IZ KOROŠKI ČASOPIS I 94 Leto IV, 14. oktobra 1994, cena 140 SIT ' / ■é mi v Wì V.sSS-'*'''- ^ ■ vriTane i .K # ^yaTTtè é na Javomilqi OBČINE: VELIKA LOKALNA SAMOPREVARA ? Tovarna akumulatorskih baterij MEŽICA ^ d.o.o. PtmMAMO IM MM NUDIMO: XI akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. X akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. nninižiE možne cene OBinzinjEnccn pohištvo io ugod- m KREDirm prodoioi pogoji O 20% popu/l ob golovin/kom pločilu O trimesečno obročno odpločilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero «oveni GRODco «€)i?i SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602 44 185, 41 144 068 21 674 noYA opRcmn - norenj gradeč Karikirano VSILJENI STAMPEDO Vsaka pot vodi navzgor samo pod pogojem, da tisti, ki gor hoče, premaga višinsko razliko, se pravi, vloži v to premagovanje delo. Tako pravi fizika, tako pravijo tudi ljudje: brez nuje se še čevelj ne obuje. Žal tisto, kar velja za fiziko in kar velja za ljudi, (še) ne velja za politiko. Rdeča cunja, ki jo je podpisal Jožef Školč in se imenuje razpis lokalnih volitev, je že povzročila stampedo (saj veste, to je nepregledna čreda podivjanega goveda); dirka se je začela. Slast oblasti je spet enkrat na dosego roke. Privilegiji, dostop do edine likvidne bilance -proračuna, nastopanje v javnosti, zapiranje informacij pred javnostjo, druženje z ugledneži vseh vrst, nove poslovne in druge zveze, klečeplazenje okolice, banketi, ruski šanki, vrtoglavica zaradi višinske razlike... Vsak stampedo dvigne prahu dovolj, da se nekaj časa daleč ne vidi. Med divjanjem proti vrhovom še prodajalci megle, ki zastira razgled in ga barva v vseh možnih odtenkih, pridružijo se sicer kriminalizirani dilerji drog, tu in tam, če imaš srečo, vidiš po tleh tudi nekaj raztrgane pameti. Za pritlehno kuliso. Vsa sreča, da večina prebivalstva tega planeta zavestno ostaja samo opazovalec norosti stampeda na vsaki parceli, pa naj bo imenovana država, občina ali kako drugače. Zgodovinske izkušnje so svoje opravile, večini je jasno, da bodo tisti, ki bodo pri-galopirali na vrh, svoj pravi obraz pokazali šele, ko se bo prah polegel, megla razkadila, droge izdihale in pamet sestavila. Skratka - hazard. Enkrat letos so prebivalci parcele, imenovane Slovenija, že povedali, da jim tovrstne dirke niso povšeči. Krinke, ki so doslej padale onim, ki so bili na oblasti, so razkrile preveč svinjarij. -© -bm • Vsako zakotje ima svoje središče. • Laž žira šiba potujeta skupaj. • Človek je pač tak, da dobro sliši, kaj se slabega govori. • Pred telefonskim prisluškovanjem so vami le gluhonemi. • Kjer je hudič, tudi človek ni daleč. NIKO VSEBINA * _ čf- _ _ KOROŠKEGA ZDRAVSTVA illillli* ♦ LOKALNA SAMOPREVARA 5 ♦ GARAŽE NA JAVORNIKU SO RESTAVRIRANE ♦ TIO - NOVA HALA 31 1 - ■ ■ - - ■ - ♦ ŠTRAJK V VUZENIŠKI LIVARNI ♦ MISUNJSKA OROŽARNA ♦ OUMPUA KONČNO NA PREVALJAH 24 Ili#: ♦ JEŽKI VSE BOUŠI 26 g:;« ♦ ČRNA KRONIKA ____________________31 Na naslovnici: ZDRAV NASMEH Foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: G rti lični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju RAVNE IN SLOVENI GRADEC - TEŽAVE V ZDRAVSTVU IH ZDRAVEGA JE VSAK DAN PRAZNIK Pogovarjali smo se z direktorjema Zdravstvenih domov na Ravnah in v Slovenj Gradcu, z dr. Stanislavom Pušnikom, dr. Cirilom Slemenikom in zasebnima zdravnicama dr. Hermino Osojnik in dr. Bojanko Štern. Na eni zadnjih tiskovnih konferenc izvršnega sveta je dr. Matic Tasič novinarjem med drugim dejal, da je stanje na področju osnovnega zdravstvenega varstva v občini Ravne katastrofalno. Prevaljska osnovna šola je brez šolskega zobozdravnika, odhod pa je že napovedala tudi zobozdravnica, ki zdaj še dela na šolah v Črni in Mežici. Tako ostaja na področju preventivnega zobozdravstva za šolsko mladino v občini Ravne le zobozdravnica v polovičnem delovnem času na OŠ Prežihov Voranc, saj bo v zasebno prakso odšla še zobozdravnica, ki dela na OŠ Koroški jeklarji, a na Ravnah upajo, da bo ta obdržala tudi delo za šolsko mladino. Z odhodom zobozdravnikov v zasebno prakso se v tej občini torej bistveno zmanjšuje delo v preventivnem zobozdravstvenem varstvu za šolsko mladino. Toda težave so tudi v osnovnem zdravstvenem varstvu pri zagotavljanju nočnega dežurstva. Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije sicer priznava Ravnam 16,5 zdravnikov, trenutno pa dela v ZD le 12,5 zdravnikov, k čemur je treba prišteti še dve zdravnici iz zasebne prakse. V nočna dežurstva pa se vključuje le 9 zdravnikov. Z direktorjem ZD Ravne dr. Stanislavom Pušnikom smo se pogovarjali o težavah, ki jih v zvezi s tem zavarovanci že občutijo. Kaj lahko stori Zdravstveni dom, da bi bil zobozdravnik Šolski mladini bolj dostopen? "Upad kadra je res znaten, žal pa ima Zdravstveni dom malo možnosti za ukrepanje. Ukrepa v preteklosti, ko je bilo delo resnično dobro zastavljeno, bi bilo to za zobozdravstveno varstvo racionalno z vidika zdravja ter stroškov družbe za to področje, res pa je, da preventivno zobozdravstvo ni dobičkonosno, zato zasebniki za to področje ne kažejo interesa." Ravne in Mežica, kot je bilo doslej. Razmišljamo o tem, da bi dežurstvo združili. V tem primeru bi standard zavarovancev v zgornjem delu doline zmanjšali. Dodatna težava je še v tem, da se zdravniki, ki so šli privat (doslej dve iz splošne prakse) ne vključujejo v nočno dežurst- Zdravnid iz zasebne prakse menita, da je to fizično težko izvedljivo. lahko koncesionar. Mi smo letos že dvakrat razpisali prosto delovno mesto zobozdravnika, a brez učinka. Trudili se bomo, da dobimo za to področje nove sodelavce, nadejamo pa se tudi domačinov, ki bodo v prihodnjih letih končali študij". Za preventivo ni vež takega interesa, kot je bilo v prtjSpjih letih? "Če bi v preventivno zobozdravstvo vlagali toliko kot smo "Obveza do zavarovancev je enaka v zasebni praksi ali javnem zavodu. S tega vidika se sploh ne morem strinjati, da nekdo reče, da ne bo dežural. Tudi Zdravstveni dom, ki organizacijsko vodi dežurstvo, lahko to izpelje samo preko zdravnikov. Saj dežurajo zdravniki, ne Zdravstveni dom. Se J, pravi, da je to prob-lem nosilcev dejavnos-| ti. In po analogiji bi tudi zdravniki v ZD Tako polne so naše čakalnice |ahko rekli “pa ne bomo več dežurali". Kdo pa bo? Skrb za Bo nočno dežurstvo v MeŽid zavarovance je pa dejansko ukiiyeno? potrebna 24 ur na dan in tega se morajo zavedati tudi zaseb-ObSna Ravne ima okoli 28 ni zdravniki." tisoč prebivalcev, zapje nqj bi bilo zagotovljeno neprekipjeno KoroSka bo najbrž imela zdravstveno varstvo. Po urgentno službo? besedah Dr. Tasiča obstaja nevarnost, da se dežurstva v "Predvidoma bo prišlo v letu zgorpjem debi Mežiške doline ukinejo. Kako je s tem? 1995 do organizacije urgentne medicine tudi za področje Koroške, katere sedež bi bil "Število dežurajočih zdravnikov predvidoma v Slovenj Gradcu, je premalo, da bi zagotovili Taka urgentna enota je namen-dejavnost na dveh lokacijah - jena za pomoč ob poškodbah Komentar in nenadnih obolenjih, ki zahtevajo specifično obravnavo. Imela bo ustrezno kadrovsko sestavo - zdravnika, sestro, šoferja in reanimobil, torej posebej opremljeno vozilo, v katerem bodo možni postopki oživljanja in posebne terapije. Do prihoda te urgentne enote pa bi za zavarovanca še naprej skrbel dežurni zdravnik. Kljub temu pa nam problemi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in urgentne medicine ostajajo." Se torej strinjate, da se standard zavarovancem niža? "Smo v položaju, ko se na področju zdravstva dela premalo uravnoteženo. Predvsem pa prehod v privatno medicino sistemsko ni bil dovolj dobro pripravljen. Novo nastajajoče razmere ne povzročajo le strokovno organizacijskih težav, temveč se žal niža tudi standard zavarovancem." KflJ PRflVITfl ZDRAVNICI IZ ZASEBNE PRAKSE? V Zdravstvenem domu Ravne sta bili zaposleni tudi dve zdravnici, ki sta se odločili za zasebno prakso. V zvezi z dežurstvi pravi dr. Hermina Osojnik naslednje: "Z dr. Sternovo sva prosili, da naju zaenkrat ne bi vključevali v nočno dežurstvo, ker je to velika obremenitev, v ZD pa imajo tudi še toliko rezerve, da bi lahko dva zdravnika zaposlili, saj jih toliko priznava tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Po nočnem dežurstvu namreč ne morem oditi domov, temveč znova v ambulanto, kjer me čakajo pacienti in tam moram biti toliko časa, kot mi piše na vratih. Fizično pa je to zelo težko zdržati. V zasebni praksi je treba urejati tudi vse tiste stvari, ki jih sicer v javnem zavodu urejajo ustrezne službe. Poleg tega ne smem zboleti, ker me nihče ne bo nadomestil. Sicer pa menim, da je zasebna praksa pametna stvar, le zakonsko bi moralo biti marsikaj bolj dorečeno. Za paciente je to gotovo dobro, saj lahko vedno pridejo k istemu zdravniku in kontakt med njimi in zdravnikom je boljši. Zame se služba praviloma ne konča, ko odidem iz ordinacije, kajti mnogo pacientov me kliče potem še domov." Dr. Bojanka Štern, ki zdaj dela v zasebni praksi na Prevaljah, pa pravi: Verjamem, da so v ravenskem Zdravstvenem domu težave pri zagotavljanju nočnega dežurstva, saj je bil to tudi eden od glavnih razlogov, da sem odšla v zasebno prakso. Dežurna služba je po mojem mnenju slabo organizirana. Problemi se pojavljajo na več nivojih - strokovnem, organizacijskem in varnostnem." Dr. Sternova pojasnjuje takole: "Če je kdo od zdravnikov v preteklosti menil, da bodo pred sodišči in javnostjo štele objektivne okoliščine, je moral ob zadnjih primerih, o katerih je slovenski tisk obširno poročal, spoznati vso bedo svojega položaja." Po njenem mnenju je v primerih nudenja nujne medicinske pomoči zagotovljeno le znanje zdravnikov, vsi drugi pogoji pa so izpolnjeni le deloma ali sploh ne. A to je le en vidik problema. "Drugo pa je to," pravi dr. Šternova," da se v praksi pogosto dogaja, ko zdravnika po celonočnem bedenju, v katerem je morda moral vso noč obiskovati bolnike, pričaka zjutraj polna čakalnica ljudi. Če se to ponavlja iz leta v leto, so psihofizične rezerve zdravnika načete in je manj volje za sodelovanje v nočnem dežurstvu. Zdravnik bi moral po nočnem dežurstvu oditi domov, a zasebnik svoje ambulante ne more zapreti, ker ga zavezuje kontinuiteta dela. Sama se bom trudila, da bi imeli zavarovanci boljše zdravstveno varstvo, predvsem z vidika stroke in pri tem ne nameravam pristajati na interese drugih, kot je npr. zagotavljanje nočnega dežurstva za vsako ceno v ravenskem Zdravstvenem domu." -© Zlatka Strgar Nadaljevanje na str. 6 Piše: Miro Petek Pretiranega veselja in evforije ob sprejetju zakona o območjih novih slovenskih občin na Koroškem ni bilo čutiti. Prej nasprotno: Korošci so se bili na te sklepe odzvali mlačno, lahko bi rekli celo ignorantsko. In tako je tudi prav, saj se je tudi parlament do svojih državljanov v projetku lokalne samouprave, ki bi zaradi vseh peripetij moral nositi ime LOKALANA SAMOPREVARA, dosledno ignorantsko in cinično. Le kako si lahko drugače razlagamo vse poteze in vrsto nerodnosti okrog ustanavljanj novih občin, ko na eni strani ljudem ponudijo referendum, na drugi strani pa taisti referendum v celoti ignorirajo. Gre za svojevrstno nasilje nad ljudmi, ki so jih sedaj strpali v občine, za katere se na referendumu pač niso odločali. Če je stroka in politika tako daleč nad ljudsko voljo, zakaj potem referendum, pa naj se sedaj še tako izgovarjajo, da ta ni imel odločitvene narave, ampak zgolj poizvedovalne. Institut referenduma so na ta način izničili, kar v koroški regiji ni prvi primer -.spomnimo se samo muškega referenduma za Bistrico, ko so ljudje izglasovali, da ne pustijo odvzeti vode v reki Bistrici, vendar se je oblast na takšno odločitev samo požvižgala. Oblast je torej vsemogočna in vseveda in ljudstvo potrebuje le na volitvah ter za plačevanje davkov. Tako se je parlament odločil, da Koroški podeli deset občin. Mežiška dolina bo razpadla na tri občine, Črno, Mežico in skupno občino Ravne-Prevalje. V Mislinjski dolini bo poleg Slovenj Gradca še samostojna občina Mislinja, dravograjska občina ostaja v današnjih mejah, radeljska občina pa se deli na nove občine Radlje ob Dravi, Vuzenica, Muta in Podvelka-Ribnica. Torej brez Šentjanža in samostojne občine Ribnica na Pohorju, kjer so se ljudje odločili za svojo občino. Na referendumu pa je bilo kar 17 potencialnih novih občin in državni zbor je te črepinje povezal v meje desetih občin, ki se skorajda skladajo s prvotnimi strokovnimi utemeljitvami (razen skupne občine Prevalje-Ravne). Bržčas tudi zaradi že omenjene samovolje države na Koroškem v teh dneh ni bilo čutiti sporov in zaostrovanj na relaciji Ravne Slovenj Gradec, saj so na Ravnah očitno spoznali, da je na eni strani dialog z gluhim (državo) nemogoč, na drugi strani pa je Slovenj Gradec s pridobljenim statusom mestne občine kronal svojo dolgoletno politiko in težnje, da postane regijsko središče. To seveda ne pomeni, da so Ravne vrgle puško v koruzo. Zaradi koristi in prestiža, ki jo mestna občina prinaša, so nekateri krogi na območju Raven in Prevalj namreč zagovarjali le eno občino. Zato je na tem koncu poraz dvojen: tistih, ki so zagovarjali skupno občino zaradi statusa mestne občine, kakor tudi drugih, ki niso uspeli v prizadevanjih za dve samostojni občini. Sicer pa: država je svoje rekla in tu se zaenkrat ne da kaj prida pomagati. Veliko pa je mogoče narediti na skorajšnji volitvah v občinske svete in župane. Najmanj, kar lahko volilci naredimo pa je, da na volitvah ne damo glasove umsko omejenim ljudem in tistim spornih moralnih kvalitet. -© V ospredju STRPNI Zdravstveni dom v Slovenj Gradcu že leta slovi po prenapolnjenih čakalnicah, predvsem pri splošnih zdravnikih in pediatrih. Nezadovoljstvo s strani bolnikov, ki ure in ure čakajo, je vse večje. Žal tudi direktor dr. Ciril Slemenik za obstoječe besed: “Kader, ki ga imamo na razpolago, je na minimalnem normativu. Od tega sta dve zdravnici še na porodniškem dopustu, v prvi polovici leta pa sta bili dve na podiplomskem študiju. Pritisk je zato večji na vse ostale zdravnike, obenem pa tudi na bolnike, saj se jim zaradi tega čakalna doba še podaljšuje. Zelo kritično stanje je tudi na področju patronažne službe ter v zdravstveni postaji v Mislinji. Tamkajšnji zdravnik je pred kratkim zbolel, kar nadomeščamo z že tako okrnjenim kadrom iz ZD Slovenj Gradec. Prav žalostno je, da smo že pred mesecem objavili štiri razpise za zdravnika splošne prakse v tej postaji, ponudili smo celo možnost specializacije in stanovanje, vendar se ni še nihče prijavil." Zakq j je tako težko priti do novih kadrov? "Pogoji, ki dovoljujejo opravljanje zdravniške prakse, so v Sloveniji zelo strogi. Poleg ostalega morajo zdravniki imeti slovensko državljanstvo in obvladati slovenski jezik. Tako ne moremo zaposliti niti dobrih zdravnikov, ki se nam ponujajo iz drugih republik. Poleg tega profil splošnega zdravnika ne obstaja več. Po končani fakulteti se nadaljuje izobraževanje v bolnišnicah in specializiranih ustanovah, brez tega se novi zdravniki niti ne morejo zaposliti v zdravstvenem domu. Tako lahko pričakujemo, da bo prava kriza s kadri šele nastopila. Po drugi strani nikogar ničesar ne obvezuje. Pediatrinja, ki je bila na specializaciji, nam je “ušla” v bolnico. Štipendiramo dva študenta, a je vprašanje, če se bosta zaposlila pri nas. Tudi s stanovanji so težave, lahko se zgodi, da bomo kmalu zaradi tega ostali brez ginekologa in zdravnice splošne prakse." KakSno je stanje v zobozdravstvu? "V naslednjih letih bo v okviru osnovnega zdravstva ostal le en zobozdravnik. Vsi ostali so že, ali še bodo zajadrali v privatne vode. Čeprav so vsi zasebniki vključeni v javno zdravstveno mrežo, bo vendarle potrebno še nekaj časa, da bo to delo potekalo utečeno tudi naprej. Smo pa kljub težavam uspeli organizirati dežurstva za vso regijo ob nedeljah in praznikih. Prav v zobozdravstvu se najbolj izkaže tudi problem dogovora med zasebniki in Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Vsak zasebnik ima na razpolago določen kontingent točk pri Zavodu, ostali pacienti so samoplačniki. Včasih razmišljam, da bom po šestnajstih letih vodilnega dela v zobozdravstvu in po štirinajstih letih direktorstva Zdravstvenega doma moral postati samoplačnik!" Poleg zobozdravnikov dehyc pri vas v zasebni praksi Se okulist Kaj prinaSa zasebniStvo v zdravstvo? "To je dobra ideja, vendar nas je doletela iznenada. Organizacija osnovnega zdravstva se bo na ta račun temeljito spremenila, največ pa bomo izgubili na področju preventive, zlasti šolske in zobozdravstvene, kjer smo bili doslej zelo uspešni." Kqj konkretno počnete za izboljšanje situaqje?" "Zdravniki in ostalo osebje delajo s polno paro. Na upravi rešujemo nezadovoljstva po svojih močeh. Iščemo kadre, ustanovitelj pa naj bi poskrbel stanje ne najde vzpodbudnih za stanovanja. Da bi vsaj malo ublažili čakalno dobo v splošnih ambulantah, smo uvedli štiriurno pomoč dežurni službi med tednom, med 14. in 18. uro. Skrbi nas tudi stanje v Mislinji, kjer so pogoji dela v dotrajani zgradbi skoraj nemogoči in bi radi zgradili novo. Če ne bo šlo, bo potrebna vsaj temeljita adaptacija. Težav je veliko, s to razliko, da jih zdravstveni Moj otrok je bil zdrav, dokler ni šel v jasli. Potem se je začelo. Čeprav mi ni bilo normalno, da moram z njim tudi po večkrat na mesec k zdravniku, so me znanke, ki so imele že večje otroke, p» tudi zdravnica, tolažile: 'Počakaj do petega leta, potem bo vse v redu." A so me vedno spreleteli mravljinci, ko sem zaslutila, da bova morali v čakalnico. Kljub prijaznim zdravnicam se mi je vedno zdelo, da one niso vzrok gneči, ampak da z organizacijo nekaj ne štima. Mame iz sosednjih občin so me čudno gledale, saj takšnega čakanja niso poznale. Sodelavka iz Velenja se je celo pohvalila, da pokliče zdravnika in se lepo dogovori za uro pregleda. Nobenega čakanja! Hvala bogu, kritičnih pet let je mimo. Zdaj so na vrsti druge mame. Kdove, kako si uredijo v službi, ali pa morajo izkoristiti večji del dopusta za to, da vodijo otroke k zdravniku!? Je pa res, da sem ob tem sprevidela, da lahko za zdravje svojega otroka in zase marsikaj postorim sama. Celo to mi je jasno, zakaj so prav prva leta tako kritična. Takrat imata otrok in mama skupno auro. Pozanimajte se, kaj je to. Niso delavci v veliki meri razumejo, uporabniki pa tega niso dolžni in mnogokrat je kritika tudi upravičena." Tako o vzrokih za gnečo v Zdravstvenem domu v Slovenj Gradcu dr. Ciril Slemenik. Pravi, da bo še večja. Do kolikšne mere pa bodo pacenti in zdravstveni delavci to prenesli je le še vprašanje časa. Malo kje v Sloveniji morajo pacienti ob petih zjutraj v ambulanto, da sploh pridejo na vrsto k svojemu zdravniku, ki so si ga izbrali (v Slovenj Gradcu velja to za dr. Nikolo Saba, pri ostalih ni take gneče). Je pa kritično v pediatriji. Do kdaj bosta otroški zdravnici, ki neredko potegneta delovni čas preko svojih obveznosti še lahko sprejemali paciente z nasmeškom? Čakajočim je že zdavnaj izginil vedno vimsi vsega krivi! Ob spremembi načina prehrane me tudi gripa ne lovi več ob vsaki epidemiji. Kakšen prehlad še že, tudi močnejši, ampak vse manj in vedno sem sama kriva. Ker verjamem, da si vsako bolezen nakopljem sama, se vedno vprašam, kaj delam narobe. Včasih je kar težko najti odgovor, se pa da. In deluje - bolezen se hitro poslovi. Namesto antoibiotikov tako raje pijem sok rdeče pese, banča čaj, vedno imam doma umbosi slive, algo spimlino, reklamam proizvajalcev zobnih past tudi ne nasedam več. Paradontozo sem si ustavila z naravnim dentie prahom, iz kuhinje pa sem vrgla vse bele strupe (bel sladkor, bela moka, beli riž...) Včasih se okopam v neprečiščeni morski soli, duham eterična olja, grem v naravo, če le morem. Ste opazili, da se ne oblačim več le v črno? Tudi glasba pomaga, pa vile in palčki, če verjamete vanje. Vse to sem pričela pravi čas, saj pravijo, da smo ga v novem zdravstvenem sistemu najbolj nas-rkali ravno glede preventive. Torej se lotimo sami, kaj pravite? -© -fin BOLNIKI KOROŠKE - NAREDI-MO KAJ ZA SVOJE ZDRAVJE! V ospredju KORAK DALJE NA POTI V EVROPO Evropska mreža ZDRAVIH ŠOL je prvi skupni projekt treh evropskih organizacij: Svetovne zdravstvene organizacije (regionalnega urada za Evropo), sveta Evrope in Evropske unije. Resnična čarovnija ni v iskanju novih dežel, pač pa v gledanju z novimi očmi. Marcel Proust, 1899 * ki spoštuje in upošteva različnost; * šola s svetlimi in lepo ure* jenimi prostori; * šola, ki odpravlja oziroma ne izziva stresa, bojazni, strahu; * ki se bo zavzemala za čistejše okolje, za naravo, da nam bo ta ostala ZAVEZNICA in ne SOVRAŽNICA; * z jasnimi in dosegljivimi cilji; * šola, kjer bodo ZDRAVJE in ZDRAVE življenske navade postale največje vrednote. Poskrbeti bo potrebno za celovito zdravje; zdravje DUHA, DUŠE in TELESA. Mreža šteje že veliko družino naša, Osnovna šola Prežihovega članic (27) iz vse Evrope. V Voranca Ravne na Koroškem Svojo dejavnost so učenci pokazali tudi na Mini Playback Showu letu 1993 se je pridružila Slovenija z dvanajstimi izbranimi šolami. Med njimi sta tudi ter II. OŠ Slovenj Gradec. 21. septembra letos pa smo na svečani podelitvi v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli še mednarodni certifikat, ki nam pomeni PRIZNANJE, IZZIV pa tudi OBVEZO. KAJ JE SPLOH ZDRAVA ŠOLA? To je šola, ki naj bi predstavljala v kraju SREDIŠČE vsega dogajanja in ki bo pokazala ostalim v skupnosti čim več zgledov dobre prakse. KATERE? Preproste, vsakdanje stvari, kot so: * prijazni medsebojni odnosi; * pomoč in sodelovanje; * šola, ki spodbuja kreativnost, soodgovornost; * gradi pozitivno samopodobo; * ki uči in vzgaja za življenje; * ki skrbi za kulturno prehranjevanje in zdravo prehrano; Vse te cilje pa bomo dosegli le, če bomo veliko vedeli. Če se bomo znali upirati vsakdanjim težavam in jim stopiti naproti, če bomo razumeli sami sebe in druge, če bomo pravilno pripravljeni na življenje. Vsi, ki si prizadevamo za bolj zdravo in hkrati bolj prijazno šolo, se zavedamo, da ne odkrivamo novih celin. Zgledi dobre prakse so številni. Le obdržati jih je treba in narediti kvalitetno nadgradnjo. Zavedamo pa se tudi, da v prizadevanjih za boljšo kvaliteto življenja delavci v šoli ne smejo ostati osamljeni. Nujno potrebujejo pomoč širše okolice; staršev, oblasti, sponzorjev..., družbe v celoti. Evropa nam je pokazala pot, na njo pa bomo morali stopiti sami. -© Slavica Klanóiik, učiteljica svetovalka za Slovenijo v Projektu EMZŠ GRIPA, »ton! Verjetno ni odraslega človeka, ki se ne bi v življenju srečal z boleznijo, ki nam prinaša vse mogoče tegobe, za nameček pa še kakšno komplikacijo, ki vso zadevo Še popestri, naše zdravljenje pa podaljša ali zapusti celo trajne posledice. Več let imamo na grbi, teže prenašamo bolezen in večje možnosti imamo, da se zadeva še kako drugače zaplete. In če nam je narava že naložila katero od kroničnih bolezni, je rizik - pustiti gripi prosto pot -toliko večji. Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje. Odrasle osebe cepimo z enkratno injekcijo cepiva, otroke pod četrtim letom starosti pa dvakrat v presledku enega meseca. S cepljenjem pričnemo konec oktobra v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo na Ravnah in v vseh splošnih ambulantah zdravstvenih domov. Ne odlašajte! Telo potrebuje čas za pripravo obrambnih snovi proti določeni bolezni. Pričakajte gripo (bolje, da je ne bi bilo!) pripravljeni! Le pravočasno cepljenje nas skoraj zagotovo obvaruje bolezni in njenih posledic. Proti bolezni se lahko zaščitimo! Zavod za zdravstveno varstvo Ravne PREPIH 17/94 - 7 f li , 1, < i : ] - « i u Aktualno TOVARNH ZDRAVIL V MALEM Dr. Matic Tasič, predsednik IS SO Ravne na Koroškem, je ob nedavni razpravi o osnovnem zdravstvu v Mežiški dolini ob mnogih težavah z olajšanjem dejal: z lekarniško dejavnostjo ni problemov! In res: medtem ko skorajda na vseh ravneh ugotavljamo, da je standard zdravstvenih uslug na podeželju skromnejši kot ga uživajo ljudje v večjih centrih, pa to za lekarne ne velja. Koroške lekarne (mimogrede: to je skorajda edini zavod, ki je kljub evforiji razdruževanj ostal skupaj) se z nekaterimi naložbami v opremo in znanje lahko postavijo ob bok lekarnam v Ljubljani ali Mariboru. V štirih občinah koroške regije te stavbe pa je bila svojčas precej strožji od prejšnjega, saj imajo Koroške lekarne orga- tudi sortirnica denarja. natančno določa, kakšne pogoje morajo lekarne izpolnjevati”, pravi diplomirani farmacevt Meta Kolar, direktorica Koroških lekarn Ravne na Koroškem. "Do maja prihodnjega leta načrtujemo, da bomo pridobili verifikacije še v preostalih enotah lekarn na Koroškem. Sicer pa so že prejšnji pravilniki o lekarniški dejavnosti določali, da mora v vsaki ■g regiji obstojati galen-3 ski in kontrolno-ana-litski laboratorij. Pogoj za ustanovitev obeh laboratorijev je Delo v galenskem laboratoriju, kjer Koroške lekarne proizvajajo lastne kajPacia tu^' llstrezen čaje, mazila, sirupe, svečke... specialistični kader, ki ga Koroške in v tej stavbi častitljive lekarne imajo, postopoma -starosti sta obe novi enoti oprema je namreč zelo draga -naj bi v trgovsko-poslovnem Koroških lekarn, ki sta si pa smo opremljali tudi oba centru Katica v Slovenj Gradcu nedavno pridobili tudi zahtevno laboratorija. Veliki posegi so odprli še eno lekarno. Novi verifikacijo posebne republiške enoti v Koroških lekarnah pa komisije. V koroških lekarnah sta tudi galenski in kontrolno- so že lani ob temeljiti obnovi analitski laboratorij, ki imata kot prvi v državi dobili verifikacijo za lekarno na Ravnah, poleg omenjenih laboratorijev so verificirali še lekarno v Slovenj Gradcu, spomladi pa je niziranih devet enot in dve podružnici, konec tega leta pa bili potrebni tudi v sami stavbi slovenjegraške lekarne, ki je spomeniško zaščitena in smo jo urejali strogo po predpisih spomeniškega varstva." Galenski laboratorij tako postaja prava farmacevtska tovarna v malem. Začeli so s proizvodnjo čajev, sedaj pa je laboratorij usposobljen tudi za proizvodnjo sirupov, vseh vrst tekočin, proizvodnjo svečk, mazil, raznih krem in losionov ter najrazličnejših čajev. Narejena je tudi likovna podoba embalaže, ki je zelo prepoznavna. Sicer pa direktorica Koroških lekarn Meta Kolar dodaja: "Zahteve so danes precej strožje in posamezna lekarna poleg izdaje zdravil in priprave magistralnih zdravil ter svetovanja težko izdelujejo še galenske pripravke zahtevane kakovosti. Tako je strokovno dosti bolj utemeljeno, da je za regijo en laboratorij, v katerem lahko opravimo celotne analize galenskih pripravkov. V lekarnah lahko naredimo le identiteto vhodnih surovin, kvalitativne in kvantitativne analize pa le v usposobljenih laboratorijih, ki so opremljeni s sodobno in drago opremo. Pri delu v laboratorijih se pri kakovosti moramo držati evropskih oziroma svetovnih norm; gre za pravila dobre proizvodne prakse. Namesto prejšnjega sistema dela, ki je analiziral samo končni izdelek, pravila dobre proizvodne prakse uveljavljajo sistem kontrole v vsaki fazi."-© (ek) prostore v mestni lekarni v Slovenj Gradcu. Lekarna v Slovenj Gradcu, ki domuje v eni od najstarejših zgradb v mestnem jedru, ima v bila verificirana tudi na novo koroški regiji najbogatejšo odprta podružnica v Podvelki, tradicijo. Prvi zapisi o lekarnarju Antonu Wesslerju segajo v leto 1705, sledili pa so mu "Pravilnik o pogojih za oprav-Peter Perhovnik, Anton Hasser Ijanje lekarniške dejavnosti (1756) in mnogi drugi. Poslopje določa, da morajo obstoječe današnje lekarne je bilo pred lekarne pridobiti verifikacijo do stoletji tudi last oglejskega patriarha Bertholda II, v kleti maja leta 1995. Ta pravilnik je v republiki Sloveniji nov in PAX/VAD VORWERK do.o. IŠČEMO SODELAVCE ZA PODROČJE KOROŠKE: NUDIMO VAM: - brezplačno izobraževanje - fiksen zaslužek 250 DEM / TEDEN - brezplačno uporabo naših artiklov - dodatno nagrajevanje po uspešnosti OD VAS PMČAKLjJEMO: - urejenost in komunikativnost - voljo do dela - dovolj časa V KOLIKOR VAS NAŠA PONUDBA ZANIMA, NAM PIŠITE IN POVABILI VAS BOMO NA RAZGOVOR. NAŠ NASLOV: PARNAD d. O. o. CESTA XIV. drvizjje 14 63000 CHJE. Aktualno RESTAVRIRANE GARAŽE Na Javorniku so začeli graditi okoli 200 garaž, ker je naselje poleg naziva, da je spalno, dobivalo tudi naziv Pločevinasta džungla. Tako je bilo mnenje tistih, ki tam živijo, potrdili pa so jim tudi odgovorni na občini. Izdelan je bil lokacijski načrt in kdor je mogel, si je pač začel garažo graditi. Nekateri tudi več... O garažah je v zadnjih mesecih nosti. Toda, to so že detajli, ki načrtih sploh ne govorimo, že večkrat razpravljal tudi sicer zbujajo hudo kri, zameglju- Podobno se zdaj dogaja na občinski izvršni svet. Najprej, ko jejo pa dejstva, ki so do začetka Javorniku z garažami. Vsakdo, ki so premeščali (degradirali) Petra gradnje sploh privedla. In prvo je tam gradil garažo, je sicer Gorjanca in omenjali za enega dejstvo na Javorniku je bilo, da zavestno pristajal na to, da razlogov slabo strokovno opravljeno delo pri lokacijski dokumentaciji za gradnjo garaž na Javorniku, potem pa še večkrat. Razlog - nekateri graditelji želijo spremembo namembnosti. Iz garaž bi radi naredili poslovne objekte - seveda gostinske. Je bil naglavni greh zdaj že bivšega vodje referata za urbanistično načrtovanje ta, da je tako možnost dopuščal? Ali pa je bil to samo povod...? Izvršni svet se zdaj postavlja na načelno stališč, da je sprememba garaž v gostilno (povedano pač naravnost) možna, če so zato pridobljena ustrezna soglasja. Za gostinstvo so seveda drugačni pogoji kot za garaže, pomislek o različnosti v ceni pa zgolj naključen, brez vsake zlonamer- Koliko stane restavracija garaž? so parkirišča na Javorniku prenatrpana, in da bo bivanje tamkajšnjim Ravenčanom znosnejše, če bo vsaj dvesto avtomobilov spravljeno v garažah. Skratka, ali občina ima urbanistično politiko, ki služi znosnosti bivanja ljudem?! KDO JE KRIV? Če odmislimo upravne poti in hierarhijo odločitev, je vendarle res, da se politika razkriva v detajlih in da ti navadno razkrijejo nenačilnost. Spomnimo se samo sprejemanja zazidalnih načrtov in ugotovitev urbanističnega inšpektoija, ki je razkril, da tudi največji načelneži skrbijo v prvi vrsti za svoje riti. Pa načela gor ali dol, da o zakonito sprejetih zazidalnih Eno načelo ali nekaj miljonov. bodo tam garaže, kot vedno pa so nekateri v srčnih detajlih že računali, da bi imeli za isti denar pa že raje gostilno. In so si zgradili več garaž... In ker so istočasno nekateri hoteli do gostilne po legalni poti, je razlika bolj očitna, da o ceni ne govorimo. Detajli so preplavili načela, sosedje so se sprli, kot vedno se ljudje zbirajo v najmanj dva tabora. Zamegljeni z detajli ne vidijo, da je problem v urbanistični politiki, ki je ni oziroma je pisana na kožo lovcem v kalnem. Da ne bo pomote. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora je strokovna služba, ki lahko daje predloge organom. Te proizvaja politika. In če se spet povrnemo k odločitvam teh organov, ki so razen ene brezpogojno legalizirali vse črne gradnje za nekaj let nazaj, smo tam, kjer smo. In če je že bilo tako, ker je bilo treba potegniti v nekem trenutku črto nad tem, kar se je do takrat dogajalo, kdo pravi, da ne bi bilo dobro, da se taisti organi ne bi odločili za drugačno (doslednejšo) politiko v bodoče. Seveda je zakonito, če sprejmeš odločitev, da garaže ne bodo garaže, saj to dopušča tudi zakon. Po poti, ki je predpisana z zakoni in predpisi, veliko vprašanje pa je, ali politika, ki podreja splošne interese) in zaradi njih so garaže na Javorniku gradili) posameznim interesom, je dovoj legitimna, da bi dobila ponovno zaupanje. Ker se je na Ravnah to dogajalo na skupščini pod geslom "ni važno, če grešiš, važno je da si naš" in dobivalo zeleno luč, je kar prav, da so na pragu nove volitve. Že zato, ker pri javorniških garažah gre za mnogo več, kot zgolj za nekaj imen, ki so v igri okoli restavracije garaž. Zato smo jih pustili anonimne, čeprav je za branost dosti prisrčnejše operirati z imeni. V tem primeru niso ničesar kriva...-© Edi Prošt IWÌHONDA HYUnDnl SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHAWKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - ritODAJA VOZIL m REZ. DELOV 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizije 86 Tel.: (062) 510-625 Gospodarstvo LASTNINJENJE IN NOVA HALA Zaposleni v TIO iz Otiškega Vrha verjetno ne bodo imeli kontrolnega paketa delnic. V tisoč članskem kolektivu Tekstilne tovarne iz Otiškega Vrha nameravajo novembra letos zaključiti proces lastninjenja, potem ko so prvo soglasje s strani Agencije za privatizacijo dobili junija, sedaj pa so v fazi pridobivanja drugega soglasja. Izbrali so model odkupa, kjer so notranjega s certifikati po izvedeni denacionalizaciji ostalo, in tako ne bodo večinski zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev pokrili 49 odstotni delež kapitala, kolikor jim ga je lastnik. Bivši lastniki dela tovarne pa bodo glede na metodologijo izdelave bilance solastniki v višini okrog 16 odstotkov kapitala. V.d. direktorica Anica Gohnik je med drugim povedala: "Ostaja nam le 49 odstotni delež, čeprav bi lahko s certifikati olastninili več, glede na relativno nizko vrednost našega delovno intenzivnega podjetja. Ni logično, da dobi odškodninski sklad 10 odstotkov kapitala, če itak dobi bivši lastnik 16 odstotni delež. Poleg tega je bilo preveč energije vloženo v denacionalizacijo, namesto da bi to država rešila. A, kot kaže, ni bilo koga, ki bi se želel zameriti volilcem." V kratkem pa se zaposlenim obeta nova, sodobno opremljena proizvodna hala, ki so jo letos pričeli graditi v Otiškem Vrhu, potem ko so proizvodno halo na Prevaljah odprodali LEKU. V klimatizirani hali bo delala večina zaposlenih, glavna dejavnost ostaja nogavičarstvo, poleg tekstilne konfekcije, proizvodnje video kaset in elek-troizoiacijskih elementov. Poslovne vezi z dolgoletnim partnerjem iz Nemčije bodo še okrepili, saj pričakujejo z njegove strani dokapitalizacijo podjetja. Iščejo pa tudi trajnejše poslovne navezave s partnerji v Italiji in Franciji. V razvojnem programu ima svoje mesto tudi skrb za kadre. Kadrovsko štipendijo prejema 23 tekstilk in tekstilcev, predvsem na poklicnem nivoju, tesno pa sodelujejo s srednjimi tekstilnimi šolami na področju opremljanja učnih delavnic. Vzpodbujajo tudi izobraževanje ob delu, kjer je edina omejitev pri dodeljevanju ugodnosti ustrezna smer šolanja. Sedaj imajo vključenih devet sodelavcev. V prihodnosti načrtujejo posodobljanje proizvodnje, v kar jih vodi tudi nadpovprečna stopnja absentizma oz. začasnih odsotnosti. -© S.Š. NOVO NO KOROŠKEM Diskontna prodaja Piščančjega in puranjega mesa ter mesnih izdelkov. Zdrava in dietna prehrana po najnižjih cenah v JATINEM DISKONTU na Čečovju fbivša mesninaj na Ravnah na Koroškem • do 30 % ceneje ! piščanec za raženj 383,70 SIT/kg bedra in prsi 491,20 SIT/kg peruti 393,00 SIT/kg jetra in srca 326,20 SIT/kg puranji file 891,70 SIT/kg puranje krače 268,30 SIT/kg puranje peruti 302,20 SIT/kg meso v kosih 547,30 SIT/kg hrenovke 472,80 SIT/kg posebna salama 314,70 SIT/kg puranja pariška 354,00 SIT/kg šunka v ovoju 672,50 SIT/kg pečenice 483,30 SIT/kg Odprto od ponedeljka 7.30 - 12.00 in od 14.00 - 18.00 cd sobotah pa od 7.30 - 13.00 Se Priporoča JATIN DISKONT ! v ; OB OTVORITVI OBNOVL1ENE CESTE BtSTRiŠHJ IflREK; aasrassaia m® KiBra©!3®Sa, m so ©®s@ay m@(£1©Sb Otvoritev obnovljene ceste v Bistriški jarek je obogatila folklorna skupina z Mute - Foto: F. Jurač Ob otvoritvi obnovljene ceste skozi Bistriški jarek, ki je bila zgrajena iz odškodnin zaradi izgradnje HE Golica - Koralpe, je bilo znova nekaj priložnosti več, da so se domačini spomnili minulih šestih let, ko je bilo potrebno sprejeti spoznanje, da bodo morali živeti z nevarnostjo poplavnega vala ob morebitni zrušitvi jezu. “Nič kaj prijetno nam ni, ko imamo ob hišah opozorilne table, do kod bi segel poplavni val, če bi prišlo do napake na jezu HE Golica-Koralpe, pa še opozorilnega znaka sirene ob tem ne bi slišali," so še vedno žalostni nad svojo usodo potarnali v Bistriškem jarku na Muti. Jakob Rak - predsednik vaškega odbora Bistriški jarek in hon Leljak sta se spomnila vseh prevar, natolcevanj in sprenevedanj, s katerimi so se morali srečevati domačini, pa čeprav je za njimi tisto najhujše in četudi dolina Bistrice dobiva boljšo podobo. Ob vseh tegobah, ki so jih doživeli in ki jih morda še čakajo, pa Ivan Lesjak rad povdari: "Zahtevamo nemogoče, da bomo dosegli mogoče", kar je postalo geslo vseh prizadevanj prebivalcev Bistriškega jarka. Del tega se je gotovo uresnočilo od takrat, ko se je zgodil prvi zbor krajanov na Spodnji Muti (5. 6. 1988), z osrednjo točko dnevnega reda: Sprememba vodnega režima v Bistriškem Jarku. Domačini so si dolgo prizadevali, da elektrarna ne bi obratovala in da spornega jezu nikoli ne bi zgradili. Morda so tudi slepo verjeli tistim, ki so jim obljubljali izselitve. Nič od tega se ni uresničilo, v Bistriškem jarku je še vedno okoli 18 novih hiš, mladi pa v tej dolini nočejo ostati. Čeprav je gonilna sila, vaški odbor Bistriškega jarka, dosegel, da so dobili odškodnino, da se je od tega najprej zgradila cesta, ki še ni to, kar mora biti, pa proces še traja oziroma zgodba še ni dobila dokončnega epiloga. Kelag, koroška elektrarniška družba, je za odškodnine riakazala 25 milijonov ATS, od tega jih je 8 dobila republika, domaanom pa je ostalo 16 milijonov ATS. Čeprav si je obana Radlje prizadevala, da bi denar prišel v občino in kazala dvom o tem, da bi Muta znala ravnati z njim, pa je vsa sreča, da so KS Muta in Zeleni zg. Dravske doline dosegli, da je denar prišel na Muto, pripoveduje Ivan Lesjak. Za cesto skozi Bistriški jarek je šlo 4 milijone ATS od odškodnin, 4 milijone je dala republika, denar so zagotovili tudi za kanalizacijo na Muti, pa tudi za čistilno napravo je zagotovljen. Krajevna skupnost Muta tako razpolaga še z okoli 8 milijoni šilingov in obrestmi in ker gre zdaj za novo občino Muta, bo še kako pomembno, koga bomo volili in komu bomo zaupali razpolaganje s tem denarjem, je zaskrbljen Ivan Lesjak. Tudi z obnovljeno cesto domačini niso povsem zadovoljni in pravijo, če ne bi sami razpolagali z dokumentacijo, gotovo ne bi bila takšna kot je. Nova cesta je od odcepa Gortina-Muta, od Volkovega" klanca do karavle v dolžini 6.5 km. Zgradili so tudi dva mosta, ki sta bila že dotrajana, je pa še veliko del, ki jih bodo postorili na pomlad. Urediti bo treba še odvodnje-vanje, kanale do Bistrice, cestno signalizacijo, škarpe in okolico. Akcija, ki so jo ob tem izvedli, je bilo tudi gramoziranje cest do Jerneja in do Mlak, pripoveduje predsednik vaškega odbora Bistriškega jarka, g. Jakob Rak. Hišne priključke so si domačini morali plačati sami, s krajevno skupnostjo so uredili tako, da so dobili ugodne kredite. Imajo pa željo urediti še okolico šole, kjer je center Bistriškega jarka, tam se zbirajo domačini, pa tudi cerkev je na tisti lokaciji. Vse skupaj ima grenak priokus, Rak in Lesjak sta razočarana nad novinaiji, ki pišejo in slikajo vedno drugače, kot je realno, pa tudi domačini jima očitajo, češ, koliko denaija sta dobila za akcije, ki jih organizirata. Pa je bilo povrnjenih le nekaj kilometrin oziroma stroškov. V Bistriškem jarku oziroma Muti so dosegli šele prvo fazo prizadevanj, to je direktnih odškodnin. Novo občino Muta pa čaka še uresničitev osebnih odškodninskih zahtevkov. To pa bo nova bitka in nova zgodba. -© mm V teh hladnih jesenskih dneh, ko je vrhove naših planin že pobelil sneg, imajo zagotovo največ dela vrtnarji, ki vso svojo skrb in delo posvečajo vzgoji krizantem. Da se bodo krizanteme prav za Dan mrtvih lepo razcvetele in krasile grobove naših najdražjih, jih je treba temniti, obirati in seveda zalivati. Tako delo je ob našem posnetku opravljala Ana Merkač iz Slovenj Gradca, ki pravi, da bodo iz njenega rastlinjaka prav gotovo prišle lepe krizanteme in drugo cvetje za grobove ob Dnevu mrtvih, -o F.j. ilWtek ($Š) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. pima tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 s PROSTOVOLJKO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OSEB. KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA- MED MINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE IN ZZZS JE BILA SKLENJENA SKUPINSKA POLICA ZA OSEBE, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. ZA TO OBDOBJE BODO TE OSEBE IN NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI, KI SO PO NJIH PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANI, PREJELI NOVE IZKAZNICE. PODJETJA IN USTANOVE ZAKLJUČIJO IZKAZNICE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z ZADNJIM DNEM MESECA, ZA KATEREGA JE PLAČANA PREMIJA IN POŠLJEJO ANEKS Z ODJAVAMI NA IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE, S KATERO IMAJO SKLENJENO SKUPINSKO POLICO. PODATKE O OSEBAH, KI BODO SPREJEMALE DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA, POŠLJEJO NA PRISTOJNE CENTRE ZA SOCIALNO DELO. CENTRI ZA SOCIALNO DELO BODO NATO POSLALI PODATKE O PRIJAVI TEH OSEB NA USTREZNO IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE. Informacije na izpostavah ZZZS, OE Ravne. ODDELEK ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBMOČNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Kontaktne osebe: OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVN1K, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VODLAK, tel.: 063 831 840 Hišica očetova, Bog živi te! Majhna lesena hišica z malimi okenci, polnimi rož, še stoji v Mali Mislinji. Takšne hišice so že zelo redke in kmalu bodo izginile iz naših krajev. Tu in tam še stoji katera poleg novih zidanih, ki so podobne bolj mestnim hišam, v katere ne smeš obut. njiju so imeli čebele tudi drugi bližnji čebelarji, zato nikoli nista bila sama in jima nikoli ni bilo dolg čas. Tona je morala negovati brata bolj kot dojenčka. Kljub temu sta bila vedno dobre volje, polna šal in dovtipov, zaradi česar sta bila med okoličani zelo priljubljena. Hišica Vidmarjevih čebelarjev v Mali Mislinji. Zato so te hiške podobne bolj svetiščem kot domovom. V njih namreč še stanujejo stari, ki so posestva prepustili mladim, od svojih starih hišic pa se ne morejo ločiti. V njih lahko živijo po svoje preprosto in udobno domače. Teh dobrin pa v novih, modernih hišah ni. Le temu se moramo zahvaliti, da se ohranjajo za nekaj časa stare lesene hiše, preden bodo izginile za vedno. Ena takšnih starih hišic je Vidmarjeva. Podedovali so jo od Antonije Sovič, ali po domače od Vidmarjeve Tone. Domačija premore le nekaj kosov zemlje, za rejo ene krave in malih živali. Hišica, ki je malo v bregu na prisojni legi, se že v rani pomladi greje na soncu in je idealen prostor tudi za čebelarjenje. Tona in njen brat Cine z leseno nogo, sta bila vseskozi vneta čebelarja. Pri Po smrti Cinca je tradicijo in čebeljar-jenje nadaljevala Tona ob pomoči sosedov in okoliških čebeljarjev. V njeni prijazni hišici so se radi zadrževali sosedje. Tam so se dobro počutili, ker jih je Tona z svojo preprostostjo stare ženice imenitno zabavala. Ko ji je sosed Tone v edino izbo napeljal še električno luč, je to novost še nekako razumela. Radio pa je bila zanjo prava coprnija. Ko pa je slišala za televizijo, je bilo to zanjo delo samega ta rogatega iz pekla. Delo človeka to ne more biti! Te šegave Tone že nekaj let ni več. Nečak, ki je hišico in zemljo podedoval, še stanuje v njej s svojo družino. Poleg pa že raste nova zidana in usoda stare hiše bo kmalu zapečatena. Škoda je bo. Spomin na njo, na čebelnjak, poln panjev, na šegava brata in sestro pa med okoličani še dolgo ne bo ugasnil. -© Jože Krajnc V Radljah so letos poleg nekaj domačih razglednic dobili dva omembe vredna turistična prospekta. O prospektu Vuzenice smo nekaj že zapisali, sedaj pa je na mizah turističnih delavcev še turistični (slovensko-nemški) turističnih kmetij na Pohorju in Kozjaku, s kratkimi opisi in ponudbo. Vsekakor v celoti kar solidno opravljeno delo, ki pa bo obrodilo rezultat šele, ko bodo te kmetije tudi polnokrvno zaživele, pridelale in ponudile svoje storitve gostom - turistom. Sicer pa je nekako kar potiho odšel mimo nas vseslovenski turistični posvet v okviru Radeljskega sejma. Tu so bili ob dr. Marjanu Rožiču vsi pomembnejši koroški turistični delavci. Zvedeli smo, da Slovenija vendarle snuje državno turistično strategijo in v okvirju tega najdemo svoje mesto in vlogo tudi Korošci. Druga, nič manj pomembna ugotovitev, je, da ne bomo več vlagali in delali velikih raziskav in projektov, temveč bomo šli v turistično politiko konkretnih korakov. Posvet v Radljah je organizacijsko pripravila in odlično vodila območna gospodarska zbornica Dravograd in resno lahko pričakujemo tudi kakšen povzetek zaključkov celodnevnega posveta, ki je bil kar na eni od turističnih kmetij na Pohorju, tokrat za izjemo na območju Šentjanža nad Dravčami. -© -Kv V pravih rokah Predsednik občine Radlje Herman Tomažič je na posebnem sprejemu v radeljski skupščini podelil letošnja priznanja zaslužim občanom. Grb občine je namreč tisto cenjeno priznanje, ki ga lahko predsednik podeli organizacijam ali občanom, ki so z delom dokazali širšo veljavnost, doprinesli k napredku ali predstavljanju občine. To priznanje je prejel Oto Verčkovnik za vuzeniško gasilsko godbo, ki letos praznuje tudi 70 letnico svojega dela. Ne samo zaradi obletnice, predvsem zaradi uspešnega dela v zadnjih desetletjih pri širjenju glasbene kulture v kraju in v občini, je bil del obrazložitve in želja po nadaljnem delu. Grb sta prejela tudi zlatomašnika, duhovnika Franc Brafič iz Ribnice na Pohorju in Štefan Zemljič iz Vuhreda. Oba sta preživela največji del prenekatero težko leto skupaj s svojimi farani. Ob tem sta se vsak po svoje zapisala v današnjo bit in kulturo teh svojega plodovitega dela med ljudi, jim dala humanistični tukajšnjimi ljudmi in previharila pečat in sploh znala svetovati in storiti marsikaj koristnega. Še posebej se je to odrazilo ob njunih letošnjih slovesnostih, zlatih mašah, ko so ljudje z množičnim obiskom in pozornostmi počastili njun praznik. Grb pa je prejel tudi najmlajši med dobitniki, trener namiznoteniškega kluba Radlje Vojko Lukner. Le redki vedo, da je terensko delo trdo, zahteva vstrajnost in ker gre predvsem za mlade igralce, tudi potrebno tenkočutne pedagoško vzgojne prefinjenosti. Vojku to uspeva že domala petnajst let. Igralci so se uvrščali v same vrhove slovenskega namiznega tenisa in s tem ponesli tudi ime občine po državi in naprej. -© K.Valtl Res HOTEL V Radljah gredo ta čas proti kraju vsa dela pri prenovi hotela "Kozjak". Že na zunaj je dobil lepšo podobo, vendar je to samo še olepšanje vsega, kar so storili v notranjosti. Zunanja obleka radeljskega hotela Kozjak Za goste bo odslej na razpolago kar 13 sodobnih dvoposteljnih sob s kopalnicami in sanitarijami, v povsem podstrešnem delu pa je nekaj sob še v izdelavi. Tako baro lahko prvič v samih Radljah gostu ponudili zares kvalitetno bivalve. Precejšnje spremembe bo liotel doživel tudi v spodnjem - gostinskem delu. Tudi tu gredo namreč dela, ki jih opravljajo radeljski gradbeniki, že proti koncu. Radlje tako dobivajo svoj pivi hotelski objekt, kajti vsa dosedanja ponudba, ki ni premogla prevzeti in prenočiti niti najmanjše skupine, pač ni mogla biti osnova za kakšen pravi turizem stadonamega pomena.-© -kv d.o.o. PE CELJE, Ul, XIV.Divizije 4 VAM NUDI POOBLAŠČENI DISTRIBUTER ZA: mobitel ra.:cea.;«M43. t&jfax: «mttm ta Fswaan-«59 613 265 • mKAZDmvAvjA «estete i« sifwvA>$s fm «a mm ■ ixs&m'A m mttrzŽA mbuJa moj ali wxjmpi m - Moèiùsrtèk&À imr.iKM au M&tMm ha v, mm ■ ixxzm csm MtfAČmkOGOu. že 00 » m- dem um - Možnost wm>A m msm mi mm 1 MiiwMm muxim NAŠE REFERENCE: ■ mw itor imiwW ir; mamutu MCàrm 3AUM7DV vsumsiii PHOtVWA I« ÌSiU/r AJe OOCIC-M i-M* 1 TFl. JB3/44* osc-g t mr- mm* k « «a«. f USiOH L SUMMtf mXBKMhMT*-JKjČSI Mm i-av/ tv Kitim vsiwm’t M*#* v?#r 'MMčii: moà&fé vm MOiifrui ZìAttfJ&pV v.'D Iščemo področne zastopnike za področja Štajerska - Koroška - Prekmurje. Paradižnik kal Pala in jarlak velikan Narava letos kar pogosto preseneča. Na vrtu Marije in Ernesta Tratnika na Treh kraljih je presenetljivo dobro obrodil paradižnik. Eden od največjih in zdravih plodov je potegnil kuhinjsko tehtnico skoraj v bližino dveh kilogramov ali, če smo natančni, se je ustavil na 1.90 kg. Lep rezultat je seveda končal v družinskem loncu. V Lehnu pa so našli skoraj poldrugi kilogram težkega jurčka. Že lepo očiščen je še vedno tehtal 1,20 kg in navaden pisalni stroj na mizi je bil nekoliko nižji od velikana. -© -Kv a N Razumeti stiske ljudi Delavci vuzeniške Livarne, teh je danes samo še 390, so v petek preteklega tedna stopili v štrajk, v ponedeljek so ga tudi uradno nadaljevali vse do izplačila plač. Takšno je pač suhoparno in niti ne povsem točno poročilo v časopisih. Za tem se skrivajo številne globoke stiske ljudi, ki že v resnici nimajo denarja za preprosto preživetje. Kolikokrat se razpišemo in skoraj razjočemo nad pomanjkanjem pri posamezniku, stiske množic pa ne razumemo ali nočemo razumeti. V tej livarni je precej obojestransko zaposlenih staršev, ki nimajo drugih dohodkov kakor plačo za svoje trdo delo v livarni. Pa to še ni najhuje, so dejali zbrani delavci v petkovi zadnji izmeni, dne 30. septembra. Najhuje je, da je človek nekako oropan svojega človeškega dostojanstva. "Če karkoli rečeš, te vodilni že sprašujejo po imenu in priimku, kakor da nismo to prekleto fabriko zgradili iz temeljev iz naših žuljev in žuljev naših staršev. Tu so rodovi livarjev in kovinarjev." Delavci imajo občutek, da nekateri komaj čakajo, da vse vzame stečaj, da bodo lahko livarno poceni kupili ali prodali za drobiž tujcu. "Saj pravočasnih in poštenih plač že nimamo od leta 1991 dalje!" Delavci razumejo, da je kriza na trgu. Ampak tu se vendar dela, celo ob sobotah, dan in noč, pa iz tega nič, le boni in hiraško preživetje. Saj to ni človeka dostojno in vredno življenja, so še v dostojnem tonu povedali delavci svojemu direk torju in hkrati tudi povedali, da bodo temu na nek način naredili konec. Veliko je bilo kruto pikrih na račun poslancev in vlade. "Poglejte", je dejala mati, ki je imela ob sebi otroke, 'jaz nimam preživetje otroka, oni pa se prepirajo ob poračunu svojih “skromnih" plač, da jih ni...!" Za zahtevami sindikata (ki je tudi nemočen) po pravočasnih plačah so namreč veliko globlji in življensko hudi problemi, ki načenjajo včasih že zdravo presojo in notranja razmerja v družinah. Kam vendar plovemo, se sprašujejo livarji in kovinarji na Muti in Vuzenici..-© /(.Vaiti Koroška cesta 2 62360 RADLJE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 MS Mf* Poletje odhaja, RADIO RADLJE ostaja. PREPIH 17/94 - 15 KOROŠKI IflRK» Mladi filatelisti Na Muti ima že lep čas svoje prostore filatelistično društvo "Drava Muta -Vuzenica". Že nekaj let se med seboj ob nedeljah srečujejo starejši zbiralci znamk, sedaj pa so se odločili, da bodo svoje izkušnje prenašali na naj-mlajŠe, ki so še v osnovnih šolah. Tako so na osnovni šoli na Muti in v Vuzenici v tem šolskem letu organizirali filatelistični krožek, na katerega vabijo vse, ki jih znamke zanimajo, vse, ki znamke kupujejo ali jih prodajajo. Mladi planinci v vrtcu Muta V okvim tedna otroka, ki vsako leto poteka v prvem tednu oktobra, so vzgojiteljice vrtca na Muti pripravile vrsto zanimivih igric in srečanj za svoje varovance. Da pa bi ne bili izvzeti otroci, ki nimajo sreče hoditi v vrtec, so se odločile tedensko sodelovati z njimi. Vsak četrtek bodo lahko vsi otroci telovadili z njimi v telovadnici med 15. in 16. uro, ob sobotah pa bodo mladi planinci s pomočjo vzgojiteljic in starejših, že izkušenih planincev spoznavali lepote sosednjih hribov. Na teh izletih, zaenkrat jih načrtujejo 6, bo nadvse zanimivo, zato jih naj Branke, Bojane, Blaži in Andraži nikar ne zamudijo. PRIDOBITVE NA KOMUNALI Gradbišče na Barbari Vsem težavam navkljub zaključuje Komunalno podjetje Prevalje večjo investicijo za razširitev pokopališča na Barbari. V vrednosti investicije 13 milijonov SIT so zajeta zemeljska in gradbena dela, ograja okrog pokopališča in ureditev hortikulture. Na Pokopališču bodo s tem pridobili prepotrebnih 1500 žarnih in 400 klasičnih grobov ter za nekaj let pokrili potrebe prevaljsko-ravenskega območja. KPP je iz lastnih sredstev letos nabavilo tudi novo pogrebno vozilo Opel Omega v nabavni vrednosti 53.000 DEM, ki ga odplačujejo po pogodbi o leasingu. Tudi to sodobno vozilo je precejšnja pridobitev za te čase. Junija je komunalno podjetje sklenilo kreditno pogodbo za nakup pometalnega stroja švicarske firme ROLDA v vrednosti 80.000 švicarskih frankov. Tako so posodobili svoj strojni park, čiščenje javnih površin, cest, ulic in pločnikov pa je sedaj hitrejše in bolj učinkovito. -© BUČE IN SE KfiJ Čisto zares in povsem upravičeno se lahko JOŽE MOHORIČ iz Mislinje ponaša in pohvali za naše razmere s kar malce nenavadno bučo, ki je zrasla na njegovem domačem vrtu. Težka ni bila kdovekoliko, le 4.80 kg, je pa bila zato njena dolžina toliko bolj preseneteljiva, saj je zrasla natanko 150 cm. Jože za ta uspeh trdi, da je eden pomembnejših v njegovi dolgoletni vrtičkarski karieri, predvsem zaradi gnojenja zgolj s kozjim gnojem (tudi te živali ima pri hiši). Pri gojenju in predelavi zelenjave pa ne uporablja nikakršnih pesticidov in ostalih škropiv. Semena za tovrstne buče so nemškega izvora in Jožetu so tudi na slovenski zemlji tako dobro in obilo obrodile. V sosedstvu buč zelo lepo uspevajo še lubenice, pa kumarice, paprika in krompir za diabetike, ki je tudi nenavadnih oblik in velikosti. Ravno zaradi pestrosti in raznolikosti najrazličnejše zelenjave se vam splača pogle- da je vsemu temu res tako. -dati Jožetov vrt, kjer se boste © lahko na lastne oči prepričali, Silvo Jaš Bife ob Dravi Med cesto iz Dravograda proti Viču in Dravo je zgrajen kar prijeten bife. Tik ob strugi Drave je kraj idiličen, prijeten za krajši oddih in nemara še za ribiče. A kaj, ko sta zasebniku ob koncu nekako pošla sapa in občutek. Vse preveč je nekakšnih "prizidkov", ut in utic, ki kvarijo sicer lepo podobo lokala in celotnega okolja. Upajmo na izboljšave. -© KV Levo - “prizidki”, ki kazijo lepo podobo. KOROŠKI UTRIP Za tri millene izboljšav Samo za drobne izboljšave in dokončanja del so na območju KS Dravograd letos vložili nad tri milijone tolarjev. Gre za asfaltne prevleke, pločnike in komunalne izboljšave, ki ljudem veliko pomenijo. Pri Pcštianu čakajo Prebivalci majhnega naselja Boštjan čakajo samo še na asfalterje. Ne gre za velike denarje, samo za dobrih 130 metrov ceste med hišami, ki bodo stanovalce rešili prahu in izboljšali pogoje bivanja. Spodnji ustroj je že pripravljen in dana je obljuba, da bo vse gotovo pred zimo. Tudi na Muti čakalo Tudi v KS Muta čakajo na gornjo plast asfalta na celotnem območju, kjer so lani uredili le zakrpani del prve plasti asfalta po urejanju kanalizacije. Sicer pa nihče ne ve, zakaj je polaganje asfalta v poznih jesenskih ali prvih zimskih dneh že kar ustaljena praksa. Na O jstrico poldrugi „ kilometer Na Ojstrico pa so podaljšali asfaltno cesto za poldrugi kilometer. Najkasneje v dveh letih bodo, kot trdijo na vrhu, torej pri šoli. Družabna kronika F Ženin MiranL Najbolj znan koroški gradbinec, inž. Miran Igerc je znan tudi po svojem dolgoletnem kuruzniškem stažu. Te dni pa je skupaj s svojo družico, županom Adijem Ciglerjem in še nekaterimi željnimi svati na Madžarskem preskušal poročni obred. Generalka je po zagotovilih prič popolnoma uspela. Izlet Občinarjev Z izleta ravenskih Občinarjev v Pariz tokrat posredujemo dve novici. Najprej, Ček & co. je bila v avtobusu pevsko zelo razpoložena, še najraje so prepevali partizanske pesmi, kar ni bilo najbolj povšeči dr. Maticu Tasiču, sicer priznanemu pevcu, svojčas pod taktirko inž. Jožka Kerta. In drugič, v Koraturu so imeli precej dela, da so po končanem izletu temeljito očistili avtobus, s katerim so popeljali Občinarje v daljni Pariz. Ni se izplačalo Tako sedaj ugotavljajo v Šentjanžu in na Ribnici na Pohorju. Kljub temu, da so se odločili za svojo občino, jih je oblast povsem Penzionist Knoka Kavtičnikov Joži, partizansko Knoka, je ob svoji prvi penziji že uro pred odprtjem banke čakal na ravenski avtobusni postaji, streljaj od Koroške banke. Po zgledu poslancev, ki imajo poslansko pisarno, pa bo Knoka v prihodnje namenil nekaj svojega dragocenega časa za svetovanje, kako postati in ostati mlad upokojenec. ;j n bji 'j Znameniti MIŽI (eks PADALEC) je združil koristno s praktičnim. Z namenom hujšanja je na komando ženke odprl obrt nosača na Uršljo goro. Cena: dvojna porcija pasulja in pir na Gori. Ga priporočamo. in prepihane čveke Doktorja Graha Ko je sin Romana Graha pred kakšnim letom prevzel mežiški Cablex, je na tamkaj zaposlene deloval zelo zdravilno. Ozdraveli so tudi tisti, ki so bili poprej dvanajst mesecev na leto v bolniški. V Mežico pa se menda s svojim novim podjetjem odpravlja tudi sam Roman Grah. Če bo tudi starejši Grah deloval tako zdravilno kot mlajši, potem v Mežici ne bodo več potrebovali zdravnika. In če bodo držale novice, da se bo v Mežico s svojim podjetjem preselil še drugi industrialec v slovenjgraški družini Grah, potem bi se Mežica lahko poimenovala v Grahovo. Sreča Dušanu Kudrnovskemu, dravograjskemu podžupanu, se je pred dnevi nasmehnila sreča: postal je zadnji predsednik Sveta koroških občin in ta svet bo lahko tudi slavnostno pokopal. Sreča pa je tudi v tem, da je Dušan Kudrnovsky s prevzemom te funkcije lahko spet enkrat vodil sejo. Kot podpredsednik SO Dravograd je na to opravilo namreč že kar pozabil. V_______________ MISLINJSKA OROŽARNA Tako je to: ko smo se v Prepihu v prejšnji številki razpisali o orožju in omenili, da je na Koroškem precej orožja, ki ga posamezniki ilegalno hranijo po domovih, so se slovenjgraški policisti razjezili in hitro odkrili majhno orožarno. Kakšnih sedemnajst se jih je odpravilo na mislinjski konec in pri enem možakarju odkrili kar lepo zalogo pištol, puško, nabojev in raznega razstreliva. Vse kaže, da bo mož, ki so mu zaplenili to orožje in strelivo, moral svojega Abrahama proslavljati manj bučno kot bi sicer. Vinko Mlinšek. komandir slovenjgraške policije, pa je ponosen na svoje policaje, ki so zasegli največjo količino orožja po letu 1991, ko je bila v Sloveniji vojna. Potem, ko je Slovenj Gradec postal mestna občina, se je tudi Podgorcem nasmehnila sreča: postali so podeželski meščani. pa«„b PA - GAI, d.o.o. Slovenj Gradec RcrrnviMcun rekevue y b b Is >NA SPECIALITETE IZ DIVJAČINE (CD 12.10. DC 06.11.9 > NA VEČEDE VINSDECA HISIA IN DOSI ANJA >ZA 0E0AN1ZIDANE SDITINE - DCSEDNE DCNLDDE. SE EEIPCECČAMC! GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 20 - 165 Fax: 0602 / 21 076 NOVOST * * * * NOVOST * * * * NOVOST Želite pisati hitro in kvalitetno ? DA! ! ! Pišite s pisali firme SAKURA - s pisali GELLY ROLL. To je roler, polnjen z žele - tinto. V svetu, pa tudi pri nas je izredno priljubljen. Piše zelo tekoče, barva je obstojna na vodo in svetlobo. Na izbiro imate osem barv: rdečo, modro, črno, rjavo, zeleno, oranžno, roza in vijolično. IZBERITE Sl SVOJO BARVO PISAVE -POIŠČITE GELLY ROLL V VSEH BOLJŠIH PAPIRNICAH ! NOVOST * * * * NOVOST * * * * NOVOST SAKURA - PREDNOST JE V KVALITETI TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMLI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE fludi /rojim odjemolcem pe/tro ponudbo: > YfEH YRfT pREHRnmBcniii IZDCIKOY > niKOHOinc in BREZAIKOHOMC PIJAČE > ČISTIM. PRAME PRAŠKE. GAMATERIJO S U Vf L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Dejorno/I opravljamo y Kofo/ki regiji in izren. Se priporočamo: v/em trgor/kim podjetjem. go/tifi/kim podjetjem ìa družbenim prehranam Likovna dala za promatno varnost Na sedežu podružnice Zavarovalnice Maribor za Koroško v Slovenj Gradcu so odprli lepo razstavo likovnih del koroških osnovnošolcev, ki so ustvarjali na temo prometne varnosti. Mariborska zavarovalnica je ob Unescovem tednu otroka razpisala natečaj za najboljše likovno delo v zvezi s prometno varnostjo otrok. Na natečaju so sodelovali otroci prvih štirih razredov vseh koroških osemletk. Na koroških cestah je bilo lani v prometnih nesrečah udeleženih 72 otrok, kar je sedem več kot leto prej. Zato je vsaka akcija, ki opozarja na ta prometni davek, še kako dobrodošla. "Zavedamo se, da smo otroci vsak dan na cestah ogroženi in vemo, da smo tudi čestokrat žrtve nesreč. Zato smo z veseljem sodelovali s svojimi risbicami na razstavi v avli slovenjgraške Mariborske zavarovalnice,'1 so s ponosom dejale Smiljana Lunič iz Radelj ob Dravi, Monika Verhovšek iz Završ pri Mislinji, Katja Jontes iz Slovenj Gradca ter Anita Zavodnik in Slavica Veselinovič iz Dravograda (od leve proti desni). -© F. Jurač • BI RADI POVEČALI SVOJA SREDSTVA. PA NE NAPETE VARNIH IN DONOSNIH MOŽNOSTI ZA NALOŽBO? • BI RADI BREZ BOJAZNI PRIČAKALI ZASLUŽENA LETA POČITKA PO DOLGIH LETIH DELA? • BI RADI URESNIČILI SVOJ* OSEBNE IN POŠEVNE QUE, PA VAM PONUJAJO POMOČ IN REŠITVE Z NEMOGOČIMI POGOJI? MORDA IMAMO MI PRAVI ODGOVOR NA VPRAŠAJTA MED 50 PONUDBAMI BOSTE ZAGOTOVO NAŠIJ ENO, KI VAM BO P0P01.N0MA USTREZALA IN VAM BO OMOGOČILA URESNIČITEV VAŠIH ŽELJA. ČE VAS PONUDBA ZANIMA, SE LAHKO DOGOVORITE ZA TERMIN NA TELEFON: 0602 - 61 777 od 14. do 18. ure. ENA OD MOŽNOSTI JE LAHKO NA PRIMER; IFF - FIDEUTY IFF - INTERNATIONAL INVESTMENTS FOND - MEDNARODNA INVESTICIJSKA DRUŽBA RIBNICA SPROŽA H ij ilaiiHii S sklepom vlade republike Slovenije in nato še dvakratnim glasovanjem Državnega zbora se je dalo ugotoviti, da bo sedanja občina Radlje razkosana na štiri dele. iiiiyijiMiiyiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiy Tako bodo na tem območju nastale občine Muta, Vuzenica, Radlje z Vuhredom in Remšnikom ter Podvelka -Ribnica s Kaplo in Ožbaltom. . Kljub temu, da je referendumska volja pokazala, da naj bi občina Radlje z izjemo krajevne skupnosti (občine) Ribnica na Pohorju ostala enovita, se je sedaj izcimilo prav nasprotno - Ribnica je postala privesek Podvelke, ostali del pa se je razparceli-ral. Na takšno odločitev vlade in državnega zbora so takoj reagirali krajani Ribnice in sprožili t.i. ustavni spor, ki pa se lahko zavleče krepko v prihodnje koledarsko leto. Ribničani pa so pripravljeni bojkotirati tudi lokalne volitve, kar lahko povzroči tudi to, da se v občini Podvelka - Ribnica ne bo mogoče kontituirati svet občine. To lahko z drugimi besedami pomeni, da bi dobili še eno izmed t.i. nelegalnih občin, ki jih je v sedanji lokalni organiziranosti kar dve tretjini. Kakorkoli že, občine, ki so bile s- strani DRŽAVE dane in določene, bodo vsaj na tem koncu Dravske doline štiri, koliko jih bo v prihodnjem letu Še nastalo, pa vsaj zaenkrat ne ve še nihče - niti DRŽAVA. -© T.K. -------------------------- Predstavljamo vam-------- Sanje mnogih - tenis QS@iaK] M§K]0(S §w@P SOKip Mnogokrat sem že videla na televiziji svetlolaso, nasmejano dekle, ki na naših malih zaslonih prav po moško prime teniški lopar in belo žogico vztrajno meče preko mreže. A govoriti z njo nikoli nisem imela možnosti, ker sem mislila, da je pač nekje visoko in da jo je težko spoznati, se z njo pogovarjati, kajti videla in spoznala je že toliko ljudi in sveta, da ji je Koroška deveta briga... Pa ni res! Karin Lušnic, drobna svetlolasa teniserka, je povsem običajno dekle. Polna je smeha, nagajive mladosti. Pojna življenskih načrtov name deluje prijetno in skromno. Kljub temu, da je Karin rojena v Ljubljani, tam preživi večino svojega časa, se, kot pravi sama, na Koroško, kamor jo vodijo vezi njenih staršev (mame Milke in očeta Rajka), rada zapelje. Tu preživi nekaj sproščujočih uric. Sicer pa se Karin ni vedno ukvarjala s tenisom. Že pri štirih letih je pristala na tečaju smučanja smučarske šole Novinar. Vse do svojega 11 leta starosti je trenirala, tekmovala s sovrstniki in uživala na belih poljanah. V poletnih dneh je skupaj z mamo Milko nabijala žogico v zid, a tenis je imela zgolj za svoj dopolnilni šport. Prav gotovo bi še danes Karin tekmovala na belih strminah, če bi si ne pri 11 letih zlomila noge. To je pomenilo, da je tri mesece popolnoma mirovala, pol leta pa je porabila za terapije. Tako je vso smučarsko sezono preležala na kavču... In ker je enajstletna spoznala, da je smučanje nevaren šport, se je odločila za tenis. Njeni starši so bili že člani teniškega kluba Slovan, zato se je tudi sama odločila za ta klub. Najprej je uspešno opravila začetniški tečaj, se uvrstila v selekcijo in kasneje v redne treninge. Sama je imela ogromno volje do dela in ker je neverjetno vztrajna, ji je bila pot odprta. Čeprav, kot rada pove sama, takrat v Ljubljani še ni bila omogočena zimska vadba, ker ni bilo pokritih igrišč. A disciplinirana kot je, je Karin v zimskih mesecih izvajala kondicijske treninge. Danes trenira v normalnem pripravljalnem obdobju dve uri dopoldne in od ure in pol do dveh popoldne. Popoldne ima rezervirano uro tudi za kondicijo, fitnes, razgibavanja. Karin se je odločila za profesionalni tenis, ki - kot pravi: "To je svet za sebe, v katerem se vrti ogromno različnih pomembnih ljudi, medijev in denarja. Igralec, ki se hoče v njem preizkusiti, mora biti pripravljen na marsikaj. Med dekleti je na profesionalni lestvici WTA (Women Tennic Asocciation) trenutno uvrščenih pet slovenskih igralk. "A čeprav se je le petim uspelo prebiti v svet, zveza kaj malo skrbi za dekleta. V večini igralkam nudi le moralno podporo, ki pa jim kaj malo koristi... Kljub temu, da Karin letno odigra od 12 do 15 profesionalnih Karin Lušnic tekmovanj, ki vsa trajajo po teden dni, in ker tudi redno igra državno člansko prvenstvo, ter nastope za državno reprezentanco (za katere je določena), je pridna študentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. "Vsako leto se trudim opraviti čimveč izpitov. Čeprav zaradi treningov in potovanj poteka študij malo počasneje - a važno je, da se prebijem naprej." Dekle ima čas tudi za mladostne vragolije, ki jih vsakdo med nami pozna. Kljub temu, da mora pogledati na uro in se kdaj odpraviti domov prej kot si želi sama, se s prijatelji velikokrat odpravi v kino, disco ali potepe po mestu. Ob prijateljih v njeni rodni Ljubljani ima nekaj dobrih prijateljic tudi v svetu. Ena teh je Darija Deškovič, hrvaška igralka tenisa, ki se seveda posveča trenerstvu in s katero je Karin ogromno prepotovala. Dve zares dobri prijateljici si je našla v Švici. Pravzaprav se je z njima spoznala v Ameriki, kjer je Karin eno leto študirala. Karin pravi, da se ti na potovanjih in tekmovanjih lahko zgodi marsikaj, 'Vem, da sem bila vedno besna, kadar sem izgubila. Enostavno sovražila sem izgubljati. Kasneje sem spoznala, da so zmage in porazi sestavni del športa in da se lahko včasih iz porazov naučiš veliko več kot iz zmage. Imam lepe spomine na kraje, kjer sem dosegla v igri svoje najboljše uspehe. To so Brindisi v Italiji, Rabac na Hrvaškem in Bad Kleinkircheim v Avstriji." Ko ji sežem v roko in se ji zahvalim za čas, ki mi ga je žrtvovala, mi skromno ponudi pomoč tudi vnaprej, pravi: "Če bo kje kak problem pri pisanju, me kar pokličite v Ljubljano! Takoj ga bova rešili!" Zato sedaj trdno vem, da ni le velika športnica, temveč predvsem prijazno dekle. KARIN LUŠNIC JE! -© T.Repnik-Vrhnjak ^šce JOŽE-SILVA KREUH eoiVAfS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Obrazi flNKff IN NJENI DOBRI LJUDJE Nad pohvale vredno akcijo, v katero so se podali mladi iz Vratčke grape pri Muti, se je morda zmrdoval marsikateri človek brez čuta. "Le čemu je treba graditi vodovod 86 letni starki, saj ga bo morda koristila le kratek čas?" Kdo ve, lahko še več let. Naj ji bo starost lepša, če ji prej v življenju ni bilo lepo. Kje in kdaj je rojena Anka, ne vzdevkom. Zagotovo pa ve, da nekaj časa dojila ter nosila za ve. Tudi to ne, kdo so bili je Anka Ledinek. sabo. Ko pa je bil otrok zanjo njeni starši. Le to vedo pove- Naj bo porekla takšnega ali pretežko breme, ga je prepusti- dati starejši ljudje, da je rojena drugačnega, dejstvo je, da je v la v rejo tujim ljudem, leta 1909 in so jo pred prvo otroštvu in pozneje v življenju Sele pred kakšnimi osemnajsti- Anka pred svojo hišo skupaj z udarniki svetovno vojno kot dete prinesli v dravograjsko občino ter jo dali nekemu kmetu v Ojstriški fari kot rejenko. Nekateri trdijo, da je bil eden od staršev Madžarskega rodu, zato jo večina naziva "Madžarka", kar pa zelo nerada sliši in se razjezi nad tem dosti pretrpela, tudi v izgnanstvu med vojno. Rojenice so ji ob rojstvu naklonile nekoliko nemirno nrav ali značaj, da že od mladih let pri nobenem kmetu ali družini ni dolgo zdržala. Na svojih nestalnih domovanjih si je od nezvestih ljubimcev nabrala pet otrok, jih mi leti si je izbrala stalnejše bivališče, opuščen in razmajan Napečnikov mlin v Vračkem grabnu. V tem bivališču je pozimi pihalo z vseh strani. Živež pa so ji poklanjali dobri ljudje v bližnji soseščini. Nekateri kmetje so ji poklonili celo po majhnega pujsa, da ga je sama spitala z krompirjem, katerega je pridelala le na krpah zemlje ob mlinu. Šuštarjeva mati Brigita je v mladih letih okušala stisko in skromnost. V njenem skromnem domu je ob njeni številni družini našlo zavetišče več ostarelih, zapuščenih ljudi, pod njeno streho so ti ljudje tudi dostojno dokončali svojo živl-jensko pot. Tej ženski, Brigiti, se je Anka zasmilila in vzela jo je pod svoje pokroviteljstvo. Šuštarjeva mati je skupaj z Anko od dravograjske občine izbezala nekaj denarcev in s pomočjo dobrih ljudi so Anki ob starem mlinu postavili nov domek, v katerega so čez tri leta po Brigitini zaslugi napeljali še elektriko, čeprav le z eno lučko. S tem je Anka še kako zadovoljna. Z napeljavo okoli 200 m vodovoda, ki bo, upamo, s pomočjo mladih še pred zimo dokončan, bo postavljena tudi pika na i. V tem skromnem domovanju bo Anka bolj zadovoljna kot marsikdo v modernem bloku. Kljub visokim letom še vedno rada gre med ljudi, da z njimi malo poklepeta. Njeni dobri ljudje so mi povedali, da se Anka na denar bolj malo spozna in je zadovoljna s svojo občinsko "penzi-jo". Zadovoljna živi sredi svojih dobrih ljudi, Fuceljnovih, Šoštarjevih, Vaukmanih in drugih. -© Ludvik Mori I SGP KOGRAD DRAVOGRAD Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt: □ izolirate in s tem prihranite na energiji □ lamele omogočajo dobro prezračevanje fasade □ primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad □ Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami IZOFAS ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230 gorenj ese/v/s 'i &.£W t'Vj/fl.'J/t?. l^rMansK# <2 irl QS3VS3-131 ngj mB54-76B BARVNt TBtmZORJt gorenje . 111 -i II * molnost ptalaa na 6 obtokov brez obresti *> » M ct> « o* « a» m M PUNSKI KOTEL ZA OGREVANJE tN PRIPRAVO SANITARNE VODE n*- St) «s» mt: »r - Z» k* Saunier Duval t? Qt #*»***> i>of>vst prt Mt&tmi 0h#*t Q| Otu**«##* is/ptaètviiMt Q J» «*»<*?>» fitteaiMék? k**fs * Wt«w twwtm m*m □f «jate«».' ##e <5r t j gorenje ? m» »trn*#* (J erodui« mzzm** tott* /»0 vw*#* V TEffìPG KVAUTE1NO S£*VISI*ANJ£ IN ORIGINALNI R(Z£RYN£ mu ZAGOTAVLJA gorenjeserv/s x mi m m m VEL£BL>jCiOV1v|ICA. RAVNE NA KOROŠKEM d.0.0. Traodo pori)«#i«. FVttiAcwa 5, 62390 ftovor* no Kbnattosro V NAŠI VELEBLAGOVNICI VAM PO UGODNIH CENAH PONUJAMO RAZNOVRSTNO BLAGO IZ NAŠE ŠIROKE PONUDBE >ŽIVILA, DELIKATESE >AKUSTIČNE APARATE >ČISTILA, POSODO >BELO TEHNIKO >GOSPODINJSKE POTREBŠČINE >POHIŠTVO IN SVETI1A >METRAŽNO IN >INŠTALATERSKI MATERIAL >DEKORATIVNO BLAGO >OBUTEV, USNJENO GALANTERIJO > POZAM ENTE RJJO IN BIŽUTERIJO > KONFEKCIJO, PERILO >ZLATO, KOZMETIKO > IGRAČE IN > KRISTAL, PORCELAN V OTROŠKE POTREBŠČNE Našim kupcem je na voljo tudi velik paikimi prosta in menjalnica PRIREJATA SLOVENJ GRADEC OKTOBERFEST - RAVNE 94 V ŠOTORU NA TRŽNICI od torka 18. 10. do nedelje 23. 10. sodelujejo: VSAK DAN NAGRADNE IGREI TEKMOVANJE ZA NAJMOČNEJŠEGA KOROŠCA. PIVO PO REKLAMNIH CENAH! export V nedeljo, 2. oktobra 1994 je prvič v zgodovini koroškega nogometa SCT Olimpija iz Ljubljane igrala prvenstveno nogometno tekmo na Prevaljah. Večkratnemu državnemu prvaku so se odlično upirali domači nogometaši Korotana-Suvela, ki so na koncu Izgubili z 1:3. Korotan-Suvelovi igralci so v prvem polčasu tekme prikazali tehnično dopadljivo, borbeno in učinkovito igro. Za vse našteto je i n s p i r i r a 1 pomemben nasprotnik in tudi izjemno priprav-ljeno (obnovljeno) igrišče. Skoraj 1000 gledalcev je bilo navdušenih nad prikazano igro in kljub porazu Korotana-Suvela niso bili razočarani. Težja poškodba izvrstnega domačega igralca Tomaža Vršiča je pri rezultatu 1:1 bistveno vplivala na nadaljnji razvoj igre in verjetno tudi na končni rezultat. Kapetan Korotana-Suvela Samo Vidovič in trener Tone Tomažič ocenjujeta tekmo novinarju Ivu Mlakarju. ^ .........—i...i-. Foto: Boštjan Lesjak èport Dnevni Avto moto društva Ravne JANEZ KURNIK ZNOVA DOBIL PREHODNI POKAL V okviru dnevov AMD Ravneje bil ob Ivarčkem jezeru 11. avto slalom Ravne 94, ki se ga je udeležilo 46 voznikov iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v štirih razredih, ločeno za serijske in športne avtomobile. Največ prvih mest je pripadlo voznikom in voznicam domačega društva. Najboljši čas dneva je v finalni vožnji, v kateri so sodelovali vsi zmagovalci po kategorijah, dosegel ravenčan Janez Kurnik z vozilom Renault 21 GTX in tako že drugič zapored osvojil prehodni pokal in praktično nagrado gorsko kolo. Za avto slalom ob Ivarčkem jezeru je bilo precej zanimanja, saj si je tekmovanje ogledalo okoli 600 gledalcev. REZULTATI: moški - sergsld avto- mobìli: do USO ccm: 1. Brane Kurnik na Toyota starlet, 2. Milan Žunko na Vugo 55, 2. Silvo Zorman na Renault 11 turbo, 3. Razgoršek na fiat 126 PGL, 3. Robert Serec (vsi AMD Ravne) na Anton Štrikar (vsi AMD Ravne) na Golf JGU nad 1600 ccm: 1. Janez Golf 1100; do 1600 ccm: 1. Janez Kurnik na Renault GTX, 2. Franjo Merkač (oba AMD Ravne) na BMW 318, 3. Stojan Kastelec (AMD Zvezda Ljubljana) na Alfa Romeo. Športni avtomobiL do 1500 ccm: 1. Silvo Razgoršek (AMD Ravne) na Zastava GTX, 2. Dušan Rožman (Zebec TEAM Maribor) na Subaru Justy, 3. Alen Novak (Relly GROSS TEAM Brezje) na Fiat Uno; nad 1500 ccm: 1. Milan Pavlin, 2. Peter Adam, 3. Cvetko Ketiš (vsi ADAM RACING TEAM Maribor), vsi na vozilih Peuget 250 GT1. Zenske: (enotni razred): 1. Tanja Kralj na yugo 45, 2. Helga Razgoršek na Fiat 126 PGL, 3. Nevenka Merkač (vse AMD Ravne) na BMW 318 i. -© Ivo Mlakar Rokometaši Preventa so šele v tretjem krogu državnega prvenstva dosegli prvo zmago v tej sezoni. Po porazu na domačem parketu v uvodnem krogu proti novincu AFP Dobova in točki na Kodeljevem proti Slovanu so Slovenjgradčani pokazali fantastično igro proti trboveljskemu Rudarju, ki velja za enega favoritov za mesta, ki vodijo v evropske pokale. Moštvo "ježkov" je potrdilo, da igra najbolje, ko je to najbolj potrebno. Trener Kleč, ki se le ni poslovil od igralskega dresa, lahko računa na 13 izrednih igralcev, ki lahko v vsakem trenutku prispevajo svoj delež. To je danes glavna kakovost Preventa, ki lahko s takšnimi aduti odkrito cilja na najvišja mesta za celjsko Pivovarno Laško. Tudi v novi sezoni gledalci skrbijo za odličen obisk slovenjgraške športne dvorane. Zdaj že navijaško zelo izkušeni Orli prirejajo pravo vzdušje, v katerem njihovemu moštvu ne bo težko igrati. Sicer so nastopile določene težave z boleznijo okrepitve Gorana Sokoloviča, toda upati gre, da se bo odlični levičar le pozdravil in tako prispeval svoj polni delež pri osvajanju prvenstvenih točk. Sokolovič je sicer igral nekaj minut proti trboveljskemu Rudarju in potrdil, da je prava okrepitev, čeprav zaradi krajšega odmora ni treniral normalno. Po dveh tekmah na Islandiji v prvem krogu pokala pokalnih zmagovalcev bo Prevent igral prvenstveni derbi z velenjskim Gorenjem v Rdeči dvorani, zatem pa pričakuje doma Fructal iz Ajdovščine. Lepa priložnost, da Slovenjgradčani pridejo do popolnega izkupička, s tem pa bi tudi zasedli mesto na tabeli, ki jim po kakovosti pripada. -© ROK TAMŠE « m SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Prihajajo hladni dnevi. Se jih bojite? Garderoba Je otrokom pretesna, vaša pa ponošena. Ne de/ajte s/ skrbi/ © Obiščite poslovalnice VESNA - GORAN in KONFEKCIJA ČEVIJI trgovskega podjetja ŽILA SLOVESU GRADEC, kjer vam bodo ponudili vse za zimske dni. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponujajo pri TP ZEA SLOVESU GRADEC © Ugodne cene zimske konfekcije in obutve ter možnost nakupa na 5 čekov brez obresti ali na kredit na leto dni, kateremu večji de! obresti pokrije TP ZEA SLOVEfjJ GRADEC. ŽILA DAM ES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. Piš«: Ivo Mlakar NflŠfl KARATEISTA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V Italijanskem Trevisu se od 14. do 16. oktobra odvija sedmo svetovno prvenstvo v tradicionalnem karateju. V sestavu reprezentance Slovenije, ki letos prvič nastopa na tem največjem tekmovanju, sta tudi člana tradicionalnega karate kluba Ravne, Roman Breznik in Ivan Mravljak Breznik bo nastopil v paru s Celjanom Aleksandrom Škraberjem v disciplini EN-BU, to je enominutnim sparingom, medtem ko bo Mravljak nastopil v ekipnih bojih. Oba se bosta preizkusila tudi v najtežji karate disciplini - biatlonu, kjer se izmenično izvaja KATA in BORBA. Reprezentanca Slovenije, v kateri so vselej nastopali tudi ravenski karateisti, je imela doslej dva samostojna nastopa na evropskih prvenstvih, in sicer leta 1993 v Torinu in leto kasneje v Passau, kjer je bil dosežen prvi vidnejši uspeh, 5. mesto v disciplini EN-BU. VILFANOVA ŠOLA TUDI V DRAVOGRADU Na pobudo nekaterih športnih entuzijastov, predvsem Vlada Nahbarja, je imela košarkarska šola Petra Vilfana tudi v Dravogradu predstavitveni tabor. Udeležilo se ga je okoli 40 otrok iz dravograjskih osnovnih šol. Večina se jih je tudi vključila v delo te vedno bolj uveljavljene šote nadobudnih košarkarjev. S tem se pričenja oživljanje košarke tudi v tem delu naše Koroške, éport povedati pa velja, da je Dravograd poleg Maribora in Lenarta že tretje slovensko mesto, kjer deluje šola Petra Vilfana. ZELEN# LOČ Z# PROGO EDLVflJS V Mežici se je te dni mudil g. Rado Skubic, ki ima pri Atletski zvezi Slovenije na skrbi gorske teke in pripravo prog. Skupaj s predsednikom tekaške sekcije Mežice Vilijem Blatnikom sta si ogledala traso proge, na kateri vsako leto 1. maja poteka tekmovanje za pokale gostišča "Edlvajs". Pohvalil je prizadevnost mežiških športnih delavcev in povdaril, da trasa povsem ustreza zahtevam izvedbe kvalitetnejših tekmovanj. Tako bodo Mežičani že prihodnje leto dobili organizacijo enega od gorskih tekov za slovenski pokal. Kasneje jim bo AZS morda podelila tudi organizacijo prvenstva Slovenije, pod pogojem, da se na progi izvedejo manjša popravila. TEŽAVE SE NflDflnUlElO Že kar nekaj časa so se v plavalnem klubu Fužinar pojavljala določena nesoglasja med nekaterimi člani upravnega odbora, zato so v klubu na skupščini 16. septembra imenovali nov odbor, ki mu predseduje Franc Merzdovnik. V odboru so še podpredsednik Herman Kumprej, tajnik Neva Šimenc, tehnični vodja Meta Črešnar, vodja sodniške organizacije Damjan Berložnik, pa Leo Prosenc, zadolžen za stike s starši ter Maijan Vergles in Franjo Jež. Do manjše reorganizacije je prišlo tudi med trenerskimi kadri, saj je dosedanjo glavno trenerko Meto Črešnar zamenjala Jelka Pšeničnik - Halilovič, ki je pred leti že vadila ravenske plavalce in plavalke. Poleg nje so v klubu trenerji še Denis Dretnik (edini profesionalni trener), Maijan Vaici, Andrej Polanc in Peter Recko. 'Trenutno je v naš klub včlanjenih okoli 70 plavalcev, "pravi predsednik Rane Merzdovnik. "Podobno kot drugi klubi, se tudi mi ubadamo z velikimi finančnimi težavami. Nikakor ne najdemo načina, kako pokrivati stroške objektov, ki so zelo visoki, lastniku pa je kaj malo mar, da klubi nimajo svojih lastnih sredstev in da nikakor niso v stanju pokrivati teh stroškov. Stroške trenerjev, razen profesionalnega, pokrivamo iz članarine, ki jo plačujejo staisi naših plavalcev. Seveda ne moremo staršem naprtiti še stroškov bazena, saj večina tega ne bi zmogla in prišlo bi do močnega usipa naših plavalcev. V klubu so otroci od 8. pa vse do 18. leta starosti, med njimi, moram povdariti, ni otrok s slabimi ocenami. Če te otroke prepustimo brez obveznosti, se bojim posledic, za katere pa bi moral nekdo odgovaijati. Upam, da bo Občina Ravne, ki je sedaj lastnik nekaterih športnih objektov, vendarle našla pravo rešitev. Sicer pa, saj se plavalci vendarle lahko pohvalimo tudi z dobrimi rezultati, tako v državnem merilu, kakor v tujini," povdarja novi predsednik PK Fužinar Franc Merzdovnik. -© Ivo Mlakar ODBOJKAR)! DOB# SLABO ŠTARTALI Odbojkarji Doba pri Pliberku, ki so v lanskem prvenstvu prve avstrijske lige osvojili zelo dobro 3. mesto, so se pred letošnjim prvenstvom močno okrepili. V klub sta prišla igralec Gleisdorfa Schmirleib in celovške Hypo banke Egger, ki naj bi ob obeh igralcih iz naše države, Alešu Jerali in Bojanu Mlakarju, nosila glavno breme v bodočem prvenstvu. V pripravljalnem obdobju so Dobljani zares prikazali dobre igre med drugim premagali tudi nekaj slovenskih prvoligaških ekip: Ljutomer, Minolto Bled, Olimpijo in Fužinarja. toda štart v prvenstvu ni bil tako bleščeč, saj je ekipa trenerja Branka Goloba izgubila prvi dve tekmi na gostovanjih. Tako v Ennsu, kot naslednji dan na Dunaju proti drugi ekipi Donaukrafta, so odbojkarji Doba doživeli poraz s 3 : 1. -© PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 □ UGODNO ŽIVLJENJSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in najvačjim številom zavarovancev na Koroškem. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI mmb m mo streho KtOTOP BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnov: naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. ~ . ' ' 62380 Sloveni Grodec Stori trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fox: 0602 43 795 Telex: 33 450 kosi (§) d. o. o. TIO Tekstilna Industrija Otiški vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 nov PROGiuim ženmm iimčniii nocnvic tarr □ TARA VIVIEN - prosojne hlačne nogavice iz poliamidnih vlaken, oblikovane po nogi □ TARA MONIKA - hlačne nogavice z ojačanim prstnim in hlačnim delom. □ TARA DENISE - fine hlačne nogavice s podaljšanim hlačnim delom, ki se zaključuje s čipko □ TARA MAMI - hlačne nogavice z udobnim všitkom v hlačnem delu za bodoče mamice. y novi cmnnmn m moDniii nnRvmi ! : radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ Mhz Dobrodo/li v trgovinah s kruhom KOROŠKIH PEKA RA podjetje kor ške (storne DRAVOGRAD, p.o. Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 GEOTERMALNI VIRI ZA MEŽIŠKO DOLINO? Dr. Andrej Kirn je v svojem prispevku, ki ga je pripravil za 11. svetovni sociološki kongres v New Delhiju 1986, razmišljal, da naj bi bilo materialno zadovoljevanje človekovih potreb pretežno povezano z obnovljenimi viri energije, ki jo poznamo v različnih oblikah, kot samostojne ali v povezavi z neobnovljivimi naravnimi viri, katere bi morali izkoriščati čim bolj varčno. S tem bi zmanjšali pritisk na fosilne energetske potenciale. To sicer ne bi pomenilo ukinitve delovanja zakona entropije, ampak samo njegovo upočasnitev, kar bi zagotavljalo trajnejši obstoj človeštva: prehod k novemu stanju, ki nastopa pod različnimi imeni. Ta misel ni nova in je prisotna v zavesti marsikoga, ki se sprašuje, kdaj bo nastopila globalna kriza razvoja in obstoja človeštva, saj lokalne krize že poznamo. Ne vzpodbujam, da stariamo v divji tekmi iskanja obnovljivih virov za vsako ceno in z namenom, da "produciramo razvoj", ampak predlagam umirjen interdisciplinarno usklajen projekt raziskovanja teh virov na našem območju. Geotermalni viri se pojavljajo v presečiščih večjih regionalnih geoloških prelomov. V naši bližini je po tem znana Topolšica, kjer priteka termalna voda temperature od 29° do 31°, v količini okoli 28 litrov na sekundo na površje na presečišču smrekovškega prelo-s prečnimi prelomi ob kontaktu triasnega apnenca, ki je vodonosnik z nepropustnimi terciarnimi sedimenti. Prelom Peca poteka po dolini Tople in loči masiv Pece od granitnega Čofatijevega vrha. Vzhodno in jugovzhodno od Vaš Prepih Črne na Koroškem poteka javomiški prelom. To so podatki iz osnovnih geoloških kart za naše območje. V geoloških poročilih karnskih in julijskih alp, ki jih je podal v letih 1884 do 1891 Friedrich Teller in jih je izdala geološka državna ustanova takratne avstroogrske monarhije na Dunaju 1896 leta, je podano, da so v dolini Tople opaženi viri vode termalnega karakterja. Avtor omenja topli vrelec vode Miišenik, ki so ga pred njim opazovali že drugi, temperatura vode pa naj bi bila 18°C. Ta izvir naj bi bil po mnenju avtorja delno odmaknjen od termalne linije Neuhaus -Topolschitz. Ko smo pripravljali zazidalni načrt naselja Jazbina pri Žerjavu, smo predvideli napajanje območja z izrabo vodnih virov iz vrtin Hlevnik in Karicel, ki imata višjo temperaturo vode kot drugi vodni izviri. Na območju sedanjega odlagališča odpadkov Železarne Ravne je obstajal izvir vode z višjo temperaturo od običajne in se je imenoval Toplica. Podobni viri so bili zabeleženi tudi v Mežici na Glančniku. Te podatke sem že posredoval prvič leta 1984 in nato še leta 1990 odgovornim organom občine Ravne na Koroškem in predlagal, da te naravne danosti vključijo v občinske in republiške raziskovalne programe. Odgovora na to mojo aktivnost ne prvič ne drugič ni bilo. Morda se bo premaknilo kaj sedaj, ko objavljam to v našem koroškem časopisu in se bo projekta lotil kdo na amaterski bazi in vzpodbudil še tiste, ki so profesionalno in službeno zadolženi za to področje. To pobudo dajem ponovno, kljub temu, da geološka vrtanja z namenom raziskovanja tovrstnih vodnih virov pred leti v Slovenj Gradcu niso dala pozitivnih rezultatov. -© Peter-Črtomir GORJANC v Se enkrat: TRAVNIKI SO ŠE ZELENI V 14. številki Prepiha smo pod tem naslovom lahko prebrali sestavek, v katerem Jože Pačnik iz Šentilja pri Mislinji piše, da na Turjakovci v Šentilju pri Mislinji, kjer so osuševali travnike, sedaj raste grmovje. Radi bi ob tem povedali, da ni povsem tako in da tudi povsod ne raste grmovje. Res je, da smo pred leti osuševali zamočvirjena zemljišča in jih usposobili tako daleč, da danes na njih raste silažna koruza in druge poljščine. Pri osuševanju zamočvirjenih zemljišč je takratna zemljiška Nekdaj je bilo tu močvirje, danes pa raste koruza skupnost tudi pomagala s finančnimi sredstvi drugo delo, kot so izkopi, ureditev drenaž in ostalo, pa smo morali opraviti sami lastniki zemljišč. Treba pa je bilo urediti tudi hudournike. Na priloženi sliki se lepo vidi, da tam, kjer je bilo nekoč zamočvirjeno zemljišče v Delah, danes raste lepa silažna koruza. S.T. Šentilj pod Turjakom V__________________________________________________________ Ravne na Koroškem 40.000 SLOVENCEV SE NI ZMOTILO! Doriej nem je rvois oertiSbre zaupab več k»* 40.000 «Scveiuldb držovijonov. S tei pnmožeftjeiTi, 1« je ve;je od 12 milijord tóoqev, bomo izbiraa med najvndMjlKn! «fowMtóm podjetji: fletei©«, Mw©, Sbdensko, Krko... Med v*ei« Sitimi, ki j» nekateri ie čokat» in je med njimi tako težko izbrati. S premoženjem bomo preodomc ravnali in zogotodl rast vaše noiožbe. Pobitte! Svoje certifikate krhko v Pooblaščeno investicijsko dražbo iNfGND CENTER vložita v vseh enotoh Nove Kreditne bori« Moribor, PTT Slovenije, žavorovalniee Maribor, Kamere aine benke Nova Gorica in pogodbenih partnerjih- x^DClMInfonti twerte»iiwe»taiwiii».Mur.i«Biss»iirw»« NAGRADNO ŽREBANJE 200.000 srr za vsakih TISOČ PRISPELIH POOBLASTIL v katerih bodo udeleženi vsi, ki bodo poslali ustrezno izpolnjeno POOBLASTILO in s tem zamenjali svoj certifikat za delnice ZLATI DUKAT d.d. na naslov: 62390 Ravne na Koroškem, Stara ulica L Žrebanje bo potekalo v prostorih PROBANKE - družbe za upravljanje d.d. pred komisijo, ki jo bo imenoval nadzorni svet družbe, deset dni po prejetju tisočega pooblastila. V vsakem paketu tisoč pooblastil bo izžreban en nagrajenec. Nagrada se podeljuje za zaupanje in trud, da boste sami izpolnili in odposlali pooblastilo (najnižja vrednost je 100.000,00 SIT). Rezultati žrebanja bodo javno objavljeni. POHITITE, SKLADI SO OMEJENI! DODATNO PRESENEČENJE Po zaključku vpisovanja certifikatov v vseh treh pooblaščenih investicijskih družbah pripravlja PROBANKA - družba za upravljanje d.d. še zaključno žrebanje za posebno nagrado, v katerem bodo udeleženi VSI DELNIČARJI pooblaščene investicijske družbe ZLATI DUKAT dd. invejtitiìsWi dmtb .Potrebno je te, da izpolnite, mežele in pošljete priloženo pooblastilo, ter je opis cenifiJcatov Za osnooi pooblastil poslanih DO Pošti V sldadu S mtviètn m I stališči Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 15. 9.1994. Potrjen izvod hstnimte nakaznice vam bomo poslali f- -sprejemu vašega pooblastila. IM ................................................;..................... • Podpisani: 1. Ime in priimek;______ /j J 2. Datum in kraj rojstva;. ! 3. Naslov:---------------- » ' j 4.EMŠO:_________________ POOBLASTILO 5. Reg. St. osebne Izkaznice ali potnega lista in datum njegove izdaje ter organ, ki ga je izdal: ;•! J “kaniti zastopnik otroka: (rubrike od 6 do 9 sc izpolnjujejo samo v primeru, ko starSi J izpolnjujejo za otrokal izpolnjujejo za otroka) 6. Priimek in Ime otroka.. ! 7. Datum in kraj rojstva. v! 8. Naslov -! 9.KMŠO ~'V: è I ». p Ì ; Izjavijam. da poznam obrazec in vsebino lastninske nakaznice in vpisnicc in sprejemam I iq'ave, ki jih navaja ter pooblaščam: : PROBANKO - druibo za upravljanje dd. Strossmayerjeva 11.62000 Maribor, ,i da kot moj pooblaščenec v mojem imemi: j - vpiic in vplača delnice pooblaščene investicijske družbe j (izbrano investicijsko družbo obkrožite) a) ZLATA MONETA d.d. v Mariboru b) ZLATI DUKAT d.d. na Ravnah c) ZLATI MEDALJON d d. na Ptuju pod pogoji, ki so določeni v prospektu tako, do izpolni in podpiše lastninsko nakaznico in vpisnico, * vP^t* i** vplača delnice z zamenjavo mojega lastninskega certifikata v vrednosti SIT tako, da ustrezno izpolni in podpiše lastninsko nakaznico, - sprejme vse pogoje in podeli vsa pooblastila ler vnese vse podatke navedene v lastninski ' ! nakaznici in vpimid, ] " Pooblasti PROBANKO - družbo za upravljanje d.d. Slossmayetjeva 11, MARIBOR, i za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic. ili ; Pooblastilo obsega tudi vse posle, ki spadajo v redno izvedbo vpisa m vplačila delnic. Y 4 2/. V. 12. Oatum--------------- n , •VA h i ii > », !• ! U. Podpis Glosirana črna kronika flTfl ŠE IN ŠE Pravijo, da so zakoni in odloki sprejeti zato, da jih kršimo, so pa tudi odloki, za katere dobro vemo, vendar nam je prišlo že kar v navado, da jih zavestno ne upoštevamo ali kratko in malo pozabimo nanje. To velja tudi za odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam. Policijski zapisniki so namreč zadnje čase kar polni primerov nasilnega obnašanja vinjenih gostov, red pa mora najpogosteje narediti policija. Natakarji ali strežno osebje pogosto zatrjujejo, da niso opazili vinjenosti gosta. No, policija je zdaj končno pričela tudi ukrepati. O tem priča tale primer. Dne 25.9. okoli 20,50 je za zgradbo SO Ravne vinjen obležal H.K., državljan ZRJ, začasno stanujoč na Ravnah na Koroškem. Pokazalo se je, da je H.K. pred tem dalj časa popival v lokalih na Ravnah. Policisti so zato proti njemu in natakarjem, ki so mu vinjenemu dajali alkoholno pijačo, predlagali postopek pri sodniku za prekrške. OROŽARNA Tudi na koroškem postaja vroče orožje vse bolj priljubljeno. Policisti so 29.9. na območju Slovenj Gradec odkrili pravo malo orožarno, morda gre celo za člane kakšne nove "Ultra radikalne stranke tipa mlada BOSNA..." Pri treh hišnih preiskavah so namreč V.B.(calamiti jane), I.J. in M.Ž. odkrili naslednje "trofeje": Avtomatsko puško M70 AB 2, in 335 pripadajočih kosov municije, štiri ročne bombe, razstrelivo z zažigalno vrvico in detonatorjem, puško Steyr, pet pištol različnih kalibrov in več kot 400 komadov pripadajoče municije. I.J. so zasegli tudi 700 DM, ki naj bi izvirale iz trgovanja z orožjem. Za sedaj je znano le, da naj bi IJ. orožje in eksplozivna telesa v obdobju zadnjih treh let nabavljal na Hrvaškem, kjer je prodajal lesne izdelke. Torej gre za pravo vezano trgovino", bi to komentiral moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Domači fantje v sodobnem času pri pretepih pač ne morejo več uporabljati lat in podobnega trdega orožja in ga vozijo na Hrvaško, kjer primanjkuje plotov, imajo pa dovolj vročega orožja. Za Prvi Maj, na vaških veselicah in podobnih delavskih praznikih, potem ob vzkliku - auf biks, kri v luft, čreva na plot - poka kot vrag. Lepi slovenski ljudski običaji pa še vse bolj balkanizirajo!" MILIJONAR Zastavo med goljufi pa bo poslej bržčas nosil direktor zasebnega podjetja in obrtnik gostinske stroke L.P. iz Celja, začasno stanujoč v Slovenj Gradcu. Policija je pri zbiranju obvestil in dokumentacije o njegovem (postranskem) poslovanju, ugotovila, da je z lažnim prikazovanjem dejstev spravljal v zmoto posameznike in podjetja. Izročali so mu predmete in gotovino, svojih obveznosti pa osumljeni ni poravnal. Tako naj bi se okoristil -ne boste verjeli- kar z 24.201.356,00 tolarji. To pa je verjetno vsota, ob kateri bi marsikdo med vami najbrž zavpil: "Marija, sedmica," No, najmanj "sedmico" zna kadi-ja dosoditi tudi L.P., če mu bodo njegova dejanja dokazali! BREZ ZAMUDE Brez zamude, pa tudi brez denarja je na Prevalje iz Nemčija prispela K.Š. nameravala je obiskati sorodnike in jih obdariti. Iz Nemčije do Celovca se je peljala s spalnikom, med potjo pa ji je NN iz torbice odnesel 2000 DM. K.Š. je imela še srečo, če bi se namreč namesto z intercity vlakom peljala z "interbank" vlakom, bi lahko bila izguba še večja! V "Bunker" na Ravenski policijski postaji pa je 25.9. romal vinjeni D.K. ki je vozil motorno kolo okoli polnoči brez ustreznega vozniškega izpita. Bojda je policistom vehementno zatrjeval, da "če je dobro nadelan, zna voziti traktor ali celo tank, kaj šele ubogi moped." Policisti so mu verjeli na besedo, da pa bi slučajno ne pripeljal še kakšne "materialne dokaze v obliki tanka ali podobne cestne križarke", so ga začasno raje dali "na led". PROSIL JE ZA ŠE A. K. iz Velenja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru. Dne 21.8. naj bi bil namreč okoli pol pete jutranje ure na dvorišču pred diskoteko Atasche na Pirševem domu v Mislinji, z lovskim nožem med prepirom zamahnil proti R.P. Bojda se A.K. pri Kadiji namerava zagovarjati z izgovorom, da je razločno slišal, kako je R.P. na ves glas vpil 'Ata še, ata še!" in je pač ugodil njegovi prošnji ter še večkrat zamahnil proti njemu, čeprav ni njegov ata! Videorekorder je lahko sila prijetna, a tudi hudičevo nevarna reč, četudi na njem ne gledaš vedno vročih video filmov. To je na svoji koži izkusil J.K. iz Črne. V noči 28.9. je namreč zaradi kratkega stika na kondenzatorju njegovega videorekorderja prišlo do požara v stanovanju. Škoda znaša po nestrokovni oceni kar okoli 2 milijona tolarjev. DENAR ŠEL PO GOBE Da gobarjenje ni vedno tudi najcenejše prehranjevanje priča doživljaj B.Č. Ljubiteljica narave in dobrih (vloženih) gob je namreč 29.9. blizu Ribniške koče na Pohorju nabirala gobe. Neznani "gobar" pa je tačas nabiral" v njenem avtomobilu. Iz denarnice ji je odtujil 8000 tolarjev, iz avta pa še plastenko Coca cole in nekaj keksov. B. O. je tako nabiranje gozdnih sadežev veljalo dobrih 9000 tolarjev, za kar bi na tržnici dobila kar nekaj kologramov gob. BA z Raven na Koroškem pa je moral biti kar slabo obveščen. Še vedno je bil namreč prepričan, da policisti stavkajo zaradi prenizkih plač. Policistoma, ki sta ga ustavila in opravila preizkus alkoholiziranosti, je namreč ponudil 1000 ATS, če mu vrneta vozniško dovoljenje. Upajmo, da B.A. ni toliko naiven, da bi s kakšno drugo devizo zdaj skušal podkupiti še sodnika za prekrške. Tudi ti namreč - za zdaj - še ne štrajkajo. Pri iskanju storilca vloma v kiosk last SH.D. v Mežici policija ne bi smela imeti pretežkega dela. NN je namreč v noči na 2. oktobra od tam odnesel za dobrih 10.000 tolarjev sadja. Storilca gre po mojem iskati med ljudmi, ki na podeželju nimajo staršev ali drugih sorodnikov in se morajo z Ozimnico oskrbeti pač kakor se vedo in znajo. ŠPORTOHOL Kaže, da so športni objekti zadnje čase postali tarča nočnih ljubiteljev alkohola, tokrat je "sport bily" v nočnih urah 3.10. vlomil v garderobno hišico tenis kluba Radlje. Odnesel ni ne kompleta žogic, ne kakšnega teniškega kiparja, marveč za okoli 10.000 tolarjev alkoholnih pijač. Mehko pa si je želel posdati NN, ki je v noči na 4.10. z balkona stanovanjske hiše v Dravogradu odnesel preprogo iz ovčjega krzna in tako M.Z. oškodoval za dobrih 10.000 SIT. Še dobro, da M.Z. ni počivala na balkonu, saj bi se tedaj NN najbrž le stežka odločil, katero "ovčko" naj odnese. Hudo žejo pa je moral trpeti NN, ki je prav tako v noči na 4. oktober izpod lesene nadstrešnice hiše na Prevaljah odtujil 46 literski hrastov sod. Iz policijskega zapisnika ni moč razbrati, ali je bil sod poln ali prazen. Zdaj je zagotovo prazen, NN pa odžejan. OPOZORILO Za konec pa le Še kratko resno opozorilo. Nesreča zares nikoli ne počiva. V minulem obdobju sta se tako med drugim v Slovenskih železarnah na Ravnah pripetili kar dve zelo hudi delovni nezgodi. Torej, če delo imate, to še ne pomeni, da ste tudi vami pred nesrečo! -€> T.l. Razvedrilo ■ m««?; * £ ÌW Ft v. PREPIH IME KOŠARKARJA HORVATA PRIPADNIK AZIJSKEGA AFRIŠKEGA NARODA PRESTOLNICA ASIRSKEGA KRAIJESTVA 10.10.94 OBRAMBNI NOGOME- TAŠ OSNOVNA PRIMERJAL- NA KOLIČINA OZEK KONEC POLOTOKA NACIJA JvlESTO V ŠPANIJI OB REKI CENIL MESTO V ZAIRU -STAN LEY-VI LLE PRITOK AZOVSKEGA MORJA ZGODEN 1 1 1 1 1 USMERJE- NOST, OPREDE- UTEV IME PESNIKA GOLARJA KRAJ V BOKI KOTORSKI ■RDEČI KRIŽ It''. A * IME IZRAELSKEGA PEVCA OFARIMA IUON ČLAN DRŽAVNEGA ZBORA OTOK V KARIBSKEM MORJU RAZLipfl KEMIČNE PRVINE SV NENAVADEN NEOBIČAJEN AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK j l ■ • - DRŽAVA V HIMALAJI SLOVENSKA REKA VAS PRI UUBIJANI IME DIKTATORJA STALINA DEL VODOVODA REDKO ŽEN. IME OZKA DOLINA PRI BEGUNJAH NAJEMNIŠKI VOJAK V VZ. AFRIKI POT V SNEGU OTOČKA DRŽAVA V JUŽNEM MORJU VELIM ARIJSKA DRŽAVA OBER SKRAJŠANO Ž. IME, EDITA SLOVANSKI KNEZ IZ 7. STOLETJA SENČNICA SENČNI HODNIK OBUKA STEBLA PAPEŽEV LETNI DOHODEK AVSTRIJSKA PORÒCE- VALNA AGENCIJA SEVANJE, SIJ NIKALNICA MOŠKO IME NATAŠA URRANOČ LIZ TAYLOR RAVNO ZEMLJIŠČE LETOVIŠČE V BOKI KOTORSKI KAREL PEČKO PUSTNA ŠEMA NA CERKLJANSKEM VSTOPNICA ANTON INGOLIČ lEMMJeNA KABIKATVBÀ Zresnite se vendar, gosfxxi Belič! Noče vam biti jasno, da ste hudo bolni! RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR- "Halo, je t’m uredništvo PREPIHA?" 'ja, izvolite prosim." "Poslušajte, sem Anton Gorenc z Gorenjske, in vam povem, če boste še naprej objavljal take vice o Gorenjcih, si bom nehal sposojat vaš časopis." "Mama, zakaj sem pa jaz čm?' vpraša mali zamorec mamo belko. "Hjaa, sine," vzdihne mama," kakšno žurko smo takrat imeli, si lahko srečen, da ne ješ danes PEDIGRE PAL." V javni hiši, ob temeljito pripravljeni dami, si Speedy Gonzales natakne eno gumico na pravo mesto, drugo pa na nos: "No?" začudeno vzklikne nočna dama, "zakaj pa to?1 "Ker ne maram vonja po zažgani gumi." V J Za vas VINO JE POTREBNO VKLJUČITI V OBROK HRANE KOT DIAMANT V PRSTAN (Poupon) III.del JEDI Podravski : s ■■■ . . Posavski Primorski Si::»«- gobe na različne laški r.,beli pinot rose, m.frankinja beli pinot, tokaj . načine, polži šipon, renski r. zvrsti, žametovka rebula, malvazija pizze-z raznimi ^ S . i i» 1 : ;, i : s ' . . ' . ' . ' ■Il nadevi lahka bela in rose vina 11 ■ jajčne jedi in šipon cviček, zvrsti tokaj, sivi pinot, razne omlete beli pinot, laški r. : beli capric omlete z rakci, chardonay, zvrsti laški r., zvrsti malvazija, tokaj ribjim mesom, školj.. iHi - ^ì&kò kuhane ribe zeleni silvanec, beli laški r„ chardonay, rebula, sivi pinot pinot, chardonay zvrsti sauvignon pečene in ocvrte šipon, zeleni silvanec, sauvignon, zvrsti malvazija, sivi pinot ribe laški rizling chardonay morski sadeži peneča se vina in sveža bela vina omakami ocvrti žabji kraki sauvignon, šipon, suhi sauvignon, malvazija, tokaj laški rizling rose sauvignon ZANIMIVOSTI JAREM Jarmi na Koroškem niso redki in na mnogih kmetijah jih za vprego živine še uporabljajo, največkrat pa so jarmi na kmetijah le še okras in spomin na stare, dobre čase. Jarmi na Koroškem se med sabo razlikujejo; razlike so med jarmi bogatih in revnih kmetov, pa tudi poimenovanja so različna, saj denimo v Razborci in Dovžah jarmu pravijo tudi "telege." Jarme so večinoma izdelovali kmetje sami, bogatejši kmetje pa so jih dali izdelati kolarjem ali bobnarjem. Na Koroškem pa so še danes starejši možakarji, ki znajo izdelati jarem. Potrebno je izbrati lep kos brezovega ali jesenovaga lesa, kot orodje pa največ uporabljajo žago in dleto. Mnogi jarmi so tudi zelo bogato okrašeni, največkrat so bili opremljeni tudi z letnico izdelave. V prenesenem pomenu pa se pri nas uporablja jarem tudi za zakonski stan. Mnogokrat je ličen leseni jarem tudi poročno darilo, običajno ga dobi ženin na fantovščini, saj mu na ta način želijo prijatelji nekoliko ponagajati, češ, tako kot goveja živina trpi v jarmu, tako boš trpel v zakonu. Jarem pa je pogosta beseda tudi za tujo nadvlado. Lepo nalogo o jarmu so pred leti izdelali mislinjski učenci pod vodstvom mentorice Marjete Koprivnikar. V tej nalogi so mladi raziskovalci preučili zgodovino, sedanjost in pomen jarmov na mislinjskem koncu, vse skupaj pa shranili še v pisni obliki. koristm nnsvcTi OČISTIMO KNJIGE Domačo knjižnico moramo redno čistiti, posebej, če imamo knjige na odprtih policah. Papir namreč kot magnet privlači prah, prašne knjige pa sčasoma dobijo neugoden in težek zadah. Zato jih je priporočljivo vsaj dvakrat na leto temeljito očistiti, tako da jih poberete s polic in vsako posebej dobro očistite s sesalcem za prah ali s čisto ščetko. Nikoli ne tolčite s knjigo ob knjigo, saj boste s tem le poškodovali ovitke ali stranice. Odprašene knjige vrnite na njihovo mesto na čisto polico. Med stranice vsake knjige dajte nekaj lovorovih listov, ki jih ščitijo pred vlago in umazanijo. Stare ovitke osvežite takole: namažite jih s krpo, ki ste jo namočili v terpentin, usnjene ovitke pa premažite z oljeni (samo ovitke!). Primerno je ricinusovo ali laneno olje. Višek olja obrišite s čisto krpo. Poškodovan usnjen ovitek rešite pred nadaljnim propadanjem tako, da ga premažete s tankim slojem brezbarvnega laka za usnje. Enkrat tedensko očistite knjige na polici s primerno mehko krtačo ali s ploščatim čopičem. '—-------------------------------------------------------J Planinski kotiček ANKETA ZA BRALCE PREPIHA 1. Je bil program izletov do sedqj zadovoljivo predstavljen? DA NE 2. Morebitni predlogi:___________________________ 3. Obkrožite teme, Id bi jim radi sledili v planinskem kotičku a) Planinske teme, namenjene vzgoji planincev b) Reportaže z izletov <} Program izletov planinskih društev koroške regije d) Fotografije s planinsko tematiko e) Dodatni predlogi:____________________ 4. Kateri od navedenih tečajev, menite, da bi bil zazejjen? - Planinska šola za družine, odrasle - poleti DA NE « Planinska šola za družine, odrasle - pozimi DA NE - Tečaji za mentorje planinske vzgoje DA NE - Dodatni predlogi: _______________________________ Odgovore pošljite na: Planinski pozdravi Uredništvo Prepiha Prežihova 24 Ravne na Koroškem Ivan Cigale JELOVICA U Škofja loka, KidriCeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA I is^ lei. :|064Ì631-241 _ _ Fax:|064|632-261J§ prenova oken W ’ ' \ \ \ V K'. \ « ' \ brezplačen prevoz SP za nakup nad 100.000 SIT možnost obročnega odplačevania predst. RAVNE na KOROŠKEM Čečovje 5, HOTEL MERX tel.: (0602) 20-175 bi Foto: ivan Cigale Zimska panorama z vrha Pece OBVESTILO! Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja NAŠA PESEM 1995, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu ZKDS, Štefanova 5, Ijubjjana, “Naša pesem*, tel.: 061/126 20 83, int 22 ali 23. Is zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU O PROMING IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO GinS PODJETJE ZA EKONOMSKE, finančne in knjigovodske STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique prizma Dravograd Oročtte une žiAuzsns O nakit fCaùvwte čdje Okniitaž loie datùuz O iyietki domače in umetne o&iti O o&danitev Nova ponudba: ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE STALNO NA ZALOGI: O ADR0PAL SE O DENTOR N o ADRODENT 20 ZELO UGODNE CENE! Staro zobno zlato zamenjamo za novo. 'PieHoètià-^ei&uvuufyi KOKOŠKA VZ&VA /.*.». Otitfu. vJii 25 « 62373 Sattyutf Ut:060Z !S-6ZOIt5-6Z/ Ž v5isza-6ot-9