstavlja v njego- vem celotnem prihodku le 6.5 odstotka, so ugotavljali na ponedeljkovi seji člani medob- anskega sveta ZKS za Podravje Kot je dejal Milan Kneževič. predsednik republiškega ko- miteja za kmetijstvo, bodo v prizadevanjih za doseganje stabilizacijskih ciljčv potrebni tudi večji posegi v gozdove. Vendar je obenem p>o- trebno tudi vlagati vanje, da jih ne bi osiro- mašili. Do leta 1985 bi morali v Sloveniji doseči 40-odstotni izvoz, zato pa se morajo gozdarji in lesna predelava tesneje povezati. Posebno po- membno je pritegniti v skupna prizadevanja zasebne lastnike gozdov in prepicati nedovo- ljeno prekup9e\anie z lesom. Ponedeljkova sejaje bila v okviru priprav na januarsko problemsko konferenco o gozdar- stvu in lesni predelavi, sklepi te konference in stališča CK ZK Sbvenije pa bodo podlaga za izdelavo programa aktivnosti komimistov na tem fxxlročju. N Dobljekar tednik - 23. december 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 VREMENA RAZISKAVAM SE JASNIJO V občini smo na področju raziskovalne dejavnosti šele na začetku. Vlaganja v raziska- ve so skromna, občasna. Še vedno nismo uspeli ustvariti take družbene klime, ki bi spodbujala razvoj te dejavnosti in sooblikova- la zavest, za kar največjo izrabo rezultatov sodobne znanosti in lastnega znanja. Nosilno vlogo pri uveljavljanju raziskovalne dejavno- sti nosi gotovo občinska raziskovalna skup- nost, ki pa je v svojih prizadevanjih še vedno vse preveč osamljena. Občinska raziskovalna skupnost izvaja svoj lastni program šele v tem srednjeročnem obdobju. Ob pripravi srednjeročnih planskih dokumentov je bila velikokrat v zadregi, kaj vključiti v program, kakšne so resnične potrebe v občini, kakšne so dolgoročne usmeritve razvoja v občini . . . Zadnja štiri leta je poskušala zbrati podatke o potrebnih raziskavah v občini, v večjih organizacijah . združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, odziva takorekoč ni bilo. Po podatkih, ki jih je v zadnjih letih uspela zbrati občinska raziskovalna skupnost, raziskav v občini kot, da nismo izvajali, niti imeli želje, izvajati jih. Na srečo, temu ni bilo tako. Le odgovoriti na vprašalnik skupnosti se mnogim ni zdelo potrebno, čeprav so v teh letih bile opravljene mnoge raziskave. IJejavnosl občinske raziskovalne skupnosti je dolgoročna naloga. Njena usmeritev, da je potrebno k načrtovanju programov vključiti vse družbene sile, ki bodo programe načrtova- le dolgoročno in v skladu s potrebami, druž- be, pa tisti temelj na katerem je moč oblikova- ti zavest o potrebnosti raziskovalnega dela kot sestavnega dela stabilizacijskih prizadevanj. Daje temu res tako, je pokazal letošnji odziv organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti na vprašalnik skupnosti o raziskavah v letu 1983. Od 35, kolikor jih je prejelo vprašalnik, je nanj odgovorilo 10. Štirje imajo predloge za raziskovalne naloge, ki naj bi se izvajale v okviru programa občin- ske raziskovalne skupnosti. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo predlaga tri naloge: Amonjak kot silirni dodatek in njegov vpliv na povečanje beljakovinske vrednosti koruzne silaže. Siliranje trave z anorganskimi kislinami in Vključevanje mlade trave v prehrano prašičev pitancev kot beljakovinske komponente obroka. Delovna organizacija Pleskar predlaga raziskavo Uporabnost poliu- retanske trde izx)lacijske pene s sprej postop- kom za toplotno zaščito objektov. TOZD Volneni izdelki Majšperk načrtuje dve razi- skavi Primerjalna izbarvanja vrhunsko obde- lane volne »Superwash« in možnost zamenja- ve tujih vlaken z domačimi polyesternimi vlakni. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL pa predlaga raziskavo v zvezi s problematiko alkoholizma med zaposlenimi v občini in odnos organizacij združenega dela do tega problema. Predlogov za raziskave v letu 1983 torej ne manjka in pristojna odbora skupščine občin- ske raziskovalne skupnosti za pripravo pro- grama 1983 bosta imela težko nalogo. Zakaj, sredstev, da bi lahko vključili vse naloge, ni dovolj. Da pa vendarle predlogi ne bi ostali le na papirju, bo morala skupnost najti skupen ;jezik z uporabniki prek neposredne menjave dela in za nekatere od zavedenih raziskav poiskati možnosti financiranja tudi v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti. V pripravah na tretje leto tega srednjeroč- nega odboja v skupnosti ugotavljajo, daje bil storjen uspešen korak naprej pri uveljavalja- • nju raziskovalnega dela in mestu ter vlogi občinske raziskovalne skupnosti v odnosih svobodne menjave dela. N. B. BOLJŠI POGOJI ZA DELO PROSVETNEGA DRUŠTVA DESTRNIK Destrniška prosvetna dvorana je bila delno adpatirana pred leti, ko smo v tem delu Slovenskih goric praznovali občinski praznik. S časom pa je postajala vse bolj neurejena, brez prepotrebnih sanitarnih prostorov, gar- derob in drugega kar je z vselitvijo vrtca in male šole razmere še poslabšalo. Tudi skupni vhod v dvorano ni bil več primeren in tako so se prizadevni člani prosvetnega društva lotili pomembne organizacijske in delovne akcije. Na čelu s predsednikom Milanom Stegerjem so se skrbno lotili akcije in prvi rezultati so bili kmalu vidni. Načrt, ki so ga sprejeli na lanskoletni letni konferenci so začeli uresniče- vati spomladi letos. »Delo je dobro steklo,« pravi predsednik Milan Šteger in nadaljuje: »Poleg adaptacije dvorane smo se lotili še gradnje prizidka v dolžini 15x5 metrov s čimer smo pridobili klubske prostore, sanitarije, garderobe in drugo kar je nujno potrebno za delo druš|va. i V ta namen nam je krajevna skupnost odsto- pila 400 tisoč dinarjev, veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela. ki gre v prek 2000 piostovoljnih delovnih ur.« Seveda pa Destrničani z akcijo še niso končali. Čaka jih še delo v dvorani, ki zajema tudi menjavo oken in fasado. To delo bo steklo še to pomlad kar bo končno pripeljalo društvo do primerno urejenih delovnih pro- storov oziroma okolja v katerega bodo še raje zahajali njegovi člani in ostali krajani. Poleg tega pa so se v prosvetnem društvu Destrnik začele še nekatere druge aktivnosti. Mednje sodi vsekakor priprava prve letošnje gledališke predstave in ustanavljanje pevske- ga zbora. Prvo vajo so že imeli in računajo na okrog 30 članov novega moškega pevskega zbora. m& Mežanova ustvarjalnost na Ptuju Prvih deset let je deloval Mežan na Ptuju kot likovni pedagog na gimnaziji in obrtno nadaljevalni šoli, vzporedno pa je slikal. Ko ja^bil leta 1956 upokojen, je imel na razpolago ves čas samo za slikanje, kar je tudi dovtipno povezoval s statu- som svobodnega umetnika. Šele na Ptuju je nastopil za Mežana čas. ko je bil tudi kot umetnik nekomu potreben. Zanimiva za to obdobje Mežanovega delova- nja .so naročila, ki jih je dobival od ptujskih podjetij, ustanov, družbeno političnih organizacij in posameznikov. Občasno je izpolnjeval naročila v Prekmur- ju. včasih pa tudi za ormoško po- dročje. Po lastnem nagnjenju je črpal Mežah ogromno motivov iz sta- rega Ptuja, njegove širše okolice, i zlasti iz Haloz, Slovenskih goric ^ Ptujskega in Dravskega polja. .| Dosti gradiva je prinašal iz i šolskih ekskurzij in zasebnih ' potovanj, iz Makedonije in z Jadrana, kamor je pogosto zaha- jal. Motive je črpal na Gorenj- skem, kjer seje mudil vsako leto, tudi s Koroške, iz Posavja in Prekmurja. Precej del je nastalo na njegovih potovanjih na Po- ljsko (1967) in Češkoslovaško (1967. 1971). za vse vrste njego- vih motivov pa so se hitro našli odjemalci, ki so jih- raznesli po vsem svetu. Mežanove slike, zlasti akvareli so bili uporabljeni za prigodna darila uradnim dele- gacijam in nagrajencem, ob raz- nih jubilejih so jih dobivali slavljenci. za dolgoletno delo pa tisti, ki so odhajali v pokoj. Mla- doporočencem so se med darili znašle tud Mežanove slike, zdomcem pa pomenijo košček pogrešane rodne grude.^zato jih je najti po vseh deželah Evrope, nahajajo pa se tudi v deželah Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Ni bilo čudno torej, da ni imel nikoli del za razsta- vljanje, tudi ni bil vedno v stanju izpolniti vseh naročil. Zaradi svoje širokogrudnosti si je poma- gal iz zadrege celo s posojilom kakšne slike pri prijateljih iii znancih, saj so jih imeli nekateri in še imajo cele male galerije Mežanovih sUk. Tudi izvajanje monumental- nih naročil je dvignilo njegovo veljavo, zlasti, koje .sodeloval pri notranji opremi župnijske cerkve Bogojini v Prekmurju. Cerkev |e namreč razširil in notranje uredil znani arhitekt Jože Plečnik (1872—1957). Mežan pa je na- slikal veliko oltarno kompozicijo Kristusovega Vnebohoda (1954) v olju. Pastelrra skica iste veličine pa je stalno razstavljena med Mežanovimi deli v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Drugo naročilo . v zvezi z Bogojino se je nanašalo na štirinajst postaj križevega pota. ki ga je naslikal domiselno in z živahnim koloritom v pol- krožnih kalotah v fresko tehniki med 1957 in 1959 letom. Sicer pa jc vršil zahtevne freske poslikave še v Filovcih. kjer je okrasil vaško cerkvico (1947). kapelo ob cesti (1950). dve kapeli v Bogoji- ni (1952.1954) ter bogojinsko podružnično cerkev v strehov- škem gozdu nad Bukovničkim jezerom. Pomembne so tudi Mežanove monumentalne izvedbe, ki so na- stale na podlagi naročil na Ptuju. NajbiMj uspela je brez dvoma poslikava čelne stene dvorane Zelezničarskega doma Franc Kramberger (1948). kjer je ob- ravnavaa transport na železnici, v ozadju pa dominira stari Ptuj. Leto pozneje je sodeloval pri obnovi nekdanje kavarne Evropa in naslikal (1949) dve kompozici- ji: prva .seje naiTašala na negova- nje vinske trte. druga pa na pridobivanje vina. Mnogi se še spominjajo, kako je za to priliko iskal model pravega goričanca. ki gaje našel v očetu pisatelja Ivana Potrča: Pri naslednjem obnavlja- nju kavarne leta 1960 pa sta obe freski s preslikavo izginili, čemur se ni moglo upreti avtorjevo na- sprotovanje in tudi posredovanje strokovnjakov ni bilo dovolj avtoritativno. Leta 1952 je izpol- nil Mežan zadnje tovrstno naro^ čilo za gostišče gradu Bori. kjer je naslikal fresko Trgatev. Tudi ta ni več vidna, prekrili so jo pri obnovitvi leta 1968 z lesenim opažem, kjer čaka na srečne ča.se. da jo bodo smele gledati oči obiskovalcev. Leta 1971 je zad- njič slikal v fresko tehniki, tedaj je nastal arabeskni okras v pri- vatni hiši v ptujski Langusovi ulici št. 4. icm obdobju ni bistveno spreminjal svojega nači- na obravnavanja motivov, le včasih je vnašal nekoliko več sinteze, ko je posegal po vsebini pri oblikovanju svojega dela. Po letu 1965 je koristil večkrat kombinirano obliko podajanja risbe s tušem in akvarela, kjer še vključuje linija nekoliko nesigur- no. sicer pa deluje nervozno. Svetloba gaje tudi tokrat navaja- la v trenutku nastajanja slike na ravnovesje v obravnavi barvnih površin, kar je resnici na ljubo od samih začetkov njegovo osnov- no vodilo. V pestrem povojnem obdobju, ko se je izenačevala naša sodobna umetnost z dogaja- nji v svetu, je Mežan pozorno spremljal dogodke, vanje pa seje vključeval le diskutabilno. cenil prizadevanja in si jih znal po- jasnjevati. Razstavno je bil Mežan najak- tivnejši le v prvem obdobju, koje deloval v Mariboru. Ogromno dela s pripravo razstave, veliki stroški in slabe izkušnje s prodajo so ga izučili, zato je v drugem obdobju razstavljal samo skupin- sko, v zadnjem ptujskem obdob- ju pa se vključil v razstavljanje šele leta 1955. Prijateljska naklo- njenost in profesionalna poveza- va s slikarjem Janom Oeltjenom ju je združila tudi v skupno razstavljanje v mariborski Umet- nostni galeriji (1955). ki sta ga v istem letu ponovila na Ptuju. Leta 1958 se je pridružil obema razstavno še slikar Albin Luga- rič. vsi trije pa so nastopili istega leta tudi v Mežici. Šele leta 1966 je samostojno razstavljal ob dvaj- setletnici delovanja na Ptuju, čez leto dni (1967) pa je bilo Meža- novo samostojno razstavljanje na Ptuju posvečeno njegovi sedem- desetletnici. Z razstavljanjem v Šoštanju leta 1968 pa je bila ' -^stna aktivnost izčrpana. Uve- javil se je le še na skupinski razstavi ob 1900-letnici Ptuja, 1969. leta ter z udeleženci tedaj komaj ustanovljene slikarske ko- lonije Poetovio Ptuj. v kateri je sodeloval tudi v naslednjih dveh letih. Nikdar v življenju pa ni naredil retrospektivne razstave, kar je ostala ob njegovi tragični smrti obveza Ptujčanov, ki so jo izpolnili po petih letih, leta 1977. Mežan je šele na Ptuju dobil svoj prvi atelje, kar je prišlo dosti prepozno, zato ga je po štirih letih zopet vrnil in tisto malo dela, kar je vzdržal za mizo, opravil kar v stanovanju. Med- tem se je usmeril skoraj popolno- ma na slikanje v naravi, zlasti v zadnjih letih, ko je težko prena- šal hrup v mestu. Sicer pa je vedno z zadovoljstvom odhajal med vinograde in kmetije, ker je rad obravnaval tudi etnografske motive. Nastalo jih je večje število, zlasti leta 1954, ko se je priključil skupini, kije preučeva- la Prekmurje in tedaj iztrgal pozabi nešteto objektov mate- rialne kulture, ki jih je ohranil v akvarelu in risbi. Zato Pokrajin- ski muzej v Murski Soboti hrani- štiriinšestdeset del te vrste, nekaj pa se jih nahaja med drugimi motivi tudi v ptujskem Pokrajin- skem muzeju. Vedno nemiren se je podal tudi leta 1972 na otok Krk, mudil seje kot vsako poletje ali jesen na Gorenjskem, kjer so živeli njego- vi dobri prijatelji Kalanovi. ki so mu nadomeščaii dom. prodan v Spodnjem Brniku na dražbi, leta 1935. Andrej Kalan je bil njegov sošolec še iz cerkljanske dvoraz- rednice, skupaj sta obiskovala kamniško štirirazrednico,se šola- la v Št. Vidu nad Ljubljano in v istih letih študirala v Zagrebu. Kalan je bil biolog, Mežana pa je nadživel samo za dvaindvajset dni. November 1972 je obhajal Mežan v krogu družine v Ljub- ljani petinsedemdesetletnico ži- vljenja. Kmalu za tem je začel s pripravami za proslavo 700-letni- ce Ormoža! izpolnil .še nekaj naročil in začel s prvimi obrisi diplome, ki bi jo naj podarili direktorju ptujskega arhiva An- tonu klasincu ob odhodu v pokoj. Usodnega 3. decembra 1972 je to delo ostalo nedokonča- no, saj gaje popoldne na Bregu, do koder je spremljal sina. ki je odhajal v Ljubljano, podrlo pre- hitevajoče vozilo, zvečer pa je izdihnil v bolnišnici. Ptujčani so iskreno žalovali za svojim slikar- jem, prijateljem in nenazadnje svojevrstnim človekom, ki so ga takoj po prihodu na Ptuj sprejeli kot svojega. Oddolžil seje ustvar- jalno, saj je tukaj nastalo Čez tri ti.soč del. celoten Mežanov opus pa šteje nad sedem tisoč ugoto- vljenih in registriranih del. Dr. Štefka Cobelj Janez Mežan: Stari Ptuj. akvarel 1%3 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v prejšnjem članku smo obravnavali omamentalne moti- ve, ki vežejo ormoško prazgodo- vinsko naselbino s spodnjim Po- donavjem in predstavljajo na tem najdišču le majhen odstotek okra- šenega gradiva, naselbina je kul- turno vezana v glavnem na jugo- zahodni panonski svet in predalp- sko gorovje. Redke povezave sežejo proti zahodu. Eno takšnih predstavljamo danes. Cik-cak vrezan ornament s katerega visijo na določenih razdaljah dvojni nezaključeni trikotniki je bil najden tudi na žari iz groba 127 v Ljubljani. Zara istega tipa se nahaja še v grobu 174. tukaj skupaj z i^lo s stožčasto glavico, ki je poznana tu iz Ormoža. Te povezave z Ljubljano pa nam omogočajo podrobnejšo časovno opredelitev predstavljenega'ornamenta, ker je tamkajšnje gradivo sistematično obdelano in razvrščeno po ča.sovnih odsejcih. Iglo in cik- cak okras lahko po tej razvrstitvi postavimo v skupino LjubljanoH a, to je v čas med 800-750 pred našim štetjem, kar je tik pred prvim pojavom železa v teh krajih. B. Lamut Keramičen fragment iz ormoške prazgodovinske naselbine. Med 800 in 750 pred našim štetjem. Inv. št. 4999, št. neg. 94. Revija pevskih zborov občine Ptuj v počastitev Dneva JLA, je bila v petek, 17. decembra v avli Srednješolskega centra v Ptuju že 9. revija pevskih zborov občine Ptuj. Kot običajno, je tudi tokrat vse navzoče (pevce in poslušalce) pozdravil Stane Stanič, dolgoletni predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Zatem seje pred številnim občinstvom, v skoraj tri ure trajajočem prograrnu zvrstilo devetnajst zborov in sicer: 10 moških, 7 mešanih in 2 ženska iz domala vseh koncev ptujske občine. Vsak zbor je nastopil s po dvema pesmima: ljudskima v priredbi, ali umetnima pesmima v gla- vnem s ovenskih avtorjev. Letošnji reviji, ki jo lahko brez slabe vesti imenujemo mogočna manifestacija zborovskega petja, je prisostvoval tudi univer. prof. Jože Gregorc, kije ob koncu predstave imel strokovni posvet z dirigenti posameznih zborov. Sicer pa je prof. Gregorc ugodno ocenil revijo in kakovost pevskih zborov, ki iz leta v leto napreduje. Od devetnajstih pevskih zborov, ki so nastopili na minuli reviji, bomo za arhiv Radia Ptuj posneli dvanajst, dva pa bomo našim poslu- šalcem predstavili v reportažni obliki. I. C. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (81. IZJAVA) Prevajanje filmov v slovenščino Filmski svtt Vesna filma je poslal Jezikovnemu raz.sodi,šču ugotovitve skupine prevajalcev pri Vesna filmu o kakovosti slovenskih prevodov, ki prihajajo k nam od neslovenskih distributerjev. Prevajalci menijo, ,,da peščica ljudi uspešno prodaja širokemu občin- st\u čisto nc/nanjc". Mišljeni so prevajalci pri nekaterih podjetjih za tlistribucijo filmo\ iz drugih republik, ki prevajajo tuje filme v slovenščino. Vesnini prevajalci ugotavljajo, da anonimni prevajalci ne prevajajo v slovenščino iz izvirnika, temveč iz srbohrvaškega prevoda. Zato lahko prihaja do dvojnih pomot (pri prevajanju v srbohrvaščino in iz te v slovenščino). Takšno filmsko ,,slovenščino" nam kažejo primeri, kot so naslednji: ri\zbil ti bom vilico {- čeljust); ladja se je potopila, vsi so se pddavili {= so utonili); mislil sem, da ima FBI bolje oblečene (= izurjene, srbohrvaško: obučene) može; dva tedna sporočila (= pošiljke, srbohrva- ško: isporuka). Neobvladanjc slovenščine kaže neustrezna raba besed (reči — povedati, begunec — ubežnik), neupo.števanje slovenske dvojine, tva/oolouije, nedoločnika, namenilnika, prihodnjika, celo sklonov, tudi skladnja jc pogosto neslovenska. V prevodu filma ,,Pobesneli bik" so Vesnini prevajalci našli vsaj 90 napak-in nerodnosti: jaz si tukaj razbijam ril ( ^ sc ubijam, se mučim); vse boš prebil ( = premagal); čez svoj želodec ( - trebuh) ničesar ne vidim; to je BOLANO vprašanje; med preizkavo itd. Vesnini prevajalci vidijo še eno skupno lastnost teh anonimnih ,,prcsiavljalccv" v slovenščino, namreč ,,neverjetno revno izobrazbo". Iz ic i/vira malomarnost pri presajanju tujih zemljepisnih in osebnih imen: John ( - svetopisemski Janez), Tajland (= Tajska) Franjo Josip (= Franc Jo/el). Poleg tega prevajalci tudi samovoljno krajšajo, prirejajo in preveč poenostavljajo filmsko besedilo, s tem pa siromašijo ali celo onemogočajo razumevanje vsebine filma. To je posebej škodljivo za mlade obiskovalce, ki so najštevilnejši gostje kinodvoran. V zadnjih desetih letih so menda predvajali več kot dvesto tako slabo prevedenih filmov. Tehnično opremljanje tujih filmov s prevedenimi besedili se sicer zagotavlja za več jugoskn anskih distribucijskih podjetij v laboratorijih Vesne filma. .Ic/ikovno razsodišče meni naslednje: 1. Vesna film mora doseči, da iz njegovih laboratorijev ne bodo več prihajali slabi prevodi na filmski trak. 2. Slabo pripravljeno besedilo jc treba ali popraviti ali na novo preve- sti na račun disiribulerja filma. 3. Prevajalci filmskih besedil morajo biti podpisani. Mnenja smo, da ima slovenski gledalec pravico do pravilnega in dobrega besedil^ v filmih in da pomeni tak neodgovoren ter malomaren odnos, kot izhaja izA^mcnjcne analize, dejansko kršenje zakona o filmu, ki z;ilitcva, da so vsi javno predvajani neslovenski filmi v Sloveniji pcHJnaslovljeni v slovcnšvini. 8 - NASI DOPISNIKI 23. december 1982 - tednik Zakaj zastave plapolajo? »Dedek, zakaj zastave plapolajo?« »Oh ti otroci, res nič ne znajo. Dan JLA se slavi.« »Dedek, to mi povedati vedo vsi, toda zakaj, kako?« »Leta 1941 je bilo Prvo proletarsko brigado so ustanovili in pokazali, da ne bodo klonili.« Suzana Kosi, 61 a Moj očka na orožnih vajah Vsako leto gredo nekateri moški na orožne vaje. Tam se vadijo v streljanju in se urijo v vojskovanju, da bodo branili domovino, če bo prišlo do vojne. Moj očka gre večkrat na orožne vaje. Ko je bil moj očka več dni na orožnih vajah v Halozah, smo z mamo in sestro spekle pecivo z jagodami. Sli smo ga obiskat, ker je povedal, kje bo. Po daljšem iskanju in spraševanju smo ga našle. Vadil se je v streljanju v Apačah. Ko smo se pripeljale tja, je bilo mnogo vojakov. Nekaj časa smo ga čakale. Opazil nas je in pritekel k nam. Dale smo mu pecivo. Najedel se je in rekel, da je bilo zelo dobro. Potem je moral nazaj na vaje. Ko je prišel domov, je rekel, da je bil vesel, ker smo ga prišle obiskat. Nina Meško, 4. a OS ,,Franc Osojnik" Ptuj Naša JLA praznuje 22. decembra praznuje naša armada svoj praznik. To je njen rojstni^ dan. Ptva vojaška enota je nastala med NOB in sicer 22. 12. 41 leta v j majhnem mestecu Rudo. Takrat je bila naša armada revna, slaboj oborožena, toda pogumna. Partizani so nam priborili svobodo. ' Danes je naša armada moderno opremljena. Imamo redno vojsko. ; Vsi fantje morajo odslužiti vojaški rok, ki traja 15 ali 12 mesecev. Fantje- služijo različne vojaške rodove: artilerijo, pehoto, mornarico, letalstvo in : druge tehnične službe. Fantje preživljajo vojaški rok v vojašnicah, kjer j imajo urejene spalnice, jedilnice, učilnice, družabne prostore, igrišča in svoj dom JI,A, namenjen zabavnemu delu življenja v armadi. Ko vojak i preživi 20 dni v vojašnici, se nauči osnovnih stvari: korakati, streljati, \ nato pa da svečano zaobljubo. Takrat se zaobljubi, da bo dal tudii življenje za svobodo svoje domovine. Po odsluženju vojaškega roka, se; vrne domov in je sposoben braniti domovino. 22. decembra imajo vojaki j prost dan. Tudi mi pionirji jim čestitamo ob tem nrazniku z željo, da bij dobro in uspešno branili svojo domovino. . \ Sonja Primožič, 4. 0§ ,,Franc Osojnik" Ptuj i Mir, simbol topline in nežnosti Vedno bolj se bliža 22. december, dan JLA. Prav je, da se ob tem' času malo ustavimo in razmislimo, kaj vse nam pomenijo besede vojna,, mir in JLA. : Vojna — beseda, ki jo vsak izmed nas nerad čuje in o njej karkoli i spregovori. Koliko lepši bi bil naš svet, če bi bil brez vsakršne vojne, a nal žalost zasledimo vsepreveč vojn, poročila o njih preko radijskih in • televizijskih sprejemnikov. Vendar še imamo nekaj borcev, ki se borijo j proti tej hladni besedi — vojni. ; Mir — kako prijetna in topla beseda je to. Mir nam pomeni vse, je i naše zavetišče, h kateremu se vsak dan zatekamo. Za to toplino in nežnost ■ je treba pretočiti mnogo krvi. Prav tako, kot so jo drugi, smo jo moralij tudi mi, med NOB. Koliko zavednih Slovencev, ki bi še radi živeli in so si: ziistavljali cilje za bodočnost, je moralo umreti. Vendar se nismo puslilij okupatorju, da bi nas uničil. ; JI A — ,,to pa jc gotovo naša vojska," bi dejal vsak, ki že zahaja"; sedet v šolske klopi. Da, tako je. To so naši mladi fantje, ki so ob vsakem j času pripravljeni braniti našo domovino. Zato je prav, da ima tudi JLA? svoj praznik, ki ga bo km^lu praznovala. To je 22. december in hkrati s: tem želim ob njihovem prazniku čestitati vsem pripadnikom JLA! ' Bojan Peklar, %/c,\ OŠ bratov Štrafela, Markovci; Ko bom vojak ,,Očka, kupi mi puško!" sem rekel očetu. ] ,,Ko boš velik, jo dobiš," mi je odvrnil. Dolgo sem ga nadlegoval. \ ,,Dobro, naj ti bo sin fakin," je popustil! Se isti dan sva šla v mesto ini kupila neko plastiko, podobno puški. Seveda sem bil s svojim prvimi orožjem ziidovoljen, celo navdušen. Po tem dogodku mi ni ušel noben kavbojski film. Kmalu sem dobil že; dobro prakso, saj smo se z otroki cele dneve igrali kavbojce in Indijance pa i partizane in Nemce ter druge bojevnike. i Nekega dne sem straži! pred hišo, ko pride mimo pravi vojak zzvezdoj na kapi. \ Razkoračno stopim predenj in rečem: ,,Stoj ili pucam!" kot sem slišali v filmih. - ; Vojak za hip postane, se nasmehne in odide naprej. Za njim pa sej razgledajo streli iz moje puške: ,,ra-tatatata-bum!" ; Vojak pa gre strumno svojo pot. ' Sedaj vidim v orožju nevarno smrt, ki preti svetu. Priljubljena plastič-i na igračka mi je predmet, ki sem ga že zdavnaj zavrgel. i Hočem biti pogumen in močan vojak svobode in miru. 1 Tone Valenko, 6/a,'| OS Tone Znidarič.j Ptuji Spominjam se največjega borca za mir Vojna, to je beseda, ki seje boji vsak človek. Veliko ljudi, ki so že okusili vojne strahote ve, da je vojna nekaj strašnega, nekaj najhujšega. V tem času so razmerja med državami zelo ostra. Tukaj gre predvsem za oboroževanje. Vsaka država, predvsem dve svetovni velesili SZ in ZDA, želi imeti bolj učinkovito, bolj popolno orožje. Vendar nas to lahko pripelje do atomske vojne. V nasprotju z vojno pa je mir. To je zelo lepa beseda. Veliko ljudi na svetu si želi miru. Pri tem moram seveda omeniti velikega človeka, ki jc bil znan po celem svetu kot borec za mir, to je žal že pokojni tovariš Tito. Ob tem pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili naše vojske. Začelo se je med NOB. Iz majhnih odredov in desetin, so proti koncu voj- ne že nastale brigade in bataljoni. Ob začetku vojne še seveda ne moremo govoriti o pravi voj- ski, kajti takrat so bili partizani brez prave opre- me in orožja. Seveda so se med NOB bolje opremili, kajti orožje in opremo so lahko odvzeli poraženemu sovražniku. Tako so se vojaške vr- ste vse bolj krepile. Ob koncu vojne pa smo že lahko govorili o pravi vojski. Zdaj so stvari že drugačne. Vsak zdrav mlad človek mora k vojakom, da se uči braniti domovino ob morebitnem začetku vojne. Tudi naša vojaška oprema je dokaj dobra. Sedaj imajo možnost tudi dekleta, ki lahko prav tako stopijo v vojaške vrste. Tako bomo lahko v primeru vojne skupaj branili ideale naše domovi- ne, ki so jih naši predniki priborili z žrtvami. Ob tem pa se mi vedno vsiljuje vprašanje: zakaj je vojna, kjer je vojna in kakšno korist imajo države, ki so v vojno zapletene. Davorin Rojko, 8/b, OS bratov Strafela, Markovci V JLA se krepi bratstvo naših narodov Beseda mir. Kaj sploh pomeni beseda mir? Kaj pomeni nam ki živimo v svobodi in kaj pomeni tistim narodom, ki je mogoče že nekaj rodov sploh ne poznajo? Meni pomeni nekaj velikega. Velika je kot sonce, ki včasih ludi ugasne, a ko ugasne, je ljudstvo žiilostno kot tedaj, ko ni več sonca, ko dan ni len. ko dežuje. Mir je beseda, ki pozna ves svet. Vsa topla jc, žareča, svetla, lepa prijazna, nasmejana, je simbolj bratstva in prijateljstva med narodi. To pomeni meni beseda mir. Vem, da jo nekateri ne znajo ceniti in govorijo proti njej. Zakaj? Mogoče zato, ker se ježe več generacij naužilo miru, svobode. Mar, si spet želijo vojno? Mar so pozabili, kako nas je sovražnik mučil, ubijal? Kako mu je človek moral bili pokoren, izpolniti mu je moral vsako željo, če ne, pa so ga mučili ali pa ubili? Mar lahko človek vse to po/abi v ."^T-tih letih? Mar si spet želi vojne? Želimo živeti v miru, v svobodi. Želimo da se imamo vsi narodi med seboj radi kot bratje in sestre. Kaj bi nam pomagalo množično ubijanje zaradi nepomembne vojne, kot se sedaj bije v Bejrutu. Vsak dan slišiš po radiu in televiziji o številu žrtev na obeh straneh. Mogoče je v njih gorela iskra upanja, da bodo živeli v miru, v svobodi, a zdaj so podlegli kroglam granate, puške. Kaj jim pomeni vojna? Vsak dan nove žrtve na nasprotni? Mar je to za njih sreča? Mislim da ne. Mogoče kateri vojak s .solzami v očeh gre na bojišče umiranja. Je kot igra, le aa sc v njej gredo igre nasilja, morije, mržnje, množičnega kla- nja. Mar jim beseda mir ne pomeni nič? Ne vem tega, toda vem, da bi se mi, če bi nas napadel katerikoli sovražnik, branili, uprli bi se vsi jugoslovanski narodi. Med NOB smo se borili, ker si je tuja fašistično stranka prizadevala, da bi nam zavladala, da bi jim postali hlapci. Toda narod se je uprl. Po končani NOB smo organizirali delovne brigade, da srno iz ruševin postavili nova mesta. Vodil nas je tov. Tito. Rekel je (na nekem sestanku): ,,Tujega nočemo, svojega ne damo. Napadli ne bomo nobene države, a če nas napade druga država, se bomo odlo- čiu) uprli." Te besede slišim še zdaj. Ustanovili smo JI A. Tja odhajajo mladi fantje s ponosom, včasih s solz.ami v očeh — a ne zato, ker so žalostni, temveč zato, ker bodo postali Titovi vojaki — del naše obrambe. V JI A se jim godi dobro. Učijo se, kako morajo hraniti domovino. Tam se spoznajo, si postanejo tovariši, nekateri tudi dobri prijatelji, njihove vezi ostanejo še tedaj, ko odidejo iz JL.A. Ce primerja- mo vojsko v stari Jugoslaviji in zdaj, zvemo, da seje vojakom nekoč godila krivica. Partizani pa .so padali z;i svobodo in srečo svoje domovine, za kar bi bili indi mi pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Darja Kline, 8/a, OS Markovci Osnovnošolci o JLA in življenju vojakov Enako kot prejšnja leta so v počastitev Dneva JLA v vseh naših osnovnih šolah učenci pisali spise o naših oboroženih silah, o življenju njenih pripadni- kov in o povezanosti armade z delovnimi ljudmi in občani. Iz- med številnih spisov, ki smo jih dobili v uredništvo, jih nekaj objavljamo. Izbrali smo predv- sem take. ki se vsebinsko dopol- njujejo. Vojaki na položaju, tudi odmor je treba izkoristiti za študij, pripravo (dela in seznanjanje z dodajanji. Foto: L. Kotar Graničarji, čuvarji naših meja Ob dnevu JLA bi rad nekaj napisal o graničar- jih. teh čuvajih meja naše domovine. Večina ljudi jih lahko vidi le preko televizijskih zaslonov ali prebirajo o njih članke v časopisih. Z njimi pa živijo in Jih dobro poznajo prebivalci obmejnih krajev. Tudi sam sem imel {priložnost, da jih spoznam. Moja teta ima namreč veliko kmetijo v cfolini Tople pod Peco, kjer je že mejni pas z Avstrijo. Na njihovem zemlji.šču je karavla, zgraje- na v planinskem slogu. V njej so še pred nekaj leti živeli in delali granicarji. Ob mojih obiskih pri teti. ki se jih še spominjam, sem zelo radovedno spraševal, kaj delajo vojaki, ki sem jih videl na kmetiji. Z družino moje tete so bili pravi prijatelji. Pogosto so prihajali v hišo na pomenek. videl sem jih tudi, kako so v času košnje pomagali delati na travnikih. Pri teti so kupovah mleko, maslo in drugo, kar so pridelaU na lynetiji. Ostali živež so enkrat tedensko pripeljali iz Cme. Leta jim je povedala, da sem njen nečak in povabili so me v karavlo. Ob strani sem videl stražamico. Vojaki so si zgradili igrišče in uredili majhen bazen, mene so seveda najbolj zanimale puške in granicarji so mi jih razkazair. Ob teh obiskih v karavU sem videl vojake, graničarje, ko so se odpravljali v patrulje. Vračali so se čez nekaj ur, po navadi zelo utrujeni. Gotovo ni bila malenkost dnevno pešačiti nekaj ur po strminah Pece, biti stalno oprezen in v pripravlje- nosti na morebitne napadalce in skupine, ki bi s sovražnim namenom do naše domovine skušali projti mejo v tem odmaknjenem gorskem svetu. Ze nelcaj let pa karavla zaprta sameva. Teta pravi, da so se zelo težko privadili, da graničarjev ni več, saj so jim dajali prijeten občutek varnosti. Hkrati pa so jim bili dobri prijatelji in ljuba družba v samoti pod Peco. Boštjan Korošec, 8/a, OS Tone Znidarič, Ptuj Draga Anita! Najprej te lepo pozdravljam in ti pošiljam poljubček. Mislim, da si mi še zvesta. Jaz sem ti. Saj veš, da so meseci dolgi in te zelo pogrešam. Imam se še kar dobro. Hrana je bolj slaba. Dobimo je malo. če pa še omeniš, da ni dobra, ti odbijejo točke. Da se U še pohvalim. Danes so me sprejeli v Titovo gardo. To je precej velik uspeh za navadnega vojaka. Zdaj stražim Titovo grobnico pol ure na dan. Ostali čas pa porabimo za čiščenje v vojašnici in razna predavanja. Ker nisem dobro pospravil postelje sem moral ves dan čistiti WC, kar pa jc neljuba zadeva. Ko smo se odpravljali zvečer spat, sem po pomoti dal svoje čevlje na drugo mesto. Ponoči okrog pol enih pa je oficir zaklical: ,,Uzbuna!" Takoj sem skočil pokonci in se hitel oblačiti. Na pol oblečen sem tekel na hodnik, v temi vzel čevlje in jih obul. Takrat sploh nisem čutil, da so mi premajhni. Stojim lepo v vr- sti in oficir nas pregleduje. ,, Vsi na- pelje!" se sliši njegov ukaz. Tečem v vrsti. Zunaj nas sprejme mrzel ve- ter, ki je pihal od Donave. Ukaz, ki je sledil je bil: ,,Lezi!" Ležem in ležem po grapi navzdol. Nisem vedel, kje sem. Novi ukaz: ,,Letalski napad!" Skrijem,se v bli- žnji grm. Sele takrat sem ugotovil, da imam premajhne škornje. Noge so me začele boleti, vendar oficir ni odnehal: ,,Lezi niže!" je bilo naslednje povelje. Ležem in ležem, nekako kot kak polž, kar naenkrat z;ičutim pod seboj vodo: ,,0 svinjarija! Mislim, da sem v Dona- vi!" je bilo vse, kar sem lahko pomislil. Hitro sem vstal, kar pa je bilo zame usodno. Videl me je oficir, ki se je na ves glas smejal, saj me ježe od začetka gledal, kako Iczcm v Donavo. Vsi tovariši so lez- li ob Donavi jaz pa vanjo. Ves bla- ten in moker sem se vrnil v kasar- no. Vsi so se mi smejali, meni pa ni bi|^o do smeha, saj me je zeblo in še žulje sem imel na nogah..Andrej, ki je imel prevelike, pa tudi ni dobro prišel skozi. Mislim, da se ne boš smejala mojim dogodivščinam. Zdaj pa naj zaključim, saj se oficir že spet,,de- re" naj ugasnemo luči. Adijo moja lepa, ljuba Anitica! In dobro praznuj svoj osemnajsti rojstni dan. Vse lepo pozdravi in piši mi na naslov: Matjaž Lačen, Kasarna Dušana Kvedra Beograd, vp. 54196. Milena Dolenc, 8. r., OS Cirkovce Vojakom za praznik Nebo naj se razvedri, sonce v zarjo spremeni, in premrzel ptiček naj koračnico zažvr^oli. Veseli obrazi fantov mladih, ki sedaj vojaki so, kažejo, da danes njihov praznik stavljen bo. Na ramah puške jim vise, na glavah titovke stoje, in seveda uniforma, ki simbol vojaški je. Ti fantje mladi, zares hrabra vojska so in če bo potrebno, domovino branijo. Ti fantje mladi, poiiumni so zares, domovino hi branili, pa čeprav bi prelili svojo kri. Zalo čestitajmo jim mi, oh njihovem prazniku vsi, nuj po žilah njihovih, pretaka se hrabra kri. Simona Teodorovič, 6/a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo Kdo pa so ti mladi fantje? Bila sem še majhna deklica, ko sem videla množico ljudi v sivo zelenih oblekah. Stisnila sem se k babici, ker me je bilo strah ter šepnila: »Kdo pa so ti mladi fantje?« Babica je dejala: »To so vojaki, ki branijo našo domovino nred sovražnikom.« Oddahnila sem si ter sama pri sebi premiš- ljevala o izrečenih besedan. Leta so tekla in vsako leto sem več zvedela o mladeničih s titov- ko na glavi ter o sivo zeleni obleki. Nekega dne so vojaki korakali mirno naše domačije. Pogled se mi je ustavil na vojaku, kateremu se je hrbet upogiba! pod težo mitraljeza. Njegov ko- rak ni nič zaostajal za ostalimi vojaki, čeprav je nosil težko orožje. Ne daleč od hiše so fantje posedli v travo. Otroci smo jih kaj hitro obkolili ter jih spraševa- li o stvareh, ki so nas zanimale. Prijazni fantje so nam z nasme- škom na ustih veselo, odgovarjali na vsa vprašanja. Čas je hitro mineval med prijetnim kramlja- njem. Odšli so. Jaz pa sem doma ocela nadlegovala z vpra.šanji o vojaškem življenju. Marsikaj mi je povedal. Končal je z besedami: »Ce ne bi tov. Tito ustanovil Prve proletarske brigade, bi danes naše domovine več ne bilo, ker je tuja roka preveč hlepela po bogastvu lepe Jugoslavije.« Iz prt fk) vedo vanj a sem prilla do zaključka, da naši vojaki mnogo pomenijo in skrbe za mirno življenje nas vseh. Ob njihovem prazniku iskreno čestitam vsem j^ripadnikom JLA z željo, da se naprej .skrbno branijo našo domovino pred sovražnikom. „ ., Erika Kovačič, 6/b, OŠ Kidričevoi Varni v svobodni Jugoslaviji Težko je ra/umeti, kaj je svoboda, če nisi bil nikoli tlačen in zatiran. Ne moremo si predstavljati, kako bi bilo, če naenkrat ne bi več smeli govoriti materinega jezika — ampak nekega, ki bi nam bil čisto tuj. Kako bi bilo, če bi se podrlo vse, kar je bilo zgrajenega. Nis- mo vsi ljudje enaki. Nekateri so zadovoljni z majh- nim, nekateri pa hočejo vedno več in več. In prav zaradi teh so na svetu vojne. Zakaj so voj'ne sploh potrebne? Mesece in mesece se bojujejo za nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja. Žrtve niso važne. Sa- mo da so zadoščene njihove osvajalske težnje. Ljudje smo pri tem nepomembni. Rojevamo se in spet in umiramo. Nekateri takšni drugi drugačni. Zakaj še vedno velja v svetu prepričanje, da so nekatere rase slabše od drugih? Takšna misel se nikoli ne bi porodila v glavi človeka, ki je moral trdo garati za vsakdanji kruh — to so si izmislili tisti, ki imajo vsega preveč in hočejo vse, čeprav bi njmova pot peljala preko nešteto človeških trupel. Kaj so naredili ljudje v Libanonu — ali pa kje drugod? Hočejo samo živeti! Da živeti, žive- ti človeka vredno življenje. Hočejo samo košček kruha in blazino za svojo trudno glavo. Drugod v svetu pa je vsega preveč. To vse se dogaja 20. stoletja, ko človek odkriva vedno nekaj novega, ne zna pa poskrbeti za druge ljudi. Zdaj lahko rečemo: ,,Sreča, da je pri nas drugače." Res jc drugače. Mi lahko v miru živimo, saj nas varujejo vojaki. Lepo bi bilo, če sploh ne bi bilo treba vojakov, če bi lahko živeli brez njih. Ampak se ne da. Kaj če bi kdo spet hotel vojno? Potem se moramo braniti. Naš narod je pogumen — to smo dokazali. In tudi mj — poznejši rodovi bi to dokazali. Branili bi našo državo. Zvonka Pleteršek, 8/r. 0§ Cirkovce Obisk v vojašnici Ob dnevu JLA smo dobili na šolo dopis, v katerem so nas vojaki povabili na proslavo svojega praznika, ki je vsako leto 22. decembra. Na pionirskem sestanku smo izvolili delegata, ki bi se udeležila tega slavja. Ena izmed njih sem bila tudi jaz. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se odpeljali v mesto. Pred vojašni- co Dušana Kvedra v Ptuju .se je že zbralo mnogo pionirjev. V sprem- stvu vojakov smo si ogledali: sobe, v katerih spiio in se ob teni čudili, kako lepo imajo pospravljene postelje. Videli smo tudi učilnice in druge prostore, v katerin prezivijajo del svojega bivanja v vojašnici. PokazaU so nam različne vrste orožja, razložili način uporabe, kako se razstavi, očisti in potem spet sestavi. Pred koncem srečanja smo bili še pogoščeni. Nato smo šli do prireditvenega prostora, ki je bil lepo okra.šen. Vojaki so stali v ravnih, lepo urejenih vrstah, komandirji cet so poročali stvari, kijih nisem vseh razumela. Nato je bil slavnostni govor ob dnevu JLA. Ob tej slavnosti so še podelili priznanja ter priredili kulturni program. Poslovih smo se od vojakov in se napotili domov. Kmalu je bil večer. Gledala sem partizanske filme, ki so jih vrteh na televiziji in mislila na to, kako lepo je v svobodni domovini. Karin Hojker. 6/r. OŠ F. Osojnik, Grajena tednik ~ december 1982 UELO DRUŠTEV - 9 ESPERANTSKO DRUSTVO PTUJ Svečano ob 50-letnici Mladi csperantisti med izvajanjem programa. y lorek, 14. decembra zvečer je bila v lepo okrašeni veliki dvorani Narodnega doma v Ptu- ju prisrČBa slovesnost. Proslavili so 50-letnico uspešnega delova- nja esperantskega društva Ptuj. ki so jo povezali tudi s tradicio- nalnim Zamenhofovim večerom, to je večer pred obletnico rojstva ustanovitelja mednarodnega je- zika esperanta. Slovesnosti ob 50-letnem ju- bileju esperantskega društva Ptuj. ki sedaj deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. so se udele- žili tudi gostje iz drugih društev, največ, kar 28, jih je bilo iz mariborskega društva. Njihov predsednik Franc Bratuša. ki je bil osebni prijatelj pok. Josipa Domajnka. ust^ovitelja ptujske- ga društva, je ptujske esperanti- ste posebej pozdravil in jim zaželel uspešno delo tudi za naprej. Velja poudariti, daje bila slovesnost nadvse dobro obiska- na, poleg predstavnikov družbe- no-političnega in kulturnega ži- vljenja in številnih aktivnih espe- rantistov. se je proslave udeležilo tudi veliko drugih občanov, zlasti mladih. O ustanovitelju esperantskega jezika dr. Zamehnofu, o pomenu esperanta in o delu pobudnika ustanovitve esperantskega društ- va Ptuj. Josipa Domajnka je govoril Franc Kosec, predsednik esperantske sekcije, spodbudne besede pa so vele tudi iz govora Andreja Fekonje, predsednika DPD Svoboda Ptuj. V kulturnem programu so se predstavili učenci ptujskih osnovnih šol in mladi csperantisti iz Maribora. Nasto- pajoče in učiteljici mariborske in ptujske skupine je občinstvo izreklo priznanje z živahnim ploskanjem. Aplavz je bil tudi upravičen, saj so nastopajoči prikazali res kakovosten pro- gram. Občinstvo je še zlasti navdušila pesem o mestu Ptuju, ki je spesnjena v esperantu in je bila na proslavi prvič recitirana. Tvorec esperantskega jezika dr. L. L. Zamenhof seje rodil 15. decembra 1859. v Bialistoku na Poljskem. Odraščal je v okolju, ki je b''o nasičeno s sovraštvom in nestrpnostjo. Ljudje raznih na- rodnosti in jezikov so se med seboj sovražili, ker niso razumeli drug drugega. Zato je mladi Zamenhof sestavil jezik, ki je lahko razumljiv, lahko in hitro se ga naučiš, ni last nikogar in vseh in ki povezuje ljudi raznih narod- nosti in jezikov v skupino enako- pravnih ljudi. Esperanto pa ni le jezik, ampak mednarodno giba- nje za enakopravnost, bratstvo in mirno sodelovanje med narodi sveta. Vse to pa je Zamenhof dal delavskemu razredu in zaradi tega se proti esperantu bojuje velekapital. Svetovne velesile so vedno trdile, da njihov jezik zadostuje za stike med narodi po svetu. Manjši narodi so zato dvakrat oškodovani: prvič zaradi podrejenosti in zapostavljenosti, in drugič, ker izgubljajo dragoce- ni čas in denar za učenje jezikov velikih narodov. Ptujčani so se prvič srečali z esperantom leta 1909. ko je Ljudevit Koser po opravljeni maturi v Mariboru v dvorani narodnega dorna v Ptuju priredil prvo esperantsko akademijo. Ljudevit Koser se je rodil 15. julija 1887 v Juršincih. Jeseni istega leta je dr. Zamenhof izdal prvi učbenik o mednarodnem jeziku in se podpisal Dr. Espe- ranto (tipajoči), kar je dalo pozneje temu jeziku ime. Leta 1907 je Koser postal esperantist. Pozneje je postal doktor prava, inšpektor ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu, nato diplo- mat. Vse življenje je, bil vnet pristaš esperantskega gibanja. Upokojen je bil leta 1946 v Zagrebu, kjer je 1976 umrl. Naslednje srečanje Ptujčanov z esperantom je bilo leta 1932.. Novembra 1931 je po službeni dolžnosti prišel v Ptuj Josip Domajnko. ki je postal esperan- tist že leta 1924. pri Lovrencu na Pohorju. Tam je ustanovil espe- raniski klub. Leta 1926 je kot delegat v imenu tega kluba pozdravil tretji jugoslovanski esperantski kongres v Mariboru. Pomladi 1932 je ustanovil espe- rantski klub v Ptuju. Tako se je pričelo organizirano esperantsko gibanje na ptujskem območju. Gibanje je obmirovalo le med okupacijo, ko je bil tov. Domajn- ko zaradi poučevanja esperanta z družino vred pregnan v Vrnjačko Banjo. Po vrnitvi iz pregnanstva je gibanje zopet zaživelo. Danes deluje esperantska sku- pina kot sekcija DPD »Svoboda« Ptuj. Najstarejši esperantist v Ptuju Roman Jagušič svoje dra- gocene izkušnje z vso vnemo prenaša na mlajši rod. Vsi. ki jih zanima esperantsko gibanje, se lahko s tem seznanijo ob torkih od, 17. do 18. ure v Narodnem domu v Ptuju, kjer se člani sekcije zbirajo k resnemu učenju, pa tiidi na sproščen klepet. F. K. in C. J. Številno občinstvo na proslavi 50-letnice esperanta v Ptuju. Foto: Langerholc Dimt podjetja Ptuj Delovni ljudje dimnikarskega podjetja Ptuj so v petek, 17. de- cembra proslavili 20-k^tnico obsto- ja tc delovne organizacije, katere začetki segajo sicer že v leto 1953. Ze takrat je v Ptuju obstajala mest- na komunalna ustanova, pozneje pa Zavod za komunalno dejavnost, v katerega so bili vključeni posa- mezni zasebni dimnikarski obrtniki z območja občine Ptuj. Ti dimnikarji so v Komunalnem podjetju delovali do kta 1958, ko .so s širšo družbeno pomočjo orga- nizirali in ustanovili dimnikarsko podjetje. To pa je zaradi prevelike zadolžitve in slabo opravljenih del obstojalo le devet mesecev. 1. oktobra 1959 so se zato priključili v sicer dobro organizirano dimnikar- sko piKljetje Maribor, kjer so delo- vali do konca leta 1961. Zaradi oddaljenosti od Maribo- ra, kjer je bil sedež tc delovne orga- nizacije, ni bila možna kontrola nad opravljenem delom, zato je 1. januarja 1962 delavski svet Dimni- karskega podjetja Maribor sprejel sklep, da ustanovi samostojno de- lovno organizacijo s sedežem v Ptu- ju. Takoj zatem so zaposlili več di- mnikarjev iz ptujskega in tudi ormoškega območja, zato so ix)zneje organizirali še obrat v Or- možu. Žal pa so nastale težave in podjetje jc delovalo v zelo slabih delovnih pogojih. Prostori v Jad- ranski ulici so bili pretesni in niso izpolnjevali niti najnujnejših higi- enskih zahtev, zato so kta 1968 kupili druge prostore od podjetja Olga Meglic, leta 1974 pa so kupili starejšo zgradbo tudi za ormoški obrat in jo pozneje tudi obnovili. Kljub vsemu pa so težave ostajale še naprej. Fluktuacija delovne sile je bila izredno visoka; v 20. ktih obstoja podjetja je prišk) in odšlo kar 238 dimnikarjev. Se večje števi- lo pa je bilo dimnikarskih učencev, ki so sedaj razkropljeni po vsej Slo- veniji. Na slovesnosti ob 20-lctnem jubi- leju je zbranim delavcem Dimni- karskega ptidjetja, upokojenim čla- nom kolektiva in gostom govoril sedanji direktor Branko Košar. Po- tem, ko je obudil -spomine na za- četke in razvoj tega kolektiva, je govoril ludi o pomenu dimnikarske stroke, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim posveča svc>jo skrb požarni varnosti in preprečevanju material- nih škod, ki bi lahko nastale zaradi slabo vzdrževanih in čiščenih di- mnih tuljav. Končno pa predstav- ljajo očiščeni dimniki tudi varčeva- nje z gorivom, predvsem pa ekono- mičen izkoristek energije. S slovesnosti jc tričlanska delega- cija položila venec k obeležju pad- lim borcem, med katerimi so bili tudi dimnikarji. Ptxlelili so tudi ju- bilejne nagrade šestim članom ko- lektiva za 10, 20, ali 30 let delovne dobe. posebna priznanja pa so po- delili tudi družbenim organizacijam in posameznikom s katerimi so v minulih 20 letih uspešno sodelovali. M. Ozmec Direktor Dimnikarskej^a podjetja Kninko Košar med govorom ob20- klnem jubileju. V prostorih gostišča Grozd so se zbrali številni člani in upokojeni delavci Dimnikarskei^a podjHja ptuj. 1B ~ NAŠI DOPISNIKI 23. december 1982 tednik Dlt\MSKI KROŽKK Pri dramskem krožku se učimo igrico Zrcalce. Nastopali bomo za Novo leto. Jutri bomo imeli vajo. Pri igrici bom igrala veveri- co. Barbara Šalamun; 2/a, OS Tone- ta Žnidariča PRI NOVINARSKEM K ROŽ KU Letos sem se vpisala v novinar- ski krožek. Sestanemo se vsako sredo. Vsakikrai se pogovorim s lovarišico. o čem bi pisala. Zgodi se mi. da sestavka ne znam končati, vprašam tovarišico. ki mi z na.svetom pomaga. Ko končam, mi tovarišica pogleda, popravi napake, potem pa .še enkrat prepišem. Mateja Safranko, 2/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj VVESEU ŠOLI Veselo šolo imamo v sredo ob 4. uri popoldan. Uči nas učenka Karmen iz 6. razreda. Vsakikrat predelamo po dva lista snovi vesele šole iz pionirskega lista. Ker smo pri vajah v glavnem samo deklice, pridno sodeluje- mo. Pred kratkim smo pisali kontrolko Ko smo končali, jih je Karmen pobrala in popravila. Pohvalila nas je. da smo bili pridni. Lidija Bencik. 4/c. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj V PR.\ZNKNIH DNEH Med prazniki sem se z atekdm in i mamico igrala »Človek ne jezi se«. V soboto smo bili v mestu. Dobila sem pelerino. V nedeljo sem se tudi učila mate- matiko in čitala. Praznični dnevi so hitro ipiniH. Barbara Šalamun. 2/a. OŠ lone- la Žnidariča, Ptuj ŠPORTNI DAN V ČEIRTEK SMO IMELI ŠPORTNI DAN. ZBRAL! SMO SE V ŠOLI. ŠLI SMO SKOZI LEŠJE rX) KORITNEGA. N.A- TO SMO ŠLI OB DRAVINJI DO TOVARNE BILI SMO TUDI NA OBISKU V OTRO- ŠKEM VRTCU. TAM SMO SE MALO POZIB.ALI. ALEKSANDRA PRELOŽNIK. 1/r. OŠ MAJŠPERK KAKO SMO POSTALI PIO- NIRJI V PETEK SMO POSTALI PiONlRJL NASTOPALI SMO. DOBILI SMO MODRE KAPI- CE. PLESALI SMO RAČKE. MI SMO BILI VESELI. MAMI- rr SO BILE SREČNE. VDIJA JEZA, 1/r.. OŠ MAJŠPERK V PETEK SMO ŠE BILI CICIBANI. Z NAMI SO PRI- ŠLE V ŠOLO MAMICE. NA OKNIH SO BILE ZAST./\VE. PELI SMO PESMI. MAMICE IN OČKI SO NAS GLEDALI. BOŠTJAN JE DRŽAL PIONIR- SKO ZASTAVO. OBLJUBILI SMO. DA SE BOMO PRIDNO UČILI. IX)B1LI SMO RUTICE IN KAPICE. POSTALI SMO PIONIRJI. JEDLI SMO SEND- VIČE. PILI SMO ČAJ. Z MA- MICO SEM PLESALA RA- ČKE. JEDLI SMO KREMOVE REZINE. V FIZIKALNI UČIL- NICI SMO SE SLIKALI. PO- TEM SMO ŠLI NA PROSLA- VO. MAMICE SO BILE VESE- LE. LIDIJA LESKOV AR. 1/r. OŠ MAJSPERK 29. NOVTMBER 29. november — Dan republi- ke je za nami. Praznike smo lepo preživeli. V petek smo imeli v šoli proslavo. Nastopali so učenci naše šole z recitacijami in s petjem. Proslava je bila popestre- na z igrico o Kekcu. Štiri dm nismo imeh pouka. V tem času smo se naigrali in spočih. Tudi po šolskih zvezkih smo pobrskali. Ker je bilo slabo vreme, nismo šli nikamor na izlet. Doma sem prebrala knjigo Deček s Si^tle. V njej je lepo opisano otroštvo dragega tov. Tita. Vsem mladim nam mora biti njegovo življenje vzgled in smer- nica v življenju. Mihelca Miki, 4/b. OŠ Tone Žnidanč. Ptuj KAJ JE MOJA DOMOV INA? Moja domovina je travnik na katerem .skačem. Moja domovi- na pa je še veliko drugih stvari, to so polja, drevesa, rože. stavbe, blok", vasi. mesta. gore. morje, spomeniki, gozdovi reke in pboda in mir. Domovino uuaiu zelo rada. Mojca Peršoh, 3/a. OŠ Cirkovce NAŠA ZBIRALNICA Doma se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo. Imamo svojo zbiral- nico mleka, v kateri imamo hladilni bazen. V njega lahko vlijemo 630 litrov mleka. Vsak dan pride po njega kamion, ki ga odpelje v ptujsko mlekarno, kjer ga predelajo v razne mlečne izdelke kot so: jogurt, smetana, skuta... Tudi otroci pomagamo v hle- vu. Marinka Uh, OŠ Cirkovce, 3/a MI VSI SMO TITOVA ARMA- DA Bliža se praznik jugoslovanske ljudske armade. Na ta dan pra- zjiujejo svoj praznik vsi pripadni- ki na.še armade. Nekoč, ko je bila vojna, je lahko vsak pionir kako pomagal domovini. Takrat so imeli pionir- ji drugačne naloge, kot jih ima- mo danes. Pomagali so partiza- nom. Nosili so jim hrano, obleko, obutev, zdravila in pomagali pri raznašanju pošte. Včasih so zelo pridnim kurirčkom zaupali tudi važno pošto. Pomagali pa so tudi pri raznašanju let^ov in leplje- nju plakatov. Danes pa pionirji sodelujemo v raznih akcijah: čistimo okolje, trgamo grozdje, pogozdujemo, zbiramo odpadni papir, stekleni- ce .. . Tudi s takimi opravili pomagamo domovini — družbi in sebi. Za vsakega pionirja mora veljati na.slednje: da ljubi svojo domovino, se pridno uči in sdoštuje vse starejše ljudi. Če pride še kdaj do vojne, se bomo vsi pionirji borili, da bomo kar najbolj pomagali partizanom in vsem 7^vednim Jugoslova- nom. Sonja Pernek, 5. r. OŠ Leskovec MI VSI SMO TITOVI PIONIR- JI Pionirji so med vojno zbirali hrano, obleko, orožje za partiza- ne. Prenašali so važna pisma in pomagali ranjencem. Danes se pionirji združujejo v krajevno skupnost. Pripravljajo se, da bodo branili svojo domovino pred sovražnikom, če še kdaj pride do vojne. Letos mineva enainštirideset let. odkar je biia v mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada. Brigada je iz dneva v dan rasla, zlasti v času narodnoosvobodilne borbe. Mi. Jugoslovani, ne bomo nikoli ogrožali ljudi. Spoznali sm.o, da vojna, ki je divjala tudi pri nas, prinaša veliko gorja, nesreč, trpljenja in uničevanja. Zato so že pripadniki prve proletarske brigade obljubilL da se bodo b\>ri!i do zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi. in to obljub- ljajo danes pripadniki ljudske armade. Zavedajo se, da se je za našo domovino, ki je tako lepa kot jutranja zarja, vredno boritL Naša armada je kot trden temelj bodočnosti, je kot svetla luč. katere sij osvetljuje nadaljnjo razvojno pot Jugoslavije. Zlatka Mere, 5. r. OS Leskovec PEVSKI ZBOR Na šoli deluje pionirski pevski zbor. K zboru hodi največ deklic iz tretjega, četrtega in petega razreda. Vključeni so le trije dečki. Tovarišica nas opozarja na pravilno izgovorjavo besed, saj nas drugače poslušalci ne bi razumeli. Pozorni smo na vdihe in izdihe. Pri zboru tudi večkrat poslušamo otroške pesmi. Na- zadnje smo zapeli delavcem in ko«.>perantom Kmetijske zadruge Ptuj. V soboto 11. decembra bomo nastopali na svečanosti predaje ga.silskega avtomobila. Pripravljamo se tudi na novolet- no praznovanje. Cvetka Kramar. 5. r.. OŠ Trnov- ska vas RAD POJEM Hodim k zboru. Pri zbviru^je lepvi. Tam ptijemo lepe pesmi. Nastopamo na proslavah. Spo- mladi bomo šli na občinsko pevsko revijo. I rimc! Sike, 2/r.. OŠ Vitomarci MOJ DEDEK Mo] dedek živi v Trnovski vasi. Stanuje blizu naše hiše. Star je okrog 73 let Je velike [k^stave. mikan in stv mož. Ker ni daleč od nas. ga obiskujem skoraj vsak dan in ga motim pri njegovem delu. Svojega otroštva ni imei rožna- tega, ker mu je umrla mama, ko je bi! siar šele dve leti. Napravil je osnovno .šolo in dve leti gimna- zije. Ker ni bilo denarja za -šolanje, se je začel ukvarjati s pletarskim delom. Potem se je poročil. V zakonu se mu je rodilo pet otrok, od katerih so trije živi. Dobil je službo na pošti in je bil pismono- ša devet let. Po drugi svetovni vojni se je spet ukvarjal s pletar- skim delom, ki gaje vršil do svoje upc>kojitve. Med tem mu je umrla žena. Kot upgo je tudi velikokrat predrl. Z njim sva tudi velikokrat na črno lovila ribe. On je z nasipa gledal za pazniki, jaz pa z vodico lovil. Če je slučajno prišel paznik, je začel po tiho cviliti, da meje tako opozoril. Ni maral Romov, če je slučajno stopil na dvorišče, je •fkkiivjal. da bi se lahko zadavil. Včasih mu je uspelo, da je utrgal , verigo na kateri je bil pripet. Ko je grmelo, je z njim bilo zelo hudo. Cvilil je tako dolgo, da sem ga m.oral spustiti v hišo. Še tam ,se je bal. Stiskal se je v kot. Blizu nas teče tudi globok potok- Struga. Če si mu vrgel plašč za kolo v vodo. da se je potopil na dno. ga je prinesel. Najraje je imel otroke. Lahko si stopil k njemu, ga vlačil za ušesa, rep in dolgo dlako. Dražili pa se ni pustil. Bil je jezen tudi na mačke. Včasih je bil tudi neroden. Neke- ga dne, ko smo imeli obisk, ga je Tanja dražila z mesom. Odtrgal je verigo in ji po nesreči zadel s šapo v glavo. Še zdaj se ji pozna. Oče je bil na njega jezen, jaz pa sem ga pohvalil. j Nekega dne pa sta se očka in j mamica dogovorila, da ga bosta ] dala ustreliti. Vse to je uboga j žival niorda čutila in razumela, j Drugo jutro je dvakrai zatulil in | odšel na lovčevo dvorišče. I^vec ; ga je ustrelil. Od takrat ga nisem nikdar več videl. Robert Zamuda. 6/a. OŠ Franc Belšak. Gorišnica DEKLE, PROSIM POVEJ MI ZA POT Šla sem. po mleko. Ustavi! je avto ljubljanske registracije: »Ali je v tem kraju ali bližini kakšna zanimivost? Oprosti, smo pač tujci in ne poznamo razen Boča ničesar, prosim ali mi lahko ti pomagaš?« Malo sem se zamisli- la in odgovorila na njegovo vprašanje: »Če želite sfk>znati naš kraj. si najprej oglejte spome- nik padlim borcem, ki stoji v centru našega kraja—Poljčan. Učenci smo pkjnosni na na.šo šolo. Imenuje se pk) Mvardu Kardelju, ki je rad hodil po Štajerskem, tudi na Boč. Lepa je ta naša šola, velika in svetla. Skozi Poljčane se pelješ po glavni cesti in nato pri samopostrežni trgovini zaviješ na desno in že si pri šoli. Tudi trgovina je po svoje z.animiva. kajti zgrajena je v obliki Ukalnika. kar je v Sloveniji že skoraj izumrlo. Nasproti .šoli stoji hiša, v njej seje rodil in živel Kajetan Kovic. Ce se pelješ po cesti naravnost prideš v Studeni- ce. Le te so bile nekoč trg. kjer je stal tudi samostan, ki ga je dala postavili Zofija Rogaška. Skozi Sludenice teče topli potok. Po ogledu StudeniCe pa je verjetno najbolje, da se odpravite do grada Slatenberg. kjer lahko tudi prespite.« »Hvala za te napotke.« se je zahvalil šofer. Povabila sem ga še v naš kraj. nato pa smo se poslovili. Vesela sem bila. ker sem tujcu lahko pomagala spoznavati zanimivosti našega kraja in okolice. Vsak najmanjši kraj je lep in zanimiv. Vendar pa je vsakemu najleriši rojstni kraj. LJUBO DOMA-KDOR GA IMA. Andrejka Rupnik. 6/a. OŠ Ed- varda Kardelja, Poljčane PRED IZBIRO POKLICA Poklic, beseda, ki si jo vsak človek lahko razlaga po svoje. Že ko smo majhni, lahko riizlikuje- mo različna dela. ki jih opravlja- jo ljudje okoli nas. Pravijo, daje mnogo poklicev. Saj jih je res, a ko smo pred odločitvijo, za katerega se naj cxiločimo. nam je velikokrat težko, ker se ne znaj demo. Vsak človek ima pač s'. uje interese m svoje sposobaosu, zato se vsak zjinima za svoje bo strmih stopnicah v kupolo pri stari univerzi. Stopni- ce so tako strme, da bi se lahko grizli v kolena. Na vrhu sta lepo urejena prostora, ki predstavljata planetarij in sodi v sklop TMS. Pobrali smo vstopnino. Z elave sem vzel kapo in vsak, ki je y vstopil v planetarij je vanjo | položil 15 dinarjev. Kapa se je \ polnila in nabralo se je precej ) denarja, ki sem ga oddal šluden- i tu astronomije, ki nas je sprejel. Mlad astronom nas je v do- \ mišljiji popeljal v vesolje, med ; zvezde in planete. Prikazal nam S je, kako se temni. Da se popolno-' ma stemni je potrebno pol ure. Pokazal nam je najzanimivejša ozvezdja. Ogledali smo si zvezde, ki jih lahko opazujemo v različ- nih letnih časih. Pogledali smo si tirnico Zemlje, Mlečno cesto in celo našo galaksijo. Po ogledu ozvezdij, .smo se preselili med planete. Na diapozitivih smo pobliže videli vseh devet plane- tov: Merkur, Venera, Zemlja. Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Povedal nam je o njihovih zanimivostih in lepotah. Tako je na Marsu velika vročina, a na Uranu je tempera- tura krepko pod 0°. Na nobenem od tako lepih planetov ni pogo- jev za življenje. Pogoji z.a življenje so dani samo Zemlji. Na njej nas živi preko 4 milijarde ljudi. Vsak ima svoje navade in muhe. Med nami so velika nasprotja, tako v poli- tičnem in gospodarskem smislu. Živimo v različnih družbenih ureditvah in imamo različna mišljenja o nastanku Zemlje in človeka. Rodimo se vsi enaki, vendar se pozneje delimo predv- sem po premoženju. Nekateri živijo v izobilju, stanujejo v iz marmorja zgrajenih palačah, a na jugu Afrike pa ljudje prebiva- jo v barakah iz pločevine. Prebi- valcev je vsak dan več in mora- mo se vprašati, če bodo ti ljudje živeli v miru ali kočah iz slame, ali pa bodo žrtve tehnike in atomske vojne. Zelo nas je razveselil diapozi- tiv o Soncu. Začudili pa smo se, ko smo zvedeli, kako veliko ma.so ima Sonce. Strah pa nas je postalo, ko smo izvedeli, da Sonce izgubi vsak dan 4 milijone ton mase. Vendar ni bojazni, da bi Sonce ugasnilo, saj dobiva energijo v svojih jedrskih reakci- jah. Z ogledom smo bili zadovoljni. Imeli smo enkratno možnost seznaniti se z lepotami vesolja, ki je res neskočno velik prostor. Snov iz knjig in revij smo potrdili z znanstvenimi dokazi. Prepričali smo se o veličini vesolja in neskočnih razdaljah. Tako bi na sonce potovali z letalom ki bi doseglo hitrost 1(X)0 (km) celih 17 let. Da ne govorim, kako oddaljene so druge zvezde. Z najbližje zvezde potuje svetlo- ba 8 svetlobnih let. Še na poti domov smo razpra- vljali o zvezdah. Sedaj, koje pred nami i>d!očitev. kaj bomo v življenju postali, bi se želeli seznaniti s poklicem astronoma. Spoznati bi hoteli, kaj nam ta poklic nudi. njegove dobre in slabe strani. Gotovo bi se kateri izmed nas odločil za ta poklic, če bi ga lx)lje poznal. Zek) bi nas zanimal ogled observatorija, kjer bi videli spe- cialne teleskope Vsak bi rad pogledal skozi njega m pobliže spoznal katero izmed zvezd. Matjaž Petrovič. 8/a, OŠ Dr. Franja Žgeča. Dornava tednik - 23. december 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Pomembna in zanesljiva zmaga v gosteh v šestem kolu tekmovanja v vzhodni območni ligi so se člani KK Ptuj v Novem mestu v derbiju po- merili s Stražo, ki je bila po petih kolih na drugem mestu za vodilnim Garantom. Ptujčani so zmagali po izredni igri v drugem polčasu. Začetek sobotnega srečanja je minil v nervozni igri obeh ekip, kar je v derbijih razumljivo. Ptujska ekipa je bila v prednosti vse do zad- nje minute, v zaključku prvega dela pa jih je domača ekipa ujela. Tako se je polčas končal z neodločenim izidom. Igralci Ptuja so igrali zav- zeto in požrtvovalno, saj so se zave- dali pomembnosti srečanja in dej- stva, da bi jih poraz oddaljil od bo- ja za prvo mesto. Prve tri minute nadaljevanja so bile v znamenju domačinov. Trener Kravina je zahteval minuto odmora za posvet z igralci, kar je obrodilo obilne - sadove. Ptujska ekipa je namreč zaigrala odlično, prevzela niti igre v svoje roke in do konca srečanja popolnoma nadigrala do- mačine. 22 košev razlike je rezuUat odlične kolektivne igre, ki jo je vo- dil Volmajer, razigral pa se je tudi mladi Robert Kotnik in zadeval z vseh položijjev za met. Tako so Ptujčani dosegli pomembno zma- go, se na lestvici prebili na drugo mesto ter se približali veliki želji — napredovanju v višjo ligo. PTIU: Frbus. Damiš 6. Volma- jer 12, Marčič 6, Bedrač 2, Beranič 12, Cobelj 6, M. Kotnik 8, R. Kot- nik 23, Dobrijevič 22. V soboto zvečer bodo člani KK Ptuj nastopili v športni dvorani Mladika in se pomerili s Podbo- čjem. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. 1. Z. Kkipa KK Ptuj v tej sezoni: druga vrsta od leve: Dobrijevič, Miran Kotnik, Cobelj, Reš, Erbus, Vutinič, Marčič In trener Aco Kravina; prva vrsta od kve: Damiš. Volmajer, Beranič. Bedrač in Miran Kotnik (foto B. Rode) OB DNEVU JLA Rokometni turnir dobil Agis Prva prireditev iz programa športnih tekmovanj ob Dnevu JLA v ptujski občini je bil sobotni roko- metni turnir članskih ekip v športni dvorani Mladika, ki se gaje udele- žilo pet ekip: vojašnica Dušan Kve- der, Agis, Srednješolski center in dve ekipi organizatorja — roko- metnega kluba Drava (mladinci in člani). Ekipe so nastopile z igral- cem manj kot zahtevajo pravila ro- kometa, dvorana Mladika je nam- reč /Si rokomet preozka in prekrat- ka. Kljub temu pa smo gledali z^lo zanimiiv in dokaj kvaliteten roko- met, saj so nastopili igralci, ki ro- komet dobro poznajo in ga dobro tudi igrajo. Posebej velja pohvaliti ekipo delovne organizacije Agis, za katero so nastopili ,,rokometni ve- terani", ki pa so se popolnoma enakovredno kosali z mlajšimi aktivnimi igralci, z nekoliko bolj trdo igro in izkušnjami pa so osvo- jili prvo mesto in s tem pokal Zveze telesnokulturnih organizacij, ki jim ga je ob zaključku predal sekretar ZTKO Ivo Klarič in hkrati ekipam podelil tudi posebna priznanja za sodelovanje. Rezultati v pred tekmovanju: RK Drava mladinci—Agis 9:14 in Sred- nješolski center—JLA 17:19. V srečanju za četrto mesto je eki- pa Srednješolskega centra s 17:16 premagala mladince RK Drava, v finalnih obračunih pa so bili dose- ženi naslednji izidi: RK Drava čla- ni—Agis 16:17 (7:8), JLA—RK Drava 23:24 (11:12) in Agis^JLA 22:15 (14:10). Vrstni red: 1. Agis, 2. RK Drava člani. 3. JLA. 4. S^ in 5. RK Drava mladinci. V ekipi AgisaNSO nastopili: Ku- har, .Meško, Čihal, Zuran, Hrga, Belšak ter Zlatko in Dušan Grame. Srečanja pa .so vodili Korpar, Skr- janec. Starki in Baklan. 1. kotar V PONEDELJEK; 27. DECEMBRA SEJA SKUPŠČINE TELESIMGKULTURNE SKUFiyOSTI Za delegate, ki se bodo v ponedeljek udeležili tretje skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj, je pripravljen kar obsežen dnevni red. To je razumljivo, saj je bila prejšnja seja v juniju. Med tem časom pa je bilo veliko dela in obveznosti. Po potrditvi zapisnika druge seje bodo delegati ob- ravnavali poročilo o izvajanju programa skupnosti, torej o delu na telesnokulturnem področju v devetih mesecih letos in za tem še izvedbo tlnančn^a načrta v tem cibdobju. Slediia bo obravnava in sprejemanje re- balansa finančnega načrta. Gre za nekatere spremem- be oziroma prerazporeditve .sredstev v korist vzdrževa- nja objektov, saj so se na tem področju stroški precej povečali nad predvidevanja. To bo torej del seje, na- menjen obravnavi letošnjega dela. Za tem bo na vrsti predlog programa dejavnosti v prihodnjem letu. ki je nadaljevanje že sprejetih usmeritev zato srednjeročno obdobje. Zanimiva bo naslednja točka — predlog sklepa o prispevni stopnji za telesno kulturo v letu 1983. Ta bi bila višja kot letos in sicer za tisti del, ki je namenjen združevanju na ravni republike. To je bilo dosedaj urejeno posebej, v prihodnje pa bo skupaj z občin- skim programom. Za tem bodo delegati sprejeli sklep o začasnem fi- nanciranju dejavnosti v prvih treh mesecih prihodnje- ga leta. To je običajno, saj finančni načrt še ne more biti sedaj sprejet. Novost na področju telesne kulture je vzdrževanje objektov. To se bo preneslo s telesnokuhurne skupno- sti na Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se bo v ta namen ustrezno organizirala. Po izračunih novi način ne bo dražji od dosedanjega, učinki pa so lahko boljši. Ob koncu bodo delegati opravili še nekatere volitve in imenovanja. 1. kotar Na ptujskem strelišču zopet živahno v nedeljo. 19. decembra je ob- činska strelska zveza priredila zad- nje tekmovanje, ki je na koledarju tekmovanj za leto 1982. Tekmova- nje strelcev je bilo posvečeno naši armadi, ki 22. decembra praznuje svoj praznik. Tekmovalo je 60 strelcev za ekip- ne in posamezne uvrstitve. Vrstni red ekip: Agis 839 krogov; Turnišče 837 krogov; Železničar 834 krogov; Kidričevo 822 krogov; Draženci 821 krogov. Uvrstitev posameznikov: Franc Lendero, Kidričevo, 180 krogov; Ludvik Pšajd J. L. 176 krogov; Jo- že Perko, Draženci, 174 krogov; Franc Simonič, Agis, 173 krogov; Darko Jazbec, Turnišče, 173 kro- gov. Po koledarju tekmovanj, ki so se že pričela, za leto 1983, je bilo v ne- deljo, 12. decembra izvedeno že II. kolo občinske lige s serijsko zračno puško, ki v ekipnih uvrstitvah ni prineslo sprememb. Po 1. in 11. ko- lu je vrstni red ekip naslednji: Tur- nišče 1, 2116 krogov; Mercator 2074 krogov; Agis 1. 2055 krogov, Kidričevo I 2030 krogov; Draženci 1. 2028 krogov. Pri posameznikih je po drugem kolu prišlo do sprememb in je sedaj vrstni red naslednji: Ludvik Pšajd, J. L. 542 krogov; Zvonko Hajduk, Agis 536 krogov; David Ribič, Tur- nišče 533 krogov; Zdenko Matja- šič, 531 krogov; Darko Jazbec, Turnišče 530 krogov. V petek, 24. decembra se bo izva- jalo II. kolo liga tekmovanja, ki bo istočasno tudi zadnje tekmovanje v tem koledarskem letu. Prihodnje leto pa bomo nadaljevali s .tekmo- vanji, za katera je že izdelan pro- gram, koledar tekmovanj. ; P. L. Proglasitev najboljših bo v začetku leta Sprejem republiških in državnih prvakov, ki bo v ponedeljek popol- dan, ni v zvezi z izborom najboljših športnikov, športnic in ekip. Seveda večina njih pride v poštev, proglasitev pa bo v začetku leta, ko bodo pode- ljene tudi Bloudkove značke in proglašena najboljša šolska športna društ- va. Za to priložnost bo ZTKO pripravila nekaj posebnega. O tem vas bomo pravočasno obvestili, ko bo vse dogovorjeno. I. k. V Slovenskih Konjicah je bilo drugo pregledno tekmovanje najboljših jnskih strelcev in strelk s standardnim zračnim orožjem. Nastopilo je 59 tekmovalk in tekmovalcev, ki so si pravico nastopa pridobili na prvem tekmovanju te vrste, ki je hilo v Kranju. Ptujsko zastopstvo seje dobro od- rezalo. Tako je mladinec Robnjk zmagal v tekmovanju s puSko, Planine pa je bil tretji. Pšajdova je pri članicah^v streljanju s pištolo osvojila drugo • 1. k. Nastop Sonje Marinkovič v Senti Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Senti pozivni turnir najboljših jugo- slovanskih mladink v namiznem tenisu. Gre za prvo jakostno skupino v kateri sodeluje 12 igralk, med njimi tudi Ptujčanka Sonja Marinkovič. Sonja na prvem turnirju ni imela posebnih možnosti, saj je že nekaj časa poškodovana. To se je poznalo tudi na končni uvrstitvi, saj je z eno zmago in desetimi porazi osvojila zadnje — dvanajsto mesto. Vendar pa je za njo, ki je še pionirka, že uvrstitev v prvo skupino mladink odličen dosežek. 1. k. Vlado Pisar popravlja smuči/vezi, čevlje ELANOV SERVIS V PTUJU Na sejmu Zima — Šport 82 v športni dvorani Mladika sem opa- zil stojnico, točneje servis za smuči in vezi znane tovarne Elan"", ki ga v Ptuju izvaja Vlado Pisar. Dogovo- , rila sva se za pogovor in tako sem ga obiskal v delavnici, v kletnih prostorih bloka v Gregorčičevem drevoredu 2 v Ptuju. Vlado je kletni prostor, ki sodi k stanova- nju, preuredil »v delavnico. Prostor je sicer tesen, vendar delo gre, vedno več ga je. To je razumljivo, saj smučamo v vedno večjem obse- gu, smučanje je namreč posialo ..nacionalni šport št. 1" kot temu pravimo. Po drugi strani pa je bil za nujna ptipravila smuči in vezi ter nastavitve najbližji Elanov ser- vis v Mariboru. To je prccvj odro- čno. Za to vrs'o popoldanske dejav- nosti se jc Vlado na nagovarjanje prijateljev (xlločil pred dvema le- toma. Volje in nekaj znanja mu za začetek ni manjkalo, saj si je kot strasten smučar pri svoji opremi skoraj vse opravil sam. pomoč pa so potrebovali tudi drugi. Izkušnje za delo si je pridobil v llanovih setvisih v Kranjski Gori in Mari- l'oru ter na tujih smučiščih. Več težav pa jc bilo z orodjem, potreb- nim za to delo, ker jc zelo drago in še iz uvoza Zato si ga jc izdela! vim! Potrebna znanja, dodatna. pa M jc pridobil na tečaju, ki jih organizira Flan in kjer so kriteriji zelo oMri. Tovarna pa mu pri delu pomaga s potrebnim materialom. čeprav z vsem ne in se je dost i^otrebno malo tudi znajti. Prosior v delavnici je zelo ute- snjen. Zato si je pridobil nove pro- store v Krempljev! ulici, kjer bo v l>onedeljek. sredo, petek in soboto v popoldanskem času, od 16. do 18. ure, sprejemal smuči, delo pa bo .še naprej opravljal v Gregorči- čevem drevoredu. Ob tem pa je svojo dejavnost razširi! še na smu- čarske čev Ije. Namreč, veliko smu- čarjev iina težave, ker se jim smu- čarski čevlji nogi dobro ne prile- gaj«). Zato jim bo Vlado v so- delovanju z Alpino pomagal tudi pri tem. Tako torej lahko ljubitelji smučanja na ožjem in širšem ptuj- skem območju vse potrebno pred smučarsko sezono opravijo v bliži- ni in ni več potrebnega iskanja •v-rvisov. Dobro pripravljena in vzdrževana oprema je namreč eden osnovnih pogojev za dobro in varno smuko, zato je pomembnej- ša popravila (obnova drsnih plo- skev, brušenje robnikov, nastavi- tev vezi in čevljev) najbolje prepu- stiti strokovnjaku. S tem poskrbi- mo za del varnosti, hkrati pa opre- mi (precej dragi) močno podaljša- mo živ I jenjsko dobo. 1. kotar matlo pisar med delom v siifr ttsnei.i prostoru delavnice v Gregorčiče- vem (irivon-du (fiilo m. Ozmec) OANiS POPOLDAN Volilna skupščina ZTKO Danes popoldan bo v scini sobi skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptuja volilna skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Delegati osnovnih telesnokulturnih organi/acij bodo po dolgem času obravnavali delo zveze in seveda tudi svoje f>odročje dela. Že tretje leto namreč teče od prejšnje seje skupščine. Delegati bodo pregledali in ocenili delo zveze v devetih mesecih letos in za tem sklepali o prevzemu telesnokulturnih objektov od tele- snokulturne skupnosti ter o vključitvi smučarskega, atletskega in teni- škega kluba terdruštva nogometnih trenerjev v članstvo zveze. Ob koncu bodo razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo. Za predsednika skupščine je predlagan Marjan Pišek. za predsednika izvršnega odbora pa Lojze Arko. Volilna skupščina se bo pričela ob 17. uri. 1. kotar Sprejem za republiške in državne prvake V ponedeljek popoldan bosta Telesnokulturna skupnost in ZTKO t)bčine Ptuj v hotelu Poetovio izvedli sprejem za tiste športnice, športnike in ekipe ptuj.ske občine, ki so v tem letu osvojili republiške in državne naslove. Priložnostna knjižna darila bo za uspehe prejelo 28 naSih športnic in športnikov. Torej se tudi v takšnih pogojih, kot so za tek- movalni šport v ptujski občini, z res zavzetim delom in samoodpove- dovanji da doseči vidne rezultate. Sprejem bo ob čestitkah za dosežke tudi priložnost za pogovor o stanju v tekmovalnem športu in prihodnjih načrtih, nanj pa so povabili tudi preds^ednike vseh družbenopolitičnih organizacij ter predsednika SO in izvršnega sveta. Sprejem se bo pričel ob 17. uri. 1. kotar Delovne skupine na obisku v osnovnih organizacijah Svet za razvoj, družbciso planjranje in svobodno menjavo dela ter odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve telesno- kulturne skupnosti občine Ptuj sta se odločila za obiske v osnovnih telesnokulturnih organizacijah. S tem želijo dobiti podatke o stanju, problematiki in poslovanju osnovnih telesnokulturnih organizacij. Po- govore opravljajo dvočlanske delovne skupine, ki so z delom pričele v .soboto, zaključile pa bi ga naj jutri. Vendar se bodo pogovori nekoliko podaljšali, saj vseh pogovorov zaradi številnih aktivnosti v prejšnjem in tem tednu ni bilo moč opraviti. DRUŽINSKI SLALOM Člani smučarskega kluba,Pluj bodo v nedeljo. 26. decembra izvedli zanimivo prireditev. To bo družinski slalom, ki ga bodo izpeljali na smučiščih Pri treh kraljih na Pohorju. Za najboljše družine so pripravili posebne nagrade, vsi nastopajoči pa bodo sodelovali pri žrebanju za- nimivih praktičnih nagrad. Gre torej za rekreativno in družabno pri- reditev. Za vse udeležence bo pripravljen skupni avtobusni prevoz s ptujske avtobusne postaje. Odhod bo v nedeljo ob 7. uri in 30 minut. Pred odhodom morajo družine poravnati prijavnino. ki znaša 300 dinarjev, prevoz pa bo vsakega udeleženca veljal 100 dinarjev. Prijave sprejema Bojan Kocjan (TOZD Haloški biser. Trstenjakova ulica), informacije pa lahko prejmete tudi po telefonu na številki 772-921. L k. Tekmovanje v pikadu V petek je komisija za delavske športne igre pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj v dvorani Mladika izvedla tekmovanje v pikadu ki se gaje udeležilo sedem ekip organizacij združenega dela. Zmagale so predstavnice Komunalnega podjetja pred Perutnino in Zdravstvenim centrom. Med posameznicami je največ točk dosegla Sonja Drobnjak (Zdravstveni center) pred Dragico Vek (Komunalnopodjetje) in Roziko Lenart (Perutnina). 1. k. Štiri prva mesta za Gorišnico Vsa prva mesta na občinskem ekipnem pionirskem prvenstvu v šahu. ki je bilo 18. decembra_ v prostorih OŠ Tone Znidarič, so osvojile mlade igralke in igralci OŠ Gorišnica. Prva mesta so osvojih zelo prepričljivo. Pri mlajših pionirkah je druga OŠ Podlehnik, tretja OŠ Grajena in četrta OS Juršinci. Tudi pri mlajših pionirjih je druga OŠ Podlehnik. tretjaje OŠ Majšperk.četria pa OS Markovci. V tej kategoriji je nastopilo osem ekip. Vrstni red pri starejših pionirkah: 1. Gorišnica, 2 Grajena, 3. Žetale in 4. Majšperk. Pri starejših pionirjih: 1. Gorišnica, 2. Podlehnik. 3. Tone Znidarič. 4. Kidričevo itd- N'astopilo je devet ekip. Prva in drugouvrščena ekipa se bosta v začetku prihodnjega meseca tideležili regijskega prvenstva, ki bo v Podlehniku. Gorišnica bo tako prispevala štiri. Podlehnik tri in Grajena eno ekipo. 1. k. Program obiska dedka Mraza v Ptuju Krajevne skupnosti z območja mesta Ptuj in občinska neza dni štev prijateljev mladine so v sodelovanju z vzgojno varstveno organiz.: cijo in osnovnimi šolami pripravili novoletni program in obiske dedka Mraza v posameznih krajevnih skupnostih. PROGRAM OBISKA: PONEDELJEK, 27. decembra »982; Krajevna skupnost ,,Dušan Kveder" ob 16.30 v telovadnici OS Olga Meglic, program bodo pripravili učenci OS Olga Meglic, Krajevna skupnost Budina-Brstje ob 18. uri v vrtcu Budina, pr( gram pripravi vrtec. Krajevna skupnost ,,lvan Spolenjak" ob 17. uri vdojnu občanov program pripravi OŠ Ivana Spolenjaka. Krajevna skupnost Spuhlja ob 16.30 v vrtcu Budina. program pri- pravi vrtec. Krajevna skupnost „Tone Znidarič" ob 17. uri v telovadnici OS Tone Znidarič, program pripravi OŠ Tone Znidarič. TOREK, 28. decembra 1982: Krajevna skupnost ..Jože Potrč" ob 17. uri v telovadnici OSTone Znidarič, program pripravi OŠ Tone Znidarič. Krajevna skupnost Bratje Reš ob 17. uri v domu občanov, pro- gram pripravi otroški vrtec. Krajevna skupnost ..Olga Meglic" ob 17. uri v domu občanov, program pripravi OŠ Olge Meglic. Krajevna skupnost Turnišče ob 17. uri v domu občanov, program pi i pravi OŠ Ivan Spolenjak. SREDA, 29. decembra 1982: Krajevna skupnost ,,Boris Ziherl" ob 17. uri za otroke rojene 1979 in 1980. ob 18. uri za otroke letnik 1976, 1977 in 1978, obakrat v avli Srednješolskega centra Ptuj. program pripravi otroški vrtec. Krajevna skupnost ..f lanc Osojnik" ob 17. uri^v telovadnici OŠ Franc Osojnik, program bodo pripravili učenci OŠ Franc Osojnik. Krajevne skupnosti mesta Piui vabijo vse otroke, rojene od 1976 do vključno 1980, da pridejo na doKKena tncsta, si skupaj ogledajo iio- voietni program, sc pogovorijo in poveselijo. Pri tem naj ne pozabijo prinesti vabila s seboj, ker bo dedek Mraz delil darila le na podlagi vabila. 12 - ZA RAZVEDRILO 23. december 1«82 ~ TEHNIK tednik ~ december 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 Tudi v OŠ Tone Znidarič so praznovali v petek. 17. decembra je bilo slovesno in praznično tudi v osnovni šoli Tone Znidarič v Ptu- ju, ki v letošnjem letu beleži že 80- letnico svoieea obstoja. Prisrčno in skrbno pripravljeno prireditev je "pričela predsednica zbora de- lavcev Marija Kostanjevčeva. ki je uvodne besede namenila gostom in delegacijam iz podružničnih šol v Vitomarcih tn Trnovski vasi, o predvojnem medvojnem in po- vojnem delu na šoli pa je obširno spregovorila ravnateljica Marija Šumandlova. ki je dejala, da so datum sicer letos izbrali po t^ble- tnici smrti Toneta Žnidariča. po katerem nosi šola ime. sicer pa ga nameravajo v prihodnje prenesti na dan njegovega rojstva. Sedanja šolska zgradba je bila sezidana leta 1902. v njej je bila najprej tri razredna meščanska dekliška šola. pet razredna nem- ška ljudska šola in dekliški dom, ki je imel nalogo, da pritegne tuje gojenke. ker jih je primanjkovalo za meščansko šolo. S skrbno zbranimi podatki je ravnateljica orisala 80-letno zgodovino šole in ob koncu podrobne je govorila še o Tonetu Žnidariču. kije umrl 18. decembra 1944. za posledicami ran. ki jih je dobil ob nesreči pri preizkušanju novega orožja. Ione Znidaričje bil rojen 8.julija 1913. v Novi vasi pri Ptuju, pokopan pa je v skupni grobnici borcev N()V na ptujskem pokopališču. Skozi pesem, besedo in glasbo so se fiato predstavili učenci vseh razredov osnovne šole Tone Zni- darič. ki so s skrbno pripravljenim in lepo izvedenim programom navdušili vse prisotne, O svojem delu in življenju pa so spregovorili Še mladinci in pionirji ter ob tem dejali, da na šoli neprebijolezgolj ure pouka temveč preživijo v njej tudi veliko svojega prostega časa, saj njihovo izvenšolsko delo sega velikokrat v pozne popoldanske ure. mš Iz proslave v osnovni šoli Tone Znidarič. Foto: S. Kosi Praznovali so dan šole v ptujski osnovni šoli Iranc Osojnik so 17. decembra slovesno proslavili DAN SOl.F. s katerim so obeležili 18 letnico preselitve v no- vo šolsko zgradbo. Tako so pred osiccinjo slovesnostjo, ki je bila minuli petek pripravili športno tekmovanje, oglcxlali so si filme o liiu in lutkovno igrico. V petek, 17 decembra pa so se najprej /brali delavci šole na svečanem zboru, ki mu je prisostvovala tudi scsira pjidlega junaka I ranča Osojnika po katerem je šola po- imenovana — Marija Osojnik de- legacija ptujske L'arni/ijc in drugi fosije. Med njimi je bila ludi dele- gaeij.i pionirjev i/ podružnične šo- le na Cirajeni. Po tem, ko je delegacija položila venec k doprsnemu kipu 1 ranča Osojnika, ki sloji v parku pred šo- lo je o pomenu praznika ter o ži- vljenju in delil na šoli govoril piedsednik sveta šole .lože Kodrič, ki je med drugim dejal, da bi naj v |"H iliodnje poslal ta praznik kot ne- kak dan odprlih vral za vse, ki že- Ijjo videli in i/vcdeli kako se učijo njihovi oiroci, pod kakšnimi po- "oji dilajo. Vse to bi naj bolj neposudiH) in na mcslu samem inlouniralo predslavnike združe- na i'a dela in javnosti s katerimi te- če tudi že delna svob(xlna menjava dela. Prvi dan osnovne šole Franc Osojnik jc bil bolj manilcstativno kulturnega značaja, čeprav se bo o nidaljni vsebini in programu po- trebno še dogovarjati — kot je de- jal slavnostni govornik. Po številnih pozdravnih besedah, ■i/rekli so jih tudi predstavniki po- bratene šole Ciustav Krklec iz Cc- sliee, .11 A in upokojenih delavcev so se gostje in gostitelji preselili v šolsko telovadnico, v kateri je bil najprej prisrčen kulturni program s peljem, glasbo in recitacijami, nalo pa še lepo uspela in i/vedena prireditev POKAZI KAJ ZNAŠ. Praznik so zaključili še s skupnim družabnim srečanjem in z obljubo, da ho ob leiu praznik še pestrejši, uspeiii pri delu pa še boljši. mš Marija Osojnik Zbranim starešinam in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občin Ormož in Ptuj je ob prazniku čestital Franc J^tičkovič. (foto: M. Ozmec) ČRNA KRONIKA Teden od 13. do v k/učno 20. decembra je na ožjem območju ptujske: občine minil tragično. Miličnik so posredovali v 4 prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve smrtni žrtvi, pet oseb je bilo huje, 6 pa lažje telesno poškodovanih. Med vzroki nesreč je tokrat na prvem mestu neprimerna vožnja in takoj za tem vinjenost voznika. Na vozilih je za okoli 960.000 din materialne škode. Za večjo varnost v cestnem prometu v minulih dneh pa so miličniki postaje milice Ptuj. skupaj s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnern prometu SO Ptuj izvedli več akcij v cestnem prometu, namenjenih predvsem preventivi. V sredo. 15. decembra je v Agi.sovih servisih potekala akcija brez- plačnih preventivnih tehničnih pregledov. Pregledanih je bilo 60 vozil, od tega so bile pri 40 ugotovljene napake, pri petih so bile te napake tako hude. da so voznikom odvzeli prometna dovoljenja. V četrtek. 16. decembra pa je potekala širša akcija v cestnem prometu, ki jo je organiziral prav tako svet za preventivo in vzeoio v cestnem prometu. Člani sveta so skupaj z mihčniki in člani AMD Ptuj preverjali tehnično brezhibnost vozil v prometu. Pregledanih je bilo 138^ vozil, od tega jih je bilo kar 92 tehnično nepopolnih ali z napakami. Razen tega so miličniki izvedli .še tri akcije v katerih so preverjali hojo pešcev pri prečkanju cesti.šč. V vseh treh akcijah so opozorili 50 pešcev, kaznovali pa čez 100. Pri vseh prekrških so ugotoviH slabo ' spoštovanje prometnih znakov in označb na cestišču. _qj^ OB 22. DECEMBRU Svečan sprejem za pripadnil(e oboroženih sil v počastitev 22. decembra, dneva naše armade sta predsednika SO , Ormož in Ptuj pripravila v torek. 21. decembra v ptujskem hotelu Petovia. svečan sprejem za pripadnike JLA. teritorialnih enot, oddelkov za ljudsko obrambo, rezervnih vojaških starešin obeh občin in delavcev milice. Ob tej priložnosti je zbranim govoril Franc Tetitčkovič predse- dnik SO Ptuj. ter jim ob njihovem prazniku čestital. PRIKLOPNIK TRCIL V AVTOBUS Dva mrtva - deset ranjenih v petek. 17. decembra je prišlo do zelo hude prometne nesreče na magistralni cesti Ptuj —Maribor v naselju Zlatoličje. Voznik tovornega vozila spriklopnikom belgijske registracije Jean Marc Plattesje vozil v smeri od Maribora proti Ptuju. V Zlat(jličju je v ostrem desnem nepre- glednem ovinku, verjetno zaradi neprimerne hitrosti, zaneslo zadnji del priklopnika v levo. pri čemer-je ta z levo stranjo zadel v avtobus Certu.sa, Prednji levi del Certusovega avtobusa po trčenju. Foto: M. Ozmec kije pripeljal iz ptujske smen. Avtobus je upravljal 35-letni voznik Jože Žerdin iz Drakovcev pri Ljutomeru, kije pri trčenju dobil tako hude poškodbe, daje umrl na kraju nesreče. Zaradi hudih poškodb paje umrl tudi potnik Rajko Jaušovec (24) iz Podvinc pn Ptuju, sicer uslužbenec P.\l Tezno. Razen tega je bilo hudo poškodovanih 5 potnikov, prav toliko pajihje utrpelo le lažje telesne poškodbe. Na vozilihje materialne škode za okoli 900.OCK) din. Dodati je treba, da je utemeljen sum za belgijskega voznika priklopnika, ki naj bi vozilo upravljal pod vplivom alkohola, zalo je preiskovalni sodnik odredil odvzem krvi. Nedvomno pa je med vzroki nesreče na prvem mestu neprimerna hitrost, zaradi česar je priklopnik zaneslo v levo. Nedvomno, paje svoje storilo tudi mokro cestišče. Podrobnejše vzroke nesreče še raziskujejo. O M Ob dnevu JLA v krajevni skupnosti Polenšak Na Polenšaku .so v nedeljo, 19. decembra svečano proslavili Dan JLA z množično udeležbo krajanov z območja celotne krajevne sku- pnosti in s skrbno pripravljenim ter izvedenim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pionirji osnovne šole, člani OO ZSMS in pevski zbor Polenšak. Podelili so tudi priznanja zaslužnim članom Zveze re- zervnih vojaških starešin in civilne zaščite. Posebej so izrazili zadovolj- ■ stvo. daje Predsedstvo SFRJ odlikovalo njihovega krajana in poveljnika krajevnega štaba za civilno zaščito, z redom za vojaške zasluge s srebr;- nimi meči. J Organizator proslave je bil krajevni Štab za civilno za.ščito ob : aktivnem sodelovanju osnovne šole. mladine in SZDL. Posebej prijetno ' smo bili presenečeni nad veliko udeležbo krajanov od najmlajših do^ najstarejših, kar potrjuje, da krajani krajevne skupnosti Polenšak visoko cenijo prehojeno pot in naše slavne JLA ter vlogo tovariša TITA pri njenem ustvarjanju, saj so proslavo povezali tudi z njegovo 90. obletnico | rojstva. Hkrati to dokazuje njihovo privrženost samoupravnemu kon-' ceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki si prav v njihovi krajevni skupnosti uspešne utira svojo pol in veljavo. Vredno je poudarili, da imajo dobro organizirane in strokovno usposobljene enote civilne zaščite, v katerih prevladuje duh zavestne discipline in tovarištva. Skupaj s svojim krajevnim štabom za civilno zaščito so lahko za vzgled ostalim krajevnim skupnostim v Slovenskih goricah in v občini Ptuj. Tudi letos so se množično udeležili pohoda Po poteh revolucije, zelo uspešno pa so tudi izpeljali vse aktivnosti,v okviru akcije NNNP'82, Med krajani je mnogo aktivnih ljudi, ki zelo uspešno opravljajo naloge v vaških odborih, organih krajevne samouprave, družbenopoli- tičnih organizacijah in v društvih. Gonilna sila pa sta prav gotovo Ivan KHLHAR in Janez STARC IČ. ki imata številne marljive sodelavce, kot so Marta KOŽARJI-VA. Marija ŠTl-BINOVA, Jože KUKOVEC, Janko VICAR in mnogi drugi. Prizadevajo si, da bi bile naloge v okviru krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev izve- dene uspešno v zadovoljstvo krajanov in celotne naše samoupravne socialistične skupnosti. FB UPOKOJENCI Društvo upokojencev Ptuj vam želi prijetno praznovanje vseh praznikov, v novem letu 1983 pa srečo, mir, zadovoljstvo in dobro zdravje! Društvo upokojencev Ptuj Rodile so: Irma Bukovec, Gomila 12 — Hri- giio; Jožefa I.eskovar, Majšperk .12 — Dušana; Milica Korpar, Podgorci 87/a — Katjo; Silva IJrodnjak, Zg. Hajdina 56 — Ir- mo; Marija Princi, Kidričevo, Ka- juhova I — deklico; Marija Hor- vat, Nova vas 13 — dečka; Franči- ška Kokol, Mihalovci 15 — Aljo- Šo; Amonija Ciril, Kraigherjeva 23 — deklico; Irančiška Kokol, Ku- kava 49 - Silvo; .Marija Geč, Se- nik 8 — dečka; Darinka IJnuk, Ul. 2. maia 5 — dečka. Poroke: Fior Galič, Kvcdrova 4 in Vikto- rija Iramšek, Barislovci 16; Miro- sla'. I cionja. Koi'cjeva pot 4 in Suzana Smigoc, Potrčeva 26; Zmaiioslav Sulcr, Greurjrčiče'. dr. 4 in Adciajda MihcIaČ, Draženska ccsia 7; Silvester Slanic, Krčevina pri Vurbcrku 3 in Marija Bczjak, 7.ikerce 70; Ivan Krajnc, Kidričc- • o, Ul. B. Kraigherja 16 in Magda Zcrak. Kidričevo, Kajuhova7; Jo- Z'-f Petek, Moškanjci 102 in Mari- j.i /avce, Moškanjci 109; Milorad Nojič, C.esia Olge Meglic 13 in Hriviia I.ukman, Trstenjakova 9. Imrli so; .Mania Kižnar, CioriŠnica 61, roj. 1901, umrla II. det;. 1982; Marija Cimerman, Lackova 5, roj. 1921, umrla 16. dec. 1982; I rane Malek, Dokleee 31, roj. 1902, umrl 15. (Icc. 1982; Katarina KamenŠck, Stanošina 29, roj. 1909, umrla 18. dec. 1982; Kaiarina Petrovič, Dom upokojencev Murctinci, roj. 191.1, jimrla 19. dec. 1982; Elizabeta Mere, Prešernova 10, roj, 1946, umrla 15. dec. 1982; Maksimiljan Simenko, Spindicrjeva 5, roj. 1922, umrl 17. dcx. 1982; Ana Bolcar, Budina 29, roj. 1908, umr- la 18. dec. 1982. TEDNDK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptu) 52400 603 31023, Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje toineljni davek od prometa pro- izvodov .