it. 32 (111S)
Leto XXI t
NOVO MESTO četrtek, ★★	12.	avgusta	1971
i
BREŽICE - V nasadih AGROKOMBINATA so danes začeli obirati hmelj. Letos pričakujejo 30 ton pridelka.
VRANOVICI - V sredo so v Vranovičih odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOB iz Vranovičev. Pri spomeniku ob cesti Crnomelj-Vranoviči pa je bilo srečanje prvoborcev in aktivistov.
KRŠKO - Učiteljski zbor krške osnovne šole je na torkovi seji sklepal o pripravah za selitev v novo šolsko poslopje. Otvoritev šole in spominskega parka prvim ustreljenim krškim borcem bo 29. avgusta.
NOVO MESTO - V ponedeljek so se na občinskem odboru ZZB dogovorili, da bo srečanje borcev Gorjanskega bataljona in XII. SNOUB 29. avgusta v Podgradu. Govoril bo podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar.
METLIKA - V nedeljo in ponedeljek je bil iO-urni tečaj RK, ki gaje vodil dr. Željko Bošnjak, v torek in sredo pa je 25 tečajnikov delalo izpite.
ZILJE - V ponedeljek ponoči je v tem belokranjskem kraju pogorel dcedenj, last 75-letne Barbare Cemz. Škode še niso ocenili in tudi vzrok za nesrečo še ni znan.
BREŽICE - V ponedeljek so po krajevnih skupnostih začeli ustanavljati odbore splošnega Uudskega odpora.
Interniranci v Adlešičih
Nedeljsko srečanje internirancev v Adlešičih je izredno uswlo. Skoraj 2000 ljudi se je udeležilo že tradicionalnega srečanja, ki je bilo letos povezano s proslavo 30-letnice vstaje.
Na prireditvi je najprej govo:^ predsednik gasilskega društva Jože Požek, za njim pa Ivan Grabrijan o pomenu 30-letnice vstaje in internirancev. Domačim gasilcem je predal novo brizgalno njen „boter“ Marjan Dagarin. 21 gasilcev je prejelo pri* znanja za več kot 20 let dela, 11 pa iza več kot 10 let. Po programu je ^ilo splošno rajanje. Veliko zaslugo za uspelo prireditev ima pokrovitelj podjetje KOVINAR iz CmonUja.
T. L.
V	SMRT ZARADI NAPAČNE VEZAVE
3. avgusta je električni tok ubil 32-letnega Leopolda Drčarja, delavca ,,Dane“, iz Brezovice pri Mirni. Nesreča se je zgodila popoldne, ko je Drčar pri sosedu, kjer so mlatili pšenico, napačno spajal kable pri elektromotorju.
RUDARJA ZASULO
7. avgusta dopoldne je v rovu Široko čelo v kanižarskem premogovniku zasulo rudarja Jožeta Finka, 45, iz Dragatuša. Ponesrečenca so hitro odkopali in ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi prehudih poškodb je umri že med prevozom.
TREBANJSKI SAiLON OOPRT
Najimenitnejša imena
Priznanje Trebnjemu, da je v avlah osnovne iole pokazalo občinstvu sodobno likovno tvornost samorastnikov iz vse Jugoslavije
v soboto, 7. avgusta zvečer, je Janez Gartnar v Trebnjem odpri Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. Slovesnost je bila v osnovni šoli, kjer v obeh avlah razstavlja 45 avtoijev 74 slik in plastik. O umetnosti samorastnikov je spregovoril prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani. V kulturnem sporedu so soddovali: flavtist Jože Pogačnik, violončelist Zdenko Pruša in pianist Janez Lovše.
Prof. Zoran Kržišnik, ki je o pomenu samorastniške likovnosti obširneje spregovoril že v intervjuju, objavljenem v prejšnji številki našega tednika, je na otvoritvi salona oziroma razstave v osnovni šd.i z izbranimi besedami pohvalil trebanjske organizatorje, ki se jim je
Za današnji praznik občine ČRNOMELJ, ^omin na napad črnomaljskih skojevcev na italijanski vojaški \iak 12. avgusta 1941 pri Vranovičih, prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem v partizanski Beli Krajini! Nekdanja zibelka naše svobode je s svojo tradicijo, zgodovinsko preteklostjo in folkloro sicer še vedno slovenska znamenitost, njeni delovni ljudje pa stoje sredi današnjega časa in vlagajo vse svoje sposobnosti m sile v napredek občine. — Na sliki; „VELIKANOVA GLAVA“ kipaija Jakoba Savini ob cesti pri Kvasici (Foto: Mirico Vesel)
SOS zelene Krke
v soboto popoldne so opazili pod mostom pri hotelu Grad Otočec precej manjših poginulih rib, ki so lebdele nad dnom, nekaj večjih poginulih platnic pa je ležalo na Radini reke. Nove poginule ribe so priplavale do mostu še v nedeljo in ponedeljek, kopalci pa so v nedeljo našli več poginulih rib tudi nad otoškim jezom. Strokovnjaki, ki so pri mostu vzeli vzorce vode, so lah-Ko že organoleptično ugotovili, da je v vodr nek^na zelenjcasta izplaka, podrobneje pa bodo vzorce še preisk^i. Prwi nedavnim smo v našem listu opozorili na nevarnosti, ki • grozijo Krki z onesnaženji vseh vrst in industrij ^imi odplakami. V sušnem obdobju, ko je gjadina Krke zelo nizka, pretok vode pa precej manjši kot sicer, bi bilo pričakovati od, tistih, ki v reko spuščajo razne odplake, skrajno previdnost in obzirnost.
^	M.	J.
KONEC TEDNA — NA 36,4 STOPINJEI CELZUA
Tropska vročina in dež nad Dolenjce
Najtoplejši dan zadnjih let — sobota, 7. avgusta — V Novem mestu,so namerili 36,4"C: potepanje s turisti po Dolenjski — do blagodejnega dežja ob koncu vikenda
Eksplozija poletja je bila v soboto na dolenjskih termometrih najbolj opazna: rekordno Novo mesto je namerUo kar 36,4 stopinje vročine in na železniškem mostu čez Krko je bilo med razm^ dveh tračnic komaj mogoče položiti roko - pozimi pa ni težko vtakniti roke do komolca!
Ljudje so pred pasjo vročino iskaU pribežališče v vodi, pa to ni dosti pomagalo, saj je temperatura v bazenih termalnih zdravilišč okrog 30 stopinj, Kolpa tudi ni imela dosti manj in tudi Krka je imela okrog 25 stopinj.
Nedeljsko jutro se je na Otočcu začelo menda že kar pred sončnim vzhodom: okrog osmih je bilo na travniku na desnem bregu Krke že nekaj 100 kopalcev.
V	Draškovcu pri Šentjerneju so se nekaj minut pozneje začeli potiti najboljši dolenjski traktoristi, ki so
izbirali najboljšega. V naj hujši vročini je naslov pobral Stane Gorenc iz Gorenje vasi pri Smarjeti,
V	Cateških Toplicah je bilo okrog 9. ure že nekaj tisoč kopalcev, Toplice so vzeli v zakup Zagrebčani, kolone avtomobilov pa so sc po avtomobilski cesti valile proti Krki. Tisti, ki so pozno v noč rajali na Cateški noči, so še spali; novi turisti so se namakali v pretopli vodi. Na Cateški noči je bilo okrog 5000 ljudi, sodim, da se jih tudi v nedeljo v bazenih ni kopalo manj. Serfezi, . MihaUinec in Elvira Voča so pobrali
nekaj nad milijon starih dinarjev za nastop, organizatorjev pa o tem ni bilo mogoče spraševati v nedeljo; tudi turistični biro je bil zaprt. Po Cateški noči - čateški maček!
Podobno prenapolnjeni so bili tudi bazeni v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, potoki in studenci turistične kolone, ki je po-tovab čez Gorjance, pa so se razli-vah proti Gospodični, po košenicah na obronkih gozdov. Reka je potovala na Kolpo - a hladu ni našla.
Na Otočcu je bilo okrog desetih vsaj dva tisoč kopalcev. Tisti, ki se niso namakali v vodi, so se cvrli-na soncu, brcaU žogo, igrali badminton, ali pa cvrli ražnjiče in čevapčiče. Parkirišč je ob tej uri že zmanjkovalo, prevladovale so registrske tablice ZG, NM in LI.
■ Da bi se umaknil hrupu in vročini - še skok na novomeško Loko. Kopah smo se potem le trije, eden med nami je je bil Adamov Karel. Njegovi brat je nekoč s cilindrom skočil s skakalnice in odprl kopališče. V nedeljo, ko seje živo srebro dvignilo na 31 stopinj, je moral Karel skakati z ostankov kopališča v umazano vodo.
Prve dežne kaplje so popoldne v mestu padle okrog 17. ure, nato je še toča malo pristavila svoj lonček.
PRESNETI MALIGANI
6.	avgusta so iz ciganskega taborišča pri Račjem selu sporočili, daje Cigan Matija Hočevar ubil svojega sina. Trebanjski miličniki so se takoj odpravili na pot, v taborišče pa je z zdravniško torbo odšel tudi srtlrav-nik. Zelo presenečeni so bili, ko so pri Matiji Hočevarju našli namesto ubitega do nezavesti pijanega sina.
Po tropski vročini in napornem koncu tedna vsaj malo blagodejne ohladitve ...
J. SPLICHAL
posrečilo nridobiti za salon res naj-imenrinejša imena jugoslovansKega samorastništva.
Omenimo naj samo nekatere slikarje in kiparje, katerih dela so bila že neštetokrat pokazana na skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, od tega že večkrat v samem Trebnjem in v Kostanjevici. To so: Buktenica, Rabuzin, Smajič, oba Peternelja, Plemelj, Jaki, Magyar in številni drugi.
Otvoritvi salona in razstave so prisostovali poleg avtoijev, njihovih sorodnikov, znancev in prijateljev številni gostje iz vse Dolenjske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in od drugod, skratka vsi, ki to umetnost priznavajo kot 'osvežitev v sodobni likovni tvornosti pri nas in v svetu.
Razstava bo odprta do 26. avgusta in sicer vsak dan od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. lire.
I. ZORAN
Posebno obvestilo
Osebni obisk^ in ponovni pismeni opomini niso kaj prida zalili, da bi dolžniki poravnali zapadle račune za objav^ene oglase, uradna obvestila, razpise, ponudbe, čestitke in druge objave. Čeprav je že avgust, nam 7 izmed 9 občinskih konferenc SZDL do danes kljub ponovnim prošnjam še ni sporočUo, koliko bodo letos prispevale za obveščanje svojih občanov na stalnih komunskih straneh v našem listu. Zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi zavoljo glavnih dopustov v tiskarni, smo prisUjeni do nada^njega skrčiti obseg našega časnika na 12 oz. 14 stranL Bralce in naročnike prosimo za razumevanje težavnega poloŽ£ya, v kakršnem se nahaja domači tednik.
UPRAVA USTA
Velik travnik na Otočcu je bil v nedeljo premajhen za vse, ki so se prišli osvežit v toplo Krko. Mnogi so s sebuj prinesli senčnike, stole in mize, mnogi so pekli čevapčiče in ražnjiče (Foto: Splichal)
V	noči od nedelje na ponedeljek je zajela Slovenijo hladna fronta in povzročila zmerne padavine, predvsem v osrednji in severni Sloveniji. V naslednjih dveh dneh bo še sončno in toplo, nato pričakujemo občasne padavine z osvežitvami.
Neuqe s točo, ki se je vsula med dežjem v nedeljo popoldne, je nekajkrat prekinilo folklorno revijo z okoli 300 nastopajočimi na kopališču na Loki v Novem mestu. Sodelovale so belokranjske in hrvaške folklorne skupine. Pokrovitelj te prireditve, kije sodila v Dolenjsko poletje 71, je bil Dolenjski list. Na sliki: gostje iz Lazine so še imeli srečo, da so svoj spored odf^esali na „suhem“ (Foto: I. ZORAN)
tedenski
mozaik
Neka anketa v Zahodni Nem-f^iji je ugotovila, cža tuji delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, manjkrat izostajajo z dela kot domačini, kar še posebej velja za rudarje ... manj izostankov, več mark, hitrejša vrnitev v domovino ...
Drugače pa je na Švedskem, kjer je nekaterih poklicev odločno premalo, čeprav so bogato nagrajeni. V Stockholmu, denimo, tako zelo primanjkuje zdravnikov, da so minulo soboto morali odpustiti vse tiste bolnike, ki niso bili nujno potrebni Pravljenja. V bolnišnici so lahko ostali k tisti „srečneži”, katerih življenje je bilo v neposredni nevarnosti.. ali bodo začeli sedaj tudi Švedi uvažati zdravnike...?
Pa tudi v Sibiriji si ne vedo prav pomagati, čeprav gre za zadrego drugačne vrste: roji nenasitnih mušic namreč prihajajo nad pasoče se Črede živine ter jih dobesedno prekrijejo. V nekaj minutah izpije nekaj tisoč žuželk vso kri, nakar se žival mrtva zgrudi na zemljo. Škoda, ki nastaja zaradi tega, je velikanska, strokovnjaki pa ne vedo, kako bi ubranili živino .. . morda z napisnimi deskami:	pikanje prepove-
dano ...?
Medtem ko se strokovnjaki v Sovjetski zvezi ubadajo s tem, kako bi rešili živino pred žuželkami, pa so njihovi kolegi v Ve-tiki Britaniji dognali nekaj pre-‘Senetljivega: voznik s cigareto v ustih je za volanom mnogo bolj zanesljiv kot tisti, ki je brez nje! Tobak naj bi voznika med vožnjo pomirjal... ampak če boste poskusili tudi vi kaj takega, se nikar ne izgovarjajte na nas -če boste končali kje v iarku .. -
Na Japonskem pa so v parlamentu obtožili pilote vojaških letal, da za vajo prestrezajo potniška letala - tako naj bi prišlo tudi do tragične nesreče minuli teden, ko je pri trčenju nekega lovca in potniškega boeinga 721 izgubilo življenje 162 ljudi... nevarna vnema vojaških pilotov .
Prispevki za poltojnine
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine kmetov so dovolj široki, predlogi za zbiranje sredstev pa premalo natančni — Ideje so dobre, toda nekateri radi iščejo luknje v predpisih
Fnprave zakona o starostnem zavarovanju kmetov se približujejo odločilni točki — še letos naj bi bil sprejet. Tudi besedilo tez je močno izbrušeno. Nekatere formulacije pa vzlic temu še niso dovolj natančne, zlasti ne določila o zbiranju sredstev za sklad zavarovanja. Prispevki republike in občin so razčlenjeni zelo široko, tudi prispevki zavarovancev so jasno določeni, manj in premalo pa prispevki drugih obveznikov, ki prevzamejo posestva kmetov, uživalcev starostnega zavarovanja, sami pa ne bodo zavarovanci.
Pri kmetih, ki bodo imeh naslednika, je stvar jasna. Ko bodo izpolnili 65 l6t, bodo posestvo izročili osebi, ki postane z njegovim prevzemom zavarovanec, in tako pridobili pravico do pokojnine.
„To bo pravilo,“ piše v 13. tezi. „Od tega pravila pa bi od stopali, če zavarovanec takega naslednika ne bi imeL V tem primeru bi zavarovanec uvelja''
TELEGRAMI
ST(X;KH0LM - Švedska je zavrnila sovjetske obtožbe, da so imeli manevri švedskih čet junija na otoku Gotlandu v Baltiku protisovjetski značaj.
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem se nadaljujejo manevri madžarskih, sovjetskih in češkoslovaških čet.
BEJRUT - Kot so poročili v štabu palestinskih komandosov, so le-ti odbili izraelski napad na neko njihovo utijeno taborišče in pri tem prizadejali n^adalcem izgube.
BONN - Dolar je na vodilni valutni t)orzi v Frankfurtu veljal včeraj samo 3,4242 marke. Od maja se je vrednost marke dejansko povečala za 6,9 odstotka.
WASHINGTON - Deset senatorjev je zahtevalo, naj Združene države Amerike povečajo pomoč Izraelu, in sicer tako, da bi mu takoj poslali 200 milijonov dolarjev.
NEW YORK - Ameriki državni sekretar za zunanje zadeve WiUiam Rogers se je pogovarjal z generalnim sekretarjem Združenih narodov U Tantom o pomoči pakistanskim beguncem.
CIUDAD MEXICO - Cikki predsednik dr. AUenda je izjavil, da bi bil mehiški predsednik Luis Echeverrio dobrodošel gost v Cilu. Mehiški predsednik za zdaj še ni odgovoril na povabilo.
Ijal pravico do pokojnine tudi brez hkratne izročitve posestva, vendar samo pod pogojem, da bi se on sam ^i kdo drug (prevzemnik posestva, delovna organizacija, občina, zakupnik ipd.) zavezi plačevati prispevek za obvezno starostno zavaro-vanje.“
Tak pogoj bo lahko izpolnil vsak krnet, četudi ne bo imel otrok ali drugega naslednika na posestvu. Vprašanje pa je, kako bo s tem pogojem zagotovljen dotok sredstev za kritje izdatkov zavarovanja in kako naj zavira nadaljnje drobljenje kmečke posesti.
Poglejmo primer, kakršnih bo gotovo veliko! Ob določeni starosti bo sedanji kmet začel prejemati 3000 din pokojnine na leto. Če je to mejo že dosegel in se bo obvezal, da bo sam plačeval prispevek — takrat lahko obdrži posestvo, bo za to izdal letno okrog 1000 din. Od pokojnine mu bo torej ostalo okrog 2000 din čistega dohodka, četudi se noben bodoči dedič posestva ne bo zmenil zanj. Ob njegovi smrti bo njegov prispevek usahnil, če si bodo posestvo razdelili ne-kmetje. Po sedanjem zakonu o dedovanju si ga lahko razdelijo, kdaj bo sprget novi zakon, pa še ne vemo.
Solidarnost kmetov pri starostnem zavarovanju — nekateri bodo prispevali več kot drugi, pokojnine pa bodo enake; nekateri bodo pokojnine začeli" prejemati takoj, mlajši pa bodo morali nanje dolgo čakati — se bo s prehodom nekaterih posestev in zemljišč v roke nekmetov krhala. Krog obveznikov se bo ožil in tudi obseg zemljišč, od katerih naj bi prispevki za starostno zavarovanje l^etov.
V 21. tezi sicer piše: „Če kmetijsko posestvo, čigar lastnik ali zakupnik je ob uveljavitvi starostnega zavarovanja kmetov zavarovanec, prevzame bodisi deloma ali v celoti oseba, ki nima lastnosti zavarovanca
tedenski zunanjtpolitični pregled
Posadka ameri^e vesoljske ladje ApoUo 15 je zopet doma, potem, ko se je v soboto zvečer varno spustila (čeprav sta se odprli samo dve padali namesto predvidenih treh) 5^ kilometrov od Hav^ev. Dragocene kamenine so strokovnjaki v Houstonu že pričeli raziskovali, vesoljci — na sliki po vrnitvi na Zemljo — pa so lahko že prvo noč odšli domov, ker so znanstveniki menili, da dosedanja obvezna karantena ni več potrebna. (Telefoto; UPI)
(kmet — delavec, organizacija združenega dela, občina), je ta prevzemnik dolžan plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po merilih in v obsegu, ki veljajo za zavaro^ vanca.“
Tudi tu ni določeno, kako dolgo; ali do smrti tistega, ki bo prejemal starostno pokojnino, ali do 65. leta starosti tistega prevzemnika, ki bo dolžan plačevati. Pri organizaciji združenega dela ali občini pa tudi tako merilo ni možno. Na posestvih, na katerih bodo ostali mladi nasledniki — zavarovanci, bodo namreč obveznosti tekle naprej.
V obrazložitvi 21. teze je jasno povedano: „Nesmiselno bi bilo, da bi se s prenosom posestva prevzemalo samo premcv-ženje, ne pa tudi obveznosti, ki to posestvo bremene.“ Kako je to mišljeno? Te obveznosti bi bilo t;eba določiti bolj natančno, kajti znano je, da nekateri ljudje spretno in strastno iščejo luknje v predpisih.
JOŽE PETEK
[ledenski notranjepolitični pregled - tedeflski notranjepolitični pregled
- Z objavo osnutka ustavnih amandmajev k slovenski ustavi se je minuli teden v naši republiki praktično pričela javna razprava, ki bo trajala do meseca oktobra. V prvem izmed 23 amandmajev je SLOVENIJA OPREDELJENA KOT DRŽAVA z lastno suverenostjo, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi kot socialistična samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti.
Osnutek ustavnih dopolnil zagotavlja PRAVO VARNOST ZA SAMOSTOJNO OPRAVUANJE OSEBNEGA DELA na tistih področjih, ki so za to najbolj primerna in pomembna za gospodarski razvoj. Ob obrti, gostinstvu in turizmu v posebni točki izstopa kmetijstvo. Podrobnejša ureditev te problematike je prepuščena zakonu. Pri odgovornosti Slovenije za zagotavljanje enotnega Jugoslovanskega trga je kot poseben element enotnosti in stabilnosti omenjeno medrepubliško usklajevanje osnov davčne politike in davčnega sistema.
Ustavna komisija ni sprejela možnosti predsedstva republike - predsedstva SR Slovenije. Predsedstvo ostaja ustavni, hkrati pa tudi skupščinski organ, kije neposredno odgovoren skupščini. Po osnutku ustavnih dopolnil naj bi predsednika izvršnega sveta volila skupščina na predlog predsednika skupščine.
Naša nova zvezna vlada je minuli četrtek obravnavala predloge o svoji notranji organizaciji in nekatera vprašanja tekoče gospodarje politike. ZIS je zadolžil pristojne zvezne organe, da pripravijo PREDLOGE ZA UVEDBO NADALJNJIH UKREPOV (sprejetih za letos) na področju uresničevanja družbeno ekonom^e politike in stabilizacijskega programa. Te predloge bo ZIS obravnaval na eni izmed prihodnjih sej še ta mesec. ZIS je tudi proučil informacijo Narodne banke Jugoslavije o likvidnosti gospodarstva in poslovnih bank. Čeprav iz informacije izhaja, da se likvidnost zboljšuje, je ZIS sklenil, da bo imel nujne posvete z republiškimi in pokrajinskima svetoma, zla-
sti glede zagotovitve izplačila osebnih do- SREČA po vojni pri Vrčinu pri Beogradu, v
hodkov v tem mesecu
Nedavni ukrepi ZIS, ki govorijo o prepovedi odobritve POTROŠNIŠKEGA KREDITA za nekatere vrste materiala, so bankam znižali tudi odstotek razpoložljivih sredstev za tovrstno kreditiranje. Zdaj banke lahko razpolagajo le s 60 odstotki zbranih sredstev od hranilnih vlog na vpogled namesto prejšnjih 80. Znižanje tega kreditnega potenciala ni bistveno prizadelo Ljubljanske
kateri je do zdaj izgubilo živdjenje 38 oseb, več deset potnikov pa je bilo ranjenih. Uradno poročilo o vzrokih nesreče bo znano, po dozdajšnjih napovedih, ob koncu tedna, ko bo preiskovalni sodnik zaključil preiskavo. Boško Dimitrijević, novi zvezni sekretar za gospodarstvo, v čigar resor spada tudi promet, je v izjavi za tisk dejal: „V zveznem sekretariatu in ZIS smo se že dogovarjali, kaj bi bilo treba ukreniti..Po njegovih be-
banke, ki pokriva tri četrtine bančnih sto- sedah bo ZIS ocenil to nesrečo in SPREJEL ritev v Sloveniji. Ljubljanska banka je že po- DOLOČENE UKREPE, kajti p9 do zdaj znanih ugotovitvah se je nesreča pripetila iz malomarnosti oziroma napake osebja bližnj*fe postaje Lipa in osebja lokomotive tovornega vlaka. Po neuradnih poročilih je tovorni vlak s postaje Lipa zapeljal skozi rdeč signal ali pa so železničarji prepozno spremenili signal in strojevodja ni videl svetilk, s katerima sta mahala železničarja.
V zvezi s tem je delavski svet ŽTP podjetja Beograd poostril pravilnik o varnosti prometa. Generalni direktor tega podjetja Vladeta Cosić je na konferenci za tisk izjavil, da ni mogoče najti nobenega opravičila za nesrečo. Okrog 60 vodilnih ljudi tega podjetja bo poklicanih na odgovornost zaradi nespoštovanja neke njegove odločitve.
Minuli teden sta bila v Ljubljani posveta republiške komisije za usmeijanje delitve dohodka in verifikaciiske komisije sindikatov s predsedniki skupnih xomis|j, ki so jih delovne organizacije izbrale za pripravo SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV. Posveta sta imela namen, da časovno pospešita sprejemanje in pomagata h kvalitetnejši izdelavi samoupravnih sporazumov. Ti sporazumi morajo biti sprejeti do 8. oktobra letos, večina osnutkov pa predvideva gibanje najnižjih in naj
Osnutek amandmaja k slovenski ustavi
prej samoiniciativno zmanjšala razpoložljivo
denarno maso za potrošniške kredite, ker je
del denaija namenila za kreditiranje odkupa višjih osebnih dohodkov med 800 in 6000 dinarji
letošnjega pridelka pšenice. Nekatere poslov- Izvršni svet, sindikati in gospodarska zbornica
np hflnkp v Hnioih reniihlikah na so	V	vztrajajo, da samoupravno sporazumevanje steče
ne panKe v arugm repUD^an pa so zasie v ^ ^jj^c^tanih poteh. Gospodarska zbornica sc pred-
hujše težave. Poročila iz Srbije govorijo, vsem boji zmanjšanja akumulacije
se tamkajšnje banke borijo z z^elo nizko likvidnostjo (poprečno 1,8 namesto 4 odstotkov predpisane), mimo tega pa pričakujejo velik pritisk zaradi izplačil osebnih dohodkov v drugi polovici meseca, medtem ko so same v položaju, da ne morejo izterjati kreditnih in drugih terjatev.
Tragično je odjeknila v jugoslovanski javnosti druga največja ŽELEZNIŠKA NE-
Na ponedeljkovem zboru delegatov skupnosti socialnega ;^avarovaiya kmetov SR Slovenije so delegati podprli tezo STAROS'FNEGA ZAVAROVANJA KMETOV. Delegati so se zavzemali, naj bi vsi kmeti plačevali enake zneske, družbeno politične skupnosti pa naj bi financirale kmečko starostno zavarovanje do polovice in ne do tretjine, kot predvidevajo teze. Kmetje zahtevajo, naj družba prispeva polovico sredstev, ki jih je treba iskati izven kmetovega dela, oziroma na račun njegovega dela, saj mnogi na račun kmeta precej akumulirajo.
Stotinam diplomatskih in državniških dokumentov, ki samevajo v skrbno varovanih trezorjih, se je pridružil še eden: v New Delhiju sta Sovjetska zveza in Indija podpisali sporazum o miru, prijateljstvo in sodelovanju, ki bo veljal dvajset let. Odnosi med <^ema velikima državama so tako čez noč dobili neko povsem novo kvaliteto in kar takoj povejmo, da se je tudi razmerje med tistimi, ki na mednarodni politični sceni največ veljajo, prav tako spremenilo. Podpis pogodbe v New Delhiju ni spremenil samo sti-skai roke med Moskvo in New DeDiijem v prisrčen objem, marveč vnesel v zapleteno igro medsebojnega otipavanja med Washingtonom, Moskvo, Pekingom in New Delhijem povsem nove, razsežnosti. Indija in Sovjetska zveza sta imeli vsaka svoj račun pri podpisu pogodbe: tal&^ena kot druga stran sta pri tem zanesljivo mislili na mogočnega soseda — 750 milijonsko Kitajsko. Kar zadeva Indijo, je treba spomniti^ dejstvo, da se njeni odnosi s rakistanom slabšajo iz dneva v dan, da so že skoraj na tisti točkr, ko je moč govoriti o resni krizi. Peking z naklonjenos^o ^e(la na režim pakistanskega pr^sednika Ja-hija Kana in to je za Indijo zelo resna postavkia. Sovjetska zveza ni mogla s simpatijami gledati nedavno začetega postopnega zbliževanja med Kitajsko in Združenimi državami Amerike pa tudi Indija je (zaradi svojih težav s Pakistanom) zelo skrbno sledila razvoju ameri^o4dtaj-skih odnosov. Eno k drugemu; podpis pogodbe t New Delhiju zanesljivo ni samo stvar, ki bi zadevala zgolj SZ in Indijo, krog prizadetih je precej širši. Bilo bi na meji treznega, če bi se že sedaj slišale u{ posledice pogodbe, tako kot za mno« reči, -najboljši razsodnik. Ce se bodo odnosi na tem občutljivem delu Azije umirili, prilike stabilizirale — potem bo pogodba gotovo dobila svojo pozitivno oceno v zgodovini. Pogodba sama določa, da bosta podpisnici spoštovali neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Obvezujeta se, da ne bosta stopali v nobene vojake zveze, ki bi bile napeijene proti drugi strani. Vzdrževali se bosta vseh voja^h groženj proti drugi strani in ne bosta dovolili uporabljati svojega ozemlja za kakršnokoli akcijo, ki bi lahko vojaško škodovala drugi podpisnici sporazuma. Razen tega se SZ in Indija obvezujeta, ^ se bosta vzdržali pomoči vsaki državi, ki bi bila v vojnem ^oru z eno izmed podpisnic. Ce bi bila ena izmed njiju napadena ali ogrožena, se bosta začeli posvetovati. kako odpraviti erož-
i^tavljati Cas bo,
njo in uveljavili bosta odločne ukrepe za zagotovitev miru in varnosti na svojih mejah. Zelo zanimiv je tudi tisti del, ki (čeprav ne obamo) govori o indijski politiki neuvrščenosti. Sovjetska zveza je potrdila, da je politika neuvrščenosti, kakršno uveljavlja Indija, pomembna podpora splošnemu miru in mednarodni varnosti ter zmanjševanju napetosti na svetu. To je kajpak presenečenje, saj še na nedavnem kongresu KP SZ v Moskvi niso politiko, neuvrščenosti niti omenjali. V tem trenutku ni jasno, ali gre za bistveno spremembo v sovjetskem stališču ali pa zgolj za ,4okal-no“ koncesijo, nekaj, kar si je Moskva pač privoščila samo zato, ker ji to v danem trenutlai in samo v omejenem obsegu ustreza. Vsekakor bo zanimivo spoznavati in ocenjevati, kako bo podpis pogodbe vplival na politične kroge nekaterih svetovnih prestolnic.
V Belfastu na Irskem pa do-ži\ijajo v zadnjih urah najbolj mučne trenutke po letu 1920. Po vrsti silovitih spopadov med pripadniki britanske vojske in člani tajne irske republikanske armade je zagorelo več kot sto hiš, nekaj sto ljudi pa je pobegnilo v sosedno republiko Irsko. To je ob petnajstih mrtvih in nekaj deset ranjenih tra^čna bilanca nestrpnosti med prote-1 stanti in katoličani ter britan
Pogodba med SZ in Indijo
sko vojsko. V tem trikotniku je toUko strasti in očitno tako malo pripra^jenosti za mir in sodelovanje, da nudi Belfast podobo bojišča, ozračje v mestu pa tisto srhljivo negotovost, ki je tako značilna za vojno.
Sudan se je umiril, čeprav malce tudi na škodo arabsko-sovjetskih odnosov. General Nimeiri je izvedel rekonstrukcijo vlade in zamenjal tudi ne-!'iij svojih veleposlanikov — med njimi tudi tistega, ki je zastopal Sudan v Jugoslaviji,
NAHUALA - Blizu gvatemalskega glavnega mesta je zgrmel v prepad poln avtobus. Po dosedanjih podatkih se je ubilo najmanj 27 oseb. V avtobusu so bili študentje, ki so se vračali z izleta.
ISLAMABAD - Tukaj so sjwro-čili, da se bo danes začelo sojenje šejku Mudžiburu Rahmanu, voditelju Avami lige v vzhodnem Pakistanu. Indija je zaradi tega opozorila Pakistan. Rahman je obtožen upora in drugih kaznivih dejanj.
LONDON - V glavnem mestu Vehke Britanije so gasilci (bilo jih je 250) le z največjo težavo pogasili doslej največji požar po koncu druge svetovne vojne. Osem gasilcev je bilo ranjenih.
v zadnjih tednih je novega gami hotela na Otočcu več videti. Čeprav gradyo med glavno sezono, je gradbišče toliko vstran, da zaradi tega ni navlake okrog motela. Novi hotel z 210 ležišči bo predvidoma letos zgrajen, v njem pa se bodo gostje lahko tudi kopali. (Foto: R. Bačer)
\ čredno je
•••
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
S
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•s
;>
0
0
0
0
0
0
0
0
$
0.
Novomeški Kmetijski izobraževalni center je vsekakor šolska ustanova splošno dolenjskega pomena. Do prihodnje jeseni naj bi center dobil sodobno šolo za 120 učencev in internat za prav toliko otrok. Mimo rednega izobraževanja bodo potem več pozornosti posvetili tudi praktičnemu izpopolnjevanju kmetov.
Povsem razumljivo je, da se kmetje živo zanimajo za tako izobraževanje, ker jim prinaša napredek. Da pa so za napredek, izpričujejo vzorčne kmetije, obnovljeni vinogradi, usmeritev v eno samo dejavnost — ovira pri
tem je kajpak denar, ki ga je zelo težko dobiti
Letošnje^šolsko leto, ki se bo začelo čez dobre tri tedne, bo tako verjetno zadnje, ki ga bodo šolarji preživeli na grmskem gradu. Lahko upamo le, da bo hkrati to -tudi zadnje leto težav, ki jih ima ta šola zadnje čase z vpisom. Le s težavo namreč naberejo dovolj kandidatov za vpis v prvi letnik, enkrat so celo ostali brez njega. Prav gotovo bo med mladino več zanimanja, ko bo imela šola internat, s sodobnimi učnimi pripomočki in z vsemi drugimi potrebščinami za modemi pouk.
Ob vseh stabilizacijskih ukrepih v zadnjem času lahr. ko tudi pričakujemo, da kmetijski napredek ne bo ostal le zapisan v resolucijah in sklepih, ampak naj bi ga kmetje v resnici čutili To pa bi bUa za vpis na to šolo gotovo najboljša propaganda!
Kovinarska v Krškem se je v zadnjih letih iz majhnega, skoraj	Vinska klet v	MetUki je začela odkupovati od zasebnih vino-
nepomembnega podjetja razvila v veliko kovinsko industrijo, ki v	gradnikov Bele	krajine večje količine belih in črnih vin..Za liter
da^em proizvaja opremo za asfaltne baze; izkazali pa so se tudi s	odšteje 40 par več kot do zdaj. Računajo, da bodo tako odkupili še
televizijskimi stolpi. Na sliki; sUos za asfaltno bazo, ki potuje v	2 do 3 vagone	vina. Na sliki: kapljico so pripeljali iz Grabrovca
C lA ^	^	(Foto: I. Zoran)
Šibenik (Foto: S. D.)
NAFREĐUJEIMO V TURIZMU
Dolenjci nosimo zastavo...
V šestih mesecih: petino več prenočitev kot v enalcem obdobju lani, za petino večji promet — Pet krajev predstavlja dve tretjini turizma
Ce je letos moral naši jadranski obali pomagati preplah zaradi kolere v Španiji, da so jo napolnili zahodni turisti, lahko mirne duše zapišemo, da si Dolenjska ni pomagala s tistimi, ki so namesto v Španijo prišU k nam. Poletne'številke namreč dokazujejo, da so Dolenjci v Sloveniji tisti, ki so najbolj visoko zavihteli turistično zastavo.	'
Primerjavo je treba vzeti kajpak v relativnem pomenu, saj Dolenjska v slovenskem turizmu ne predstavlja kaj posebnega. Kljub temu pa je razveseljivo, da se je v šestih mesecih število prenočitev na Dolenjskem povečalo za več kot petino — v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Takega uspeha ni zabeležila nobena druga pokrajina. Finančni izkupiček je presegel lanskega za več kot 20 odstotkov - tudi na račun padajoče vrednosti dinarja.
NASPROTJA SE NE BODO REŠILA SAMA OD SEBE!
Uravnavamo osebne dohodke
Samoupravni sporazumi ne bodo sami od sebe reiili nasprotij, zato nas
čaka pri tem še veliko dela
Razprave o socialnem razlikovanju, ki jih je načela v letošnji pomlad ZK, so sovpadle z akcijo dru^enega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem ni nič narobe, saj se oboje med seboj lepo dopolnjuje. Z analizami o socialnem razlikovanju ugotavljamo, kje je pri osebnih dohodkih največ razlik in neutemeljenega prispevanja. Iščemo torej strateška področja v delitvi, kamor je treba usmeriti akcijo zavestnih političnih sil.
Z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem poizkušamo spraviti dohodek in osebne dohodke v razumne in družbeno ovrednotene okvire, ki bi veljali znotraj posameznih panog in dejavnosti in hkrati za območje celotne SRS. Po dosedanjem delu pri družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih lahko ugotovimo, da ta dva zgolj okvirna „predpisa“ ne bosta niti približno rešila in odpravila
Sejmišča
BREŽICE
Na sobotnem sejmu v Brežicah so prodali komaj 297 prašičev do 3 mesecev starosti, čeprav so jih pri-peUali 619. Od starejših prašičev so jih prodali 14, pripekali pa še enkrat toliko. Za stare prašiče so zahtevali do 8 din žive teže, za mlajše pa 9 din. Sobotni sejem je bil najslabši v tfcm letu.
NOVO MESTO
Od 513 prašičev so jih v ponedeljek na novomeškem sejmu prodali 228. Do 12 tednov starosti so veljali od 140 do 190 din, starejši pa od 200 do 320 dinarjev. Cene so ostale nespremenjene, kupci pa so bili pretežno iz novomeške občine.
vseh, zelo številnih nasprotij v delitvi
Zavzemanje za 1000 din kot spodnjo mejo OD, za .povečanje OD tistim osnovnim proizvajal-
cem, ki so bili doslq slabo plačani in za dosledno uveljavitev nagrajevanja po delu ostaja zato še naprej zelo določena naloga v vseh delovnih organizacijah. To velja podčrtati zato, ker so bila v razpravah o osnutkih samoupravnih sporazumov zelo hitro dosežena soglasja o dohodkih delavcev, povsod pa se je zatikalo pri določanju meril za že doslej privilegirane kategorije*	M.	JAKOPEC
Na levem br^u Save nasproti Budiča je mariborski Gradis postavil celo tovarno. V njej izdelujejo nosilce za novi most in plošče, ki jih bodo polagali na vozišču. Betonarna je začela obratovati 26. marca.
Občasno pomanjkanje cementa in železa ovira normdno napredovanje dela na tem velikem gradbišču. Trenutno je gotovih 23 prednapetih nosilcev, potrebujejo jih pa 37. Vsak od njih je dolg 29,30 m, visok 1,65 m in tehta 45 ton. Montiranje nosilcev bo eno najzahtevnejših deL Te naloge so se graditelji mostu lotili 2. avgusta. Opravljeno bo do 29. novembra.
S težavami se bodo srečevah tudi pri izdelovanju voziščnih plošč, ker zanje ni železa. Ko bodo dobili železo, bo pa morda spet zmanjkalo cementa. Komaj 70 plošč so na-
Cateške Toplice s Čatežem so v tem času imele več kot 27 tisoč prenočitev, Otočec 18 tisoč, Dolenjske Toplice 15.600, Novo mesto 12 tisoč in Šmarješke Toplice 11.300. Teh pet krajev — vštete so tudi zasebne postelje — predstavlja v preno-
Tretji obisk
v Jugoslavijo bo 11. avgusta prišla že tretja skupina naših izseljencev iz Amerike. Tokrat bo dopotovalo okoli 200 rojakov, ki si bodo s pomočjo turističn^a podjetja Kompas ogledali zanimive kraje v Italiji m Jugoslaviji. Zame bodo organizirali tudi izseljeniška piknika v Rar domljah pri Kamniku in v Ribnem i Bledu.
pri
J. P.
ZAČEU SO MONTIRAfn; BETONSKE NOSILCE
Danes zmanjka železa, jutri nenadoma poide ves cement
Graditelji mostu čez Savo v Brežicah so večkrat v zadregi za material in delo zastaja
pravili, imeti pa bi jih morali vsaj 200. Vseh skupaj bodo potrebovali 460. Plošče za vozišče na mostu merijo 5,40 m po dolžini, široke so 1,95 m, debele pa 2 cm.
Cestno podjetje Novo mesto jc pred kratkim začelo pripravljati traso za nasip, ki bo povezovd most čez Savo z bizeljsko cesto. Letos bodo opravili groba dela, prihodnje leto pa bo na vrsti asfaltiranje cestišča.
J. TEPPEV
ASFALT DO TRIMA
Kaže, da bodo še letos asfaltirali odcep od ovinka v Starem trgu do podjetja Trimo. Denar naj bi prispevale delovne organizacije. Dogovora o tem še ni, prav tako tudi še nimajo načrtov za posodobitev od-ccpa.
VAS Z ENIM PREBIVALCEM
Nedavni popis prebivalstva je odkril vrsto statističnih zanimivosti, med drugim tudi to, da obstajata v Sloveniji dve vasi, ki imata samo še po ene^ prebivalca. Obe sta na Dolenjskem, ena pri Kočevju, druga pa v trebanjski občini V ,vasi Lisec, med Dobrničem in Žužemberkom, živi že sedmo leto sama 68-letna Ivana Gole, ki se povsem sama prebija skozi življenje. Zaradi slabega iz-deda v družini, se, kot pravi, ni ni-Koli poročila in na stara leta živi prcvo sarpotarsko življenje.
Jevnica :
VAS peša za MESTOM
Razlike med mestom in vago se večajo. Po zadnjih podatkih znaša narodni dohodek na kmečkega prebivalca v sevniški občini samo 2.280 dinarjev, kar je skoraj trikrat manj, kot znaša narodni dohodek na prebivalca vse občine. Posebno majhne dohodke ima kmečko prebivalstvo v kozjanskem delu občine, kjer znaša narodni dohodek le 1.300 dinarjev. Socialna nasprotja so tako krič^a, da je dcrajni čas nekaj ukreniti. V občini predlagajo, naj bi Socialistična zveza organizirala širše posvetovanje, na katerem naj bi sodelovali tudf predstavniki republiških organov, se poprej pa naj bi te probleme temeljito prerešetala občinska skupščina.
Huliganstvo
V	Sevnici še niso odkrili zlikovcev, ki so se v minulih dneh grdo znesli nad cvetjem in okrasnim grmičevjem v bližini železniške postaje. Novi nasadi so povsem uničeni, da ob pogledu nanje človeka srce zaboli. Stroški za obnovo bodo spet veliki. Mirni in reda vajeni prebivalci iz srca želijo, da bi zlikovce že skoraj odkrili in trdo prijeli, poleg tega pa jim naložili tolikšno globo, da si bodo drugič premislili, preden bodo šli past svoje razvratno huliganstvo.
čitvah več kot dve tretjini dolenjskega turizma.
Kaj lahko ugotovimo za prvih šest letošnjih mesecev? Cene so na Dolenjskem vsaj za desetino ni^e kot drugje v Sloveniji, postelj je premalo, ker že dve leti nismo dobili kaj prida novih prenočišč, kvaliteta gostinskih uslug pa napreduje. Žal tega ne moremo reči za zasebne gostilne, ki vse bolj zaostajajo v turistični dirki.
Delno nepričakovano je visoko število prenočitev v Novem mestu, ki pravzaprav nima prir mernega hotela. Rekorden sploh pa je bil julijski obisk v novomeškem kampingu: odkar so ga odprli, še nikoli ni bilo v njem 970 prenočitev kot prejšnji mesec!
Še eno izkušnjo bo veljalo uporabiti v naslednji sezoni: na Dolenjskem imajo turisti premalo možnosti, da bi zapravili denar. Kaj več od postelje, dobre hrane in svežega zraka jim doslej nismo znali ponuditi Premalo imamo najrazno-vrstnejših oblik razvedrila — še tist^a kar imamo, ne znamo dobro izkoristiti, ker turistov ne obvestimo dovolj dobro.
Turistični barometer
To so dnevi turistične eksplozije. Plima turističnega vrveža je preplavila tudi Dolenjsko in v štirih najpomembnejših turističnih objektih so imeli ta vikend toliko gostov, da ne vedo, kje se jih glava drži.
Otočec: vse polno, veliko rezervacij za september — in zraven tega morajo vsak večer odkloniti vsaj po 50 turistov, ker jih nimajo lum dati. O, ko bi biljar ni hotel že nared!
Cateške Toplice; Čateška noč! Dve besedi, ki sta dovolj zgovorni, da ni treba posebej poudarjati, da v Čateških Toplicah ni mogoče dobiti prenočišča. v bazenih pa — vsak dan nekaj tisoč kopalcev.
Šmarješke Toplice: preveč gostov, pošiljajo jih zasebnikom. Rezervacije za september, da skoraj ni več proste postelje. Uspešno kot še nikoU.
Dolenjske Toplice: stara pesem — vse polno. Do konca avgusta ni proste postelje. Pomagajo si s prenočišči pri zasebnikih. Tudi tam je precej polno...
Kmetijski nasveti
Vnaprej izgubljena tekma
Ko spremljamo trnovo pot našega kmetijstva in ugotavljamo, da smo vendarle začeli z nekaterimi pospeševalnimi akcijami, se ne moremo znebiti vtt sa, da smo začeli bolj pri repu kot pri glavi. Kmetije so se začele oprem^ati s stroji, kar je prav, kljub opozorilom strokovne službe pa nismo skorajda ničesar naredili, da bi bili ti stroji dovolj izkoriščeni.
Vedno znova velja ponavljati, kako velikega pomena je zložba zemljišč. Na Danskem so z njo začeu že pred več kot 200 leti in nič čudnega ni, če je danes ta dežela najbolj razvita. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo to doseženo v velUd meri po zaslugi zložbe kmetijske zemlja, ki zmanjšuje proizvodne stroške celo za eno tretjino, povečuje pridelke, zmanjšuje porabo strojnega dela ter ima še nekatere druge prednosti.
Resnično ni vseeno, ali ima
10	ha velika kmetija zemljo v štirih parcelah, kot je \o poprečno v Belgiji, ali v 50, kot je to na primer v krški občini. Vsakemu kmetovalcu je jasno, da razdrobljenost zemljišč po-
večuje obratovalne stroške, da je veliko dela s prehajanjem z ene parcele na drugo, da se veliko časa izgubi z obračanjem, da se ob mejah, ki jih je na razkosanih zemljiščih neprimerno več, zemlje ne da tako dobro obdelati in obsejati.
Najbrž pričakujemo preveč, če mislimo, da bodo kme^e sami, oziroma da bodo na njihovo pobudo izvajali komasacije ali arondacije zemljišč, ki sta dva načina zložbe. Zložba je zelo zahtevno strokovno delo, ki ga lahko opravi le strokovna služba. Zavedati se je tudi treba, da veliko stane, zato ni nič čudnega, če je ta ukrep že od nekdaj imel izdatno državno podporo. Vse razvite države si prizadevajo, da bi zložbo zemljišč čimprej končale.
Zakaj poudaijamo vse to? Zato, ker smo še vedno kmetijska dežela, ki računa na svoje kmetijske možnosti, na izvoz, na teicmo na svetovnih kmetijskih tržiščih. Če bomo zložbo zemljišč tako podcenjevali, lahko zagotovo trdimo, da je naša tekma že vnaprej izgubljena.
Inž. M. LEGAN
STARA OGNJIŠČA UGAŠAJO...
Napotimo se v vasice in zaselke mimo samotnih domov, kjer se je pred stoletjem ustavil čas. Z Gorjancev navzdol se spušča ta slikoviti svet kostanjevih gozdov, pašnikov in vinogradov vse do Krke. Svet, kakršen je nekoč navduševal Trdino, da ga je ovekovečil v Bajkah in povestih o Gorjancih. Dandanes i^adi ljudje, kakor ptički zapuščajo rodna gnezda v teh krajih. Doma ostajajo samo tako dolgo, dokler ne morejo vzleteti.
So domovi, kjer je življenje zamrlo in ni več nikc^ar, da bi zakuril ognjišče. Na Žejnem so prazne tri hiše, v Mrzlavi vasi dve, v Malencah ena. Mladine pa sploh nimajo več žive duše. Iz prve hiše so šli potomci čez
Ernest Tomše: „Težko življenje hribovcev je še težje, če se podrejo načrti vaščanov zaradi enega človeka, ki noče sodelovatL“
lužo v Ameriko, iz druge so se pomaknili v dolino h Krki, pod tretjo streho so vsi pomrli.
NAJPREJ LUC,
ZA NJO VODA IN CESTE
Tam, kjer so pri hiši mladi gospodarji, kjer imajo gozdove ali kjer je iz družine vsaj eden zaposlen, pa z velikimi napori pomikajo kazalce časa naprej. Na zelene bregove so si napeljali elektriko, si z vodovodi približali studenčnico in popravili kolovoze, da lahko traktor in avto pripeljeta v vas. Teh ljudi ne zanima učena poUtika, ne ocenjujejo je po besedah, ampak po tem, kako spreminja svet in življenjske razmere. Zanje je pomembno, po čem bodo prodali les, koliko bodo dobili
za pujske ali teleta, kakšen bo davek in kako jih bo občina podprla pri spreminjanju kolovozov v ceste.
Ljudje so tod zaverovani v svoje gozdove in vinograde. Pomenijo jim vse. Ko se je pod večer Jože Prišelj po celodnevnem garanju odpravljal domov, ni priznal utrujenosti. „Samo da je cviček, pa sem zdrav,“ je dejal. Daje mu moč in v družbi prijateljev drami spomine na čase, ki jih je prebil kot borec v Cankarjevi ter Belokranjski udarni brigadi. Z ženo sta zdaj sama. Hčerka je poročena v Ljubljani, sin živi v Kanadi. Le vinograd jima je ostal in z njim se vsako leto na novo prerodita.
,3T0JTE,
Cez moje NIKAR!“
Pri Tomšetovih v Kraški vasi so otroci mlajši in pri hiši je več
Krajevna skupnost Mrzlava vas — veže sedem vasi: Velike Malence, Kraško vas, Globočice, Čedem, Kamence, Stankovo in Mrzlavo vas, V teh krajih so ob zadnjem popisu našteli 830 prebivalcev. Anketa, ki jo fe delal šolski upravitelj Franc Smerdel, je pokazala, da se tretjina ljudi preživlja samo s kmetijstvom, tretjina s kmetijo in z dohodkom iz delovnega razmerja, tretjina pa samo s plačo. Delo si iščejo v Brežicah in Cateških Toplicah, Kdor je samo kmet, težko živi. V teh krajih so vedno dajali dodaten zaslužek gozdovi, zato se lastniki nikakor ne morejo sprijazniti z veliko razliko med odkupnimi cenami na slovenski in hrvaški strani Kdor proda les domačemu gozdnemu gospodarstvu, je znatno prikrajšan. Pa tudi za domače potrebe bi ga kmetje radi več posekali, kot jim dovoljujejo predpisi.
življenja. Najstarejši ima 12 let, najmlajši šest. Od gospodarja Ernesta Tomšeta sem zvedela, kako se ubadajo s cesio Kraška vas—Stankovo. Sam je odstopil zanjo 150 metrov dolg pas zemlje. Nič se ni pulil za plačilo. Zato niti on niti drugi ljudje ne morejo razumeti, da je zaradi trme enega lastnika 98 metrov ceste prekinjene. Potemtakem je bil ves trud zaman, kajti kmet, po čigar zemlji bi morali speljati cesto, ni pripravljen odstopiti kvadratnega metra zemlje niti za 500 din. Take stvari bi po mnenju prebivalcev morali pristojni organi reševati hitreje. Spor se vleče že leto dni, ljudje pa morajo z vprego precej kilometrov naokoli. Na trasi tistih 98 metrov je lastnik izkopal globok jarek, da ga ni lahko preskočiti, voz pa sploh ne more čezenj.
SAMOTARKI POD NOVO STREHO
Pa stopimo še dalje h Klemenčičevima sestrama Urši in Janci. Zanju se čas res ni premaknil. Trdo življenje imata za seboj. Po sedem križev nosita na ramenih in Urša je slepa že od ranega otroštva. Letos, za dan žena, so jima vaščani s pomočjo krajevne skupnosti obnovili streho. Stara slamnata streha je puščala. Dež jima je curljal naravnost na posteljo. Za to pomoč sta ženici nadvse hvaležni Slepa Urša je nekajkrat omenila, koliko je to vredno. Ni mi bilo treba dosti spraševati, kako jima gre, njuna tesna sobica z zemljo na tleh je povedala vse. Krompir in fižol se največkrat menjata na mizi. Mleko je predrago in si ga le redko privoščita, meso pa še manjkrat pride na vrsto. Zenici živita od skromne podpore in od tega, kar jima zraste na krpi kraškega sveta. Vojno sta preživeli v Šleziji, kamor so ju izselili Nemci. Ob vrnitvi nista našli v hiši skoraj ničesar in še novo posteljo so jima odnesli.
OŠTIRJEV NAJMLAJŠI BI RAD ZLETEL
Od obeh samotark zavijem k Oštirju. Njihova domačija’ je
precej odročna. Hiša stoji na lepem kraju, toda stara je in ne ve se, koliko zim bo še kljubovala snežnemu bremenu. Počasi leze vase, toda za popravilo strehe in za to, da bi ilovico zamenjali z drugim podom, je treba denarja, v.eliko denarja.
Jože Oštir s svojim prijateljem ob domači ograji. Edini je, Id je ostal doma na posestvu s petimi hektari zemlje, z dvema voloma in štirimi prašiču Mama ga poskuša zadržati, saj drugače nima kdo prijeti za delo.
(iospodinje ni bilo doma. Mož je prišel na kratek dopust iz bolnišnice. Vse težko delo sloni na sinu in materi. Štirinajstletni Jože seje že ob koncu prvega polletja poslovil od šole, da je l^ko pomagal doma. Česarkoli se loti, zaleže za odraslega. Starejši brat in sestra sta v Kranju. Tudi Jože bi se rad zaposlil, p^ ga mama ne pusti od doma, Rad bi kaj zaslužil, zato ga vleče v svet. Ze to, da bi hodil na delo h kakemu obrtniku v Krško vas ali v Brežice, bi mu veliko pomenilo.
Ko človek prvič premeri ta svet, zaznava samo lepoto pokrajine. Vsakdanje težave ljudi so skrite očem in šele, ko stopiš v hišo, pokramljaš z družino, spoznaš življenje od blizu. Še so torej hiše s steptano ilovico na tleh, hiše brez elektrike, bcez vode, kopalnic in drugih reči, s katerimi merimo standard. Učitelj in odbornik tod najbolje poznata razmere. Tudi na glas spregovorita o njih, zlasti tedaj, ko gre za prispevek občine pri vzdrževanju poti ali gradnji vodovoda. Delež skupnosti pa je preskromen, da bi lahko kaj prida spremenil razmere.
Zadnje čase pritiskajo v te kraje meščani, predvsem Zagrebčani. Med vinogradi in gozdovi si postavljajo počitniške hišice, vendar samo tam, do koder so vaščani speljali poti. Domačini že razmišljajo o komu-
Slepa Urša Klemenčič odpira vrata svojega doma, kamor tuji obiskovalci le redko. zaidejo. Bolezen ji je vzela vid v prvih letih življenja: ,,Mama so rekli, da mi je mor^ škodovalo, ker so mi dali svoje ime in me krsti-
li	za Uršo,“ je pripovedovala. Kdo ve, kaj vse je bilo narobe, morda tudi to, da so jo namesto k zdravniku peljali k ženski, ki se je „spoznala" na bolezni in jih odganjala s svojimi zvarki.
nalnem prispevku, ki ga bo zahtevala od graditeljev vikendov krajevna skupnost. Zakaj bi se trudili sami, če uporabljajo poti tudi drugi?
• JOŽICA TEPPEV
k V
Živ pomenek ob kozarcu cvička se začne pred zidanico na večer
Živa pravdarska strast
Sodba v imenu Ij’udstva — za lipo, ki je podrta ležala v S. vasi — Spomini na lipo: na pesmi pod njo, na zastave, ki so plapolale...
Sodba v imenu ljudstva! Okrožno sodišče v Novem mestu razsodi: pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tož-nica trpi sama stroške pritožbe... Zajeten spis o naši živi prav-darski strasti, zadeva, ki bi jo bila vesela tudi slovita pravda o oslovski senci!
Tožnica J. H. je dolžna povrniti toženemu A. V. tudi pravdne stroške, piše v obrazložitvi. Tožnica je dala v S. vasi posekati lipo, toženec pa je bil upravičen, da se ji zoperstavi, ker sta imela lipo v solastništvu.
Zgodba je dovolj zanimiva, da bi iz nje napravili film v današnjem stilu: film presenečenj, nasilja, nepričakovanih obratov ... Začelo se je pred dvema letoma - pota pravice so dolga, njeni mlini morajo mleti počasi, a temeljito! - na naš naj večji praznik. Za dan republike je tožnica poslala voznika in delavce, naj bi odpeljali posekano lipo. Tožnica trdi, da je pozneje podobno naredila še 12. decembra 1969, a toženec prevoza lipe ni dovoUl.
Toženec seveda trdi drugače: za praznik je bilo zbranih veliko vaščanov, vsi so bili proti, da bi lipo odpeljali. Naslednjič ga ni bilo doma, torej prevoza ni mogel preprečiti. Tožnica trdi, da je morala plačati za poskus dveh prevozov petim ljudem po 50 dinarjev — to naj bi toženi vrnil.
Lipa, slovensko narodno dre-
vo, je rasla na dvorišču pri hiši, ki je med sprtima v solastništvu. Drevo ni vedelo za lastninske spore: kako čudno naključje je, da je drevo prav naše narodno (sveto) drevo in da so tudi spori zaradi zemlje in lastnine že stoletja naša narodna strast.
Lipa je bila po izjavah prič v S. vasi spomin na narodnoosvobodilno borbo,saj so se tam sestajali vaški aktivisti in partizanski borci, pozneje so pod lipo peli partizanske pesmi, na njej razobešali zastave. Zato so se vaščani čutili prizadete v svojih državljanskih in narodnih čustvih.
Pustimo zdaj ob strani, kdo je bil kriv in zakaj. To je vestno in natančno ugotovilo sodišče
—	najprej občinsko, nato še okrožno. Roka pravice je s svojo nepristranostjo imela na razpolago vse možnosti za ugotavljanje resnice, na voljo vse vaščane, pri roki vse „za“ in vse za ,proti“.
Ampak v naravi človeka bo bržčas, da se toži, da se ne more sporazumeli mirno, človeško. Kako drugače razlagati, da se je spor šele takrat zaostril, ko je bil pravzaprav v bistvu že
končali, ko je lipa mrtva ležala posekana na zmrznjeni jesenski zemlji.
Prav v tem je vsa zadeva iz S. vasi na las podobna tisti sloviti
pravdi o oslovski senci, saj je bila tudi to pravda za oslovo senco: naj bi lipa ostala ali ne, na njej ne bi več mogli obešati zastav, fantje pod njo ne bi mogli več zapeti. ..
Pravdarska strast torej v nas še živi, zakoreninjena je v naši zemlji in v naših dušah. Čeprav je zemlja danes tako razvrednotena in čeprav so tudi naše duše v takih primerih razvrednotene, padejo iz ravni človečnosti...
J. SPLICHAL
ZIDAR BRBZ DENARNICE:
Kje je pol milijona?
Štiije zidarji so se v enem izmed naših krajev potili v vročem soncu tja do mraka. Najstarejšemu se je mudflo, zato ni ostal z drugimi pri mizi z malico in vinom, drugi trije pa so z gospodarjem nazdravljali in modrovali o zidarskem poklicu.
Nenadoma se je najstarejši zidar vrnil in obupano spraševal: „Kje je mojega pol milijona? V denarnici sem imel 500.000 S-din, zdaj jih pa ni več! Ko sem se preoblačil, sem imel še vse pri sebi. Na poti pa sem ugotovil, da denarnice ni več!“
Možje so se spogledali. Niso vedeli, ali naj si še za-upajo ali pa je nekdo med njimi tat. Mrzlično so začeli iskati denarnico, toda brez uspeha. Izginila je kot kafra. Domačini so vzdihovali:
„Zakaj se je to moralo zgoditi prav pri nas? “
Denarnice in pol milijona ni bilo. „Gremo na milico“, so se končno odločili. Pred vrati postaje milice je zidar še enkrat potipal po hlačah in. na splošno presenečenje privlekel na dan zajetno denarnico. Pol milijona je bilo nedotaknjenih! Zidar se je hitel opravičevati: „Nisem vedel, da imam tudi na levi strani žep. Oprostite!“ Sodelavci in sosedje so ga kleli, ker jim je povzročil nepotrebno skrb in jezo.
Seveda — lahko bi se zgodilo, da bi zidar res ostal brez denarja. Denarnico bi lahko izgubil ali pa bi mu jo kdo ukradel. Ni ga zaman eden izmed sosedov ves čas spraševal: „Le zakaj nosite toliko denarja s seboj? !“
JEZERO; SOPOTNICA V BOLNIŠNICI - Vlado Pavičič iz Petrinje se je 8. avgusta na avtomobilski cesti izognil avtomobilu, ki je nasproti prehiteval kolono, pri tem pa ga je zasukalo in je treščil v avtomobil nemškega voznika Helmuta Dann-horna. Nemčeva sopotnica je bila ranjena in so jo odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 12.000 din.
NOVO MESTO: ŠTUDENTKA PADLA S KOLESOM - Pri kandij-skem mostu je 8. avgusta nenadoma padla s kolesa 19-letna Slavica Bo-gič, študentka biologije iz Gotne vasi. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hujši pretres možganov.
BOJANCI:	MOTORISTA NA
TLEH - Na nepreglednem ovinku sta se 8. avgusta zvečer zaletela motorista Stevo Vukčevič in Ante Pavlovič, oba iz Bojancev. Z Vukčevičem je bila tudi Mira Bušič. Pri trčenju so vsi padli in se ranili, vendar so v bolnišnico odpeljali samo Pavloviča, ki ima poškodovano ključnico.
KORENITKA: IZ JARKA NA STREHO • Ivana Krmelja iz Ljubljane je 5. avgusta neznan poltovornjak prehiteval v „škarje", zato se mu je z osebnim avtomobilom umaknil ter padel v jarek in se prevrnil. Škodo so ocenili na 10.000 din.
. POTOK: OTROK PRED AV l OM
-	Ivan Franko iz Straže je 7. avgusta pri hiši št. 5 z avtomobilom zadel 6-letno Tanjo Šinkovec iz Pragerskega in jo odbil s ceste. Zadel jo je, ko jc stekla čez cesto. Na srečo otroku ni bilo kaj hujšega.
eOMAGAJ Sl SAM
.hUNIOR^
TRATAR LE SOPOTNIK -Avtomobila, ki je 1. avgusta zletel v jarek pri Dobravi, ni vozil Božo Tratar iz Sentjerneje, kakor smo poročali, ampak lastnik sam, Franc Župan iz Dolnje Stare vasi. To je v našem uredništvu povedal Tratar, kije bil v tem avtomobilu samo sopotnik.
Dežurni poročajo
ŽELEZO KRADEJO - Od 3L julija do 7. avgusta je bilo v Novem mestu dvakrat ukradeno betonsko • železo: Jožetu Kogovšku iz Ločne so ga tatovi odpeljali 700 kg, Jožetu Žuniču iz Adamičeve ulice pa 173 kg.
VLOM V VIKEND - Na Trški gcri so 5. ali 6. avgusta vlomili v letno hišico Novomeščana Franca Židanika. Odnesli so puško, vredno 600 din.
ZA 1.000 DIN raznih avtomobilskih delov je tat 6. avgusta odnesel iz delavnice Slavka Berginca s Kolodvorske ulice v Novem mestu.
ROĆNO URO in tranzistor so te dni ukradli Pavlu Henigmanu iz Do- • lenjskili Toplic. Tatvino je prijavil 6. avgusta v Novem mestu.
DVA PONY-EKSPRESA sta izginila 8. avgusta. Ukradli soju Jožetu Judežu s Cikave in Marjanu Parklju iz Mirne peči.
36-LETNEGA VINKA GRIČARJA iz Križa pri Sevnici, ki se vdaja brezdelju in klati iz kraja v kraj, so novomeški miličniki 8. avgusta pridržali v priporu..
OSEM KOKOSl so neznanci 6. av^sta ponoči ukradli Slavki Krevs Crešnjic
BO POMAGAL iz CreSnjic pri Mirni peči.
Št. 32 (1115) — 12. avgusta 1971
DOLENJSKI LIST
4
4
0
0
4
#
#
4
4
5 0 4
4 0 0 0 0
0
5
4
4
4
4
4
5
4
5
. 4 4 4 4 4 4 4
s-S
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
%
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4-
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
hf ^
4_
POKC	IPANI ^
(v. llKAR:j	UPI
Tako kot v filmu nekoč, ko je šel v kino: čisto počasi, nenaravno počasi. Ko sta se ulegla v mlado podrast, ko se je Marija stisnila k njemu, ko ji je, vsej voljni, z roko spretno odpel modrček in zdrsnil po njenih napetih dojkah, ko . „ Ne, nič spominov!
Popoldne jo je Tone poiskal Marija je že ob prihodu videla, da je njegov obraz čudno nenavaden, da stiska zobe in da ne ve, kaj bi
rekel
„Kaj ti je, Tone? “ je začudeno vprašala,
„Nič,“ je bil odrezav, „na, tule!“ je vigel v njeno naročje pismo, se obrnil in brez pozdrava odšel. Zanj je bilo jasno, da je med njima vsega konec. Ni vedel, da je Marija potem prejokala vso noč, ^ je stokrat in stokrat prebrala vsako besedo v kratkem pismu. „Le kaj sem naredila? “ je hlipala, čeprav v pismu njeno ime sploh ni bilo omenjeno. Zaspala je šele z mislijo, da se bo naslednjega dne s Tonetom podrobneje pomenila.
Naslednjega jutra, ko je sonce komaj dobro posijalo na vas, je bil Tone že zdavnaj mestu. Samo kratko sporočilo na mizi in objokane materine oči so dokazovali, da je Toneta pismo tako prizadelo, da je še isto noč zapustil domačijo. „Bova že sama!“ je trdo dejal oče, a srce mu je jokalo ob misli, da je še zadnji sin zapustil zemljo. Zadnji izmed četverice...
Tone je, gredoč v mesto, premišljal Pravijo, da se dekleta na kmetije nočejo več ženiti. Pravijo, da je kmečka zemlja, taka za obdelovanje, danes vse manj vredna. Pravijo celo, da otroci ne marajo več zemlje, da se raje selijo v mesto, bliže tovarni, bliže lažjemu in večjemu kosu kruha. Kajti - pravijo tudi - kmetov kruh je težak, najtežji morda...
Vse to, kar govorijo, je res, so pritrjevale Tonetove misli, ko seje spotoma spominjal tudi, kako je zadnjič v časopisu bral, da to potrjujejo tudi mestni sodni spisi. Da se sodniki vsako leto spoprimejo s približno 600 kazenskimi zadevami, s približno toliko civiliiimi tožbami, da nekaj desetkrat odločajo o mladinskih prestopkih in da se pogostokrat poglabljajo tudi v zapuščinske spise.
Prometni kriminal na sodišču upada, bržkone opravijo več dela sodraki za prekrške in miličniki. Tudi kazenskih zadev ni več, samo namesto tatvin je ob naraščanju zaposlenosti več kraj v tovarnah. Tudi manj tožba je zaradi razžaljenja časti In končno: vse manj je tožb zaradi zemlje. Moji dedje so skozi stoletja živeli z zemljo in za zemljo, navezani so biU nanjo od rojstva do smrti> zato je bilo tudi tožb - čeprav so bile vmes še kako nesmiselne - nič koliko. Vsakdo se je boril za svoje pravice, pravdarsa strast je veljala... Danes, kot se kaže v veliki sobi sodišča, nekdanjih strasti ni več.
Ta stokrat prekleta in objokana, a toliko ljubljena zemlja, ki je dajala kruh in življenje številiiim rodovom, je danes razvrednotena. Iz sodne prakse, se je spominjal Tone pisanja v časopisju, vpije primer: mož je zemljo zapustil ženi, a je ta umrla pred njim. Imel je več otrok, a zemlje ni maral nihče. Ves star in betežen se je moral na koncu moči spet spoprijeti s kmetijo, z zemljo ... Otroci so se raztepli v mesta, posestva n\ nihče maral. Ko je oče umrl, je bila razprava kratka, mučna: vsi so se branili zemlje, nihče je ni maral, nihče ni več hotel iz mesta. Še ena med številnimi hišami na kmetijah je ostala prazna. Prerasel jo bo mah, veter bo gospodaril v njej, sneg, dež in čas jo bodo uničevali in uničili Tonetu je zastal korak: „Prekleto, mar bom zaradi enega krila zapustil posestvo? Mar nisem tri leta hodil v šolo zato, da bom znal pametno kmetovati? “ A obrniti se ni mogel se ni hotel Pred njim je bUo kot na dlani mesto, kipeče, v vrvežu vsakdanjega delavnika. Kot ga je nekoč prej povabil sošolec, so mu noge ubogljivo sledile mislim. Po vajenih poteh je prispel do hiše, brez obotavljanja pozvonil na vhodnih vratih. Odločitev, pa najsi je bila med potjo še tako težka in dvomljiva, je bila dokončna.
Sošolca ni bilo doma, poiskati ga je moral v tovarni. Počakati je moral dobre pol xxre, da je tovarniška sirena zatulila malico. V plavih plaščih ali pajacih so se vsuli delavci iz tovarniških dvoran kot čebele iz panja. Tonetovo oko je plaho iskalo sošolca, Samo da ga ne zgrešim, si je mislil
Zagledal ga je, vsega nasmejanega, roka mu je zamahnila, glas mu ni prišel iz ust To je bil še en, zdanji trenutek oklevanja. Potem je prisilil noge, da so stopile v vrvež te modre barve, pociikal je sošolca za rokav. Objela sta se kot stara znanca, sedla sta v menzi za mizo v kotu.
„Kaj te je prineslo? “ je bil radoveden sošolec.
„Doma ne zdržim več!“ je planilo iz Toneta. Vzrok je zamolčal
„Težko je danes za delo,“ je menil sošolec. „Povsod stiskajo pasove. Kamor se ozreš, je enako; raje bi katerega odpustih, kot da bi koga vzeli na novo. Za dinar je hudičevo, kakor za našega, tako za
tovarmškega.	(Nadaljevanje prihodnjič)
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
5
4
4
5
4
4
4
4
\
4
5 S
s
2
s
4
J
\
\
4
S tem se ne strinjam!
Uredništvu DL!
Ko sem bral oceno knjige ,.Koroški plebiscit", objavljeno 20. 5. 1971 v Dolenjskem listu, so me besede v uvodnem delu sestavka kot narodnostno čutečega Slovenca prizadele in ne morem mimo njih. Tam je namreč zapisano, da je ta plebiscit odrezal koroške Slovence od matične domovine in s tem zapečatil njihovo usodo za ,,vse večne
Prizadevni
vaščan
Koprivniška vas leži na skrajnem severozahodnem koncu krške občine in meji na šmarsko občino. Čeprav so v Koprivnici popolna osemletka, pošta, poslovalnica trgovskega podjetja ,J*reskrba“ (Krško) in mesarija (Kostanjevica), še vse do danes nismo našH prostora za primeren gostinski lokal.
Koprivnica je kulturno središče za občane krške in šmarske občine, prireditve pa so v osnovni šoli, ki je zelo daba. Veliko se je govorilo o gradnji nove šole, bile so obljube, pa je, žal, ostalo samo pri tem.
Lep primer dejavhosti občanov je ureditev koprivniškega pokopališča in njegove okolice. Vaščani so to uredili s prostovoljnimi prispevki, občinsko dotacijo ter s 3700 urami prostovoljnega dela.
To veliko delo je opravila krajevna skupnost v Koprivnici, nikjer pa še ni bilo povedano, kdo je delo začel. Glavna zasluga za vse gre našemu rojaku, prosvetnemu delavcu Adolfu Moškonu iz Koprivnice. Za vso njegovo prizadevnost in uspeh se mu najprisrčneje zahvaljujemo vsi vaščani!
JANKO PECNIK, KOPRIVNICA
Še: žogobrcarji
Odgovarjam na članek Janka Gladka v 30. številki Dolenjskega lista. Morda res kdaj na koga pade nogometna žoga, toda ne z udarcem iz bližine v nos mirnega kopalca, ki se sonči na kopališču. Na brezobzirno brcanje žoge je moja žena opozorila že prej. Ko ji je žoga priletela v obraz, sem zagrozil, dajo bom prerezal, če bo še enkrat priletela. Janko Gladek pa se je o^asil, da zna parati trebuhe. Srdito je vpil, naj mu pokažem nož. Bil sem v ko-pdkah, noža nisem imel, kar sem tudi rekel. Bal sem se, da me bo fizično napadel, šele tovariš gaje potegnil stran. Mislim, da njegovo mladeniško obnašanje do 61 let starega človeka ni lepo. Kar zadeva številko njegovega osebnega avtomobila: moja žena se je v bifeju pritožila. Kopališče v Podzemlju je last metliškega Gostura. Uslužbenec bifeja ji je svetoval, naj si zapomni številko, da bo tako lahko dobila naslov, če bo tožUa.	ALBIN	NOVAK,
Semič
čase“. S takim sklepom se seveda ne morem strinjati in najmanj kar je: take besede bi lahko izostale. S tem, da je izid plebiscita z mejo odrezal del našega naroda in narodnostn^a ozemlja, še ni nikjer rečeno, da smo se s tem dokončno in za ,,vse večne čase“ sprijaznili. Na svetu ni nič trajnega, nič ni večn^a, kot meni recenzor, najmanj večne pa so tiste meje, ki krivično režejo narodnostno ozemlje ene ali druge države.
KARLO OBLAK Dolenjske Toplice
^	N
Hviala,
Dolenjec!
Dnevi domotožja in hrepenenja po domači deželici se bližajo koncu. Kmalu bom slekel vojaško sukno. Spet bom videl griče in vasice prelepe Dolenjske, odkoder mi je „Dolenjski list“ vsak četrtek prinašal novice. Zvesto me je spremljal od prvih dni vojaščine in mi bil čvrsta vez z domačim krajem. Zato pravim: „Brez „Dolenjca“ ni pravega Dolenjca!"
Lepo pozdravljam uredništvo in vse bralce Dolenjskega lista, posebno pa moje Belokranjce.
Vojak
TONE ŠUŠTARIČ iz Siska
Slabe ceste
Cesta III. reda Križišče-Hinjce-Krmelj-Gabrflele-Pijavice je taka, kakršne ne pomnimo že 25 let. Vsa razdrta, kotanj asta, polna kamnitih vzbokUn in ob deževju blatna pomeni veliko nevarnost za vožnjo. Vozniki, ki vozijo na tem odseku, stalno upravičeno negodujejo, saj so okvare,na vozilih prav zaradi poraznega stanja te ceste zelo pogoste. Podobno stanje je tudi na cesti Krmelj—Tržišče in Krmelj—Šentjanž.
2 e 10 let je na vseh zborih občanov na območju Šentjanža in Tržišča in na raznih sestankih slišati kritike na račun slabih cest. Ali bomo res čakali toliko časa, da bo prišlo do večje nesreče, ki bo morda terjala človeŽce žrtve? Vse te ceste vodijo skozi.Krmelj, drugo industrijsko središče sevniške občine, a vendar z njimi ravnajo mačehovsko.
V imenu občanov in podjetij postavljam cestnemu podjelu v Novem mestu vprašanje: „Koliko časa se bomo še vozili po cestah, ki so mestoma podobne zorani njivi? Doklej boste še gluhi za pritožbe prebivalcev, podjetij, organizacij? “
Cestno podjetje Novo mesto je dolžno posvetiti cestam resnično skrb, česar pa, žal, dosedaj ni bilo ^ pravi meri.
BORIS DEBELAK predsednik KK SZDL Krmelj
Vzgojno varstveni zavod Novo mesto, Kristanova 16
razq;>isuje delovna mesta
2 SNAŽILK HIŠNIKA
Pogoj; a) dokončana osemletka.
Rok prijave 10 dni po razpisu. Nastop službe 1. 9. 1971.
OBVESTILO Komunalni zavod za zaposlovanje Celje
OBVEŠČA
vse osnovne šole, šole II. stopnje, občinske skupščine in krajevne urade, občinske organizacije Socialistične zveze in Zveze mladine, da je na območju in izven območja komimalne skupnosti za zaposlovanje Celje še veliko število prostih učnih mest, večinoma za moško mladino, precej pa tudi za žensko.
# V gradbeništvu
potrebujejo predvsem fante, ki so končali 7. ali 8. razred, za poklice; tesar, zidar itd.;
# V gostinstvu
je še dovolj prostih mest in štipendij za osnovna gostinska poklica kuhar in natakar;
# V kovinski stroki
je precej prostih mest za poklice, kot so; ključavničar, strugar, rezkalec, kovač itd.;
# tudi v elektrotehnični stroki
je na razpolago nekaj mest v poklicih, kot so:
elektromonter, elektrikar, elektroinstalater;
o .
# za področje kmetijstva
naj omenimo proste kapacitete v vrtnarski šoli Kmetijskega izobraževalnega centra Celje, kjer je prostora v poklicni vrtnarski šoli za približno 30 učencev.
Vsem, ki se še niso odločili za poklic, uk in šolanje, svetujemo, da se za podrobnejše informacije obrnejo pismeno ali ustno na KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, 63001 CELJE, Šlandrov trg 7. Predvsem pa prosimo osnovne šole in zlasti poverjenike za poklicno usmerjanje, da o tem obvestijo starše oziroma nevključeno mladino na svojih območjih!
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje živ!jen ja!
s
4
4
5 S
4
H
s s
4 4
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzyski postaji: Ivan Zoran in Jože Bele, člana Komunalnega podjetja Novo mesto; Karel Avbar, Jože Konček, Martin Nose, Janez Kolenc in Jože Potokar, člani Iskre Novo mesto; Stefan Brezar, član Novograda Novo mesto; Jože Bratkovič, član Hotela Kandija Novo mesto; Joža Smrke, članica IMV Novo mesto; Alojz Može in Sonja Može, člana Novolesa Straža; Marjja Božič, Mirjana Mitag, Marija Pirkovič, Marja Jereb, Pepca Kovačič, Alojz Turk, Anica Šižtaršic, Martina Vidmar in Jože Stine, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Frlan in Marjan Pavlin, člana Ele Novo mesto; Marija Koželj, članica Iskre Žužemberk; Djure Škrlič, vojak VP 9469/79 Novo mesto; Jože Srebrnjak, član Mercatorja Novo mesto; Ana Lunder, Anica Lokar, Jožefa Žagar in Fani Žagar, gospodinje iz Birčne vasi; Kristina Brudar, članica Splošne bolnice Novo mesto; Franc Goli, član Mercatorja Novo mesto; Branko Brudar, član Elektro Novo mesto; Lado Šefman, član Pionirja Novo mesto; Janez Sokolovič, vojak VP 8488 Novo mesto.
F. S. Finžgar 14
iTR
m
„Lucija je bolna, hudo bolna. Ne bom čakal jutra. Pri priči odidem po zdravnika.**
Podlogar se je takoj odpravil. Za dobre pol ure je že ropotal mlinarjev koleselj po soteski proti trgu.
Gašper je bil pri živini in niti vedel ni, da se je oče odpeljal po zdravnika. Previdno mu je Zaplaznica povedala; toda vsa rahlost je bila brez uspeha, Gašper je tiho zajoTcal in se skril za pod. Nato je šel kar je mogel veselega lica, k Luciji. Rahlo jo je držal za roko in ždel ob postelji. Kadar je Lucijo stresla vročica, je tesneje prijela njegovo roko, kakor bi iskala zavetja v
-	njej. In na stisk njene roke je odgovorila Gašpeijeva — vsa okorna in žuljava — ter tolažila: ,3aj sem pri tebi.**
Gašper, ni govoril. Njegove misli so romale po vseh bo^ih potih, kar je vedel imen, in povsod je prosil in daroval sveče in denar za maše - za Lucijo in Gašperčka. 2ene so ga silile,
naj leže. Vdal se je, šel v hišo ter res legel' na klop. Zaspal pa ni. Misli so spet romale in romale .
Proti jutru, ko se je komaj majčkeno svitalo, je prišel oče z zdravnikom. Razen Božnarice so čakali vsi pred izbo. Muka je bilo to čakanje.
Ko je zdravnik opravil, so se oči vseh zapičile vanj in vsi so pričakovali Odrešilne besede. Zdravnik je povabil očeta in Gašpeija v hišo. Ko sije umil roke, je stopil nekajkrat po sobi. Oče je lovil njegov pogled. Zdel se mu je zaskrbljen in brez upa.
„Kaico sodite? “ ni strpel Podlogar.
Zdravnik je šel še nekajkrat gor in dol, skomignil z rameni in razsodil:
„Pripravite se na vse. Zastrupljena je,**
Oče in sin :.ta onemela. Zdravnik je hodil po sobi s povešeno glavo.
„Pomagajte!** je vzdignil Gašper roke.
„Naj stane, kar hoče,** je hitel oče, ko je od prve groze prišel do besede.
„Človeške pomoči ni. Je zamujeno. Okužena je. Prisad je že v krvi. Kaj pa naredi narava, ni v naših, je y bo^ih rokah.**
„Moj Bog!“ je zaihtel Gašper.
„Prisad da je v krvi? Gd kod le? Saj vas ne umem.“
Zdravnik je stopil k Podlogarju:
„Oče, zares je vse to pc nepotrebnem; kajne, žene so prihitele - ta od kuhe, ta od živine, druga s polja — in s takimi rokami k njej. To je tista nesreča.**
Podlogar se je sesedel z mizo; zdravnik se je poslovil, Gašpei u so pa začele kapati solze na belo j »vorovo ploskev pred njim.
'Naslednje štiri dni je bil Šim^n med kosci in grabljicami kot naseka la veja. Gašper se ni ganil od Lucije, li ko je potekala peta polnoč, se je Luc ja prebudila kakor iz hudega sna. Njena roka je poiskala Gašpeijevo.
„Gašper, jeli, da boš rad imel Gašperčka, ko dobi pisano mamo? In bratoma povej, da ju na smrtni postelji prosim, naj mi ne zamerita. Saj sem ju hotela prej — pa nisem smela Radi se imejte . .**
Mož ni dal, da bi še govorila. ,»Lucija, moja Lucija, ne govori tega -lepo te prosim ... Solze so mu drle po ožganem in neobritem obrazu.
Lucija je res obmolknila. — Vročica jo je napadla; stresalo jo je. Bledla je zmedene besede in nič več se ni zavedala, dokler ni spregledala v večnosti, kjer se je prismehljal mamici naproti tudi sinček, ki je zgasnil dobro uro pred njo.
IX
Če kaj spravi žlahto,jo spravi smrt.
Taka je ljudska sodba.
Podlogarja sta poslala na vse plati sle, da so Šli sosedom in sorodnikom velevat na pogreb. Najbliže sorodnike je obznanil Gašper sam. Taka je šega. In zato sta se zedinila z očetom, da obvesti tudi oba brata Gašper.
Mlinar mu je zapregel, da se je odpeljal v Lepo njivo, Le kaj bi bilo moglo upogniti oba s Podloga, da bi se ponižala do Mihoija in Bolteržaija? Smrt ju je. Gašper ni ne jokal ne zdihoval. Toliko ga je prevzela bolečina in žalost, da je ves otrpel storil svojo dolžnost, bilo pa mu je vseeno, naj se na svetu zgodi karkoli. Stopil je k bratoma. Ker sta imela ponočno delo, sta bila oba doma; sedela sta na posteljah in se z malico pripravljala za v jamo.
„Na pogreb sem prišel velevat,** je topo izpregovoril Gašper.
„Pa ne oče? ** je planil Mihor, ko sta po kratkem premolku prišla do sape. Tako ju je iznenadil bratov obisk.
„Žena in sin,“ je popravil Gašper.
„Lucija? ** se je oglasil Boltežar. Kruh in nož sta mu pa^a iz rok.
„Lucija in Gašper ček,** je potrdil brat suho, ves odrevenel od bridkosti.
Tedaj se je Boltežar zvalil na posteljo in zarU obraz v blazino. Začelje drhteti po vsem životu, dokler ni planil v jok; hrust je jokal kakor otrok.
„Ne tuli! Kaj poreko ljudje? ga je potresel Mihor.
„Z vozom sem tu,**^ vabil z obupno topostjo Gašper. ,%e nekaj drob-njarij nakupim, ta čas se pripravita, da prisedeta.** In je šel v trg.
Mihor je še enkrat poočital bratu preglasni jok, nato sta se začela napravljati. Oblečena sta tiho sedela na posteljah in gledala predse. Kar se hitro dvigne Boltežar.
„Počakajta me!** in zgine. Vrnil se je tik pred bratom in prinesel s seboj veliko škatlo, skrbno povezano.
Noč se je začela zgrinjati, ko so se odpeljali iz Lepe njive. Skoraj vso pot so bratje molčali. Boltežar je pestoval svojo škatlo in nihče ga ni vprašal, kaj prenaša. Mihor je komaj izvlekel toliko iz Gašpeija, ki je prepadel in na videz brezčuten buljil oči ,v noč, da je zvedel, kako se je pravzaprav zgodilo.
Blizu polnoči sta Mihor in Boltežar stopila k mrtvaškemu odru. Ljudi, ki so čuli ob mrličih, se je kar gnetlo. Pogovor je hipoma utihnil, ko sta prišla Podlogarjeva ter prijela za vejico, pokropila in pokleknila. Ljudje so videli, kako so tiho kapale Bolte žarju solze.
V	veži sta se srečala z očetom. Molče so si segli v roke in si jih stisnili. Vsi so hkrati zardeli in si samo za hip pogledali v oči. Prošnja in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem pojedu.
Po poboči so se ljudje začeli razhajati.
Maruša je napravila bratoma nekaj malega za večerjo in jima jo zanesla na izbo.
Kakšna izba! Vse, kot sta pustila, in vendar vse drugače. Belo postlani postelji, pomita tla, šopek, ki ga je bil vrgel Mihor pod mizo, je tičal za podobo, lepo zravnan. Brata sta strme obstala sredi sobe,
„Lucija!** je izpregovoril Boltežar in pokaza!s prstom na nove rjuhe,
(Nadaljevanje prihodnjič)
v tem tednu so velike tovarniške
RAZPRODAJE
ženskih, moških in fantovskih plaičev, moških oblek, moških in fantovskih hlač ter drugega konfekcijskega blaga.
Znižanje od 30—70 “/o.
Izkoristite v letošnjem letu najugodnejšo priložnost!
»VELETEKSTIL« Črnomelj
V
Merc9tor
Veletrgovina MERCATOR, PE »HRANA«
LJUBLJANA. Tržaška c. 37/b
objavlja
prosta mesta učencev, učenk za poklic.
— prodajalci(ke) mešane stroke za prodajalne v Ljubljani in Grosupljem
za poklic:
— natakarji(ice) za bife v Vrhnika in Grosuplje
Pogoji: končana osemletka, zdravstvena sposobnost za živilsko stroko in zagotovljeno stanovanje v bližini učnega mesta Prijave je treba poslati na gornji naslov do 15 .avgusta 1971.
I
i
!
•
:
:
Gradbeno opekarsko podjetje Mirna na Dolenjskem
razpisuje
več prostih delovnih mest:
1. OBRATOVODJA OPEKARNE PRELESJE
2. GRADBENEGA DELOVODJA, lahko tudi KV zidar, sposoben vodenja posajneznih objektov
3. VEC KV IN PK ZIDARJEV, TESARJEV IN STROJNIKOV
4. VEC NK DELAVCEV
Nastop službe možen takoj.
Za vse informacije se obrnite osebno na naslov ali po telefonu 84-340.
— Da, buden sem! Pojdi ven, rad bi odprl oči!
— Seveda, naravno, seveda lahko poročite mojo hčerko! Kako ste že rekli da se pišete?
— Ali že kdo ve, kakšni so izidi v prvi nogometni Ugi?
nV ? ■
r.!-. ■	'. J
V ŠIROKEM PROGRAMU
KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ KUHINJA VAŠIH ZEUA
KJER ODLOČATA KVALITETA IN FUNKCIONALNOST
SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA
POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV,
KI VAM POSTAVUENI NA PRAVO AAESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA 9JCrCJBJX4£ PROIZVAJA OBOJE
I
Slovenski narod se je partizanski Bdi Krajini zahvalil za njen neprecenljiv delež v naši revoluciji t^^i 22. julija v U^vah. Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je poudaril: „Ko smo v tako velikem številu prišli v to zibelko partizanstva, hočemo dati priznanje in se zahvaliti za vse tisto, kar so Belokranjci dali za naš narodnoosvobodflni boj ..(Foto: Mirko Vesel)
OBISK PRI MOŽU, KI PREDE SKORAJ VSE žIVLS'i'IJB	,
Kot pajek že 50 let prede mreže
Novomeški vrvar Josip Kruljac se je že sprijaznil, da bo pokopal obrt, od katere so živele že tri generacije — Nikoli se ni vrvarjem cedil med, vendar se je s poštenim delom dalo živeti
Starejši Novomeščani se dobro spominjajo 65-letnega vrvaija Josipa Kruljaca, ki že od 1923. leta dela in živi v Novem mestu. Težko bi opisali dolgo pot, ki jo je prehodil Ličan, ki se je za stalno naselil v Novem mestu, si tu ustvaril dom, družino in skromno obrt, ta pa ga živi še zdaj. Od vrvarstva še ni nihče obogatel, to je ena izmed tistih obrti, ki so zapisane skorajšnjemu propadu. Tega se tudi stari vrvar dobro zaveda, ve, da ne bo naslednika. Josip Kruljac je po svoje zelo zanimiv človek. Ena njegovih velikih vrlin je, da presenetljivo lobro pomni datume. Saj mi jih je stresal z rokava, kot bi jih imel napisane v nevidni knjigi. Morda bi kdo mislil, da njegovi datumi ne držijo, vendar so bili vsi točni, v prostem času veliko bere in je na tekočem z vsemi svetovnimi dogodki. Še vedno je svež, toži pa, da ga življenjske moči počasi zapuščajo. Vendar se ne
da, saj vemo, da Ličani umirajo stoje.
- Kaj vas je prignalo na Dolenjsko?
„Ko sem se izučil obrti v Zagrebu, sem že imel špokano culo, da grem v Vojvodino, kjer so bili zlati časi za vrvane, zlasti v letih '1919—1925. Ce verjamete ali ne, sneli so me tako-rekoč z vlaka. Imel sem že kupljeno karto. Vrgel sem jo stran, sedel na voz in z osebo, ki je iskala vrvarskega pomočnika, odpotoval v Novo mesto in si tu ustvaril novo življenje.”
— Menda ste tudi že prej kje delali?
„Prakticiraj^ sem ob morju. Najbolj se spominjam, ko sem v Omišu delal pčldrugo leto veliko mrežo za neke angleške lorde. Imeh so jo za lov na divjad, bila je veUka, merila je 36 X 18 metrov. Delal sem tudi ladijske vrvi, zlasti mi je ostala v spominu tista za našo predvojno veliko trgovsko ladjo
m
Razstava ,3AL0N UKOVNIH SAMORASTNIKOV JUCO-SLAV1JE“, kije ta čas odprta v trebanjski osnovni šoli, ima med drugim namen predstaviti slovenske likovne samorastnike v širšem, higoslovanskem okviru. - Na sliki delo slikarke Grete Pečnik (iz Pirana): POHLEP (olje na lesonitu, 62 x 5 cm, 1971).
„Ivan Gundulič“. Dolga je bila 1500 metrov, debela pa 10 cn^;
Z njo so brez skrbi potegnili vsako ladjo na dok, nikoli ne bi počila, guma.“
— Kaj je ostalo še danes lepih spominov?
„Zdaj se „matram“ z razninii malenkostmi. V glavnem delani vrvi za zvonove, ure, mreže, uzde in podobno. Od tega j® bolj malo zaslužka. Malo ljudi pride k meni domov, zato mO" ram vzeti pod pod noge in iti na sejme v Metliko, Črnomelj. Šentjernej, Škocjan in drugaru* Iztržek je boren, največkrat pri* nesem domov do 150 dinarjev, če je več, je že praznik. Veste, ne gre drugače, če bi bil doma. še tega ne bi bilo. Od česa bi živel, pokojnina bi bila ze# majhna, ne bi se dalo živeti' Ker imam malo delovnih let, moram čimdlje delati.“
 —*
Ovčarka:
18 mladičkov
Pred kratkim je mariborski Vefie^ poročal o „pasjem čudežu" v mest** pod Pohoijem. Prvič v zgodovini mariborskega kluba Športnih psov j*-nemška dveinpolletna ovčarka Perl* Fodpohorska povrgla 18 mladičev, živih pa Je ostalo le en^st. Lastnic* psice Ebzabeta Majkič je članic* mariborskega kluba za vzrejo šport' nih psov ter doslej ni imela psa * rodovnikom. Zato je Perli poiskal* J dostojnega partnerja iz astrijskeg* Gradca z zvenečim imenom „Uwe von der Altmuhlmundung.“
In kakšna bo usoda malih bev-skačev?
Posebna komisija bo med mladih* izbrala najmočnejše in najlep^
Esičke, ker lahko ostane po pravilih inološke zveze Jugoslavije v legl^* psice, ki je stara več kot dve leti,
Sest mladičev. Ce ovčarka ni stal* dve leti, lahko ostanejo živi le štiije mladiči.
S tem obdržijo najboljše mladiče za nadaljnjo vzrejo in kasneje mord* za naporne izpite.
V Mariboru se je za Perlo in njenih enajst mladičev hitro zvedelo in lastnica Elizabeta MajkiČ je kmali> imela številne ponudbe za prodajo mladičev.
Z m
1(0
— Koliko pomočnikov ste izučili?
„Imel sem pet vajencev, izučil sem dva pomočnika. Ven-bila je elastična Jcot^« .dar ni nobeden ostal vrvar.
Eden je danes diplomirani komercialist, drugi pa upokojeni polkovnik JLA. Obema je bolje kot meni. Kdor se znajde, laže živi.“
— Kako sodelujete z industrijo?
„Oboji smo v težavah, tudi njih tišči za vrat moderni čas. Vendar so se v industriji laže znašli, preusmerili so proizvodnjo. Meni pa ne ostane drugo kot, da drgnem konopljo, ki je draga, izdelki pa morajo biti po-ceni.“
— Kaj pa davki?
„Zdaj še nekako gre, do
'1960 pa so nas tako tiščali, da* sem že razmišljal, o tem, da bi obrt obesil na klin. Ce ne gre drugače, smo pa malo dolžni, saj je bila tudi meni občina za Vrv, ki sem jo naredil za uro na novomeškem Rotovžu 1948, dolžna dve leti. Tako se potem vse „zgliha“.
— Kaj si najbolj želite?
„Da bi lahko še dolgo časa
gibal, zaljubljen sem v ta svoj poklic, ki mi je pomenil veliko. Težko bi se ločil od predenja.
SPLICA/
... Ce direktor Otočca Jože Lampret ne bo kmalu prepovedal cvreti ražnjičev, se lahko zgodi, da bodo nadležneži neke nedelje tudi njega spekli na ražnju!
... Tajnik krške občinske skupščine ima zagotovljeno hvaležno delo, ko mu bodo tajniški posli presedli: v Materadi bo lahko lovil ribe. ..
... V Kočevju so kulturo najbolj približali potrošniku: ko gre na trg po solato, ima samo nadstropje više slike. ..
.. . Novomeški režiser Marjan Kovač je v nedeljo toliko odlašal s folklornim nastopom, da se je vsula toča. Sonce bi bilo boljše!
... Pomembno je, da so se skupine pred folklorno revijo v nedeljo popoldne sprehodila po Novem mestu: pričakal jih je špalih kakih petih ljudi...
... Popraviti je treba: Elan in Bela krajina bosta le brcala žogo v isti ligi! Čeprav sć bili Novomeščani predzadnji, namreč niso izpadli..,. saj bi lahko zmanjkalo kktbov!
. .. Novinar Slavko Dokl -trenutno na dopustu - vljudno naproša športnike, naj do jeseni ne tekmujejo, ker zaradi pomanjkanja prostora nima športne strani.. .
Poklicna šola za kadre v blagovnem prdmetu Brežice
obvešča srvoje učence:
razredni popravni izpiti, zaključni popravni izpiti in zaključni izpiti v jesenskem roku bodo 23. avgusta do 27. avgusta 1971.
Podrobni razpored je obj'avljen v šoli.
F*rošnje, obr. 1,49, kolkovane z 1 din, pošljite tajništvu šole Aajpozaieje do 20. avgusta 1971.
Pričetek rednega pouka bo l. septembra 1971.
RAVNATELJSTVO
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
komisija za d^ovna razmerja
objavlja pirosto delovno mesto
referenta
devizne likvidature
s srednjo šolsko izobrazbo dvema letoma prakse.
ekonomske smeri in
F^ijave sprejema 10 dni po objavi komisija za delovna razmerja pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto.
NA GORENJSKEM SEJMU
Skoraj vse s popustom
Sejem v Kranju t>o odprt še do 17. avgusta
m
si
iS
Kadar je ves predaird&lu, se vrvar Kruljac najbolje poCoti. Tesno je prilepljen na obrt, ki je živela njega in njegovo dnižino
(Foto: S. Dokl)
Še do 17. avgusta bo v Kranju odprt letošnji Gorenjski sejem, na katerem pa so dolenjski proizvajalci bolj slabo zastopani.
Značilnost sejma je, da je skoraj , vse, kar je razstavljeno mogoče tudi . takoj kupiti ali vsaj naročiti.
Na sejmu razstavljajo in prodajajo • zasebniki in podjetja. Razstavljeno je vse „od šivanke do avtomobila oziroma garaž“. Ogledate in kupite si lahko razno perilo, pletenine, obleke, obutev, gdanterijo, usnjene izdelke, živila, pijače, avtomobile, garaže, kmetijsko, gradbeno, gozdarsko in drugo mehanizacijo, gasilsko opremo, vlečnice, ščetinarske izdelke, šolske knjige, igrače . .. in se-' veda - da je vse v sodobnem slogu - je na razstavišču I (skupno so tri ' razstavišča) tudi paviljon SEX BOU-TIQUE.
Posebna „privlačnost** sejma so popusti. Mnogo razstavljen^a blaga je namreč mogoče kupiti s popustom, ki je zelo različen. Znaša nekako od 5 do 50 odstotkov, za nekatero blago pa ga tudi ni. Za vsak primer je ob nakupu dobro prodajalca spomniti na popust, sicer se lahko zgodi, da ga bo pozabil odra-čunati.
J. P.
Užitek je več kot bogastvo
Metliški miličnik Tone Godec je v prostem času vnet zbiralec starega de-narja in starinskih ur — V njegovi zbirki so zastopani kovanci štirih ce* lin: Evrope, Azije, Afrike in Amerike
DBH
§NOVO MESTO
v
-M
Da se miličnik za zabavo ukvarja z numizmatiko, je redkost in pravzaprav slučaj. Doma je iz Male Doline pri Mokricah, ženo ima iz Vel. Lašč, v Metliki pa službuje že dobrih 12 let.
- Kdaj ste začeli zbirati star denar in kako je do tega prišlo?
„Večkrat smo bili na ženinem domu v Vel. Laščah. Nekako pred devetimi leti mi je njena stara mama dala 5 kovancev za spomin in tako se je začelo. Nenadoma sem dobil veselje.**
- Kakšna je vaša zbirka in kakšno vrednost ima?
Ker Tone Godec lepo urejenih albumov prej še nikdar ni preštel, sva se tega dela skupno lotila. Naštela sva 592 kovancev, med katerimi so bakreni novci in srebrniki raznih velikosti. Nekaj ima novčičev brez prave oblike, nekateri imajo luknjo v sredini, nekateri so brez letnice in jih krasi samo znak ali grb. Tudi po narodnosti je Godčeva zbirka zelo pestra. Ima vrsto evropskih in ameriški!) kovancev, pa tudi taki z arabsko in kitajsko pisavo so vmes. Ko sva listala po mapi s papirnatim denarjem, sva naštela 8 / primerkov.
„Za vrednost zbirke ne vem, ker je še nikoli nisem dal ceniti. Ko sem nekoč dobil katalog na vpogled, sem sam ugotovil, da so nekateri kovanci v moji zbirki res prava redkost.**
- Kako ste prišli do takega „bo-gast-/a“? Kje ste ga zbrali?
„Imam tako službo, da precej hodim po vaseh. Mimogrede pri starih ljudeh povprašam za star denar. Marsikaj se še dobi. Zbirka je nastala samo v Beli krajini in v okolici Ribnice. Neveijetno, da je še toliko ljudi, ki morda za ^omin ali iz navade hranijo posamezne kovance ali papirnate primerke že neveljavnega-denarja. V Beli krajini kmetje kopljejo po njivah ob Kolpi in marsikateri je že naletel na košček kovine. Ko ga očisti, se izkaže, da gre za star kovanec.**
- Poznate v Beli krajini še več konjičarjev vaše vrste?
,,Samo za Medica iz čmomeljske občine vem, pa za kolego Ileniča, ki je pred kratkim začel zbirati. Tega sem jaz navdušil.
- Verjetno vas služba in veselje do numizmatike tako bremenita, da za kaj drugega ni več časa - ali pač?
„Zadnje čase sem sc navdušil tudi za zbiranje starinskih ur, pa tudi ribištva še nisem opustil.*'
- Ce bi imeli priložnost vašo zbirko potopiti v veljavno plačilno sredstvo, ali bi to naredili?
- Za noben denar! Užitek, ki ga imam z zbiranjem, jo-zame več vreden kot vse ostalo.
RIA BACER
^ FRANJO SEVNIK:	3	^
ALI JE DOBRO BITI JAKAC?
Minilo je nekaj ur. Streljanje se je na nasprotni strani vasi, proti Frati, kamor so se partizani v borbi počasi umikali skozi gozd, vse bolj oddaljevalo. Kar se pojavi na njivi, na jasi ob gozdu pod vasjo, mož s košem in koso na rami Očitno se je namenil kosit deteljo. Čarman, ki je stražil najbolj na robu gozda, se mi potihoma približa.
„To je Viktor, slikar samouk. Naš človek je; živi pri svojem bratu, malem kmetu v tej vasL“
Napotil sem ga h koscu poizvedovat. Kmalu se je vrnil in poročal: „Nemci e pomikajo proti Globodolu, streljanje se ne sliši več. Malo pa je verjetno, da bi se vračali po isti poti, mimo nas v Novo mesto.*
Zbrali smo se na njivi okoli kosca, še dokaj mladega moža, ki si nas ^
je, veselo začuden, pazljivo ogledovat Njegov pogled se ustavi na meni, strmo me pogleida in resno spregovori:
„Tebe pa poznam. Jakac si!“. Zvedavo se gledava nekaj časa. Presenečen sem uvidel, da me zamenjuje s slikarjem Jakcem, ki je tudi partizanil na Dolenjskem. Poznal sem ga še iz dijaških let na idrijski realki; bil pa je več let mlajši od mene. Torej se ga mož ne spominja prav dobro. Toda, s katere plati ga pozna, z dobre ali pa morda s slabe, ker se tako resno drži Ali je torej sedaj dobro biti Jakac?
Take misli so me obšle; ker nisem takoj odgovoril, je mož nadaljeval.
„Kaj se me res več ne spominjaš? Saj sem bil vendar pri tebi v Ljubljani in si mi prijazno svetoval, kako naj malam. Se sto dinarjev si mi dal pri odhodu za na pot.“
Zdaj sem spoznal,' da je dobro biti Jakac. Toda ali je kazalo v bližini sovražnika, v vasi, v kateri je bilo tudi nekaj belogardističnih družin, razlagati neznanemu človeku, kdo nisem in kdo sem? Tovariši so se muzali. Budihna je rahlo odkimal z glavo. Nasmehnil sem se in samo zamahnil z roko, češ, kaj bi tisto pogrevali Mož pa je nadaljeval:
„Rabiš kaj, tovariš? Lahko prinesem kruha."
„Hvala, tovariš Viktor, sedaj ga ne potrebujemo, morda kdaj pozneje. Pač pa nekaj drugega. Pri Bobnarjevih, kjer sem prenočil, sem pustil svoj nahrbtnik, pa se bojim, da je bilo z njim kaj narobe. Bi šel povprašat in če so nahrbtnik rešili, te prosim, da mi ga pri-neseš.“
„Seveda, tovariš Jakac, takoj grem, kar s košem.“
Kmalu se je vrnil z nahrbtnikom v košu, in poročaL „Pri Bobnarjevih so ravno kuhali v kotlu golaž za partizane, ko so zvedeli, da prihajajo Nemci. Da jih preslepijo, če bodo pri njih preiskovali, so hitro nametali v kotel še krompirja in repe; bistri domači hčerki, Anica in Ivanka, pa sta odnesli nahrbtnik v svisli in ga zakopali globoko v seno. Nemci so res prišli preiskovat, a niso našli nobene sledi o partizanih. Verjeli so tudi, da se v kotlu kuha piča za svinje. Odnesli so, mislim, le uro budilko, druge škode jim niso napravili*	‘
Bili smo veseli, da se je pri Bobnarjevih vse tako dobro izteklo; zlasti jaz, saj sem imel v velikem nahrbtniku vso svojo opremo. Bobnarjevi so takrat ponudili Viktorju, da naj vzame s seboj tudi steklenico domačega vina - tako mi je nekoč pozneje pripovedovala njihova hči Milka — toda on je darilo na kratko zavrnil: , Jakac ne pije vina!“ Morda ga ta res ni pil, toda dobri „Subčev V&tor“ (po domače) pri tem ni pomislil na gozdarje, ki bi jih bil s steklenko vina gotovo nekoliko razveselil
Zahvalili smo se Viktorju za njegovo ustrežljivost in se odpravljali na odhod. Tedaj pa se obme on k meni in zaprosi:
„Glej, tovariš Jakac, nam so bili Italijani požgali skedenj, pa bi ga radi obnovili Ti gotovo poznaš nekega inženirja Sevnika od državne gozdne uprave v Ljubljani pa te prosim, da bi mu priporočil, naj nam nakaže potreben les za obnovo poslopja, pa čim bliže v tem gozdu; seveda brezplačno kot pogorelcem.“
„Prav rad, tovariš Viktor; les boste gotovo dobili brezplačno in na dobrem mestu; plačali ga bodo pa Nemci po vojni,“ sem mu obljubil Tam od Globodola se ni več oglasilo streljanje. Vendar nas je skrbelo, kaj nameravajo Nemd Ali bodo še hajkali tod okoli? Še isto noč se je izkazalo, da je bila naš skrb upravičena. Toda o tem bo govorla druga sličica „Z velikega lova“ na Brezovi rebri.
Prisrčno smo se poslovili od Viktorja; nisem ga videl nikoli več. Sicer nismo pozabili nanj, njegovi so dobili les nakazan po želji na najugodnejšem mestu. Toda Viktor se žal svojega uspeha pri „Jakacu“ ni dolgo veselil Naslednje leto, v avgustu, je pri nekem izpadu Nemcev oziroma belogardistov iz Novega mesta padel v zasedo, ko je — po pripovedovanju Bobnarjeve Milke — šel kot terenski aktivist v vas Veliki'Lipovec po mleko za neke partizanke. Ustrelili so ga, čeprav so se mnogi Biezovorebrčani zavzeli zanj. Radi so imeli rahlo smešnega in šaljivega moža, ker je rade volje vsakemu potrebnemu pomagal in znal vsakogar potolažiti
Cesto poromajo moje misli v nepozabne dolenjske kraje in marsikdaj v tiste težke vojne čase; o le-teh pričajo tudi že nad 25 let. turobne ruševine nad Žužemberkom in gradu v Soteski. Potujejo po partizanskih stezah v brezovoreberskih gozdovih in se oglasijo tudi tam, kjer na pokopališču na sončnem bregu počiva Viktor Jarc, slikar samouk - danes bi bil morda slikar „naivec" - skromen in dobrosrčen kamiješki delavec. Pa se spomnim še na mnoge podobne, dobre požnvovalne in poštene dušc^ ki sem jih srečaval nekoč na svojih partizanskih poteh. Vsakokrat mi ob misli nanje postane v duši toplo; videl in okusil sem, kako se prijazne besede, dobra dejanja in v siU tovariška pomoč neizbrisno vtisnejo v spomin, globoko zasidrajo v človeškem srcu.
Zlasti v tistih časih je bilo dobro biti Jakac.
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana Poslovna enota »STANDARD«
Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA — PRODAJALKE MEŠANE STROKE
za prodajalno >^Pri vodnjaku-« v Novem mest«
Pogoji za sprejem: kvalificiran trgovski delavec.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe je treba poslati do vključno 19. avgusta 1971 splošni službi PE ‘••STANDARE>«, Novo mesto, Glavni trg 3.
TURISTIČNI DOaENČEK KOČEVSKE OBČINE
Jasnica čaka na
Za zdaj komaj 20-odstotno izkoriščene postelje, tudi promet ni posebno uspešen — Ko bo asfaltirana cesta do Broda na Kolpi in ko bodo motel močneje reklamirali, pričakujejo turistični razmah
v	soboto, 7. avgusta, so šele do konca asfaltirali nekaj deset metrov dolg priključek s ceste Ljubljana-
II. POLHARSKA razstava v KOCEVJU
Lanskoletna I. polharska razstava, ki jo je priredila polharska sekcija turističnega društva v Kočevju, je bila ena najbolj obiskanih razstav v zadnjih letih v Kočevju. Letos bo II. polharska razstava v dneh proslave ob 500-letnici Kočevja in na občinski praznik. Zato bo razširjena in popestrena.
K sodelovanju z razstavnimi predmeti vabimo tudi polharje iz drugih krajev. Prijave pošljite najkasneje do 1. septembra 1971 na naslov: Andrej Arko, 61330 Kočevje, Trg 3. oktobra. Sprejemamo tudi priiuve za skupinske love na polhe v raOTih področjih kočevskih gozdov
-	iiajl^'asneje do 20. septembra.
l	Turistično društvo
Kočevje'
/	Polharska	sekcija
DI^OBNE IZ KOČEVJA
ZARADI VROClNE so si prebivalci Kočevja omislili novo avtobusno postajo pod kostanji na Tomšičevi oziroma Kolodvorski cesti. Novo postajališče na Tomšičevi namreč nima strehe in ne varuje potnikov pred soncem ali padavinami.
ZAPRTA CESTA - Cesto na stadion v' Kočevju so v ponedeljek zaprli in bo zaprta vse do konca leta. Ob tej cesti grade namreč novi vrfec, na cesti pa bo stal žerjav. Z avtom se torej ne bo dalo po cesti pač pa bo možen prehod peš.
SOLSKE KNJIGE in druge potrebščine že prodajajo .v knjigarni. Že zdaj je naval nanje, čeprav je do začetka pouka še pol meseca.
Kočevje. Tako je motel v Jasnici tudi na zunaj dobil podobo izgrajenega objekta.
Sicer pa je promet v šestih me-secih'dosegel vrednost 750 tisoč dinarjev, 18 zaposlenih pa se trudi, da bi motel, ki je B kategorije, ne imel izgube. Ta turistično gostinska točka je namreč prav posrečeno izbrana, ker je odmaknjena od lir upa in utrujajočega vsakdanjega vrveža, vendar pa je za zdaj motel izkoriščen komaj 20-odstotno.
V	27 sobah imajo 49 postelj, računajo pa, da bodo polne takrat, ko bodo atakirali cesto proti Brodu na Kolpi. Tedaj bo cesta iz Ljubljane na morje nedvomno postala pomembnejša in obetajo si lepše čase tudi za turistični napredek.
Jasnica je šele zdaj dobila svoj prospekt, šele letos jo bodo začeli reklainirati. Motel so namreč odprli komaj nekaj dni pred koncem lanskega lota, tako da zanj ne vedo niti številni domačini kaj šele tujci.
Pension stane v Jasnici 85 dinarjev, enoposteljna soba 50 dinarjev, gostu pa postrežejo tudi z zajtrkom. Omeniti velja, da imajo pensionskih gostov v motelu zelo malo, ker se ustavljajo pretežno prehodni gostje, ki prespijo samo eno ali dve noči.
V motelu sodijo, da njihov čas šele prihaja: ko bo zgrajena cesta in ko bodo Jasnico reklamirali, pričakujejo znatno več prenočitev. Kot so jih imeli v tej prvi polovici leta svojega obstoja.
KOfiEUSKE
Motel Jasnica pri Kočevju je bil v soboto zares dokončan, ko so asfaltirali še priključek s ceste Ljubljana-Kočevje do motela. (Foto: T. Laterner)
MLADI V GOSTILNI
Metliška mladina ob večerih nima kam. Ob sobotah je ples na Veselici, druge dneve pa največ mladih srečamo v gostišču na Dragah. Vsak večer se tam zbere 30 do 40 mladih, ki kramljajo ob odprtem pivu. Gostišče je nadomestilo za mladinski klub. Nekateri mladi zahajajo v novoustanovljeni disco klub v Ctelju, ki je odprt vsak torek in četrtek od 20. do 23. ure. Metličani so v Ozlju zelo zaželeni gostje, ker vedno poskrbijo za dobro razpoloženje.
NOVA KNJIGA JOŽETA DULARJA
Pisatelj Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki, je napisal zgodovino semiške Lskre, ki sla-
vi	letos 20-letnico obstoja, in zgodovino Semiča z okolico. ’
SPREHOD PO METLIKI
SEJMARJI SE KAR TEŽKO navajajo na novo sejmišče ob Sušici, saj je ob sehianjih dneh ob latah nekdanjega sejmišča pri Bračiki še zmerom privezane precej živine. Menda tudi zato, ker na novem sejmišču še ni tehtnice in še vedno uporabljajo staro tehtnico pri Bračiki. Pa tudi sence je tu več, ki je nad Sušico sploh ni.
METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA je nastopila v nedeljo 8. avgusta, v Novem mestu na reviji folklornih skupin Hrvatske in Bele krajine in tako uspešno nadaljuje medsebojna kulturna srečanja domačinov in Hrvatov. Revijo je organiziral medobčinski svet ZKPO Dolenjske.
SPET JE VRVliŽ na metliškem kopališču, saj je rninuli teden vročina znova pritisnila. Vsi bregovi so polni kopalcev, medtem ko so kmetje zaskrbljeni zavoljo suše. Pridelki na njivah venejo, občutijo pa sušo zlasti tisti prebivalci, ki še nimajo vodovoda, pa se jim zaloge v kapnicah hitro manjšajo.
METLIŠKA PIHALNA GODBA bo v soboto in v nedeljo, 14. in 15. avgusta, z dvema koncertoma gostovala v pobratenem italijanskem mestu Ronchi. Ta nastop, s katerim bodo Metličani poživili kulturne stike med obema mestoma, bo za nekatere mlade godbenike tudi nekak poslovilni koncert, saj odide jeseni 7 fantov v srednje šole, v poklic ali k vojakom.
UMRL JE Franc Muc iz Metlike, star 53 let.
metliški tednik
'" CtK X ''' 's>
a	^__1_____'
Na metliškem kopališču v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je še mogoče najti miren .kotiček. Popoldne, posebno ob nedeljah, je že gneča. (FotorRia Bačer)
Med sejmarji in gonjiči
Stane Kompan, kadet iz Dravograda, prvič med Belokranjci: »Zelo sem zadovoljen«
Ko je ondan z belo kapo stal v metliškem križišču in skušal raz-vozljati prometno ^edo, ki so jo povzročili sejmarji in gonjiči, je šele videl, da je praksa sredi resničnega življenja vse kaj drugega kot teorija v šoli.
Tu ni pomagal ne žvižg s piščalko, ne nakazovanje smeri, pa tudi če si zavpil, se med mukanjem živine ni njč slišalo. Tak je bil kadetov slab dan med Be-lokrajnci, sicer pa mu je med njimi všeč,
„Iz Dravograda sem in pravzaprav prvič v Beli krajini. Kot otrok sem se nekoč vozil tod mimo, a se ne spominjam več. Ta dežela se mi je na mah priljubila, posebno pa mi je všeč kopanjf v Kolpi. Nisem vajen tako tople vode, ker je naša Drava mrzla, zato kar ne morem verjeti, da je reka lahko kot mla-ku.’a.“
L te letos prvič na počit-niši i praksi kot gmenec srednje mili;n.jke šole v Tacnu? Kak-
šen se vam zdi poklic na terenu?
„Na praksi sem prvič, poklic je naporen, toda mene veseli. V Metliki je največ dela s prometnimi 'prekrški. Težko je, ker ne morem postopati tako kot so me učili v šoli. Ljudje v teh krajih niso vajeni urejenega prometa in sploh ne razumejo, da ne smejo hoditi kjer hočejo in koder se jim zdi, če s tem ovirajo pro-met.“
- Kakšni so pogoji za delo v Metliki in ali so vas stfuejši kolegi lepo sprejeli?
,,Moram reči, da so pogoji dela na tej postaji milice odlični. Starejši kolegi so me sprejeli tako kot nisem pričakoval. Prav žal mi bo, ko se bomo razšli.“
- Kaj pa ljudje, so tudi prijazni z vami?
,,Prav to mi je všeč pri Belokranjcih, da so dobri, prijazni in partizanski. Ko pridem na vas, me ne gledajo postrani, temveč pomagajo, če le morejo."
R. B.
Vojaki: v treh dneh nove cevi
Pripadniki ribniške garnizije so zamenjali vodovodne cevi od Goriče vasi
do Ribnice
v zadnjih letih je sodelovanje med občani in pripadniki JLA vse večje in boljše. Vojaki vedno radi priskočijo na pomoč, ko morajo pomagati pri elementarnih in prometnih nesrečah, gradnjah cest, nasipov in podobno. Velikokrat smo priča veliki požrtvovalnosti fantov v vojaških suknjah, mnogi se izkažejo in postanejo svojevrstni junaki.
Konec prejšnjega tedna so udarniško akcijo izvedli pripadniki garnizije JLA iz Ribnice. Priskočili so na pomoč občini pri komunalnih delih. Vodovodne cevi od Goriče
MALO PROŠENJ
Vsako leto doslej je imela komisija za priznavanje posebne dobe pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Ribnica veliko dela z obravnavo dokumentacije za priznanje posebne dobe. Letos je bilo takih vlog že precej manj. Cez leto ali dve bo vpra.šanje priznavanja posebne dobe udeležencem NOV verjetno prišlo z dnevnega red i.
ZOBOTREBCI
v NEDELJO so pri „Rudku“ v Prigorici pripravili veliko vrtno veselico z ansamblom „Ribniški fantje**.
PRED CERKVIJO je opaziti vse polno razmetanega papirja in ostalih odpadkov, kar vseVakor kazi podobo mesta. Prav bi bilo, da bi za čistočo bolj poskrbeli, ,
BISTRICA ni ravno vzor svojega imena v teh poletnih dneh. Voda se sploh ne premika, v njej pa je vse polno smeti, tako da ob Bistrici smrdi. Po vodi plavajo celo zabojčki za sadje,
PREJŠNJO SOBOTO so na tržnici prodajali sadje in zelenjavo po naslednjih cenah:	paradižnik	5,	■
stročji fižol 6,60, čebula 4, luuške
7,	breskve 7, grozdje 7 in slive 6 din.
TUJCI IN DOMACI TURISTI zelo povprašujejo po ribniških spominkih. Spominkov bi laliko prodali veliko več., če bi jih le imeli. Vehko odkupujejo tudi grosisti.
REŠETO
vasi do Ribnice, kar je približno 1 km, so dotrajale in potrebno jih je bilo zamenjati z novimi. Nove cevi so večje in imajo močnejšo zmogljivost.
Vojaki so se dela lotili resno. Pridne roke so vse opravile v pičlih treh dneh. V petek popoldne in vso sobolo so vihteli krampe in lopate, vrtali s kompresorji, v nedeljo pa je bila akcija že uspešno končana.
Prizadevni fantje so sami opravili vsa dela od izkopavanja, zamenjevanja cevi, do zakopavanja. Razen kompresorja je bilo vse orodje last garnizije. Občina je prispevala samo material. Cesta Ljubljana-Kočevje je bila ta čas na tem delu enostjierna in tudi promet so usmerjali vojaški prometniki. Prispevek vojske je l\il torej popobi.
Prebivalci so vojake lepo sprejeli. Kadarkoli so si fantje zaželeli vode.
so jim domačini ustregli. Poleg tega so jim dali sadje, da so vojaki delali s še večjim zagonom. Udarniška akcija je dokazala, kako pomembno je tesno sodelovanje med civilnim prebivalstvom in vojsko. Pripadnikom ribniške garnizije velja ob njihovem trudu in požrtvovalnosti najlepša hvala.
TONILATERNER DOVOLJ MALIN
Letošnja bera malin je bogata, kot že dolgo ni bila. Malin je posebno dosti na pobočjih Travne gore. Sladki sadež nabirajo ljudje iz bližnje in daljnje okolice, saj je malin za vse dovolj. Marsikatera gospodinja bo na cenen način prišla do malinovca. Obiranje malin je v polnem teku in bo trajalo še kakih deset dni, ki'*- '1 gozdni sadež ne dozori ves naeniirat.	-r
KOŠNJA SE JE ZAVLEKLA
Košnja v Loškem potoku in drugih višinskih predelih ribniške občine se je zaradi izredno slabe trave zavlekla. Kmetje bodo pokosili večje površine košenic kot druga leta, zato bo ostido le malo trave nepoko-šene. S košnjo so zadovoljni le tisti kmetje, ki so košenice pognojili in je zato trava kljub spomladanski suši dobra. Zaradi slabe košnje se je bati, da se bo stalež živine v hribovskih predelih čez zimo zmanjšal. -r
OBRAT „ŽICNICA“ RIBNICA: USPEŠNO!
Po predvidenem programu bodo v obratu ZICNMCA v Ribnici šc letos zgradili skladiščne prostore na površini 400 kvadr. metrov. Prostori so jim zelo potrebni. Prav tako bodo dobili nekaj novih strojev. Uredili bodo tudi {»arderobe in sanitarne prostore. Obrar se uspešno razvija, saj zaposluje z vajenci že nad 60 delavcev. Izdelujejo predvsem prenosne s'išilnicc in kabine za lakiranje. Osebni dohodki v tem obratu so med najboljširui v občini. Obrat ima zelo dobre cJnose z matičnim podjetjem v Ljubljani, kar se pozna v proizvodnji in rasti obrata v Ribnici.	-r
Vife -X
Odkup je v Sodražici kar na glavnem trgu. Ce je sila - bi sklepal s slike - je moč živinče predelati v „mesariji“ in pojesti v „buffetu“, ki sta za vsak primer kar pri roki (Foto: J. Primc)
Uspeh precej boljši
Izdatno pripomogla dodatna polmoč učiteljev
v šolskem letu 1970/71 je v osnovni šoli Črnomelj s podružnicami vred izdelalo brez popravnih izpitov 84,6 % učencev. Uspeh je mnogo boljši kot prejšnje leto. Popravne izpite ima 109 učencev, kar je 9,9 % vseh učencev. Zato računajo, da bo po opravljanju popravnih izpitov izdeldo približno 90 % učencev.
Uspeh bi bil lahko še boljši, če ne bi v redno osnovno šolo hodilo 12 kategoriziranih učencev, ki bi morali obiskovati posebno šolo. Ti učenci v glavnem žal niso napredovali. 1,6 7c učencev ni bilo ocenjenih, ker so zelo neredno obiskovali pouk. To velja predvsem za Cigane.
Po mnenju pomočnice ravnatelja, tovarišice Vere Jukič, seje uspeh iz-, boljšal predvsem zaradi dodatne pomoči učiteljev. Dodatnih tuje bilo v tem šolskem letu mnogo kot prej. Razen tega so otroke delavcev lahko
ČRNOMAUSKI DROBIR
NOV 2a-STAN0VANJSKI BLOK - ob ulici 21. oktobra hitro raste. Po predvidevanjih lx> pod streho septembra, dela pa bodo končana tebruaija prihodnje leto. Zraven tega bloica bodo postavili šc en 20-stanovanjski blok,	,
KOLEKTIV PODJETJA IMV -tovarna opremu v Črnomlju je imela 14-dnevni kolektivni dopust od 22. julya do 9. avgusta. V tem času je obratoval samo remont.
ODKAR REI LI-KTORJI na rokometnem igrišču spet gorijo, skoraj vsak večer mladi igrajo nogomet. Včasih se zadržao predolgo in s kričanjem motijo bližnje stanovalce. Prav bi bilo, da fantje ostajajo na igrišču .samo do 22. ure!
V	MLADINSKI BRIGADI „AVNOJ 71** je bil edini Belokranjec Martin Skube, predsednik mladinsk^a aktiva Petrova vas. Na poti od Crnomtja do Jajca si je nabral mnogo novih izku^t\j, ki mu bodo koristile pri delu.
KER MLADINA v Črnomlju ob večerih nima kam drugam, se zbira v gostilni „Skubic**. Temu precej pri-|x)more 'džuboksz zelo dobro izbiro glasbo.
KRATKOTRAJI.N l)i;Ž v nedeljo ponoči ni dosti zalegel. Vode še zmeraj primanjkuje, posebno po vaseh od Črnomlja proti Semiču.
vključili v dopoldanski pouk, kar je tudi pripomoglo k uspehu.
Uspeh je bil v nižjih razredih mnogo boljši kot v višjih, saj so v nekaterih nižjih razredih izdelali vsi učenci. V višjih razredih je bil poprečen Uspeh približno 72 7c.
T. LATERNER
»Dolenjski list« v vsako družino
NA MIRNO GORO IN V FAZAN
Letos bosta odšli na letovanje zdravljenje dve skupini otrok iz črnomaljske občine. Prva skupila 25 do 30 otrok bo tri tedne ni. Mu ni gori, drup pa od 16. do 30. avgi'-sta v koloniji RK Novo mesto 1'azan pri Portorožu. V obeh skupinah bodo šoloobvezni otroci, ki bodo le-tovali zaradi zdravstvenih in socialnih razlogov. Večina otrok bo na letovanju brazpbčno. ObS Črnomelj je prispevala 25.000 din, gostx>-darske in družbene organizacije pa 10.000 din.
Za letovanje zdrav^enje so pi> jeli več prijav, vendar zaradi omejitve števila otrok niso mogli sprejeti niti tistih, katerih starši bi saiiij prispevali denar.
r. L.
DOBER PROMET
V	kiosku pri avtobusni postaji v Črnomlju je v vročih dopustnikih
dneh dober promet. Ljudje kupujejo ?lednic, časopisov do galanterije, ki je glavni vir zaslužka.
Med časopisi prodajo največ Nedeljskega dnevnika - 100 izvodov vsak teden - in Antene.
T. L.
Novi brizgalni
v 'Tiedeljo, 8. avgusta, je gasilsko društvo iz Mavrlena proslavilo 60-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so jim predali dve inotorki, za kateri so denar prispevali Iskra iz Semiča, gasilska zveza iz Črnomlja in sami z zbiralno akcijo. Sest članov je za dolgok'tno službovanje prejelo priznanja. Črnomaljsko gasilsko društvo je imelo mokro vajo, potem pa je sledila vesc'lica.
1'. L.
EETRTKĐV INTERVJU
j Vrtec že za 400 otrok ^
Jeseni bo Novo mesto končno le dobilo na-
4 #
J mensko stavbo za otroško varstvo — Ob J otvoritvi bo manj veselja, če ne bo urejena <
okolica stavbe
Na Ragovski cesti v Novem mestu bodo 1. septembra odprli novo otroško varstveno-vzgojno ustanovo, v kateri bo dobilo svoj prostor 150 otrok. Nedvomno bo ta dogodek za Novo mesto velikega pomena, saj bo do jeseni v vseh novomeških enotah varstveno-vzgojne ustanove že 400 otrok, to pomeni že 20 odstotkov vseh otrok v starosti do
sedmega leta. Stanje se bo precej zboljšdo, vendar še vedno ne bo zadovoljivo. Po mnenju strokovnjakov, bi moral biti odstotek precej višji. Zaenkrat še ved-,no capljamo med zadnjimi v Evropi. Več o dejavnosti te ustanove je povedala upravnica Kristina Plutova.
- Kaj boste dobili z novo ustanovo?
„Trdno sem prepričana, da bomo lahko sprejeli vse otroke v starosti od 5 do 6. leta. Težave bodo z najmlajšimi, vseh teh pa kljub dobri volji ne moremo sprejeti. Najtežje je z dojenčki, la še nimajo svojega prostora pod soncem. Prepričana sem, da bomo uspeli na natečaju pri republiški skupnosti otroškega var-
stva, torej bi drugo leto zgradili še dva montažna otroška vrtca. Z novogradnjo bi bilo potem to vprašanje za lep čas rešeno.“
- Kateri otroci najbolj želijo v vrtec?
„Največ jih je v starosti od 2 do 3 let, to so tisti, ki še potrebujejo največjo pozornost. Starejši so pri babicah, tetah, sosedih in drugih.“
- Koliko otrok ste letos zavrnili?
„Posebna komisija je zavrnila 70 otrok, vendar je upoštevala gmotno stanje staršev in stanje doma. Prepričana sem, da niso nikomur hote naredili krivice.**
- Kaj pa novi kadri?
„Dobili bomo osem novih
ljudi: šest vzgojiteljic in dve medicinski sestri.**
- Pa vzdrževalnina?
„Za zdaj je še vedno 180 dinarjev, vendar se bo jeseni verjetno dvignila, ker življenjski stroški rastejo. Zavzemam se, da bi upoštevali možnosti staršev, da bi vsakdo prispeval po svojih močeh. Tak sistem je odlično speljan v Franciji.**
- Ali čutite podporo delovnih organizacij?
„Nekaterim je treba res dati priznanje: skrbijo za razvoj otroškega varstva, menda se zavedajo, kaj jim pomeni takšna na-ložba.“
- Kaj vas najbolj moti?
„Toliko smo že govorili in pisali o otroških igriščih, narejenega pa je tako malo, da nas je lahko vse sram. Prepričana sem, da bi se z dobro voljo dalo veliko narediti.**
- In vaše vprašanje?
„Rada bi vpr^ala novomeškega pediatra dr. Janeza Janžekoviča, kako ocenjuje zdravstveno stanje otrok in splošno skrb družbe za zdravstveno varstvo otrok v luči novega zakona, ki je bil sprejet letos.** S. DOKL
Fanta Luke Hodorovca iz Lokev trikrat na dan natočita pitno vodo v Črnomlju in jo s konji odpeljeta domov. „Vodovod je pri nas že tri mesece suh, pa si moramo takole pomagati. Voda je za kuho, živino in pranje. Tudi prej jo je večkrat zmanjkalo, tako hudo kot letos pa še ni bQo,“ sta povedala (Foto: Ivan Zoran)
Nebo, daj nam dežja!
Komunalno podjetje: »Ne moremo pomagati!«
Prebivalci Semiča se že dalj časa pritožujejo, ^ da jim primanjkuje vode. Nihče* jim ne more povedati, kdaj bo vode spet dovolj. Domačini se obračajo le k nebu in čakajo, da Se jih usmili in pošlje tako pričakovane padavine.
Mnogi menijo, da je krivec Komunalno podjetje iz Črnomlja. Zato sem stopil k njim.
„2al ne moremo ponlagati. Verjetno bi bilo vse v redu, če nam bi „Jugoturbina** iz Karlovca po dogovoru nabavila močnejši črp^i. Rok
dobave je bil 20. junij, črpalk pa Še vedno ni. Črpalki, ki sta sedaj v Srednji vasi, imata premajhno zmogljivost - vsaka samo 1 liter na sekundo. Trije studcnci So popolnoma suhi, voda je samo še v studencu pri treh gabrih. Nekaj vode črpamo tam, nekaj v Srednji vasi. Toda to je komaj dovolj za „Iskro**. Ko bomo dobili primerni črpalki, bo vse v redu. Zaenkrat ne moremo povedati, kdaj bo ta „srečni dan**. Trenutno lahko krizo reši samo izdatnejši dež.'*
Ce dežja še ne bo, bo vode kmalu zmanjkalo tudi v Črnomlju. Za to bodo krivi tudi prebivalci, ki kljub opozorilom vodo uporabljajo za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd. Voda je prepotrebna, zato moramo z njo varčevati, dokler nas ne reši ilež.	I	. LATFRNFR
..SS —■»
Krica je topla, da še nikoli tako ... Krka je umazana, da še nikoli tako ... Krka je nizka, prepredena s sluzastimi algami, smrdljiva. Kopalcev skoraj ni, ker je treba za pot v vodo najprej prebiti nekaj ^ centimetrov debel sluzast obroč umazanije. Takole, kot vidite na sliki, je umazana voda tekla skozi Novo mesto te dni. Biser voda in podobni zveneči naslovi za to reko pa sodijo v njeno zgodovino, približno tako, kot sodijo v zgodovino te reke raki. Jo bomo še očistili? (Foto; J. Pezelj)
Cigani: »I jamen hjamo budi«
Tudi ml smo ljudje, pravijo Cigani — Bedo letos njihovi otroci v ioli? — Čakajo jih šolske ^leke, potrebščine, topli prostori, prevozi in hrana
Ž*: ' I
M
štirje avtomobili so se ustavili na prostranem travniku. Na levi strani, proti mestu, so se med smrekami svetlikala šotorska platna in s pločevino pokrite nizke barake. Žabjek, bivališče Ciganov. Ob teh besedah se marsikateri Novomeščan spomni na kak neljubi dogodek. Tu se zbirajo „sumljivi** ljudje, nekaj časa ostanejo in nato odpotujejo. Tu so stalni prepiri, medsebojna obračunavanja, sovraštvo.
Okoli avtomobila je kmalu završal roj umazanih Cigančkov, za njimi pa so iz grmovja počasi in nezaupno prihajali starejši. Ko se jih je zbralo
DARILO TOPLIŠKIM PIONIRJEM
Naš rojak Franc Česen iz Clevelanda, ki je bil na srečanju dolenjskih izseljencev v Dolenjskih Toplicali tako prijetno presenečen nad sprejemom topli ških pionirjev, je te dni na Izseljeniško matico v Ljubljano poslal 5 dolagcv s pripombo, da je to darilo pioniijem iz Dolenjskih Toplic. Franc Česen, eden najbolj znanih rojakov v Ameriki, ne more pozabiti lepih šopkov poljskega cve^a, ki so ga mladi Topličani darovali izseljencem prav od srca.
NA OTOČCU GRADIJO
Pri otoškem bifeju gradijo poleg Petrolove črpalke nove garderobne prostore in skladišče za embalažo. Zgradili bodo tudi posebno pralnico za osebna vozila. Vse kaže, da bodo morali razmisliti fe o razširitvi gostinskih prostorov, ker je to priljubljeno gostišče zelo obiskano.
precejšnje število, je predstavnik občine pričel razlasti namen obiska.
Vsi so napeto poslušali. Na začetku so bili tiho, si med sabo nekaj šepetali in videlo se je, da bi radi govorili. Počasi so se razživeli in postajali hrupnejšL
„I jamen hjamo bud!** „Tudi mi smo ljudje.**
Namen obiska v ciganskem taboru je bil, da bi zvedeli ali bi pustili ciganski starši jeseni svoje otroke v šolo, saj večji del malih Ciganov v novomeški občini šol ne obiskuje.
Nekateri so bili takoj za to, drugi pa so bili neodločnu Hoteli so stalen prostor, na katerem bi prebivale dve do tri nied sabo prijateljske družine.
Kakor vam drago!
Tako bi najbrž vzkliknil Shakespeare, če bi to poletje vstal, od mrtvih in prišel v Novo mesto. Gostje negodujejo, da gostinci zapirajo, kadar se jim zljubi, da je postrežba počasna (vroče je, kajpak!) - in da tudi računajo, kakor jim je drago.
Gost je prišel na Metropolovo teraso in naročil „polko**: oro in del vina. Natakarica je računala 3 dinarje. Ora je 1,5, vino 1,3 -osnovnošolec bi odkril napako. „Vedno tako računam!** je ostala hladnokrvna natakarica, „saj je itak vina več ..
Nekako podobno bi bilo takole: Dolenjski list bi izšel v petek, veljal bi dva dinarja. Pa bi rekli: „Nič zato, saj ima barvne slike, vedno delamo tako ...“
Trgovcem tiho in na uho
Opozorilne table, ki bi v Špecerijskih trgovinah opozarjale potrošnika, kje naj kupuje ob nedeljah, ne bi bile odveč
V Novem mestu smo v zadnjih letih dobili toliko noviii prodajaln, da smo že pozabili na nekdanjo stisko. Pozabili smo na čase, ko smo lahko kupovali vsa živila za sprotno uporabo samo na Glavnem trgu, ker v drugih delih mesta prodajaln takrat ni bilo.
Zdaj pa se iznenada pojavljajo težave ob nedeljah. Do pred nedavnim je bila ob nedeljah dopoldne odprtih večina špecerijskih trgovin. Trgovsko podjetje DOLENJKA je zdaj
PORODNiSNlCE^pL
.Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalya Krese iz Bitve vasi - Andreja, Ana Markovič iz Črnomlja — Zlatka, Marinka Lavrič iz Loke - Mirana, Milka Kovačič z Grma - Mira, Marta Knez iz Koludeija - Jožeta, Terezija Pucelj z Dolge njive - dečka, Marija Ci-mermančič iz Koroške vasi - Damjana, Ljubica Ladika iz Kamanja -Dijano, Marija 1’elicijan iz Velike^ Podloga - Bojano, Jožica Stor iz Žužemberka - Simona, Marija Gorše z Drganjih sel - Vesno, Jožeta Penca iz Velikih Vodcnic - Magdo, Marjeta Glušič iz Gorruih Jesenic -Roberta, Marjja Krznarič iz Metlike
- Denisa, Majda Kužnik iz Krškega
- dečka, Fani Bojane iz Srednjega Gričevja - dečka, Olga Zupančič iz Krškega - dečka in Marija Drčar iz Brezovice - dečka.
V Žabjeku ne želijo ostati, ker se mnogi ne razumejo in se sovražijo. Med njimi pride do obračunavanja in večtot morajo njihove spore urejevati miličniki. .
Drugi bi dali otroke v šolo, zahtevajo pa, da jim kjerkoli v novomeški občini dodelijo zemljo, kjer bi bili, kot pravijo, „za stalno na svojem**, poleg tega pa bi radi še stalno službo in s tem dohodek.
Na koncu so Cigani le obljubili, da bodo svoje otroke pustili v šolo.
Z zbirnih mest bo otroke v šolo vozil vsak dan avtobus. Tam jih bo čakala šolska obleka, potrebščine in hrana. Za starejšp otroke bodo organizirali posebno šolo, mlajše pa bodo vpisali v redne šole, ‘ki pa do zdaj še niso določene. V šolah bodo ostii še po pouku, da se bodo učili, zvečer pa jih bodo vrnili staršem.
J. PEZELJ
MINI ANKETA
Luna sanjava
David Scott, sedmi človek, ki je stopil na površino Lune, nam je s tovariši odkril še nekaj skrivnosti te naše opevane sosede. Kaj menijo nekateri Novo-meščani o osvajanju Lune, smo zvedeli iz kratkih pogovorov.
ALOJZ MIKEC, cestar: Ja, te polete na Luno sem skoraj vse do sedaj spremljal in zdijo se mi razburljivi. To je za nas nekaj "novega in pri nas doma smo bili vsi na trnih. Nekateri starejši sploh niso verjeli, celo pravili so, da je vse le spretnost snemalcev.
DUŠAN ROŽANC, dijak: Prvi poleti so se mi zdeli zanimivejši in privlačnejši Sedaj smo na vse nekako že navajeni. Zanima me, koliko denarja porabijo za'tak polet. Po mojem bi bilo pametneje, če bi del tega denaija vložili v kakšno drugo znanstveno dejavnost, ali pa bi pomagali iz bede nerazvitim naro dom. Ce bi bilo popolnoma varno, bi si marsikdo pomišljal odleteti na Luno. Jaz bi šel takoj.
IVAN JAZBEC, elektrome^ hanik:	Izredno zanimiva in
poučna potovanja. Žal so tudi nevarna, a kljub temu bo znanost prodrla še naprej v neslu-tene daljave. Odkrivala bo nove, za sedaj skrite svetove in morda celo civilizacije. Po mojem človek za večje podvige še ni zreL Morda vesolje včasih prav zato zahteva žrtve.
MARA EZDERŠEK, gospodinja; Vesela sem ob vsakem uspešnem poletu ter novih dognanjih. Žal mi je astronavtov, ki jim je vesolje iztrgalo življenje. Občudujem pogum vesoljcev, ki se ne ustrašijo, kljub nesrečam. Tudi njihove žene so vredne občudovanja. Morda nanje premalo pomislimo takrat, ko se jim možje podajajo na nevarno dolgo pot.
ALOJZ ŠPRAJCAR, upokojenec: Prenosi poletov so mi zelo všeč. Vedno mi bo ostal v spominu padec Scotta in pomoč nj^ovega tovariša. Padec je tudi mene prestrašiL Vse pa se je tako hitro zgodilo, da ga mnogi najbrž sploh niso videli Včasih se mi zdi vse tako neverjetno, čeprav sem prepričan, da je vse resnično.
J. PEZELJ
Nbvomcšl^ kronika
uvedlo dežurne trgovine: ob nedeljah so izmenoma odprte špecerije: delikatesa na Glavnem trgu ter prodajalni na Kristanovi in C. herojev vsakih 14 dni, vsakih 14 dni pa samopostrežnica na glavner.i tr^u in market v Bršljinu.
Najbrž so se prodajalci špecerijskih trgovin naveličali svoje n^ deljske tlake, saj res ni prijetno biti vprežen vsak dan ob zavesti, da imajo drugi proste sobote in nedelje. Žal pa so pozabili na zadostno obveščenost potrošnikov: pogrešamo primerne opozorilne napise v teh prodajalnah, ki bi potrošnika obvestili, katera trgovina je na katero nedeljo odprta. Za to ne bi bilo treba ne veliko denarja in r.e veliko volje, čeprav precej zaleže t'idi vsakotedensko obvestilo v Dolenjskem listu, za katerega pa najbrž vsi potrošniki ne vedo.
Zdaj pa še nekaj o plinu: gorilni plin se je tudi v Novem mestu rroč-no uveljavil kot ceneno gorivo. Mnoga gospodinjstva ga uporabljajo za kuho. Toda NOVOTEHNA nas je pred nedavnim neprijetno iznenadila s kratkim obvestilom, da plina ne dostavljajo več na dom. Plin je žal na prodaj samo v Žabji vasi in kaj neprijeten šport je, naložiti bombo na voziček (če nimate avtomobila) in jo v poletni vročini peljati npr. iz Bršljina v Žabjo vas. Mnogi potrošniki so v strahu, da bo sledilo zdaj Sc obvestilo, da se tudi plina ne izplača prodajati? !
Zadevi, ki smo ju omenili, sta na videz malenkostni, za mnoge pa kljub temu neprijetni in zato bi bilo prav, da bi ju rešiU kako drugače.
NOVOMEŠKI TABORNIKI bodo tudi letos taborih na Šentjanah pri Portorožu od 14. do 24. avgusta. Zainteresirali člani se pri vodstvu tabora še vedno-lahko prijavijo.
CESTNO PODJETJE iz Novega mesta je prejšnji teden pred glavnim mostom postavilo kiosk, v katerem je njihov uslužbenec štel vsa motorna vozila. V obe smeri prevozi na dan približno osem tisoč osebnih avtomobilov, do 600 težkih tovornjakov in do 150 avtobusov.
ODKAR MED POČITNICAMI po mestu promet urejajo nekateri prometniki -^tudenti, so postali vozniki bolj disciplinorani ter obzirnejši do pešcev.
TO ZIMO BO prostore novomeške gimnaziie ogravala centralna
Suhokrajinskl
drobiž
v SUHI KRAJINI so povečini že omlatili pšenico. S pridelkom so zadovoljni, nekateri kmetje so pridelali kar 12-krat več zrnja, kot so ga posejali. Zaradi suše niso mogli pre-' orati vseh strnišč, zato bo letos manj strniščnih posevkov.
DIVJI PRAŠIČI se prihajajo hranit na krompirišča in delajo ponekod dokajšnjo škodo. Tudi žična ograja marsikje ne pomaga, zato se kmetje bojijo tudi za koruzo.
V PESKOKOPU Žužemberške krajevne skupnosti v Poljanah pri Žužemberku bodo v kratkem dobili mlin za mletje peska in prenosna trakova za pesek. Za nabavo tovrstne opreme so se odločih zato, ker graditelji vedno bolj povprašujejo za mleti pesek.
ZARADI DOLGOTRAJNE SUŠE letos v Suhi krajini ne bo drugega odkosa na traviščih. Tudi deteljnega sena l>odo manj spravili. Zato iščejo kmetovalci seno po kočevskih vaseh in tam kosijo ter sušijo. Zaradi oddaljenosti in dolge vožnje je seno od tam dražje.
ZUŽEMBERSKA LOKA naj bi bila v prihodnje namenjena za taborjenje. Tako so menih že leta 1960, ko so posadili topole in pričeh zidati tamkajšnje stavbe. Letos je prostor za taborjenje utesnjen, ker zemljišča izrabljajo za pridobivanje sena. 'Kudi točilnica v stavbi ne obratuje.
M. S.
kurjava, ki so jo delavci v glavnem že postavili.
VROCi DNEVI SO te dni pri-vabiU na kopališče na Loki precej Novomeščanov. Žal je kopanje motila umazana reka. Nekaj metrov nad kopališčem bi morali postaviti blatobran, ki bi varoval kopališče pred umazanijo in bi bilo kopanje prijetneje.
TUDI LETOS so začeli pri Mladinski knjigi pod arkadami prodajali šolske potrebščine. Medtem ko je bila reklama preteklo leto boljša in je bilo več prodajalk, prodaja sedaj samo ena dijakinja.
MNOGI NOVOMEŠCANI so se že začeU pripravljati na zimo. To dokazujejo številni vozovi dr'', ki jih v mesto vse pripeljejo kmetje iz oko-liškili krajev.
V MERCATORJEVI TRGOVINI na Glavnem trgu prodajo te dni največ lahkih letnih oblačil, poletnega blaga ter perila.
CENE NA NOVOMEŠKI TR ŽNI^ CI: cvetača 6, čebula 3,5, česen 12, fižol - stročji 5 do 6, taompir -novi 1,20 do 1,60, koleraba 4, korenje 4, kumare 3, ohrovt 4, pesa 4, peteršilj 8, paradižnik 3 do 4, paprika 4 do 6, solata - endivija 5, zelje 2, zelena 4, breskve 5 do 7, grozdje 4 do 6, hruške 6 do 7« limone 7, lubenice 5, sbve - sveže 6, marelice 7, banane 7, jajca 0,80, smetana 20, sirček 0,80 din.
V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI je rodila Ana Mazovec iz Kettejevega drevoreda 42 - Matjaža.
-- c,na gospa je rekla, da so pomanjkanje telefonov v mestu originalno reših v nekaterih naseljih, kjer se glasno pogovarjajo z balkona na balkon - v veliko veselje sostanovalcev.
v
Petek, 13. avgusta - Liljana Sobota, 14. avgusta - Anastazija Nedelja, 15. avgusta--Maiija Ponede^ek, 16. avgusta — Rok Torek, 17. avgusta - Radivoj Sreda, 18. avgusta - Helena Četrtek, 19. avgusta — Marijan
BREŽICE: 13. in 14. avgusta amer. barv. film „Kaktusov cvet“. 15. in 16. avgusta Spansko-italijan-ski barv. film „Človek, ponosnost, mdščevanje“. 17. in 18. avgusta ameriški barvni film „Anti bebi pilu-
ČRNOMEU: Od 13. do 15. avgusta mehiški barv. film „Divje srce“. 17. avgusta amer. barv. film „Skrivnostna Justina".
KOSTANJEVICA; 14. avgusta ameriški barv. film ,,Rusi prihajajo**. 15. avgusta ameriški barv. film „Poslednji vlak iz Katange**. 18. avgusta ameriški barvni film „Tako se ne postopa z ženami**.
KRSKO: 14. in 15. avgusta nem-
SLUŽBO DOBE
ZA dveinpoUetno hčerko iščemo varstvo v centru Nov^a mesta. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod „Ms^a**.
BRIVSKO-FRIZERSKO Vrenko sprejmem. Davorin Novak, Trebnje 18 na Dolenjskem.
TAKOJ zaposlim kovinostrugarja. Vil^tor Zaletel, Stanežiče 28, Šentvid pri Ljubljani.
MIZAR SK^A POMOČNIKA ali delavca za priučitev sprejmem takoj. Stanovanje in hrana zagotovljena. Stane Snedec, Bohinj-čeva 14, Dravlje, 61000 Ljub-^ana.
F>^54TU nudim hrano in stanovaige, da bi ix> službi pomagal na kmetiji. Preskrbim mu službo. PrMC Sorčan, Si. Bitnje 27, Žabnica 64209 pri Kranju.
DEKLETU ALI FANTU nudim hrano in stanovaiue. Preskrbim službo v tovamL Šifer, 2abnica 23, 64209 2abnica pari Krai\ju.
STANOVANJA
ISČEM enosobno ali dvosoimo stanovalce v Novem mestu ali bližnji okolici. Lahko plačam tudi vnwrej. Ponudbe pod „Oktober*.
ODDAM opremljeno sobo moškemu. Peric, V Ragov log 2, Novo mesto.
ZDRAVNICA išče oprem^ena sobo z uporatK> kopalnice v Novem mestu ali Bršlinu. Naslov v upravi lista (1707/71).
ODDAM SOBO mlajši upokojenki ali dekletu za izmenično pomoč v gospodinjstvu. StukeD, Ivana Roba 30, Novo mesto.
ODDAM dve mali sobi. Nastov v upravi Usta (1661/71).
Motorna vozila
PRODAM Škodo IOOOMB. Ivan Ivkovič, Ljubljanska 14, Novo mesto.
UGODNO PRODAM tovorni avto „TAM 2000** v zelo dobrem stalku. Lahko se zglasite vsak dan od 7. do 19. ure na naslov: Anton Čepin, Bukošek 1, Brežice ali po telefonu 068-72-039.
PRODAM ali zamenjam za Princa VW - hrošč. Jože Kic, Zloganje 31, Škocjan.
PRODAM motorno kolo Horek 350, generalno popravljen z rezervnimi deli. Jože Bašey, Gor.
' Kamer\je 5, Otočec.
PRODAM avto škoda, prevoženih 40.000 km. I^atelj, Dilančeva 13, Novo mesto.
PRODAM FIAT 850 in 750. Irča vas 39, Novo me<«to.
PRODAM mopeu 4-wzinec, znamke Victoria, v dobrem stanju. Tone Martinčič, Ledeča vas 5, Šent-
jernej. UGO
M I I 1 p P
rt i11II
ški barv. film „Prisega Inkov**. 18. avgusta ameriški barv. film „Rose-marijin otrok**.
METUKA: Od 13. do 15. avgusta ameriški barv. film „Dobri in slabi fantje**. Od 13. do 15. avgusta francosko-nemško-italijanski barv. film „Burne noči Lady Hamilton**.
18. in 19. avgusta francosko-itaUjan-ski barvni film „Serafino**.
MIRNA: 14. in 15. avgusta franc, barv. film „Angelika in sultan**.
MOKRONOG: 14. in 15. avgusta ameriški barvni film „Ogiyena karavana**.
NOVO MESTO: Od 13. do 15. avgusta amer. barv. film „Bulit**. 16. in 17. avgusta ameriški barvni film „Spijon v zelenem klobuku**. 18. in
19. avgusta ameriški barvni film „Živeti svobodno**.
RIBNICA: 14. in 15. avgusta mehiški barvni film „Velika pobuda**.
SEVNICA: 14. in 15. avgusta ital. film „Past v Grand Canionu**.
SODRAŽICA: 14. in 15.'avgusta ameriški barv. film „Kdor poje, ne misli hudega**.
ŠENTJERNEJ: 14. in 15. avgusta „Thomas Moore**.
TREBNJE: 14. in 15. avgusta ameriški vojni film „Najdaljši dan Pariza**. 18. avgusta francoski barvni kriminalni film „Agent X-13**.
jODNO PRODAM dobro ohranjen kombi fiat Furgon, registriran do julija 1972. Bevc, Ulica talcev 5, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen fiat 750 in mini magnetofon. Ogled možen dopoldne pri Novotehni v Bučni vasi ter od 14. ure dalje pri Antonu Kraševcu, Kettejev drevored 42.
PRODAM
PRODAM sadni mlin. Martin Modic, * ''čna 40 a.
POD UGODNIMI POGOJI prodam zelo dobro ohranjen šivalni stroj. Zagrebška 8/III, Novo mesto.
t'RODAM SPALNICO z vložki in žimnicami in električni lonec za kuhanje perila. Jože Pungerčar, Gor. Globodol 39, Mirna peč.
PRODAM 1.300 kom. opeke ki-kinda in 4.000 kom. opeke bobovec - po ugodni ceni. Jamnik, BršUn 15.
PRODAM novo čelno koso za traktor ,J*asqnali**. Selak, Dobrova, Škocjan.
POCENI PRODAM kombiniran rabljen otroški voziček. Partizanska 11 ali 13. Novo mesto.
EKONOMSKA ENOTA Zalog bo v nedeljo, 15. avgusta 1971, ob 8. uri zjutraj prodajala otavo na razstilu v Zalogu.
PRODAM OSTREŠJE za hišo 10 x 10 in 2 kubika smrekovih plohov. Naslov v upravi lista (1700/71).
PRODAM 3 nova okna (120 x 150), štedilnflc na drva in punte, ftter Zigc, Šmihel 34, Novo mesto.
KUPIM
TAKOJ KUPIM stroj za izdelovanje betonskih zidakov, novejše izvedbe, z modeli 20 x 40 x 25 in 20 X 20 X 40. Jože Kavšek, Volči-čeva, n. h., Novo mesto.
KUPIM tračno žago. Naslov v upravi lista (1666/71).
POSEST
PRODAM HiSO s sadnim vrtom na Čatežu 7 pri Trebnjem, dve njivi, tri senožeti in več ha gozda skupaj ali posamič. Zglasite se do 12. septembra na Čatežu 7, kasneje na naslov: Egidi Vršaj, Oude Hayde Mentenland 20, Nuvenha-gen-Holand.
PRODAM 46 a zemljišča z leseno ^adbo, primerno za gradnjo. C^žeča vas 3 v bližini Kršk^a. Poizve se pri Joj^tu Zaletelu, Mrzlava vas 4, pri Brežicah.
PRODAM enostanoviosko podkleteno hišo z velikim vrtom, blizu železniške in avtobusne postaje v Sentlenartu pri Brežicah. Vselitev je možna tjJcoj. Informacije dobite pri Antonu Kocjanu, Sent-lenart 67 pri Brežicah.
PRODAM mamši vinograd in zidanico v Doblički gori. Anica Mravi-nec, Črnomelj, Mirana Jarca 15.
PRODAM HiSO, gospodarsko poslopje, vinograd in travnik, 20 minut od železniške postaje. Anton Radanovič, Veliki Obrež 81, Dobova.
PRODAM POSESTVO 14 ha zem-Ue, skupnega, polja oziroma njiv 2 ha in pol, dru^ še vinograd, travniki in gozd. Celo kmetijsko poslopje z elektriko in vodovodom. Cena je urodna, obdelava zemlje s stroji, kakršnimkoli. Dovoz z vsakim težkim tovornjakom. Poizvedbe: Albin Suhadol-čan, Ore^e 15, Sevnica ob Savi.
PRODAM PARCELO, primerno za sadoviyak ali vinograd, v Pavli gori poleg Malkovca na Dolenjskem. Ponudbe pod „Malkovec**.
PRODAM NJIVO na hribu Gor. Sušic, gozd v Rakažovcu in travnik pod Lubancem. Javite se na naslov; Martin Šmalc, Cegelnica 22 pri Udovič.
PRODAM gradbeno parcelo 800 kvadratnUi metrov v Zalogu in več parcel za vikend v Podgori pri Prečni. Marya Kozina, Zalog 15, Novo mesto.
PRODAM novo hišo z vrtom v oko-
lici Straže. Naslov v upravi lista (1699/71).
V OKOLICI Nov^a mesta prodam zazidljivo gradbeno parcelo z izkopom pri asfaltni Cesti in leseno garažo za material — elektrika na parceli in vodnjak. Naslov v upravi lista (1706/71).
PRODAM gradbeno parcelo v Gor. Straži. Nask>v v upravi lista (1657/71).
PRODAM PARCELO, primerno za gradnjo hiše, v Regerči vasi. Naslov v upravi lista (1689/71).
STRANKA, ki je pozabila čevlje v trgovini „Nova moda** v Novem mestu, jih lahko dvigne v trgovini
POROČNI PRSTANI! - Če si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu na Gosposko 5 v Ljubljani — poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu poznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pom^ali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gopodarskega razstavišča.
21-LETNI FANT si želi ljubeznivo, dobrosrčno dekle za gospodinjstvo in veselje na srednji kmetiji. Lahko je uslužbenka. Naslov pod „Lepša bodočnost**.
Jože Bele, Birčna vas 20, Novo mesto, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril o Frančiški Nafeljc iz Birčne vasi, Novo mesto, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Marija Miklič, Rdeči Kal 20, Dobrnič, prepovedujem hojo in pašo kokoS. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
l<7oEVESt»XI
Gasilsko . društvo Zbure prireja 15. 8. 1971 veliko vrtno veselico z bogatim srečo lovom, bo trovanjem nove motorke, tekmovanje - sosednih društev. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igral bo ansambel „La-stovke“. Vljudno vabljeni!
Razstava umetnost tavankatskih žena je v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je podaljšana do vključno 20. avgusta 1971. Odprta je vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure.
HITRO OČISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
Ob nenadomestljivi izgubi, moža, očka, sina in brata
POLDETA DRČARJA iz Brezovice pri Mimi
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so izražali sožalje in mu darovali cvetje in vence. Posebna zahvala duhovniku, govornikom in pevcem. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: žena in hčerkica in sorodstvo
Vsem, ki ste se poslovili od naše drage mame in stare mame
MARIJE KOS iz Smagete 43
ji darovali vence in cvetje, jo spremili k lojenemu zfdnjemu počitku in nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnice iz Novega mesta, zlasti dr. Hibšerju in sestri Pepci Vidmar za izreden trud in prizadevanje. Hvala tudi kolektivu in upravi zdravilišča Smaiješke Toplice. Se enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči; Hčerka Mimi, sinovi Tonče, Lojze in Franci z družinami, vnuki, vnukinje in sestra Nežka Smaijeta, 9. avgusta 1971
Ob prerani in nenadomestljivi smrti našega predragega moža, očeta ter brata
STANISLAVA JARCA iz Hrasta pri Mimi peči
se zahvaljujem vsem, ki so nam izrekli sož^je, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so v njegovi mučni bolezni stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoča: žena Milka, hčerka Milka, sin Stanko ter vse drugo sorodstvo
Ob nenadomestfiivi izgubi ljubega moža in očeta
ANTONA KODRIČA posestnika in mlinaija iz Šutne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje.
Žalujoča: žena Majda z otrokoma
Ob prezgodnji izgubi naše žene, mame in tašče
FRANČIŠKE Stupar^
iz Dola pri Trebnjem
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku, vsem zdravnikom internega oddelka novomeške bolnice ter zdravniškemu osebju, ki ste ji lajšali bolečine toliko let v času zdravljenja. E^ko gospodu župniku, kolektivu Modnih oblačil in vsem, ki ste ji darovali zadnje cvetje ter vaščanom za dolgoletno pomoč.
Žalujoči: mož Ciril, hčerki Cirila in M^jda z možem ter drugo sorodstvo
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici ' rodile:	Mihaela	Flor-
jančič iz Dražanja - Matejo, Slavka Žibert s Senov^ - Sandra, Jožefa Medvešček iz 2urkov^a dola -dečka, Katica Piršič iz Rud — Marijo, Angela Cirnski iz Loke - dva dečka, Marija PožgJU iz Bestovja -Stefico, Stefica Kovačič iz Javorja
- Bruna, Pavica (Šestič iz Podvrha -dečka, Mar|ja Kovačič s Sel — Ale-na, Frančič 'Bogolin iz Mrtvic — deklico, Migana Petruša iz Moravč
- deklico, Mar|ja Zagorc iz Krške vasi - Melito, Mar|ja Drosk iz Stražnika — Marijo, Terezija Stermački z Bizeljskega - Dominika. - Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Darko Kukovičič iz Veterni-a se je s sekiro posekal po kolenu; Bariča Živodar iz Brdovca se je poparila po desni nogi; Stojan Stojkovič iz Brežic ima poškodovan desni kolk, ker gaje nekdo brcnil;Cirila Voglež sije pri delu poškodovala desno roko; Ivan Zagm^ster iz Podgorja je padel s strehe in si poškodoval hrbtenico; Kristina Kearie iz AngUje si je pri prometni nesreči poškodovala desno stopdo; Stanko Zivič iz Bokale je padel po stopnicah in si zlomil desno nogo; Rafael Gramc iz Brestanice je padel na travniku in si poškodoval desno koleno; Franca Mihelina iz Stare vasi je pičil sršen v glavo. .
RADIO BRE2ICE
ČETRTEK, 12. AVGUSTA:
16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB
- Aktualnost tedna - Iz naše glasbene šole - Obvestila in reklame -
17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: «-braU ste sami.
SOBOTA, 14. AVGUSTA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo -
16.30 do 16.40 Radijska univerza -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki neksg obvestil in reklam ter spored filmov - 17.00 do 17.15 Jugo-ton vam predstavlja - 17.15 do
17.30 Za naše n^mlajše - Zgodbe o P&i Nogavički - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 15. AVGUSTA:
10.30 Domače zanimivosti - Pred ustanovno skupščino sklada skupnih rezerv — Za naše kmetovalce: Ta mesec na vrtu - inž. Nada Cimski -Poje vam Irena Kohont - Zdravstveno predavanje - Obvestila, reklame in spored kinematografov -
12.00 Občani čcstitiyo in pozdravljajo.
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO
PODJETJE
LJUBLJANA, Titova 37,
ki montira vse vodovodne in sanitarne naprave, ria-prave centralnega ogrevanja, klimatske naprave, izvaja vse vrste elektroinstalacij za jaki in šibki tok. V lastnih tovarnah kovinske in elektro smeri proizvaja zahtevne elemente instalacij, v moderno opremljeni (ivami odliva vse vrste odlitkov iz sive litine;
OBJAVLJA
PROSTA UČNA MESTA
a) ZA POSLOVNE ENOTE V LJUBLJANI;
— 17 monterjev centralne kurjave
— 20 monterjev klimatskih naprav
— 10 vock>vodnih inštalaterjev 50 elektroinstalaterjev	^ 28 ključavničarjev
strojna ključavničarja kovinostrugarjev kovinoličarje rezkalca 1 brusilca 1 galvanizerja elektromehanika za šibki tok trgovskih pomočnikov za kovinsko stroko
b) ZA livarno v IVANČNI GOBICI:
\
—	5	livarjev
—	2	ključavničarja
—	1	kovinostrugarja
Kandidati,	ki žeUjo postati naši vajenci, morajo Iz-
polnjevati naslednje pogoje:
— da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let
— da' imajo dokončano osemletko
— da so duševno in telesno zdravi in sposobni za izučitev poklica, ki se ga bodo učili
Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente:
— lastnoročno napisano prošnjo
— spričevalo o dokončani osemletki (TISTI, KI IMAJO POPRAVNI IZPIT, NAJ TO NAVEDEJO V PROŠNJI, SPRIČEVALO‘BODO DOSTAVILI POZNEJE)
— rojstni list
,V času učenja stanujejo vajenci doma ali v internatu, katerega posreduje podjetje.
Vsak vajenec dobi stalni del vajenske nagrade, s katero lahko pokrije stroške internata.
Prošnje sprejema do 20. avgusta 1971 kadrovski od-lelek podjetja IMP, Ljubljana, Titova 37.
—	17
—	20
—	10
—	50
—	28
—	2
—	6
—	3
—	1
—	1
—	1
—	2
—	6
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izigubi našega diragega očeta
Janeza Rupaija
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje. Obenem tudi vaščanom, ki so v trenurtku pristopili na pomoč, Posebna hvala gospodu kaplanu ter kolektivu SGP PIONIR.
Žalujoči: žena Ana, otroci Gregor in Sandi z dmiino, Marjan, Janez in hčerka Marija Vel. Mraševo, 6. avgusta 1971
ZAHVALA
Ob tragični, nenadomestljivi izgubi 'moje ljubljene žene
DARINKE US
iz Gor. Jesenic pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njen mnogo prerani grob, ji darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvala vaščanom in sosedom za nesebično pomoč, zdravnikom, ki so skušali rešiti življenje, pevcem za žalostlnke, župniku za obrede. Posebna zahvala podjetju >*-INKOT-« Trebnje za pomoč pri pogrebu, gasilcem iz Jesenic In duugih krajev za spremstvo.
Žalujoči: mož Rudi s hčerkicama Sonjo in Mijo, slarli Franc, Pavla Starič, sestre Karlinca, Pavla, brat Franci, družina Us in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči In nepozabni Izgubi našega ljubljenega moža, zlatega očka, sina In brata
FRANCIJA UDOVČA
gradbenef a' delovodje
se Iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti In njegov grob zasuli s prelepim cvetjem. Piim*čna hvala zdravnikom onkološkega inštituta v Ljubljana, pljučnega oddelka Novo mesto In dr. Juliju Sajetu za njihov nesebični trud. Zahvala velja SGP PIONIR, govomikonia za poslovilne besede, častiti duhovščini, pevcem In godbi. Vsem, ki ste ga Imeli radi, še enkrat Iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marica s hčerkama EmUiJo in Vanjo, mama, o6e in brata z družinama Novo mesto, 7. avgusta 1971
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 13. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja - 9.20 Popevke s slovenskih festivalov - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila^ Turistični napotki za naše goste iz tujine —
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Skočir: Novejši izsledki pri obnovi vinogradov na terasah — 12.40 Ko račnice s pihalnimi orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.35 Glasbeni intermezzo —
16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje - 19.00 Lahko noč, otroci!
-	19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Poje komorni zbor iz Gradca - 20.30 „Top pops 13“ - 22.15 Oddaja o moiju in pomorščakih.
SOBOTA, 14. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine —
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jaka Feijan: Republiški načrt za razvoj prašičereje - 12.40 „Po domače“ z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam... - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** -
17.10 Gremo v kino - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Večer z napovedovalcem Slavkom Kastelicem — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Wolgang Ecke: Srebrni Buda - 2. del — 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 15. AVGUSTA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Marjan Marinc: Žebljiček Spiček - 9.05 Koncert iz naših krajev — 1(X05 Še pomnite, tovariši... Milan Ževart: Prva akcija v Mariboru, b) Ivan Križnar: Prisega pod Malim Gregorijevcem -10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.Š0 Nedeljska reportaža -13.50 Z domačimi ansambli -
14.30 Humoreska tega tedna — Laszlo Tabi: Anonimno, pismo -15.05 Igramo za razvedrilo — 17.05 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer** - 22.20 Plesna ^asba.
PONEDELJEK, 16. AVGUSTA:
8.10 Glasbena matineja - 9.20 Pesmice a najmlajše - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Mirko Leskošek: Naše travinje v luči deficitarnosti hranil - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Sig-nali“ — 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta - 20.00 Arrigo Boito: Odlomki iz opere „Mefistofeles** -
22.15 Za ljubitelje jazza,
TOREK, 17. AVGUSTA; 8.10
Glasbena matineja — 9.20 S pevcema Eldo Viler in Ladom Leskovarjem - 10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Nace Lovšin: Kakšne telice odbiramo za premiranje - 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Lojzeta Slaka - 13.30 Priporočajo vam... — 14.10 18 tednov
- 18 oktetov - 14.40 „Na iroti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak** — 17.10 Popoldanski simfonični koncert —
18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta -
20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Jacques Constant: General Rederic - 22.15 Mozartov večer.
SREDA, 18. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše’ goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Lekšan: Izkušnje z novejšimi v^etativnimi podlagaiiji za jablane
- 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... — 14.10 6b lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -	16.00 „Vrtiljak** - 18.15 Iščemo popevko poletja - 19.00 Lahko noč, otroci!
- 19.15 Glasbene razglednice -20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 19. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Vesela godala - 10.15 Pri vas doma — 11.00
Poročila- - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12,30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Ferčej: Kako lahko zboljšamo gospodarnost reje živine — 12.40 Cez polja in potoke - 13.30 Priporočajo vam.,,
- 14,10 Lahka glasba za razvedrilo
— 15.30 Glasbeni intermezzo —
16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana -
19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute s kvartetom Silva Štingla -
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Vabimo vas na bralno vajo - 22.15 Iz opusa srbskega skladatelja Vojislava Vučkoviča,
PRIVOŠČITE Sl* TO ZADOV0UISM
Wa^č niOc
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 15. AVGUSTA 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešhrec) (Bg) - 9.^35 Pet minut po domače (Lj) - 9.40 Kmetijski razgledi: Za in proti vmesnim posevkom (Lj) 1().00 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.45 Otroška matineja: Pika Nogavička, svet otokov in atolov (Lj) - 11.35 Mestece Peyton
- serijski film (do 12.25) (Lj) -
13.25 Helsinki: Evropsko atletsko prvenstvo - prenos ( EVR-Lj) —
18.25 Gluhi boksar — ameriški film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Ljubezen, ljubezen - ameriška komedija (Zg) - 21.35 Glas na obisku: The Tremeloes (JRT) (Lj) -21.50 Poročila (Lj) - 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.35 Odpoved sporeda (Lj)
PONEDEUEK, 16. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec^jdo 17.30) (Bg) -17.40 Drejček in trije marsovčki -4. oddaja (Lj) - 18.00 Risanka (Lj)
- 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Kanjon Tare - oddaja iz cikla Karavana (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Sa) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.30 A. Strinberg: Go^odična Julija - predstava LG Celje (Lj) -22.10 Duereijeva razstava v Nuem-bergu (Lj)
TOREK, 17. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 18.20 Obzornik (Lj) — 18.35 Prijatelj Ben - serijski film (Lj) 19.05 Srečanje v studiu 14: Br^n Auger (Lj) - 19.35 Znamenitosti male dežele: Mesto umetnosti (Lj) -19.48 Pešci ponoči (Lj) -»• 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -. 20.30 Fantovščina, ameriški film (Lj) -.. s Malo za šalo, malo za res - 4. oddaja (Lj) - .. Poročila (Lj)
SR£DA, 18, AVGUSTA 15.20 Madia^ski TV pregled (Pohorje, Plcšivec do 15.35) (Bg) -16.30 Nogomett-^elik : Avstrija -prenos iz' Zehide (Sa) - 18.15 Obzornik (Lj): — 18.30 Pika Nogavička - nadaljevanje (Lj) - 19.00 Risanke in lutkovni filmi (Lj) -19.20 Po sledeh napredka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 I. Stivičič: KAM GREDO DIVJE SVINJE - 7. del (Lj) - 21.30 Naša srečanja na tujem: o človeku in elektrarni (Lj) - 22.00 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 19. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) -
18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Družina - poljudno znanstveni film (Lj) - 19.05 Enkrat V tednu (Lj) -
19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) -
GORENJSKI
SEJEM!
# OBIŠČITE XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU, KI BO OD 6. DO 17. AVGUSTA — TOKRAT PRVIĆ ŽE NA NOVIH SEJEMSKIH PROSTORIH.
# IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROŠNIŠKEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VOZIL.
# VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI.
# PESTER ZABAVNI PROGRAM.
25-ODŠTOTNI POPUST NA ŽELEZNICI 1N AVTOBUSNIH PROGAH LJUBLJANA-TRANSPORT.
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - nadaljevanje in konec (Lj) — 21.25 XXI. stoletje (Lj) - 22.15 Vivaldi: ŠTIRJE LETNI CASI - oddaja TV Zagreb (Lj).. . Poročila (Lj)
PETEK, 20. AVGUSTA
16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) -18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Živžav (Umag) - II. del (Lj) - 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) -19,50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik, (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 S pesmijo in plesom: Rose Marie, ameriški film (^Lj) - 22.25 Odiseja
miru: Davek neodvisnosti (Lj) — 22.50 PoročUa (Lj)
SOBOTA, 21. AVGUSTA 14.00 Bagsvaerd: EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU -barvni prenos in posnetki (EVR-Lj)
- 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po domače z ansamblom Borisa Terglava (Lj) - 18.55 Bratovščina Sinjega galeba, V. del (Lj) - 19.25 Mozaik (Lj) — 19.30 lV kažipot (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 A. P. Cehov: Medved (Lj)
- 21.10 Svet otokov in atolov: Samoa - popek sveta II. del (Lj) -21.30 Maščevalci - serijski film (Lj)
- 22.20 Poročila
Internat pri Poklicni šoli za kadre v blagovnem prometu, Brežice
obj avl j a
razpis za sprejem gojencev v dom v šolskem letu 1971/72.
Sprejeli bomo okrog 130 gojencev. K prošnji, kolkovani za 1 din, priložite;
— prepis zadnjega šolskega spričevala,
— potrdilo o premoženjskem stanja,
— dopifmice za odgovor.
Porednost pri sprejemu imajo gojenci;
— iz oddaljenih občin,
— iz socialno šibkih družin.
Prošnje s prilogami pošljite do 23. avgusta 1971 upravi doma, Prešernova 19 — Brežice.
Q;Trc.XRVn
Trevisio (Italija)
Odlični motorji za' razne stroje, predvsem pa za BCS kosilnico, in za enoosne traktorje domače proizvod nje tip »Maček«.
NASVIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 6. do 17. avgusta 1971
CARLO PEŠCI
N^ikladolfiik EC z 11 priključki. Zajemalka za kopanje jarkov Grablje za pesek, gramoz, zemljo, čiščenje jarkov Klešče za nakladanje gnoja, pese, vreč iid.
GENERALNO ZASTOPSTVO IN KONSIGNACIJA
BCS
JA
C
Milano (Italija)
Za nego vrtne trate: ročna motorna kosilnica in električna kosilnica.	«
Milano (Italija)
Najnovejša motorna kosilnica mod. 622, — fl. serija, motor ima 13 KM. Stroj Ima menjalnik s 4 prestavami. Jamstvo je 3 leta za vse dele, ki so v oljni kopeli in 1 leto za ves stroj. Lastnik Ima 2 brezplačna servisna pregleda. H kosilnici je mogoče kupiti še 9 priključ* kov. Pogon na bencinski ali diesel motor.
agrotehnika Ml IPBMIAM
export-import LJUBLJANA, Titova 38
i
<
Ferrara (Italija)
Gtinzburg na Donavi (Zahodna Nemčija)
Traktorji in motokultivatorji Poseben traktor š pogonom na vsa 4 kolesa MT 65. Motor: Diesel, 4-taktnl, 30 do JO KM, 8 priključkov.
Luzzara (Italija)
NOSA
Nenadomestljive samonakladalne prikolice z veliko zmogljivostjo od 16 m’ do 32 m*. Naprava za nakladanje napolni prikolico v nekaj minutah. ^Priporočamo si-lažne kombajne za koruzo in trosilce gnoja.^
ZA TRAVNIKE NA
NAGIBIH IN RAVNINAH
(Zahodna Nemjčija)
Traktor DEUTZ v Evropi največ kupujejo, ker je zanesljiv ter sodoben in "poveča gospodarnost kmetije. Delo z njim je udobno. Izbirate latiko med traktorjem i motorjem od 22 KM po do 160 KM Razni dodatki in priključki.
Mtirztal (Avstrija)
^ H
ZA HRIBOVITE PREDELE: Kombi naprava Wiesel za košnjo) trošenje, obračanje in zgrablja-nje ter za trošenje rudninskih gnojil. Motor Ima 9 KM Motorna kosilnica ALPINIST tip RN od 6 do 7,5 KM In s težo 150 kilogramov z obračalnikom.
ZA VSE PREDELE:
Tračni obračalnik HEUBLITZ za trošenje redi, obračanje, zgrab-Ijanje in trošenje zgrabkov. Delovna širina od 2,25 do 2,50 m. Priporoča Kn^etijski inštitut Slovenije.
■Mi
Otoki v morju tujine
Socialna delavka, Belokranjka Zalka Majerle, ki vodi urad v Solingenu, o svojem delu
Koelnestrasse 45, Solingen, Porurje - to je eno izmed nekaj deset pribežališč naših delavcev, ki si v zvezni republiki Nemčiji iščejo zaposlitev in pomoč v socialnih stiskah.
„Po zadnjih podatkih dela	z domačim zaslužkom. Zdaj
v tujini 672.000 naših ljudi,	se prek zavodov za zaposlo-
kar je dvakrat toliko, kot	vanje zaposlujejo predvsem
imata zaposlenih Makedo-	tisti, ki v Jugoslaviji ne do-
nija in Crna gora skupaj,	bijo dela in ki nimajo kvali-
Toda šele leta 1969 so bili	fikacij. Med njimi je never-
ustanovljeni uradi, v katerih	jetno veliko nepismenih, ki
socialni delavci pomagajo	se zaradi tega še posebno
našim ljudem. Tovarišica	težko znajdejo v novem oko-
Majerle, kakšna je ta po-	lju.“
nioč? “	„Kakšen	je odnos med na-
— Prek uradov za delo	Šimi delavci in nemškimi de-
jini v povezavi z različnimi	lodajalci? “
tvrdkami pomagamo najti ,,Moram reči, da imajo
nemške tvrdke v glavnem dober odnos do naših ljudi, seveda ob pričakovanju, da bodo tudi naši delavci potem dali več od sebe. Moram reči, da imajo naši posredovalci v Jugoslaviji pogosto slabši odnos.“
„V čem se to kaže? “
„So primeri, kq poši^ajo ljudi v tujino kot čredo, brez dokumentov. Sledi dopisovanje, ljudje pa brez dela čakajo vsi ' nestrpni; Pripombe so k poslovanju naših podjetij, ki imamo svoje obrate v tujini. Namignili so nam, da cvetijo temni posli, kot temu rečejo Nemci, zaposlitev. Razen tega naše	Vprašanje je namreč, kako
ljudi ščitimo pred delo-	so ti delavci zavarovani in
dajaki.**	kakšna bi bila nadomestila,
„Svoj čas je med tujimi če bi se jim kaj naredilo. Se-(tehvci v Zahodni Nemčiji veda je nepravilnosti težko nastal preplah, ker so neka-	dokazati.”
teri zni^ gospodarskega za-	„Urad v Solingenu ima
ostajaiqa grozili, da bodo iz- nalogo pomagati našim Iju-gufoifi delo. Kako je zdaj? “ dem. Kako so zvedeli „Deb je dovolj. Vse pro- zanj? “ silce lahko sproti zaposlimo,	„Vsak Jugoslovan dobi šene glede na to, če imajo kva-	znam naših uradov. Razen
lifikacge ali ne.“	tega so ob ustanovitvi Nemci
„Pred leti sem sam ob sami naredili reklamo zanje, čutil, da naše delavce mnogo Tudi k meni so prišli repor-bolj cenijo kot Italijane, teiji lokalnega časnika in Špance ali Turke. Je še zdaj pisali o tem. Sicer pa imamo tako? “	Jugoslovani v nemški repub-
„Žal ni več v celoti. Ta- liki edne oddaje na radiu in krat so v tujino odhajali naši televiziji, kjer lahko naši najboljši delavci - na lastno ljudje dobijo različne infor-pest, ker niso bili zadovoljni macije.“	M.	L.
# Uredite si svoje denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki.
# 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis!
ljubljanska banka
pra^ -ti«e4ov za denarne zadeve!
Smaragdnozelena Krka, ki v zanko lovi Novo mesto, je bila že neštetokrat opevana, neštetokrat upodobljena. Raj za ribiče, turistična lepotica in še nešteto drugih imen je dobila zelena voda, ki je na svoji poti od izvira pri vasi Krka do izliva v Savo pri Brežicah očarala že ogromno ljudi. Zadnje čase je Ddenjska zaobljena nad njeno usodo: vsi po vrsti pa zagotavljajo, da bo Krka spet taka kot nekoč, da bo spet lepotica voda, smaragdno zelena voda, ki sanjavo teče po Dolenjci. Če bo tako, potem tudi taki posnetki ne bodo več re^ .,. (Foto: Maijan Moškon)
SUŠA GROZI TUDI VODOlVC!EX)M
Voda: zadnji dež ni pomagal
Letošnja huda suša s tropsko vročino ni prizadela le posevkov, pač pa tudi vodne izvire in vodovodna zajetja, ki marsikje presihajo
Kuga našega časa?
AVTOMOBILSKE KRAJE IN VLOMI SO SE RAZPASLI
Ko to poročamo, Janez Grum iz Irče vasi še vedno ne ve, ali bo dobil vrnjen fiat 850 (NM 143-12), ki mu ga je tat odpeljal 5. avgusta. Njegov avtomobil so naslednji dan videli v Ljubljani, nakar so tamkajšnji miličniki skupaj s trebanjskimi in novomeškimi začeli lov na storilca.
Tat jo je z Grumovim vozilom iz Ljubljane ubral proti Novemu mestu, pri Karteljevem, kjer so v zasedi čakali miličniki, pa jo je z avtomobilske ceste odkuril na Trebelan-sko. Pri Mokronogu se je skril, da ga niso mogli najti. Ljudje so povedali, da so videli ubežnika, ko j^e drzno vozil po prašni cesti proti SmaijetL Tam se je menda tudi ustavil. Kaj je bilo potem, pa poročila ne povedo. Miličniki še ne vedo, kje je tat, Grum pa še vedno nima avtomobila.
Tatovi in vlomilci ne izbirajo med vozili z domačo in tujo registracijo. Italijan Gianpaolo Bertoni, ki je 7. avgusta popoldne zavil na prigrizek v trebanjski motel, je po povratku ves žalosten ugotovil, da mu je neznanec iz gdklenjenega avtomobila smuknil denarnico s 120.000 lirami in vozniškim dovoljenjem, za nameček pa odnesel še skoraj nove usnjene rokavice.
Pred zmikavti niso varni niti zaklenjeni avtomobili. Pred dnevi sc je v Novem mestu zgodilo, da je neznanec nasilno odtrgal ključavnico na avtomobilu, nato pa prav po rokovnjaško izt^al še avtombbilski transistor, ki je bil pod posebnim ključem.
Vlomi in kraje osebnih avtomobilov so se letos razpasli kot že dolgo ne. Zmikavti najčešče „delajo" ponoči, poročila pa govore, da osebni avtomobili in vse, kar je v njih, tudi podnevi niso vamL V samem Novem mestu je bilo tatvin in vlomov letos še posebno veliko; tu so bili nemalokrat tarče zlasti avtomobili tujih državljanov, ki so k nam prišli na oddih.
SIšltšlIŠKšlIšISI^
MARKET tia Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem tigu
SSIšlifllšlIšISIšlS
Tropska vročina, o kateri govorijo zadiye čase televizijski napovedoval«, ko poročajo o vremenu pri nas, je pol^ vseh drugih nadlog prinesla tudi sušo. Vode je začelo pri-mai\jkovati celo v mestnih vodovodi in zato ni odveč ponovno opozorilo,' da je treba z njo varčevati Kar poglejmo si, kakšno je stai^e na našem območju:
IZ BREŽIC nam poročajo da tamkajšnji vodovod ni prizadet, vode je dovolj in za zdaj še ni omejitev. Presihajo le kapnice na.Kapelah, Malem vrhu in Dobenem ter na Bizeljskem, kjer si prebivalci zdaj pomagajo z vodo iz izvirov.
NA KOCEVSKO-RIBNISKEM območju prav tako ni težav z vodo, ker so izviri, ki jih uporabljajo tamkajšnji vodovodi, dovolj obUnL To sta žal edini območji na našem področju, kjer vodovodom ne grozi suša.
V NOVEM MESTU je precej slabše. V zajetju v Stopičah je tako malo vo4e, kot je ni bilo še nikoli v zadnjih 20 letih. Vodovod opozarja na strogo varčevanje. Vodovodi v Suhi krajini imajo še dovolj vode, največje pomanjkanje pa je v karte-Ijev^em vodovodu na območju Urhljevca in Velikega Kala, kjer je izvir presahnil za 80 odstotkov. Pri-
zadeto je tudi Straško območje, kjer zaradi premajhne moči izvira na moreta obratovati obe črpalki. Vode je precej manj tudi v šentjernejskem vodovodu. V Novem mestu sta najbolj prizadeti območji Bršlina in Bučne vasi ter odjemalci na vi^ih krajih. Komunalno podjetje dov^a vodo s cisternami v Podgorje, na Straški konec, na mirnopeški konec in na območje Draganje vasi.
V KRŠKEM je gladina vode v vodnjaku, iz katerega jo črpa vodovod, precej upadla,“zadnje deževje pa je pomagalo. Najbolj so prizadeti va^i vodovodi v Koprivnici, Kri-žah-Leskovcih in vaški vodnjaki na krškem polju, ki so presalmili. Na Opatovo goro vodo dovažajo s cisternami.
NA ČRNOMALJSKEM IN METLIŠKEM OBMOČJU suša prav tako ni prizanesla tamkjašiylm vodovodom. Na semiškem območju zaradi težav s črpalko in pomanjkanja vode spuščajo vodo v cevi samo ob določenih urah, enake omejitve pa so uvedli tudi v Metliki.
Ce ne bo kmalu izdatnega deževja, se lahko marsikje zgodi, da bomo zaman odpirah vodovodne pipe. Zato varčujmo zdaj, ko je še
.as!
M. JAKOPEC
' ■f'f^ ^
iM
m
Ondan je bil pri meni Izumitelj.
„Milijarde služijo na moj račun,** je rekel.
Vstal sem in mu ponudil stol, on pa je nadaljeval s hripavim glasom:
,Napisal boš, da zahtevam odškodnino/*
Iz aktovke je potegnil zamaščene paiMije in jih odrinil predme. Listi so bili popisani, nekateri so imeli tudi žig s čačkastim podpisom.
„Pa to? sem pokazal na papirje.
Izumitelj se je odkašljal, posrkal zrak iz okolice in puhnil vame smrdečo sapo.
„Preberi, tu je vse: zbrano, urejeno, dokumentirano, šifrirano.. .“
Papirje je spet potegnil k , sebL Ko je obračal posamezne liste, sem se zagledal v nenavadno odebljeni sredinec njegove desnice. ,J*oškodba? “
„Nič, kar tako. Boli me.“ iSrižgal je cigareto in mi nekajkrat 'puhnil pod nos.
„To bo moral biti članek.
da bodo ljudje jokali,** je za-mmural in se srepo zajedal skozi okno, kot bi se mu bila od tamkaj prikazala odškodnina.
„Oprosti, zdajle ne morem. Saj veš, delo, redno delo v redakciji...
Izumitelj je malce skremžil obraz, odvrgel ogorek
grade v redakciji.
,4zreden je, pa še kako izreden,** je povzel Izumitelj.
„No, kje omenjaš bistvo zadeve? Mislim, v teh pa-pirjih.**
„Tu, strani, konca.**
Spominjam se, da je bilo
povsod, na vsaki Od začetka do
Izumitelj
cigarete, jezno stopil nanj in skoraj užaljeno povzdignil glas:
„Ce zdajle ne moreš, boš kasneje. Doma, v kavami, vseeno kje. Eno urico potrebuješ, nič več, da prebereš in eno urico, da napišeš ... Veš, moja krivica je zelo podobna tisti, ki.. .**
Misel se mu je nenadoma odlomila kot košček prepečenca.
„Primer bom vsekakor preučil. Morda je res nekaj izrednega,“ sem rekel in se že razveselil posebne na-
silno vroče, ko s(^ popoldne na terasi mestne kavarne prelistaval Izumiteljeve papirje in se skušal dokopati do bistva zadeve.
Obračal sem zadnji Ust, ko se je miza zatresla. Prisedel je Izumitelj.
„No?**
„Nič, nič o tistem, no, o tvojih izumih,** sem odvrnil. „Nikjer besedice, argumenta (samo n«kakšen življenjepis) ... Človek božji, kaj bi pravzaprav rad? !**
„Milijarde služijo na moj račun, od mojih žuljev ži-
vijo, ti pa mi govoričiš o nekakšnih argumentih.** Izumitelj je nenadoma vstal, pograbil tisti šop papirjev in odneslo ga je, kot bi ga polil z vrelim oljem.
Moja miza se je spet zatresla. „Zdravo!**
Planil sem pokonci. ,,Kot naročen!**
„Kaj pa je? ** je rekel šef podjetja Siva litina.
„Ah, tale vaš Izumitelj.** „On? Saj res: tip s fiksno idejo, norec, bedak. Zavrtelo se mu je, zdaj pa okrog govori, da je pri nas izumO milijarde.**
„Natanko tako.**
„Mislim pa, da je kljub temu revež. Takrat gaje moralo precej močno počiti po glavi, hočem reči pri tisti nesreči. Do odpustitve je bil vratar, zdaj pa ...“
„Torej ne bomo nič pisali. Saj je vseeno. Jaz za take reči tako in tako nimam časa.“
Šef iz Sive litine je samo izbuljil oči, rekel pa ni nič.
IVAN ZORAN
Na nedeljskem tekmovanju traktoristov v Draškovcu pri Šentjerneju je naslov najboljšega Dolenjca osvojil Stane Gorenc iz Gorenje vasi pri Šmaijeti. Na naslednja mesta so se uvrstili: Alojz Jelen (KIC Grm Novo mesto), Anton Jordan iz Mihovice pri Šentjerneju in Ivan Priselac (KZ Krka Novo mesto). Med 17 orači, ki so nastdpfli v nedeljo, bo ta četverica zastopala Dolenjce na slovenskem prvenstvu. Okrog 400 gledalcev sije potem ogledalo, kako delajo nekateri novi kmetijski stroji. Na sliki: pred tekmovanjem oračev (Foto: Splichal^	^
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, KoCevJe, KrSko, MetUka. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg, Viktor DragoS, Inž. Janez GHčnlk, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Gofinik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Loj7.ku Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar In Ivan Žlvič.
URF.JUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoAnUc (glavni In odgovorni urednik), Ria Bnčer, Slavko Doikl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože* Spllchal, Jožica Teppey in Ivan Zoran.. Tehnični urednik; Marjan Moflkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — L.etna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 1(M dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vfttet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naft devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGI.ASI: 1 cm vUlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 3a din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji .strani Usta: Ofi din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja besed« 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 <xl 8. T. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem inetitu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 88001 Novo me.sto. Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon; (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov lu fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravire, v Ljubljani.