Milka Bizovičar
Občina Gorenja vas-Poljane v letu 2008
Občina v številkah
Število prebivalcev v Občini Gorenja vas-Poljane je v letu 2008 raslo - sredi leta je v 73 naseljih na 153 kvadratnih kilometrih po podatkih Statističnega urada RS živelo 7209 ljudi oziroma 92 več kot v enakem obdobju leta 2007. Od tega je bilo otrok, starih do vključno 18 let, nekaj več kot petina, 18 % populacije je bilo stare od 19 do 26 let, približno 14 % pa 65 let in več. Otrok, mlajših od leta dni, je bilo konec junija 2008 kar 120, leto dni prej pa 96. Število prebivalcev se je povečalo tudi zaradi tujcev s statusom začasnega bivališča v Sloveniji: medtem ko jih je bilo sredi leta 2007 registriranih 20, jih je bilo leto kasneje 41 (leta 2000 jih je bilo le 11). Tujcev s stalnim bivališčem v Sloveniji je bilo 45, leto prej dva manj (leta 2000 jih je bilo 20).
Novembra 2008 (zadnji dostopni podatki statističnega urada) je bilo v Občini Gorenja vas-Poljane 3035 delovno aktivnih oseb, brezposelnih je bilo 84 oziroma 2,7 %, kar je daleč pod državnim povprečjem (6,7 %). V primerjavi z januarjem 2008 se je stopnja registrirane brezposelnosti povečala za 0,6 odstotne točke, medtem ko seje v državi povprečje zmanjšalo (januarja je bilo brezposelnih 7,4 % delovno aktivnih). Decembrski podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da se je registrirana brezposelnost v občini povečala na točno 3 % (v Sloveniji 7 %), kar pomeni, da se je v zadnjem trimesečju leta 2008 povečala kar za 0,5 odstotne točke. Občine, ki spadajo v upravno enoto (UE) Škofja Loka, so imele decembra 2008 3,5 % brezposelnost; manjšo, 2,6 % je imela le UE Idrija, 2,7 % pa sta imeli UE Kamnik in UE Sežana.
V	občini je bilo leta 2007 (zadnji dostopni podatki) 1094 delovnih mest - kar je 111 več kot v letu 2000 - skoraj 71 % (776) so jih zasedali prebivalci občine - v letu 2000 pa 74 %• Od skupno 2782 zaposlenih občanov se jih je največ vozilo na delovno mesto v Občino Škofja Loka (30,8 %), v domači občini jih je delo našlo 27,9 %, v Mestni občini Ljubljana 12,5 %, Žiri 10,1 %, Cerkno 3,8 % itn.
V	občini je bilo leta 2007 registriranih nekaj več kot 300 podjetij, največji delodajalci pa so Marmor Hotavlje, s približno 150 zaposlenimi, Termopol iz Sovodnja in Polycom Škofja Loka iz Poljan nad Škofjo Loko pa jih imata po približno 100. Decembra 2008 je bila plača zaposlenega v občini povprečno 877 evrov neto oziroma približno 62 evrov pod slovenskim povprečjem.
Dogodki, ki so zaznamovali leto 2008
Občinski projekti
Občina je zemljišče, ki ga je pred leti dobila od Rudnika Žirovski vrh, namenila za izgradnjo prve gospodarske cone v občini. V začetku leta, ko se je zapolnila, je prostore tam dobilo 15 podjetij, ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi, v njih je bilo zaposlenih 58 ljudi. Druga gospodarska obrtna cona v Dobju je prav tako že oddana - večino je zakupilo podjetje Polycom, preostanek pa Kamnoseštvo Mravlja in Zidarstvo Božnar.
Občina je v letu 2007 veliko energije vložila za pridobivanje in izdelavo strokovnih izhodišč za pridobitev letne rente na račun dolgoletnega rudarjenja v teh krajih. Postopek se je v začetku leta 2008 uspešno končal z vladnim sprejemom uredbe, ki bo podlaga za izplačilo odškodnine v znesku nekaj več kot milijon evrov.
S slovesnim odprtjem sta se končala projekta izgradnje poslovilnih objektov v Stari Oselici in Leskovici, hkrati pa so v obeh krajih kupili tudi vso potrebno pogrebno opremo. Osnovna projekta so med potekom investicije nekoliko spreminjali in prilagajali potrebam ter idejam krajanov. V Stari Oselici so z utrditvijo brežin pridobili precej novih parkirnih prostorov in z rušenjem starega objekta za shranjevanje orodja tudi povečali pokopališče. V Leskovici so zgradili tudi del opornega zidu in dokončali ograjo pred cerkvijo. Pokopališče so razširili in poslovilni objekt podkletili, tako da so krajani dobili tudi velik večnamenski prostor.
Kuhinja v Osnovni šoli Ivana Tavčarja, kije že dalj časa potrebovala temeljito prenovo, je dobila novo podobo. Med drugim so obnovili oziroma zamenjali vodovodno, del električne in kanalizacijsko napeljavo, centralno ogrevanje, prezračevanje, zamenjali so dotrajane hladilne omare, kuhinjsko pohištvo in nekatere druge pripomočke, nove so predelna stena v jedilnici, talne ter stenske obloge.
Ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka je bila s podporo občine prenovljena in povečana tudi krajevna knjižnica v Poljanah, ki se nahaja v kulturnem domu; bralcem je zdaj na voljo približno 7000 enot gradiva.
Občina je v letih 2004 in 2006 na državno pravobranilstvo vložila 16 zahtevkov za vračilo sredstev, ki so jih občani vložili v izgradnjo telefonskega omrežja. (Do leta 1991, ko je bilo omrežje v celoti zgrajeno, je pri izgradnji sodelovalo približno 1300 občanov, ki so prispevali 840.000 evrov, poleg denarja pa še 3-551 telefonskih drogov, opravili 63.161 ur fizičnega dela in 345 ur dela s traktorjem. Zgrajeno je bilo razvodno omrežje do vseh naselij V občini, prostori za končne	Prenovljena kuhinja na Osnovni šoli Ivana Tavčarja v
telefonske centrale, kupljene telefonske	Gorenji vasi. (foto: Milka Burnih)
centrale in položen medkrajevni kabel, ki
poteka po ozemlju naše občine. Poleg občanov, novih naročnikov, so pri izgradnji telefonskega omrežja sodelovale še krajevne skupnosti, ki so prispevale več kot 700.000 evrov finančnih sredstev, dobljenih od občine ali donacij.) V letu 2008 so bili vsi zahtevki, razen enega, usklajeni z državnim pravobranilstvom in na podlagi doseženih poravnav je država občanom vrnila skoraj dva milijona evrov.
Pomemben premik je bil narejen tudi na področju državnih cest v občini, kar se bo začelo kazati v prihodnjih letih, najpomembnejši dogodek je pa vsekakor ločitev Gorenjevaške obvoznice od projekta tako imenovane IV. razvojne osi.
Uvedba tako imenovane rumene vreče bo na področju ločevanja odpadkov glede na prve rezultate prinesla želene rezultate. Možnost odlaganja embalaže v rumeno vrečo (oziroma v posebni zabojnik namesto na ekološki otok) je spodbudila občane, da bolj skrbno sortirajo odpadke. V primerjavi z letom 2007 se je masa ločeno zbranih frakcij papirja, stekla in embalaže povečala za nekaj več kot polovico (iz nekaj več kot 18 kilogramov na prebivalca na skoraj 28 kilogramov v letu 2008), masa zbranega ostanka komunalnih odpadkov se je zmanjšala za nekaj več kot desetino.
Z večanjem števila otrok v občini se povečuje tudi potreba po vrtcih. Že v letu 2007 se je število vrtčevskih oddelkov povečalo za tri, z novim šolskim letom so v Poljanah uvedli še enega; kljub temu pa so morali zavrniti prošnje za vpis v vrtec približno 20 otrokom, saj občina ni našla primernih prostorov za še en oddelek. V letu 2008 tako vrtce v občini obiskuje: 141 otrok Vrtec Zala v Gorenji vasi, 130 vrtec Agata v Poljanah, dva oddelka sta v vrtcu na Sovodnju.
Arheološko odkritje in panoramska cesta
Med dogodki, ki so v Občini Gorenja vas-Poljane pomembno zaznamovali leto 2008, je odkritje temeljnega posvetitvenega kamna cerkve sv. Martina v središču Poljan. Med rekonstrukcijo odseka lokalne ceste Poljane-Javorje, kjer je pred 2. svetovno vojno stala cerkev, so poleg posvetitvenega kamna (z vklesano letnico 1710) našli še dva medaljona, srebrnik, ostanke manjše posode in listino. Večina napisov na večjem medaljonu je v latinščini in okrajšana s prvimi začetnicami tedanjega papeža, škofa ali župnika na eni strani ter s prvimi začetnicami tedanjega rimskega cesarja in loškega glavarja na drugi strani medaljona.
Rekonstrukcija ceste sicer poteka v okviru projekta Panoramska cesta, ki bo povezal turistične zanimivosti širšega območja, izboljšal in infrastrukturno nadgradil državne in lokalne ceste, ki so, zaradi izjemnih panoramskih razgledov, ohranjene kulturne krajine, naravnih vrednot, kulturnih znamenitosti in znanih izletniških točk, še posebej zanimive za motorizirane turiste. Poleg tega je namen projekta tudi povečati dostopnost podeželskih hribovskih in gorskih območij obiskovalcem in ljudem nasploh.
Trasa panoramske ceste na škofjeloškem območju (če štejemo povezavo med vsemi občinami, ki so pristopile k projektu, bo dolga 240 kilometrov) poteka preko Planice, ki še sodi k Občini Kranj, po Občini Škofja Loka čez Lavtarski Vrh, Križno Goro, Binkelj, Skofjo Loko, Podpulfrco, Vrhov grič v Občino Gorenja vas-Poljane, kamor pride čez Zapreval ter teče čez Črni kal, Javorje, Poljane, Lučine, Suhi Dol, Goli Vrh, Žirovski vrh, Gorenjo vas, Hotavlje, Robidnico v Občino Železniki, nato pa skozi Davčo, Petrovo Brdo,
Sorico in čez Soriško planino na Bohinjsko sedlo v Občini Bohinj.
Projekt je uvrščen v Regionalni razvojni program za Gorenjsko 2007-2013 kot integralni produkt na področju razvoja turizma.
140. obletnica rojstva dr. Aleša Ušeničnika
Lani je minilo 140 let od rojstva Aleša Ušeničnika, kije s svojo mislijo in delom, z razpravami ter polemikami globoko zaznamoval celotno duhovno dogajanje na Slovenskem. Mimo našega rojaka, duhovnika, profesorja in rektorja ljubljanske univerze, urednika in pisca ter filozofa, misleca in teologa ne more nihče, kdor se resno zanima za zadnje stoletje slovenske zgodovine. Živel je v času silnih pretresov in sprememb v naši deželi in bil »idejni usmerjevalec in presojevalec tedanjega prebujanja Slovencev«. Spominsko prireditev so v Poljanah obeležili z okroglo mizo, ki so se je udeležili akademik dr. Kajetan Gantar, dr. Janez Juhant in dr. Stane Granda.
Temeljni posvetitveni kamen cerkve sv. Martina v Poljanah, ki so ga našli ob rekonstrukciji lokalne ceste.
Športni uspehi
Ana Justin se je kot članica slovenske ženske reprezentance v sedeči odbojki udeležila paraolimpijskih iger na Kitajskem in osvojila četrto mesto (ta disciplina je bila na tekmovanju šele drugič).
Člani strelskega društva Marmor Hotavlje so postavili dva nova državna rekorda: v disciplini zračna puška med kadeti ekipno, ki sojo sestavljali Gašper Oblak, Lenart Oblak in Andrej Peternel, posamični rekord pa je dosegel Andrej Peternel. Slednji si je tudi zagotovil mesto v slovenski A-reprezentanci. Državna liga že več let poteka v prevladi gorenjevaških strelcev; med kadeti ekipno so že četrtič zapored zmagali, Andrej Peternel je bil najuspešnejši tudi v posamični konkurenci, drugi je bil Lenart Oblak.
Učenci OS Poljane so se udeležili svetovnega šolskega prvenstva v orientacijskem teku, kije potekalo v Škotskem Edinburgu, in dosegli nekaj vidnih rezultatov. Med učenkami je 20. mesto dosegla Maja Gantar, pri fantih pa je bil Simon Drlink 25.; v tekmovanju na kratki razdalji je Maja Krek zasedla 13. mesto, prav tako Simon Drlink med fanti, Domen Hafner pa je bil uvrščen na 20. mesto.
Na državnem prvenstvu v orientacijskem teku, kjer je bilo prijavljenih kar 85 učencev in 55 učenk, so predstavniki poljanske osnovne šole ekipno premagali vso konkurenco in se tako že tretjič zapored uvrstili na svetovno šolsko prvenstvo. Ekipni uspeh so učenci
dopolnili tudi z nekaj odličnimi posameznimi rezultati. Med učenci je 4. mesto zasedel Grega Krek, na 7. mesto se je uvrstil Gašper Stanonik, takoj za njim je bil Matej Mesec. Med učenkami je 4. mesto zasedla Maša Arnolj, s 15. mestom ji je sledila Petra Jesenko, kmalu za njo je bila uvrščena Barbara Klinec.
Občinski nagrajenci za leto 2008
Občinski nagrajenci za leto 2008. Od leve proti desni: predsednik Strelskega društva Gorenja vas Aleš Košir. Izidor Selak. Izidor Mrak. župan Milan Cadež. Petra Slabe in Izidor Jesenko.
(joto: Vito Debeljak)
V Občini Gorenja vas-Poljane praznujemo občinski praznik 23. novembra. Datum je vezan na prvo pisno omembo naših krajev v letu 973. Cesar Oton II. je takrat freisinškim škofom v last podaril vzhodni del Poljanske doline do Hotaveljščice. Na osrednji prireditvi v počastitev praznika je župan razglasil šest občinskih nagrajencev.
Strelsko društvo Gorenja vas je prejelo plaketo občine za 55 let aktivnega delovanja ter številne tekmovalne in organizacijske uspehe. Ustanovljeno je bilo leta 1953 v Gorenji vasi, pod imenom Strelska družina Tabor Gorenja vas. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo strelstvo v razcvetu in društvo je štelo kar 122 članov. Leta 2001 se je pet članov izšolalo za trenerje, kar je prineslo očiten preobrat v kakovosti dela, s tem pa tudi boljše rezultate. V zadnjih letih so tekmovalci dobili številna odličja na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih. Mladi sodelujejo v mladinski reprezentanci, dosegli so devet državnih rekordov in s svojimi dosežki, ter s tem povezanimi štirimi
kategorizacijami Olimpijskega komiteja Slovenije, občino postavili na športni zemljevid. Društvo je za leto 2006 prejelo naslov najboljšega strelskega društva v Sloveniji, v letu 2008 je bilo drugo najboljše. Odlikuje se tudi s kakovostnim organizacijskim delom, kar se je pokazalo z uspešnima kandidaturama za izvedbo državnega prvenstva mladih in izbirnega tekmovanja državne reprezentance v letu 2008.
Izidor Selak je prejel plaketo občine za dolgoletno uspešno delo na športnem področju. Kot trenerje z učenci Osnovne šole Ivana Tavčarja osvojil vrsto pokalov in medalj na medobčinskem, regijskem in državnem nivoju. V učne načrte in poučevanje športne vzgoje na matični osnovni šoli je uvedel nove prijeme in uspešno organiziral številna športna tekmovanja. Pod njegovim mentorstvom je OS Ivana Tavčarja zadnja štiri leta prejemala nagrade za najbolj športno šolo v Sloveniji na področju interesnih programov športa otrok in mladine. Izidor Selak organizira in vodi poletne počitniške tabore na šoli in projekt Odprimo telovadnice ob vikendih. Je tudi predsednik SD Blegoš, od leta 1969 aktiven član SD Partizan Gorenja vas in vodja teniškega kluba, kije znan po številnem članstvu, klubski ligi in organizaciji odmevnih turnirjev. Enajst let je bil predsednik Košarkarskega kluba Gorenja vas in trener, zadnjih deset let je aktiven član izvršnega odbora Zveze za šport otrok in mladine Slovenije. Za svoje delo na športnem področju je prejel številna priznanja na lokalnem in državnem nivoju, najvišje državno priznanje, Bloudkovo plaketo, je za življenjsko delo v športu prejel leta 2002.
Izidor Mrak, uspešen samostojni podjetnik iz Delnic, je prejel občinsko priznanje za prizadevno delo v svetu KS Poljane in zasluge za razvoj kraja. Najprej se je kot predsednik vaškega odbora prizadeval za razvoj svojega kraja, nato je vodil svet KS Poljane, delo občinskega svetnika opravlja od leta 2002.
Kot predsednik sveta KS Poljane se je lotil idejnega projekta za izgradnjo telovadnice v Poljanah, prevzel je iniciativo za izgradnjo poslovilnih objektov v občini. Veliko energije in časa je posvetil obnovi cestne infrastrukture, predvsem v hribovitih območjih. Kot podžupan v prejšnjem mandatu je prevzel še druge naloge širšega značaja, med katerimi je po pomenu na prvem mestu ureditev lastništva STC Stari vrh in dvorca Visoko. Zelo si je prizadeval za pokritost naše občine s televizijskim signalom, od leta 2003 pa je tudi predsednik iniciativnega odbora za poljansko obvoznico.
Izidor Jesenko je prejel občinsko priznanje za prizadevno in uspešno ljubiteljsko delo na fotografskem področju in promocijo naše občine. V svet risanja ga je vpeljala mama, slikarka, v višjih razredih osemletke pa še likovni pedagog kipar Tone Logonder. Prelomnica v njegovem fotografskem svetu je bilo srečanje s svetovno uveljavljenim fotografom Oskarjem Dolencem na šoli za oblikovanje, ki ga je pri teoretičnem in praktičnem pouku fotografije dokončno zapisal fotografiji. Po končanem šolanju se je zaposlil v Termopolu na Sovodnju, kjer je 26 let oblikoval njihove izdelke in propagandne projekte. Po letu 2002 se je zapisal digitalni fotografiji. Je član Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar v Poljanah, kjer vodi fotografsko in likovno skupino, član Foto kluba Anton Ažbe Skofja Loka in Foto kluba Triglavski narodni park Bled. Fotografska zveza Slovenije mu
je letos podelila najvišji razstavljalski naziv »mojster fotografije«. V osmih letih je imel dela sprejeta na 155 fotografskih razpisih doma in v tujini, prejel je 66 fotografskih nagrad. Ob občinskem prazniku v Poljanah vsako leto organizira mednarodni fotografski natečaj. Samostojno je razstavljal 19-krat. V letu 2001 je na področju kulture navezal prve stike med občino Plana na Lužnici na Češkem in našo občino; zdaj sta občini pobrateni.
Milena Pisk je posthumno dobila občinsko priznanje za dolgoletno uspešno delo v šolstvu ter prizadevno društveno in humanitarno delo. Bila je odlična in spoštovana učiteljica; učencem je skušala približati matematiko ter jih spodbujala, da so se udeleževali tekmovanj, na katerih so dosegali dobre rezultate. Ni delovala le na svojem strokovnem področju, ampak je šola prav zaradi nje zažarela tudi na turističnem področju. S skupino otrok je raziskovala domači kraj in nastajale so čudovite raziskovalne naloge in igre, s katerimi se niso predstavili samo na tekmovanjih Tunzrn.upom.aga lastna glava, temveč tudi na prireditvah. S turističnim krožkom je skrbela za čisto okolico šole in spodbujala k njeni urejenosti tudi ostale. Spoprijela se je z računalništvom in ga približala sodelavcem in učencem, skrbela je za računalniško opismenjevanje upokojencev in kmetov. Sodelovala je v društvu bolnikov z osteoporozo, dejavna je bila pri Rdečem križu in za nesebično pomoč in delovanje v tej organizaciji je prejela priznanje. V skupini za samopomoč Zarja je vodila različne tematske pogovore in bila pobudnica nastanka društva klekljaric v Gorenji vasi. Umrla je maja 2008.
Petra Slabe je prejela občinsko priznanje za delo na plesnem področju, kjer ustvarja že več kot 12 let. V vseh letih poučuje plesno skupino Step, pod njenim mentorstvom so v letu 1997 plesalke osvojile 5- mesto na državnem prvenstvu, leto kasneje so bile tik pod vrhom; z 2. mestom jim je bila odprta pot na final four, kjer so osvojile 3. mesto. Istega leta so se uvrstile na evropsko prvenstvo, od koder so se vrnile z bronasto kolajno. V letu 1999 so na državnem prvenstvu osvojile 4. mesto, naslednje leto pa 1. mesto ter sezono končale na skupnem 4. mestu. Takrat je Petra Slabe začela razmišljati o podmladku. Svoje plesno znanje je najprej širila na otroke nižjih razredov osnovne šole, v letu 2001 je začela še v vrtcu. Od leta 2002 sodeluje na revijah, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V sedmih letih se je vsaj z eno koreografijo vedno uvrstila na medobmočno revijo PS Namig, od leta 2006 pa tudi na državni festival plesne ustvarjalnosti, za katerega državni selektorji izberejo 20 najboljših in najizvirnejših koreografij leta. Vsako leto poleg tekmovanj s plesalci priredi več kot 25 nastopov.