Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 4 (992) Čedad, četrtek, 27. januarja 2000 Na tridesetem srečanju v Kobaridu odlikovanje Pavlu Petričiču Posočje in Benečija skupaj včeraj, danes in jutri Leto za letom, tako da se skoraj ne bi zavedli, se je novoletnih kobariških srečanj Tolmincev in Benečanov nabralo kar trideset. To je vsega spoštovanja vredna obletnica in koliko je vrednih teh trideset minulih let smo občutili vsi, ki smo se v dvorani hotela Hvala udeležili jubilejnega srečanja prejšnjo soboto. To je bil velik praznik in ponovna potrditev volje za trdno povezanost slovenskih ljudi z obeh strani meje. Dokler bo meja sploh še obstajala, kajti splošna Zelja je, da je čimprej ne bi bilo več. Z vstopom Slovenije v Evropsko Skupnost bodo namreč ljudje iz naše dežele ter Posočja še bolj povezani in življenjski interesi Benečije in Tolminske bodo še bolj skupni. To Zeljo je bilo občutiti v posegih vseh govornikov na sobotnem srečanju. Najprej jo je v dobrodošlici izrekel župan občine Tolmin Julijan Sorli, ki je pozdravil tudi v imenu upraviteljev Bovca in Kobarida. Skupnih načrtov je mnogo, je dejal Sorli, a prav bi bilo, da bi jih imeli še več. Zupan je pozdravil množico upraviteljev in kulturnih delavcev, ki -so, kljub vse močnejšemu sneženju prišli iz mnogih krajev, od Kanalske doline, do Rezije, Terskih in Nadiških dolin. Med uglednimi gosti so bili slovenska ministra Pavle Zgaga in Jožef Školč, se- Na jubilejnem kobariškem srečanju Tridesetletna pot v mladih očeh Slovenci imejmo se radi... Tako se začenja pesem, ki so me jo naučili že v otroških letih in katero še danes pojem in čutim aktualno: pesem, ki je priča ljubezni do naše deželice pod Matajurjem, pesem v kateri se prepoznam kot človek naših krajev, ki se ne bo nikoli vdal in ki bo vedno držal visoko zastavo osebnih pravic in spoštovanje do naših prednikov. Ta pesem se je rodila z menoj v časih, ko je že minilo nekaj let, odkar so se Slovenci Posočja in Benečije začeli srečevati da bi si voščili vse najboljše in se malo pogovorili o stanju medsebojnih odnosov, o morebitnih skupnih načrtih, o problemih, ki so obstajali na našem območju. Ja, v tistih letih, ko sem jaz prišel na svet, so nekateri že razmišljali, kako olajšati tisto mejo, ki jo je fyila zgodovina zgradila med nami. Ampak jaz se ne bi hotel vrniti v tiste čase, saj jih ne čutim kot svoje in verjetno ne bi znal, kako jih opisati na najboljši način: to nalogo bi pustil tistim, ki so to obdobje doživeli na svoji lastni koži in so brez dvoma deležni našega spoštovanja za vse to, kar so pogumno izpeljali v svojem življenju. Hvaležni smo za vse to, kar so nam pustili za seboj, za besede, ki so jih napisali o naši zgodovini, za dejanja, ki so naša zgodovina. Jaz bi vam orisal, kako je Benečan mojih let doživel to obdobje. David Klodič beri na 4. strani kretarka Urada za Slovence po svetu Mihaela Logar in poslanca Ivo Hvalica ter Ivan Božič. Kdor je zahajal na ta srečanja od vsega začetka, se je moral povsem strinjati z govorom Vlada Uršiča, enega od pobudnikov in dolgoletnih organizatorjev sodelovanja med Tolminci in Benečani. Uršič se je spomnil mnogih iskrenih prijateljev z obeh strani meje, ki so si prizadevali za to življenjsko vez, tudi v časih, ki so bili bistveno težji od današnjih. Jasno je navedel, koliko dragocenih rezultatov so tridesetletne povezave prinesle Benečiji, izrazil pa je tudi željo, da bi ljudje, ki so danes na odgovornih mestih v Sloveniji, znali nadaljevati to delo. Slavnostni govor je imel minister za šolstvo dr. Pavle Zgaga, ki je med drugim podčrtal misel, da srečanja med Tolminci in Benečani prispevajo tudi k vse boljšim odnosom med Slovenijo in Italijo. Minister je nato v imenu predse-dnika Slovenije Milana Kučana podelil državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije profesorju Pavlu Petričiču, za njegov izjemen doprinos v kulturnem življenju Benečije, zlasti pa za ustanovitev in uspešno rast špetrske dvojezične šole. Spregovorili so nato Maurizio Namor za Gorsko skupnost Nadiških dolin, glasbenik in pesnik Anton Birtič ter, v imenu slovenskih organizacij Videmske pokrajine, David Klodič (njegov govor, poln mladostne svežine in pogledov v prihodnost, objavljamo v celoti na tej strani). Srečanje je potekalo ob nastopu pevk zbora "Znamenje" iz Volč, spretno režijo vsega pa je imel v rokah...kdo drugi, če ne naš iskreni prijatelj, načelnik tolminske Upravne enote Zdravko Likar, kateremu je edino bilo žal, da je gripa letos zaustavila doma monsinjorja Gu-jona in bo torej tradicionalno ”šteko“ cigaret dobil pozneje. (D.U.) Esercitazioni nel Parco Per quasi tutto il mese di gennaio il Comando Regionale Militare Nord sta predisponendo l’attività di addestramento presso il poligono di tiro di Valle Musi, nel comune di Lusevera. Le zone interessate da esercitazioni militari a fuoco con armi leggere e lancio di bombe a mano sono inserite all’interno del Parco naturale delle Prealpi Giulie, seconda area protetta per vastità territoriale della Regione, (s.q.) leggi a pagina 4 Slovenija pozorna do šole všpetru Slovenski Državni zbor je prejšnji teden, med sprejemanjem proračuna za tekoče leto 2000, sprejel nekaj amandmajev tudi v zvezi s sredstvi za slovensko manjšino. Na predlog primorskega poslanca socialdemokratske stranke (SDS) Iva Hvalice je Državni zbor namenil dodatnih 30 milijonov tolarjev v korist Dvojezične šole v Spetru. Amandma, ki je dobil veliko podporo v Državnem zboru, kaže na pozornost, s katero slovenska država sledi prizadevanjem beneških Slovencev za slovensko oziroma dvojezično šolanje svojih otrok. S tem izrednim prispevkom bo lahko vodstvo špe-trskega dvojezičnega šolskega središča začelo preurejati dodatne prostore v sedanji šoli in torej rešilo problem prostorske stiske, ki je s povečanjem vpisov v vrtec in osnovno šolo že pogojevala kakovost šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Pričakovati je zdaj, da bo Občina Speter ustrezno podaljšala pogodbo z vodstvom šole za brezplačno uporabo prostorov. Poslanec Hvalica je vložil tudi amandma za postavitev pretvornikov ob meji z Italijo in Koroško, ki naj bi omogočili vidljivost slovenskih Tv programov na območju, kjer živi slovenska manjšina, sredstva naj bi črpali pa iz poglavja za prizseljevanje in begunce. Amandma pa ni bil sprejet. 0432731190 “Protocolli di intesa, la Regione si attivi” Un ruolo attivo della Regione nei protocolli di intesa che si stanno siglando tra comuni italiani e sloveni per programmi trasfrontalieri. E quanto chiedono, con un’interpellanza al presidente della Regione Antonione, i consiglieri regionali dei Democratici di sinistra Alessandro Tesini e Miloš Budin prendendo spunto dalla cosiddetta “lettera d’intenti” firmata lo scorso 18 dicembre a Castel-monte, punto di partenza per una collaborazione fattiva tra gli enti locali dell’area delle Valli del Natisone e dello Ju-drio da una parte e quelli della Valle dell’I-sonzo dall’altra. Secondo i due consiglieri dei Democratici di dinistra i protocolli d’intesa “rappresentano appieno la volontà di quelle zone”. Inoltre “deve diventare volontà dell’intera regione di individuare politiche e progetti capaci di far u-scire le aree confinarie di entrambi i Paesi dalla marginalità nella quale oggi sono senza dubbio relegate”. Da qui l’opportunità espressa nell’interpellanza al presidente Antonione “di un coinvolgimento e di un sostegno, anche di carattere finanziario, a queste iniziative” da parte dell’amministrazione regionale. 1 r četrtek, 27. januarja 2000 Un corso per formare un gruppo di animatori Air interno del progetto uCentro di aggregazione per minori” 5. februarja v Podvarščah občni zbor PDB dvajanje diapozitivov o lanskih “podvigih”, za prijateljski klepet in po večerji tudi za ples s harmoniko Graziana. Vsi, ki se nameravajo udeležiti občnega z-bora, morajo potrditi svojo prisotnost do 31. januarja pri Flaviji (tel.727631) ali Romini (tel. 716149). Il progetto “Centro di aggregazione per minori” elaborato dall’Ambito socio-assistenziale del Civi-dalese prevede anche l’avvio di un corso di formazione di un gruppo di animatori, rivolto ad adolescenti e giovani che siano motivati nella gestione diretta di attività rivolte ai minori. Il corso, ideato dall’Associazione Krocus di Civi-dale, si pone come obiettivo fondamentale la formazione di un gruppo di giovani residenti nei comuni del Cividalese e delle Valli del Natisone che, una volta avviato il processo formativo, sia in grado di operare nei Centri di aggregazione comunali. Il percorso prevede momenti di carattere teorico su varie tematiche relative all’aggregazione giovanile e spazi di carattere pratico. Il corso, della durata di circa sei mesi, è gratuito e si comporrà di sette incontri domenicali di otto ore ciascuno e di altrettanti incontri serali di tre ore. E inoltre previsto l’impiego dei corsisti nelle attività di animazione già avviate nel territorio e la possibilità di realizzare nuovi progetti. Uria presentazione più approfondita del corso, rivolto a giovani dai 15 ai 23 anni, si terrà nella biblioteca comunale di Cividale, in piazzetta Chiarottini, lunedì 7 febbraio, alle 18. Planinska družina Benečije se pripravlja na svoj redni občni zbor, ki bo 5. februarja ob 19. uri kot po navadi v gostilni Alla trota v Podvarščah. Občni zbor društva, ki razvija bogato športno in kulturno delovanje ter povezuje veliko število mladih Benečanov, bo lepa priložnost za pregled opravljenega dela v lanskem letu, kjer seveda močno izstopa gradnja koče na Matajurju. Obenem bo priložnost za predstavitev programa za leto 2000 in seveda za obnovitev članske izkaznice. Srečanje bo seveda tudi priložnost za pre- Planinska družina organizira izlet v Arnold-stein za smučarje. V programu je za nedeljo 13. februarja z odhodom ob 7. uri iz Čedada. Koriera stane 20 tavZint lir. Vpisajte se pri Flavii in Romini. Pismp iz Kima Stojan Spetič 7* Ne bom se pridružil zboru več al manj iskrenih komentatorjev, ki Bet-tinu Craxiju kadijo “post mortem”. Tudi zato ne, ker stoji za tem le bedna politična taktika. Berlusconijeva desnica vabi k sebi Bosellijevo stranko, da bi ji pomagala zmagati na prihodnjih volitvah. Levi demokrati bi socialiste radi zadržali, poleg tega imajo tudi nekaj masla na glavi, saj prisegajo sedaj na isti reformizem. Tudi mi ne gre, da bi pisal o Craxiju kot žrtvi pretirane krutosti. Bil je obsojen zaradi korupcije in je zbežal na tuje. Ko je zbolel mu je italijanska država - ob strogem spoštovanju zakonov - dala možnost, da se vrne. Milanski sodniki so namreč bili pripravljeni izreči odločitev prestajanja kazni, dokler bi trajalo zdravljenje. Potem bi Craxiju priznali hišni arest. Skratka, lahko bi zadnje mesece ali leta svojega življenja prebil v domovini z ustrezno zdravstveno oskrbo, ne da bi mu bilo usojeno gledati sonce skozi rešetke. Osebno mislim, da je red-kokdo bil deležen tolikšne pozornosti. Ko berem polemike o tem, da njegovemu svaku Pilliteriju niso dali potnega lista, da bi šel v Tunis na pogreb, mi spomin gre v naše kraje. Poznal sem Slovenca, ki je bil obsojen zaradi neke čudne vohunske afere. Kazen je odsedel do zadnjega. Med prestajanjem kazni mu je umrl sinček, pa je prosil, da bi mu pustili na pogreb, pa čeprav v karabinjerskem spremstvu. Zaman. V našem zamejstvu se je malokdo spomnil Craxije-vega prihoda v Trst. Tedaj je z govorniškega odra na velikem mestnem trgu zapodil slovenskega socialista in prepovedal njegov pozdrav. Potem je imel z nacionalizmom prežet govor o “tesnih in krivičnih mejah, ki obdajajo Trst”. Zlagano je govoril o italijanskem tankistu Lagu, ki naj bi ga maja 1945 ubili Titovi partizani, ko je s trobojnico prihajal v Trst. Dal je duška zmesi reformi-zma in nacionalizma, ki je porodila dogovor med PSI in melonarsko Listo za Trst. V tem imenu je tržaški nacionalist Giulio Camber prišel v parlament in tudi v vlado. Craxi je tedaj nekaj let finančno podprl Listo za Trst, ki se mu je te dni javno zahvalila. Tistega dne, ko je Craxi preprečil slovenski pozdrav na Trgu Unità, je naš dnevnik vso zadevo utišal. Bili so časi, ko se je naša zamejska vrhu-ška že zbliževala s tedaj močnim “e-stablishmentom nageljna”. Zapletli so se v mreže, iz katerih ni bilo izhoda, vsaj do kraha TKB in družbenega gospodarstva. Spominjam se, da je dan pozneje bil pri nas Enrico Berlinguer. Pred srečanjem s Slovenci v Trebčah (zato smo bili deležni kritik v manjšini!) smo Berlinguerja peljali na kosilo v Križ. Ni se mogel načuditi, da se je lahko zgodilo kaj takega, kot je bila prepoved slovenskega pozdrava pred Craxijevim zborovanjem. Zanj je bilo vprašanje pravic slovenske manjšine “moralno vprašanje”, ki ga je treba rešiti zaradi dostojanstva italijanskega naroda. Craxijevi privrženci so takrat pripovedovali vic, kako bo Berlinguer zapisan v enciklopediji: “Italijanski politik iz Craxijeve dobe.” Ta doba se je nepreklicno končala tistega dne, ko ga je ljudstvo v Rimu obmetalo s kovanci. Potem je zbežal v Hamma-meth. Naj počiva v miru. Zamenjava na zunanjem Ministrstvu 8!ifef Boris Frlec V zadnjih desetih letih, odkar je Slovenija postala samostojna država z večstrankarskim sistemom, je zamenjala že sedem zunanjih ministrov. 2e ta podatek jasno kaže, da ni v sosednji državi zunanjepolitična strategija nekaj danega in jasnega, saj bi bilo drugače število zunanjih ministrov vsekakor manjše in tudi polemike, ki se vrstijo na Gregorčičevi 25, ne bi bile tako žolčne. Konec prejšnjega tedna je dosedanji zunanji minister Boris Frlec, ki je veljal za zunanjega ministra “z najdaljšim stažem”, napovedal svoj odstop. Bivši nemški veleposlanik je to odločitev utemeljil z osebnimi razlogi, čeravno je na dlani, da je šlo za skupek razlogov, ki so Frlecu narekovali, da ponudi odstop. Njegovo odločitev je premier Janez Drnovšek sprejel in napovedal, da bo na mesto zunanjega ministra predlagal Dimitrija Rupla, bivšega zunanjega ministra v prvi Demosovi vladi, bivšega ljubljanskega Zupana in danes veleposlanika v ZDA. In prav Dimitriju Ruplu nekateri politični komentatorji pripisujejo dejstvo, da je “prisilil” Frleca k odstopu. Znano je namreč, da je bil ameriški veleposlanik, ki s Ferlecem deli pripadnost isti stranki, LDS, dokaj kritičen do politike zunanjega ministra, ki naj bi bila ohlapna in neučinkovita. Po vsej Dimitrij Rupel verjetnosti je Frlec zaznal, da nima v sami stranki zadostne podpore in to verjetno niti pri predsedniku vlade Drnovšku, ki je njegov odstop sprejel, ne da bi ga poskusil nagovoriti in prepričati, naj ostane na čelu zunanjega ministrstva. Pri tem dogodku ne gre pozabiti, da je Slovenija vstopila v volilno leto, kar bi bilo tudi razlog za spremembo na zunanjem ministrstvu. V prejšnjih mesecih so opozicijske stranke izrekle kritiko Frlečevemu ministrovanju in to še posebej v zvezi z vprašanji odnosov s sosednjo Hrvaško. Zanj so zahtevali zamenjavo, ki pa se ni udejanila. Dejstvo pa je, daje zunanje ministrstvo predstavljalo “šibko točko” za vladno liberalno demokracijo, kar bi znalo negativno vplivati v kočljivih trenutkih volilne kampanje. Kaj boljšega torej, če se vprašanje reši in se “pravočasno” zamenja šefa slovenske diplomacije. Ne glede, koliko te hipoteze držijo, je jasno nekaj: toliko zamenjav na Gregorčičevi ne koristijo ugledu Slovenije v svetu. Ce smo prejšnji teden zapisali, da je Ljubljana prišla v središče mednarodne pozornosti po imenovanju Danila Turka za enega najožjih sodelavcev generalnega tajnika OZN, moramo tokrat ugotoviti, da je njen ugled upadel ob zamenjavi na zunanjem ministrstvu, (r.p.) Cambio di guardia sulla Gregorčičeva Tempi deH’informazione Nel corso dell’anno scorso quanto tempo hanno dedicato gli sloveni ai media? Hanno ascoltato la radio in media per tre ore al giorno, visto la TV per due ore e mezza, alla lettura dei quotidiani hanno dedicato 15 minuti al giorno, alle riviste 6 minuti soltanto. Questi i risultati di una ricerca dalla quale è anche e-merso che i 3/4 della popolazione legge regolarmente un mensile, circa la metà legge almeno un quindici-naie ed un buon 47% della popolazione legge regolarmente un quotidiano. Tra i quotidiani più letti il primo posto va alle Slovenske novice (18%), seguono il Deio (14%), Večer (12%) ed il Dnevnik (11%). Per quanto riguarda le TV invece il primo posto va a POP TV che è seguita dal 52% dei telespettatori. Torna Rupel Il Ministro degli esteri sloveno Boris Frlec, che dall’indipendenza della Slovenia ha resistito più a lungo nel suo incarico - 2 anni e 4 mesi - ha rassegnato in questi giorni le sue dimissioni, subito accolte dal premier Drnovšek. Al ministero sulla Gregorčičeva dovrebbe tornare Dimitrij Rupel, il primo ministro degli esteri della Slovenia indi-pendente, già sindaco di Lubiana ed attualmente ambasciatore negli USA. Boris Frlec invece dovrebbe tornare alla carriera diplomatica con la funzione di ambasciatore sloveno a L’Aia. Pensioni riformate É entrata in vigore con il primo gennaio la riforma delle pensioni in Slovenia che si propone tra l’altro di riequilibrare la situazione finanziaria dell’Istituto di previdenza centrale che attualmente registra un “buco” di circa 150 miliardi di lire. La settimana scorsa l’Istituto ha aumentato le pensioni del 5% che, per coloro che hanno maturato tutte le condizioni previste dalla legge, oscilleranno da un minimo di 734 mila lire ad un massimo di 2.870.000. Le pensioni più basse, per la maggior parte degli agricoltori, ammontano a poco più di 300 mila lire. L’unione fa la forza I democratici cristiani di Peterlè ed i socialdemocratici di Janša hanno deciso la nascita di una coalizione che, probabilmente con il nome di “Koalicija Slovenija”, si presenterà unita alle prossime elezioni politiche. É ancora aperta invece la questione della fusione tra democratici cristiani e popolari, quest’ultimi dati dai sondaggi in forte calo. Dal 19% del 1996 sarebbero precipitati al 4%. Miss Alpe Adria Ad Abbazia si svolgerà la 12,a edizione del concorso Miss Alpe Adria intemazionale. La presentazione ufficiale delle 24 candidate in rappresentanza di ben otto paesi (Slovenia, Croazia, Svizzera, Ungheria. Germania, Austria, Slovacchia ed Italia) avrà luogo venerdì 28 gennaio all’albero Imperiai. L’incoronazione della miss si terrà sabato 29 gennaio. četrtek, 27. januarja 2000 Verso il “pust” transfrontaliero Il progetto del carnevale tra Cepletischis e Livek Anche il “pust”, il tradizionale carnevale della Be-necia, potrebbe avere, e già da quest’anno, una connotazione transfrontaliera. La prima notizia, sicuramente positiva, è comunque che l’iniziativa legata al “pust”, organizzata in passato prima dall’Azienda di soggiorno e poi dalla Comunità montana, sta per tornare dopo qualche anno di assenza. Il programma di quest’anno si sta perfezionando in questi giorni. Pos- siamo però anticipare le intenzioni dell’ente montano, che sta pensando ad una sfilata delle nostre maschere tradizionali, dai “pustje” ai “blumarji”, non più all’interno di un singolo paese ma itinerante da Cepletischis, nel comune di Savogna, a Livek, nel comune di Kobarid. La sfdata si dovrebbe tenere l’ultima domenica di febbraio. Al programma stanno lavorando la Comunità montana, il comune di Savogna e il comune di Kobarid. Dal punto di vista pratico l’iniziativa verrà con o-gni probabilità affidata ad un’associazione locale, che sta pensando di affiancare alla sfilata della domenica due momenti precedenti: u-na conferenza sul significato del “pust” e delle sue maschere e uno spettacolo di burattini, (m.o.) L’indagine dello Slovenski raziskovalni institut - Slori sui diplomati della Slavia - 9 D brutto anatroccolo 1 Dogi della Serenissima Repubblica di Venezia, nelle loro Ducali, che confermavano i “privilegi” concessi agli abitanti della Schiavonia davano loro un nome “Schiavonì” con definizioni territoriali “delle Convalli di Antro e Merso", con attributi come “fedelissimi sudditi”. Si trattava di una popolazione ben definita, con nome e cognome, maternità e paternità, con un luogo di nascita, una residenza, una fisionomia linguistica e culturale ben precisa. Erano i connotati di una precisa identità. In base ad essa i Decani superiori, eletti nell’A-rengo grande delle convalli, sottoscrivevano accordi e fornivano garanzie ai trattati. Due secoli fa. . Da allora sono mutati gli interlocutori, gli antichi privilegi si sono trasformati in elementi di discriminazione e marginalità; la consapevolezza e la fierezza della propria identità etnolinguistica, garanzia dell’autonomia, si è trasformata nell’esperienza dell’umiliazione per una diversità di cui vergognarsi. La sindrome del brutto anatroccolo. Ecco perché, chiedere a un abitante delle valli del Natiso-ne di definire, in senso etnolinguistico, la propria comunità di appartenenza e se stesso non è semplice. Non lo è, perché complicata ed equivoca gli appare la risposta. Fino a ieri la richiesta dell’appartenenza o dell’autodefinizione etnolinguistica conteneva gli e-stremi deH’alternativa tra due opzioni reciprocamente escludentisi: “italiano (A) “o” sloveno (B)”. Come scegliere A quando l’identità comprendeva “natural- mente” una più o meno forte componente di B? Non solo; come affermare B se il termine non assumeva lo stesso significato tra gli interlocutori? (Io so cosa intendo dire quando affermo che sono sloveno, ma non sono affatto certo del significato che tu attribuisci al termine). La risposta, in genere, se non poteva essere articolata, diveniva “opportunistica”; a seconda del contesto dell’interazione sociale. Elementi essenziali di definizione dei gruppi etnici sono Vautoascrizione soggettiva e l’ascrizione da parte di altri. L’appartenenza ad un gruppo etnico è u-na questione di definizione sociale, quale risultato dell’azione reciproca dell’autodefinizione dei membri e della loro definizione da parte di altri gruppi. Sebbene l’appartenenza possa essere verificata in forma oggettiva: uno che è nato a Polava (Savogna), da una famiglia che ha, là, radici secolari, che parla lo sloveno locale, può soggettivamente autodefinirsi “italiano”, nessuno glielo può impedire, ma presenta delle caratteristiche oggettive i-nequivocabili circa l’appartenenza di fatto. Tenendo presenti questi ed altri fattori condizionanti nella ricerca tra i diplomati si è proceduto per tentare di scoprire quale fosse l’atteg- giamento degli interlocutori sulla problematica dell’identità. Non mi risulta che qualcuno avesse mai chiesto a un romano di Roma o a un veneto di Venezia: “Sei romano / veneto oppure italiano”. Là, la richiesta suonerebbe perlomeno strana. Trattandosi di SLOVENI (o Slavi; il che è meno impegnativo), invece, sembra che la domanda fosse più che lecita, normale... è il concetto di “cittadinanza” che si sovrappone a quello di “nazionalità - etnia”. Se non ti riconosci “italiano” (ricordati che sei in Italia!), sei “altro”; in questo caso, “sloveno”. E’ come se dichiarassi la tua “antiitalia-nità”. Come dunque avvicinarsi al problema, con un questionario, senza incorrere negli errori di sempre? Per gradi. Un primo approccio (dopo una nutrita serie di richieste di esprimere il proprio punto di vista sulle tematiche più diverse relative alla problematica etnica e linguistica) stava nella proposta di un cartellino con 11 possibili opzioni o definizioni, tra le più usate sul territorio, e la possibilità di esprimerne “altre” ancora. La richiesta assumeva un approccio distaccato ed impersonale: “Quale espressione, a suo parere, definisce meglio l'abitante autoctono delle valli del Natisene?" Seguiva la precisazio- ne: “Tenga presente che non si vuole mettere in discussione T appartenenza all'Italia". Questo gruppo di risposte sono state interpretate come “oggettive”. Sulla base dello stesso cartellino di definizioni seguiva una domanda che è stata interpretata come “descrittiva”: “Una persona interessata al problema vuole saperne di più sulle valli del Natisone e la loro gente, quale delle espressioni userebbe per definirne gli abitanti in modo sintetico?" Seguiva, infine la richiesta : “Lei, per sé, quale appellativo si attribuisce tra gli elencati?" Le risposte si sono distribuite in tutta la loro complessità interpretativa, a-vendo scelto molti degli intervistati più di una definizione, specialmente nell’approccio di tipo “oggettivo”. A questioni complesse non si addicono risposte semplici... tratteremo nel prossimo articolo i dati raccolti. Più semplice appare indicare, invece, anche in concomitanza con noti fatti parlamentari riguardanti la legge di tutela degli sloveni in I-talia, una tabellina significativa che si commenta da sé. Tre quarti della classe giovane e colta della Slavia vuole la tutela. Speriamo che il “brutto anatroccolo” scopra presto la sua identità. Riccardo Ruttar Le valli del Natisone dovrebbero ottenere una legge che le tuteli, perché non vengano perse lingua locale e tradizioni. L'accordo è... 11 disaccordo è... non Acc. Disac. 1) mass. 2) medit. 3) min. 4) min. 5) medit 6 )mass. rispond Tot. 1+2+3 4+5+6 177 81 52 32 16 31 18 407 310 79 43.5 19,9 12,8 7,9 3.9 7.6 4,4 100 76.2 19,4 Naslovna stran knjige, ki je izšla ob 25. letnici zbora Recenzija knjige prof. Nina Spehonje Pod lipo Benečija - in z njo vsa slovenska kulturna javnost -je bogatejša za eno publikacijo: za zbirko zborovskih pesmi, ki jih je napisal Nino Spehonja in so izšle v elegantni in zajetni pesmarici ob 25-letnici pevskega zbora “Pod lipo”. Tudi naslov zbirke se glasi “Pod lipo" ; založila jo je Zadruga “Lipa" iz Spetra, tiskala “Litho Stampa" iz kraja Pasian di Prato. Zbirko je uredil Nino Spehonja in jo posvetil “Zboru Pod lipo in na spominu Zakariji Simonitu”. Zanjo je napisal uvodno besedo Pavle Merku; daljše razmišljanje o pomenu domače ljudske pesmi je z zgovornim avtobiografskim pričevanjem napisal sam skladatelj in zborovodja Nino Spehonja; Živa Gruden pa v opombi utemeljuje izbire jezikovnih in nareCnih variant besedila in njegovega zapisa. Med uvodnimi sestavki je tudi tekst z naslovom “Fotograf Pico” ; pesmarico bogati namreč kar 55 njegovih fotografiji, na katerih vidimo prizore iz beneške bližnje preteklosti, za vsako pa je toCno dokumentirana njena vsebina. Prav omenjena uvodna besedila, napisana z ljubeznijo in spoštovanjem do domaCe slovenske kulture, in pa izredno zanimive fotografije, ki dajo ti knjigi še širšo kulturno in zgovodinsko vrednost, bodo pripomogle, da po pesmarici ne bodo segali le glasbeniki, ampak vsi, ki bodo želeli poiskati v njej samega sebe ali svojega soseda in prijatelja. Mnogi se bodo našli tudi v dolgem seznamu vseh dosedanjih pevcev, saj jih je kar 164! Prav zaradi take zasnove knjige si avtor in njegovi sodelavci zaslužijo vso pohvalo in priznanje. In zdaj k osrednji vsebini pesmarice. V njej je 123 pesmi in ena Maša v petih delih. Če izvzamemo štiri ljudske pesmi, ki jih je priredil Andrea Martinis, pevec v zboru “Pod lipo", je avtor vseh ostalih skladb Nino Spehonja. Največ je njegovih priredb ljudskih pesmi: 79 posvetnih in 31 nabožnih (med njimi 11 božičnih). Umetne skladbe pa so štiri s posvetno vsebino (na besedilo Ivana Trinka, Marine Černetič ter na ljudsko besedilo), ena nabožna (“Iz globočine" ) in štiri božične (na besedilo Valentina Bir-tiCa - Zdravka, Lucijana Slobheja v tipanskem dialektu in neznanega avtorja). Zbirka se konča z že omenjeno “Beneško mašo" (brez “Vere" in z uglasbeno “Alelujo"). Pisati posebej o vsaki pesmi je tu nemogoče. Za vse je seveda najprej značilno, da se bodisi po besedilu kot po melodiji več ali manj razlikujejo od inačic iste pesmi na drugih slovenskih področjih, a so kljub temu takoj prepoznave. Te beneške melodije in tudi sama harmonizacija pa odsevata neko milino in zasanjanost, ki dajeta pesmim poseben značilen čar in ki se potem -ob izvedbi - izražata tudi v podajanju teh pesmi. Harmonizacije Nina Spehonje so v glavnem tradicionalne, a tudi s kromatičnimi prehodnimi toni, ki dajo tisto “zasanjano" barvo akordu. Skladatelj kaže sicer tudi osebne polifonske poteze v umetnih skladbah, v kakšnem primeru tudi v priredbah (kot je “Dve let an pu”). V nekaterih harmonizacijah pa akordični razplet zapusti tradicionalni harmonski krog (v funkcijskem smislu) in preko drugih stopenj doseže izrazno napetost (v pesmi “Beri, beri rožmarin zeleni" ). S kakšnimi principi pa je Nino Spehonja harmoniziral te pesmi, beremo ob koncu njegovega uvodnega zapisa: “V teh pesmih se... melodija in besedilo prečudovito zlivata in nadvse spontano in preprosto izražata radost, veselje, usmiljenje, molitev, pa tudi ironijo, pomilovanje, vsakršno čustvo. Potrudil sem se, da bi melodiji in besedilu prilil harmonijo, pri čemer sem skušal ohraniti občutek spontanosti in preprostosti." In dodaja “Delal sem rad, potrudil sem se in se pri tem tudi zabaval" . Janko Ban Aktualno Tridesetletna pot v mladih očeh Pozdravni nagovor na kobariškem srečanju s prve strani Od časov, ko so me starši poslali na letovanje “Mlada brieza - Barčica moja”, ali ko sem risal in kasneje tudi pisal za natečaj “Moja vas”. In to so bila leta, v katerih sem se spraševal, zakaj moji sošolci niso poznali teh stvari, ali so jim na nedolžen način celo nasprotovali. Od časov, ko sem začel obiskovati Glasbeno šolo, ko sem imel učiteljico s Tolminskega in smo imeli prva srečanja med glasbenimi šolami z obeh strani meje. In to so bila leta, ko smo se bali, ko so nam na Stupci ali na Robiču pregledovali dokumente. Od časov, ko smo hodili na razne prireditve, kakor na Kamenico ali na Senjam beneške piesmi in smo pred vrnitvijo na naše domove zaskrbljeno kontrolirali, če so gume naših avtov še cele ali ne. Do časov, ko sem začel razumevati našo stvarnost in sem videl istočasno rasti dvojezično šolo v Spetru. Do časov, ko so naše krajevne oblasti začele govoriti v našem jeziku. Do časov, v katerih so nam naši domači nasprotniki začeli svetovati, kako priti do Casinoja v Novi Gorici ali v Kobarid k zobozdravniku. Stvari so se bistveno spremenile: danes Slovenci videmske pokrajine vidimo naš zaščitni zakon napredovati v italijanskem parlamentu, potem ko je bil že odobren okvirni zakon jezikovnih manjšin in smo prvič po drugi svetovni vojni dobili nekaj realnega, ki nas ščiti kot avtohtoni narod. Danes Slovenci videmske pokrajine lahko gledamo na mejo kot na možnost sodelovanja in razvoja. Iz kulturnega vidika imamo vsako leto več priložnosti, da se srečujemo. Od gledaliških predstav do čezmejnih pohodov, od predstavitve naše knjižne in umetniške produkcije do skupnih koncertov naših zborov, itd. Iz političnega vidika ocenjujemo kot dobre odnose z našimi upravitelji, tako na lokalni kot na državni ravni. Je torej vse v redu? Ali sem kot mladi zamejski Slovenec lahko zadovoljen? Odgovor je problematičen. Po eni strani so napredki, ki smo jih doživeli v zadnjih časih, zares veliki. Po drugi pa so problemi, ki zadevajo gorato območje, kot na primer izpraznitev vasi, David Klodič Iskrene čestitke, dragi Paolo! Milan Kučan mu je podelil častni znak 1 Kar je bilo Benečanov in Tolmincev na srečanju v Kobaridu, vsi smo bili ponosni na Pavla Petričiča, ko je iz rok ministra Zgage prejel najvišje slovensko državno odlikovanje, častni znak svobode. Vemo, koliko je vredno vse to, kar dela za našo skupnost, za našo kulturo, šolo in tudi za naš časopis, katerega vsaka številka ima vsaj en njegov podpis. Zato mu tudi iz uredništva Novega Matajurja i-skreno čestitamo! zares zaskrbljujoči. Veseli nas, da vsaj današnja slovenska in italijanska vlada se dobro razumeta ter dobro poznata in priznavata Slovencem videmske pokrajine težko delo, ki smo ga opravili in trdnost pri ohranjevanju naše identitete. Ostajajo odprti še mnogi problemi, kot na primer vidljivost slovenskih programov, ki jih oddajata tretja mreža Rai v Trstu in slovenska televizija in seveda, ekonomski razvoj naših krajev. Upamo, da bosta čezmejno sodelovanje in vstop Slovenije v Evropsko Unijo pospeševala tudi gospodarski napredek v naših krajih. Pričakujemo, da bo Slovenija odločno posegla pri italijanski vladi, da bi bili premoščeni problemi, ki ovirajo odobritev zaščitnega zakona v parlamentu. V zadnjih petnajstih dneh smo doživeli zgodovinski obisk ministrice Kade Bellillo in smo dobili iz Ljubljane lepo novico, da bo dvojezična šola za svojo dejavnost dobila dodatni prispevek trideset milijonov tolarjev. Zato smo hvaležni predstavnikom slovenskega parlamenta in vlade. In še bolj hvaležni bomo če bodo na tak način vsi nadaljevali, kajti vemo, da je pot do normalnosti pri nas še dolga in polna nevarnosti. Brez ustanove, kakršna je dvojezična šola, a tudi brez časopisov in kulturnih društev, bi se naši otroci težko globoko navezali na našo posebno kulturo in na naš teritorij. In bi gotovo težko zapeli pesem, ki pravi: "Slovenci imejmo se radi, naj stari al mladi, v dolinah naših zelenih, kjer vse lepuo rodi“. David Klodič Ko je vladal CAF... V Italiji je mnogo politikov, podjetnikov, ljudi iz raznih poklicev, birokratov, državnih funkcijonarjev in drugih v abstinenčni krizi. Ne gre za alkohol ali kokain, ampak za kruto željo po lotizaciji, po deljenju uslug, po napredovanju, po ohranjanju privilegijev, po volilnem proporčnem sistemu, po prosti in divji delitvi moči. Levica ni bila kruta do političnih nasprotnikov, nasprotno. Berlusconi je v času “komunistične”, “stalinistične”, “neliberalne” levosredinske vlade poravnal svoje dolgove in postal drugi najbogatejši človek v Italiji. Iz sibirskih gulagov se v Rim premika z vedno večjimi avtomobili in osebnimi letali in dali so mu celo vizum za Hamamet. Osebno Berlusconi ne živi v revščini. Lakota pa pesti njegove velike volilce: bivše demokristijane, socialiste, socialdemokrate, majhne in srednje podjetnike, sinove nekdanjih uradnikov, ki ne morejo naslediti očetom, bančnike, ki se morajo spopadati z globalizacijo, skratka, brezšteivlno človeško favno, ki je živela od rente in političnih uslug. Sam Bossi je s svojimi vo-lilci vred zabredel v globoko abstinenčno krizo. Naj na primer reče Alessandri Guerra, ki najodmevnejše prestavlja v naši deželi Severno ligo, naj čaka na pa-dansko oblast? In kaj naj reče nato Guerrova svojim tisočim volilcem, ki si želijo pomoč pri delovnem mestu, hitrejši dostop do najrazličnejših dovolenj, uslugo v uradih, licenco ali mesto za sina, itd? Naj reče, naj čakajo na Padanijo? Naj v imenu izmišljene etnije prelomi zavezništvo s Sarom, z bivšimi socialisti in demokri-stijani, ki so v sami Severni ligi? Mnogi voditelji so tako pred čredo konj, ki bi ra- Casa di riposo, nuovo Cda Il sindaco di Civida-le Giuseppe Pascolini ha nominato il nuovo consiglio di amministrazione della Casa di riposo. Ne fanno parte Giuseppe D’Alessandro (presidente), Mario Sniderò, Guido Frossi, Sergio Trusgnich e Marco Pittioni. Esce ridimensionato il ruolo di Alleanza nazionale. Della questione se ne parlerà probabilmente venerdì in consiglio. di v galop in to v brk Evropi, sanacijskim ukrepom, tržnim pravilom, itd. Samo koliko je takih, ki so se že naveličali plačevanja davkov in se bojijo Viscovih reform. Del Italijanov je naveličan stiskanja pasu, evropskih razpredelnic in Standardov, krčenja stroškov in podobnih stvari. Izpod snega je zrastel prvi regrat in čreda konj bi ga rada požrla. Zaradi teh razlogov je Craxijeva smrt povzročila toliko nostalgije. Zaradi tega Berlusconi ponovno prijateljuje s Cossigo, ki se gre političnega klovna. Zaradi tega se je Bossi ob vračanju iz Damaska ponovno skesal in priznal, da so boljši farizeji od apostolov. Desničarska fronta, kot jo je ponudil Berlusconi, je namreč veliko hujša in veliko slabša mineštra od sicer pisane levosredinske koalicije. Slednja se krega, vendar uvaja nekatere pomembne reforme in novosti. Novopečena centristična fronta predlaga povratek v preteklost, k pro-porčnemu volilnemu sistemu, k strankarskem plesu, k uslugam in protiuslugam. Zato klečijo pred Berlusconijem, ki je najboljši Craxijev učenec, mnogi, ki so se od njega oddaljili. S težavo pokleka Fini, vendar bodo morali njegovi pristaši in italianissimi pogoltniti Bossija, njegovo Padanijo in podobne neumnosti, saj ni izbire. Tokrat je cilj Berlusconija ter bivših desnih demokristijanov in .socialistov osredotočiti moči, razbiti in osvojiti center ter spraviti v kot levico in, če se bo posrečilo, tudi Finija ter zagovornike večinskega sistema. Lov na glasove je odprt. Levosredinska koalicija ima proti na novo nastajajoči fronti veliko dobrih argumentov. Nihče namreč natanko ne ve, če si večina Italijanov želi povratka h Craxiju, Andreotti-. ju, Forlaniju in k petstran-karski koaliciji. Verjetno ni tako, saj imajo včasih ljudje boljši spomin od tega, kar mislimo. Bistveno je osvežiti podatke, kako je takratna koalicija naredila veliko slabega. Ko je vladal CAF, se je podvojil državni dolg, razdivjala se je lotizacija, podjetniki niso plačevali davkov, Italijani pa so volili proti premični lestvici (scala mobile), ne da bi zahtevali protiusluge. Z ukinitvijo premične lestvice so namreč prevzeli odgovornost in finančno breme države odvisni delavci, stari in novi kapitalisiti pa so šli na pašo po poljanah, ki so postajale po padcu berlinskega zidu globalne. Njim se država fučka, saj se lahko selijo v Korejo ali v Južno Ameriko. Kdor ima denar, lahko bezlja kot divje žrebe in nihče mu ne nadene uzd. Vol mora stopati pred plugom, ki postaja vedno težji. Zgodbo je treba obnoviti, obenem pa izkoristiti čas za delo, kajti edino dejanja lahko v očeh ljudi premagajo demagogijo, ki zna biti nerazumno privlačna. Savogna, Franz entra in giunta Romano Franz, di Montemaggiore (Matajur), è il nuovo assessore del comune di Savogna. Prende il posto dell’ex sindaco Pasquale Petricig, che si è dimesso per impegni di lavoro. Franz affiancherà quindi IvoTrinco nel lavoro di giunta. La nomina, avvenuta venerdì scorso, è stata un po’ sofferta ma alla fine si è tenuto conto, oltre che del buon lavoro compiuto da Franz negli ultimi tempi e non solo sul fronte amministrativo, anche di ragioni territoriali. Non è comunque e-scluso un passaggio di testimone prima della fine della legislatura. Esercitazioni militari nel comune di Lusevera Il Parco come poligono dalla prima pagina Queste “manovre” per la loro natura risultano problematiche ed influiscono in maniera pesante sul delicato equilibrio che regola la vita all’interno di un’area protetta. L’ente Parco sta invece attuando alcuni progetti di reintroduzione degli animali in via di e-stinzione che proprio nel comune di Lusevera hanno trovato il loro giusto ambiente. Questo comune è inoltre ricco di testimonianze sto- riche, artistiche e culturali inserite in un contesto panoramico di rara bellezza paesaggistica. Un’area che potrebbe essere utilizzata anche a fini economici, con la realizzazione di opere fruibili dagli escursionisti, ha ora al suo intemo un sito militare. Anche il sindaco Claudio Noacco ha preso posizione contro questa situazione inqualificabile, sollecitando più volte un intervento delle autorità competenti. (s.q.) Giovanin je biu ta-kuo Sparovan an uo-haran, de ni dau se adne palanke njega ženi Milici, da bi mogla kupit kajšno kikjo al paan par Zidanih hlac. Pa ženske, sevieda, dokažejo nimar njih ražone tu pastieji, za-tuo je poviedala možu, de Ce bo teu snubit z njo, bo muoru luoSt vsak krat deset taužint tu Sparunjak, ki je bla nastavla gor na komodin. Giovanin je daržu tarduo nomalo dni, pa kaj San tiedan potlè je začeu basat tu Sparunjak malomanj vsako vičer deset taužint. Za božične praznike Milica je vprašala nje moža nomalo su-du za kupit kajSne dobre jedila za Božič an za novo lieto. Giovanin se j’ ničku pobrau v kambro, je parnesu dol Sparunjak an ga vargu z močjo na tla, de je Su na stuo koSči-ču! - Daj tle imaš su-de! - je močnuo zaue-ku Giovanin.Kadar je zagledu miez puno kart po deset taužint, tudi kajšne po stuo ta-užint je jezno popra-Su: - Duo je luožu tele sude tu Sparunjak? - Oh ja, muoj dragi mož - je hitro odguo-rila Milica - nieso migu vsi uoharni ku ti!!! *** Na dvojezično Suolo v Spietare je paršla adna nova, zlo liepa an mlada učiteljca an vsi možje, sevieda, metajo oči na njo! ’No jutro mali Peri-nac je začeu letat od piča do piča po Suoli an se nie teu usednit na njega prestor. Kadar mlada učiteljca ga j’ pokregala, je biu tudi brez karjanče an ji je slavo odguoriu. Učiteljca se je ujezla an jala arzskačenemu Perinacu: - Jutre naj pride tu-oj oča guorit z mano! Ku je parSu damu, Perinac je poklicu njega očeta an mu potiho poSepetu tu uha: - Tata, dajnii žihar tistih deset taužint, ki si mi biu obeču, ker jutre imas apunta-ment z mlado učitelj-co!!! ’Sam te zadnji Kokocuove hiše6 Pozdravjam žlahto doma an po sviete “Kuo me zna lepuo var-vat moja mama! Bi stau ci-eu dan an celo nuoč v naru-oče ji! Oh, sam veseu tudi kar me primejo tata al pa noni an vsi tisti, ki me imajo radi. Sam Leonardo, te zadnji velike Kokocuove družine iz Hostnega, an de sam se rodiu sta na Novem Matajurju napisal zadnji krat. Ce publikata mojo fo- tografijo bo vesela moja žlahta, ki živi po sviete, ta-kuo me bojo videli, kakuo sam liep!” Zvestuo publikamo tojo fotografijo, dragi puobič, an še ankrat čestitamo toji mami Barbari Floreancig - Ko-kocuovi an tojmu tatu Francu Giordani. An tebè pa žel-mo veselo an srečno življenje. Moreno je paršu dvajst liet potlè... četrtek, 27. januarja 2000 Iz Klenja nam pišejo... Vsakoantarkaj naši brauci nam pišejo. Tudi tele dni nam je paršlo ’no pismo, ki pru zvestuo publikamo. “Pochi giorni fa, a Clenia è stata eletta la regina degli strucchi edizione 2000. Ma al vesta, de v Klenji imamo an dukeSo od Strukju? Questo titolo le spetta per la sua costante partecipazione al concorso e per la sua non tenera età. DukeSa se kliče Irma Marinig, marna od Firmina, je “stara” ku zluodi!(Takuo pravejo naši ljudje, ma con affetto). Je dopunla 84 liet! E’ la prima concorrente del genere a Clenia. Infatti tanti anni fa ha partecipato e vinto a un analogo concorso che si teneva ad Azzida. V Klenji ni imiela tarkaj sreče, ma se nie maj podala! Lieto po liete je parnesla nje Strukje na kon-korš. Tle na fotografiji jo videta z nje dobruotam. Irma, vsi Klenjani ti željo, de jih boš dielala Se puno liet an de manj-kul ankrat prideš ta parva. Takuo na boš vic dukeša, ma rataš an ti krajica. Auguri Irma!” Silvano Iuretig an Adelina Podorieszach sta se poročila dvist liet nazaj, 26. vošta 1979 v Landarski jami an poliete so počakal njih oblietinco za poviedat njih družinam lepo novico, ki sta ona dva daržala za se: Adelina je zanosila parvega otroka. Njih festa je šla naprej dugo cajta, ku adan velik senjan... dok se nie rodiu na 11. Zenarja 2000, dol v videmskem Spitale, adan liep, velik an srečan puobič, ki so mu uzdieli ime Moreno. Tel otrok je parnesu puno veselja v življenju od Silvana an Adeline an donas za telo novo družino se veseljo none, tete, strici an že velici kužini. Silvano se je rodiu v “Zuanini tan v potoce” hiš v Dolenjin Marsine, kjer žive njega mat Milja an te narmlajš sestra Piera. Ranik oča se je klico Bep an je biu Mačonov, zmanjku je glih tri lieta nazaj. Adelina ima koranine v vasi Matajur: nje ranik oča je biu Pio Ta-zat tih, nje mat je Angelina Jakova, ki živi v Galjane. Silvano an Adelina sta tele zadnje lieta živiela ta par Marsiele, v Dolenjin Marsine, kjer on, ki je pru bardak zidar, je s cajtan postroju prou lepuo to staro hišo. Potle, ki sta zaviedela, da se jin bo rodiu otročič sta pomislila se vamit nazaj dol v njih apartament v Mojmaze, kjer sta priet Zi-viela puno liet. Z novin liete jin je začelo tudi novuo življenje an zatuo jin vsi želmo vse nar-buojSe, ki se more imiet na telin sviete: zdravje, srečo, ljubezan... Moreno, dugo so te čakal mama an tata, pa sada puno an brez konca te bojo imiel radi, ker vsaka stvar, ki puno an dugo cajta se jo želi, kar pride, zvestuo nas veseli an se jo ljubi. Bomo vsi čakal, de naj hitro zra-steS an de preča naj te bojo če po vas v Marsine lovili toja mama an tuoj tata al pa gor po planinah, kjer tuoj tata ima “gor za Babo” prou an liep kazon. Un presepe particolare I giovani della parrocchia di Liessa - Cosizza, tralasciando il tradizionale presepe con muschio e ruscelli, hanno quest’anno fatto nascere Gesù su un terreno di parole amare, di storie tristi, di tragedie che ogni giorno si consumano in questo mondo. “Il Salvatore Io fa per dimostrarsi vicino a chi soffre, affinchè nessuno dimentichi che anche Lui è nato umile e povero”. Ma la gente è ancora attenta ai valori di rispetto e solidarietà che Gesù ci ha insegnato? O preferisce forse lasciarsi alle spalle i problemi e le richieste di chi sta male ed invoca aiuto, anche nelle più piccole cose di ogni giorno? Osservate le pareti. Il Santo Natale si è ridotto a questo. E’ la festa del consumismo, il trionfo dell’avidità e del materialismo più profano, dove “sentirsi più buoni” diventa il modo più facile ed ipocrita per pulirsi la coscienza. Perchè “o è Natale tutti i giorni, o non è Natale mai...”. Il presepe si può osservare nella parrocchia di Liessa, dove rimarrà fino al 2 febbraio, come vuole la tradizione locale. Daniel tìucovaz a Liessa novi mata j ur 6 Discussione sul revisionismo alfabetico nelle Valli del Natisone L’alfabeto sloveno nella tradizione locale Vinze ne prodajmo U hladno sienzo usak se vesèu peje, Mi domace vinze ne prodajmo cadar sonze u ghrivi kier gha samì dobró ghrieje. dobró piti z'namo. Esempio di ortografia ‘nediška’ se- Mi se tucaj z'bieramo, condo la proposta di Egidio Scauni- slatco vinze piemo ch (Saggio sulla Lingua Nadisca, an veselo z'apuojemo. 1999) Kosilo pod kostanjam Xgiuxlu lata an strie gnxln pred dnem. kar je še lama. Cìrcdo sicé an jesi jini ncscni kukjon: puIonio pečem». lonCiC ócbulo oovanc na spelai, jajca, salam. sor. IXibrò »Irsi ai» kujsankrai |K)kusin» po poi. Kar pritlcin gor, mi ilujó kos pulente an sicra ari salama, l'ala un strie popijó glaž vina ame-rikana. Opinine prillo mania. Parncsc gor kosilo s povierkam. na adiiiin koncu ncsò lonae s kubnjo. na drugem koncu jo cajna s kruham. ki jo mama spekli). Diši an sc ga cuje. puna scno/ct krulur je! Minimatajur Kotič za dan l jazek Matej Šekli Karjg Cas nisomo sigiir, c’i po nas to se di: an rumuni ziz Gwana aliboj an rumuni' ziz Gwanon? Ti starajši jiidi račejo, da to je jošt ric’et: an rumuni' ziz Gwanon. Se mòre ric’et invéci: an jè par Sài z Vidna. PoSpegnimò njan tu-w to rozajansko gramatiko za videt, da zakoj to je jtaku! Tej wže lòpu vimò, biside Vidano anu Gwa-no so dvi moški bisidi Čenče nine vokale ta-na kunce (-0). Vidimo pa, da ta-prid njima so dvi difarent prepoziejuni: z (z Vidna) anu ziz (ziz Gwanon). Provejmò njan Sc’è kapet, da kada te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (V'idan0, Gwàn0) ni se nalažajo ta-za prepo-ziejuno z nu ni se rivawajo na -a (an je parSàl z Vidna) anu kada ni stujijo wkop ziz pre-poziejuno ziz nu ni majo ta-na kunce -on (an rumuni ziz Gwanon). 1. An jé par sài z Vidna. Biside z Vidna ziz prepoziejuno z (po laškin »da«) anu -a ta-na kunce rispundawajo na baranjé skod? (»da dove?«, »da quale luogo?«). (Skod an jè parSàl? - An je parSàl z Vidna.) Ni raCèjo, da dan človek jé šal wkrej z Vidna, wkrej z noga mèsta. Ni rumunijo jtaku od mèsta, jsò to ba bilu »tet wkrej z noga mesta« (»moto da luogo«). 2. An rumuni' ziz Gwanon. An ji kroh ziz siron. Biside ziz Gwanon, ziz siron ziz prepoziejuno ziz (po laškin »con«) anu -on ta-na kunce ni ni rispundawajo na ba-ranjè skod? tej biside z Vidna ziz prepoziejuno z anu -a ta-na kunce. Ni ni rumunijo od noga mèsta. Ižimplin an rumuni' ziz Gwanon riSpundawa na baranjé ziz kirin človekon? (»con chi?«). (Z/z kirin človekon an rumuni? - An rumuni' ziz Gwanon.)Mamo wojo ric’et, da dan Clovèk dila kej wkop ziz nin driigin človekon. Ižimplin an ji kroh ziz siron riSpundawa na ba-ranjè ziz kiro račjo? (»-con che cosa?«). (Ziz kiro račjo an ji kroh? - An ji kroh ziz siron.) An pravi, da na rič jè wkop ziz no driigo račjo. Tej te moške biside se pridiwajo ta-za prepoziejuni z anu ziz pa te sri-dnje biside na -u anu na -e (Koritu, Borovičje; mliku, jajce). Ko ni rispundawajo na baranjé skod?, ni stujijo ta-za prepoziejuno z anu ni majo ta-na kunce -a. (-Skod an je parSàl? - An jè parSàl z Korita, z Bo-rovičja.) Ko ni rispundawajo na baranjé ziz kiro račjo? aliboj ziz kirin človekon?, ni se nalažajo wkop ziz prepoziejuno ziz anu ni se riwavajo na -on. (Ziz kiro račjo an ji kroh? -An ji kroh ziz mlikon, ziz jajcon.) Nas somo vidali, da kaku te moške biside na —0 (Vidan0; Gwàn0, ser0) anu te sridnje biside na —u anu na -e (-Koritu, Borovičje'; mliku, jajce) ni se pridiwajo ta-za dvi difarent prepoziejuni z anu ziz po dvi poti, ko ziz njima rišpun-damò na dvi difarent ba-ranji. Za rišpundat na ba-ranjè skod? ni stujijo ta-za prepoziejuno z anu ni majo ta-na kunce -a. (-Skod an jè parSàl? - An jè parSàl z Vidna - z Korita, z Borovičja.) Za rišpundat na baranjé ziz kirin človčkon? aliboj ziz kiro račjo? ni so wkop ziz prepoziejuno ziz anu ni se rivawajo na -on. (Ziz kirin človekon an rumuni? - An rumuni ziz Gwanon. Ziz kiro račjo an ji kroh? - An ji kroh ziz siron - ziz mlikon, ziz jajcon.) Za parac’at jsò somò doparali librine od pro-fasòrja Hana Steenwijka. Qualche paziente lettore ricorderà che nella scheda 21 ho intrapreso la discussione sullo slogan (Sladàk an z'apuscén nediški i'zlk...) lanciato da Egidio Scaunich in apertura del libro “Saggio sulla Lingua Nadisca”: “Dolce e negletta nadisca favella...”. La mia intenzione è stata quella di confutare questa prima parte dell’affermazione, portando le prove che la parlata ‘nediška’ non è — e non è stata — ‘negletta’; tutt’al-tro: credo di aver provato — con la documentazione di cui dispongo — che la nostra lingua è stata onorata sia da scrittori del passato, che da scrittori di oggi; soprattutto in tutti, o quasi tutti, i generi letterari: teatro, poesia e testi di canzoni, prosa varia dalla narrativa alla memorialistica, pubbli-cistica, saggistica e polemi-stica, folkloristica, toponomastica, traduzioni, trascrizioni varie, creazione di giochi linguistici, umoristica, calendaristica, eccetera. Ho aggiunto le pubblicazioni dei ragazzi e la letteratura per i ragazzi, la stampa periodica, e chi più ne ha più ne metta. Non pochi sono i cultori di scritture ‘nediške’, che voglio elencare scusandomi di inevitabili omissioni: Giorgio Banchig, Luisa Battistig, Eddi Bergnach, Francesco(Checco) Bergnach, Anton Birtig, Valentin Birtig, Michelina Blasutig, Antonella Bucovaz, Emil Cencig, Marina Cernetig, Franco Cemotta, Ilde Chia-budini, Luciano Chiabudini, Paola Chiabudini, Remo Chiabudini, Ferruccio Cla-vora, Aldo Clodig, Davide Clodig, Francesca Clodig, Giovanni Coren, Bruna e Loretta Dorbolò, Loredana Drecogna, Giuseppe Flo-reancig, Adriano Gariup, Maria Grazia Gariup, Renzo Gariup, Sonia Gariup, E-zio Gosgnach, Giovanni Gubana, Pasquale Gujon, Anna Jussa, Raffaella Jussa, Giuseppe Jaculin, Daniela Lauretig, Rinaldo Luszach, Dario Martinig, Vilma Mar-tinig, Renzo Mattelig, Jole Namor, Michele Obit, Paolo Peressutti, Angela Petricig, Valentina Petricig, Mjuta Povasnica, Izidor Predan, Marco Predan, Vladimiro Predan, Renzo Rudi, Riccardo Ruttar, Egidio Scaunich, Adriano Qualizza, Antonio Qualizza, Giorgio Qualizza, Guido Qualizza, Marino Qualizza, Renato Qualizza, Nino Specogna, Ada Tomasetig, Andreina Trusgnach, Lucia Trusgna-ch, Francesca Trusgnach, Margherita Trusgnach, Marina Vogrig, Lidia Zabrie-szach, Natalino Zuanella, Pasquale Zuanella, Petar Zuanella... e qui mi fermo. Sulla base della mia conoscenza della ricca bibliografia ‘nediška’ non posso evidentemente concordare con Egidio Scaunich. Al contrario, posso dire che la ‘dolce favella’ è amata e tenuta nella giusta considerazione. E soprattutto che è in uso corrente presso un buon numero di autori; di diverso livello, s’intende. Conosco molti gruppi ed istituzioni minoritarie in Italia e all’estero e sono in grado di sostenere, che proprio presso la nostra comunità la letteratura dialettale e vernacolare (intendo per questo un dialetto colorito di un ambito ristretto) non trova in proporzione riscontri presso altre comunità ‘alloglotte’, perlomeno in Italia. Qui non vive una comunità di decine o centinaia di migliaia di persone, ma di sei-settemila individui. In rapporto a questa presenza abbiamo un considerevole gruppo di persone che tengono viva u-na lingua locale scritta: si direbbe un miracolo! L’osservazione che se ne può trarre è questa, che risponde alla seconda parte dello slogan di Scaunich (“...dopo mille anni è arri- Una pagina dell’antologia per ragazzi "Sonce sieje, druge bukva za te male" con la trascrizione semplificata di Mjuta Povasnica di un testo di Giovanni Coren vato il momento di usare l’alfabetico strumento fatto per Te come meriti Tu!”, “...an tausind lièt potlé zajt je parsù z'a nuzat alfabét k je pru z'a pru narèt z'a Tè tacua k uriedan si Ti!”, slogan rivolto alla negletta favella). La storia della letteratura ‘nediška’ mostra che la lingua locale ha sempre avuto un opportuno supporto alfabetico e ortografico, di cui fino alla metà del novecento hanno tuttavia fatto uso relativamente poche persone. Nella seconda metà del secolo appena trascorso - e principalmente dagli anni settanta - abbiamo assistito ad una vera e propria esplosione letteraria, perché sono intervenuti supporti positivi. Quali, se non le vituperate associazioni slovene - alle quali nessuno può negare la funzione di stimolo e di coordinamento - che hanno creato la circolazione delle scritture? Gli autori locali, con personali adattamenti vemacolari, hanno constatato che lo strumento dell’alfabeto slavo della tradizione slovena ottocentesca - iniziata nell’anno caldo 1848 -era soddisfacente e lo hanno introdotto nella tradizione moderna in questo lungo dopoguerra. Negligenza c’è stata? Certamente sì. Tuttavia ne sono responsabili altri fattori: una classe dirigente di poca lungimiranza e sostanzialmente allineata al mono-linguismo, i distinguo e le pressioni sulla scuola e la chiesa, gli arzigogoli sulla natura della parlata ‘nediška’, sempre ricacciata nelle nebbie del medioevo, e via dicendo. Di alcune difficoltà sembra rendersi conto Scaunich nel presentare una nuova proposta alfabe- tica, dalla quale a suo avviso scaturirebbe una perfetta corrispondenza tra suono e segno di una lingua slava autonoma (la nediška) soprattutto distinta dalla slovena, con una particolare sottolineatura per gli apporti romanzi e croati. Non potrò qui seguire nel dettaglio le argomentazioni della proposta. Suggerisco piuttosto che gli interessati comprino il libro e si documentino in proprio. Gli argomenti che accompagnano e motivano la riforma sono purtroppo tutt’altro che pacati e vanno molto oltre il limite del rispetto dovuto alle opinioni e alle esperienze altrui. In questo scritto non intendo scendere su questo terreno. Mi voglio dunque limitare al merito della proposta alfabetica in questione. (Scritture, 32) Paolo Petricig BALONČKI Samo en balonček je brez svojega negativa. Kateri? novi mata j ur 7 Četrtek, 27. januarja 2000 — Sport= Risultati 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco rinv. 3. Categoria Savognese - Moimacco rinv. JUNIORES Valnatisone - Reanese 0-1 Amatori Reai Filpa - Edil Tomat 5-0 Treppo Grande - Valli Natisone 0-4 Poi. Valnatisone - Il gabbiano rinv. Agli amici - Vertikal Val Torre 3-3 Alla Leggenda - Da Marco rinv. Calcetto Pizz. Al baffo - Merenderos 7-2 Bronx Team - Carosello pub rinv. Paradiso dei golosi - Dorotea 2-9 Edil Tomat - Paradiso dei golosi n.p. Prossimo turno 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 3. Categoria Buttrio - Savognese JUNIORES Serenissima - Valnatisone Allievi Valnatisone - Centro Sedia Giovanissimi Audace - Gaglianese Amatori Reai Filpa - Bar Corrado Coop Premariacco - Valli Natisone Sedilis - Poi. Valnatisone Vertikal - Osteria Della salute Il gabbiano - Alla leggenda Calcetto Merenderos - Serravalli Paradiso dei golosi - Bronx Team Classifiche 1. Categoria Gemonese 37; Palazzolo 34; Reanese 27; Trivignano 25; Union Nogaredo 24; Valnatisone, Gonars, Riviera 22; Ancona, Lumignacco, Tarcentina 21; Flaibano 18; Maranese 17; Muzzanese 16; Com. Tavagnacco 10; Bearzicolugna 7. 3. Categoria Buttrio 31 ; Libero Atl. Rizzi 26; Savorgna-nese 21; Gaglianese 19; Stella Azzurra 17; Buonacquisto, Moimacco 16; Cormor 14; Savognese 13; Chiavris 12; Nimis 10; Assosangìorgina 7; Fortissimi 6. JUNIORES Cussignacco, Pagnacco 28; Nimis 26; Valnatisone, Com. Faedis, Com. Tavagnacco 23; Centro Sedia 22; Buttrio 16; Serenissima, Torreanese 15; Chiavris 13; Azzurra 12; Reanese 11 ; S. Gottardo 5. Allievi Union 91, Gaglianese 21; Savorgnanese 20; Valnatisone, Torreanese, S. Gottardo 16; Azzurra 10; Serenissima 4; Centro Sedia 3; Buonacquisto 1. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese 28; Gaglianese 23; Fortissimi, Centro Sedia 18; Com. Faedis, Savorgnanese 17; Audace 13; Com. Tavagnacco, Buttrio 12; Serenissima 7; Reanese 5; Moimacco 2. Union 91 (16) e Libero Atletico Rizzi/B (7) fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 21 ; Termokey 17; Anni 80, Bar Corrado 14; S. Daniele, Warriors, Mereto di Capitolo 13; Coopca Tolmezzo, Faga-gna 10; Turkey pub 8; Edil Tomat 7; Racchiuso 4. Amatori (1. Categoria) Al sole due 17; Valli del Natisone, Coop Premariacco 16; Dream team 15; Dina- mo Korda 14; Tramonti 12; Al gambero, Treppo Grande 11; Rojalese, Pers/S. Eliseo 10; Susans 9; Ss 463 Majano 3. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo 19; Osteria della salute, Birreria da Marco 17; Il gabbiano, All'Ancona 15; Agli amici 14; Gunners 95 13; Poi. Valnatisone" 10; Sedilis 9; Ai frati 5; ■Alla leggenda, Vertikal Val Torre* 4. Calcetto (Eccellenza) Al baffo 15; Zarabara 14; Paluzza 13; Merenderos 12; Diavoli volanti 11; Da Tony 9; Serravalli 8; Rubignacco, Oliva-ress 7; Rivignano 2, Calcetto (1. Categoria) Lega Punto, Edil Tomat 16; Bott. Longobarda 15; Dorotea 13; Ciepi 11; Moby Dick 8; Bronx team, Paradiso dei golosi 7; Climatest 5; Carosello pub 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno In un turno contraddistinto dai molti rinvìi i giovani della Valnatisone soccombono alla Reanese Juniores, stop sotto la neve Reai Filpa e Valli del Natisone in grande spolvero tra gli amatori Nel calcetto i Merenderos perdono nettamente l’incontro al vertice Il programma calcistico dell’ultimo week-end è stato condizionato dalla nevicata di sabato pomeriggio che ha costretto al rinvio di alcune gare amatoriali e di tutte le partite della domenica dilettantistica. La Valnatisone, che doveva affrontare il Lumignacco, tenterà di ottenere in tempi migliori, priva degli squalificati Tomasetig e Mottes, il secondo successo casalingo stagionale. Stessa musica anche per la Savognese, che a Merso di Sopra attendeva il Moimacco. Su un terreno ghiacciato e sotto la neve, sabato pomeriggio, gli Juniores della Valnatisone hanno affrontato la Reanese. La squadra azzurra, largamente incompleta nell’organico, ha schierato in campo alcuni ragazzi della categoria Allievi tra i quali il giovane difensore Michele Bergnach, che ha fornito un’ottima prova. Dopo un primo tempo abulico, i san-pietrini nella seconda frazione di gioco hanno avuto a disposizione alcune ottime occasioni che non sono però stati capaci di concretizzare. Il campanello d’allarme è suonato al 42’ quando una ravvicinata conclusione a rete di un attaccante biancorosso costringeva Mauro Specogna ad una difficile respinta a pugni chiusi. A due minuti dal termine per gli azzurri giungeva puntuale la beffa che interrompe la serie positiva di sette vittorie consecutive. La Reanese si é ripetuta, dopo la vittoria dell’andata, portando a casa tre punti insperati ma meritati. I valligiani sono attesi ora ad un pronto riscatto sul campo della Serenissima di Pradamano. Neve e ghiaccio permettendo, domenica 30 gennaio riprenderanno a giocare gli Allievi della Valnati- ■k sone che ospiteranno il Centro sedia di San Giovanni al Natisone. Si è prolungata la vacanza dei Giovanissimi dell’Audace: l’ultima gara del girone di andata prevista a Moimacco non si è giocata. I padroni di casa e l’arbitro si sono presentati sul campo attendendo inutilmente l’Audace. Purtroppo non si erano informati sul rinvio d’ufficio deciso dalla FIGC nella serata di sabato e pubblicizzato da tutti i mass media. Si sono disputate sabato anche alcune gare dei campionati amatoriali. Nell’Eccellenza la capolista Reai Filpa, dopo il successo ottenuto in trasferta, ha ospitato a Podpolizza l’Edil To- Marco Carlig, Valli del Natisone mat di Feletto Umberto. Ai malcapitati ospiti i rosanero allenati da Severino Cedar-mas hanno rifilato una cin- quina con le doppiette messe a segno da Cendou e Liberale. Ha completato la goleada la rete siglata da Cristiano Barbiani. Venerdì 21, in notturna a Treppo Grande, la gara tra i locali e la Valli del Natiso-ne, valida per la seconda giornata di ritorno del girone B di Prima categoria, ha registrato il largo successo degli Skrati. A realizzare il poker hanno contribuito nell’ordine Claudio Scara-vetto, Andrea e Francesco Fanna e Patrick Birtig. Gli incontri del girone B di seconda categoria Poli-sportiva Valnatisone-Il gabbiano e Locanda alla Leggenda-Birreria da Marco sono stati rinviati per il campo innevato. L’incontro Ivan Duriavig, Juniores La Polisportiva S. Leonardo naviga stabilmente in centro classifica Volley, due passi avanti dei ragazzi Continua il buon momento dei ragazzi della Polisportiva San Leonardo che si misurano nel campionato di volley di Prima divisione provinciale. Dopo aver superato per 3-0 il Lignano, hanno perso la gara interna con il Credito Cooperativo di Cividale per 3-2. Dopo la bruciante sconfitta hanno vinto in settimana due incontri. Il primo in trasferta con la formazione Buia-Maiano, con un eloquente 3-0, e quindi con il Martignacco battuto per 3-1. Questi risultati permettono ai ragazzi del presidente Ettore Crucil di navigare stabilmente in centro classifica. Un turno di riposo è stato osservato dalle biancoverdi pallavoliste valligiane della Seconda divisione femminile. Le “Ragazze” hanno invece dovuto lasciare l’intera posta alle avversarie della Pav Udine, seconde della classe. Sto let slovenskega društva v Celovcu Koroški planinci v drugo stoletje Pred nekaj dnevi je poteklo 100 let od ustanovitve slovenskega planinskega društva koroških Slovencev v Celovcu. Ustanovili so ga namreč 18. januarja 1900. Koroško slovensko planinsko društvo je bilo aktivno v začetku stoletja, vse do sredine tridesetih let, ko je bil njegov obstoj zaustavljen zaradi vzpona nacizma in potem druge svetovne vojne. Po vojni je obnovilo svoje delovanje in za seboj ima veliko tradicijo uspehov pri združevanju slovenskih planincev na Koroškem. Ob tem vzdržuje stalne stike s sorodnimi društvi v Sloveniji in Italiji. Danes vključuje planinsko društvo v Celov- cu več stotin članov in ima bogat program delovanja, ki obsega vse leto. Vsekakor je društvo ena izmed najaktivnejših organizacij Slovencev v Avstriji in ima veliko zaslug za ohranjanje slovenstva na Koroškem. Letošnji program bo obogaten še z dodatnimi pobudami, ki so name-njerie praznovanju stoletnice. Tako bo že v začetku marca tradicionalni pohod na Arihovo peč, marca pa bodo odprli tudi spominsko fotografsko razstavo "Planine v sliki”. Stoletnici je namenjen tudi izid knjige ”Na planine veže me srce...“, ki jo je uredil novinar Jože Rov-šek. tra il bar Agli Amici e la Vertikal Val Torre si è concluso in perfetta parità. Per i valligiani un punto che riporta fiducia nell’ambiente. Nel campionato di Eccellenza del calcetto amatoriale la gara di vertice tra Al Baffo ed i Merenderos, giocata domenica 23 a Feletto, si è conclusa con il successo dei padroni di casa che confermano così il loro primato. In Prima categoria il Bronx team ha visto rinviare la sua partita interna a causa della neve. L’altra formazione valli-giana, il Paradiso dei golosi, ha perso la scorsa settimana la gara interna con la Dorotea mobili. Ieri sera ha giocato a Feletto Umberto con l’Edil Tomat. * * * É in programma lunedì 31 gennaio, alle 18.30, presso l’Auditorium dello Stadio Friuli di Udine, la riunione delle società dilettantistiche della provincia di Udine indetta dalla FIGC. All’ordine del giorno le nuove leggi in materia fiscale. Verrà certamente affrontato anche il gravissimo problema che riguarda le normative inerenti le autorizzazioni della Commissione pubblico spettacolo per l’accesso degli spettatori agli impianti sportivi. La mancanza di questa autorizzazione ha portato alla denuncia del presidente del Pozzuolo ed alla sospensione dell’attività degli impianti di Talmassons. Esaurito l’ordine del giorno si terranno le premiazioni dei vincitori dei campionati 99/2000 tra i quali gli Juniores della Valnatisone. Paolo Caffi Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA ■ SPETER SOVODNJE Tarčmun Zbuogam mama an nona Tonina V sriedo 19. ženarja naša mama Tonina nas je zapustila za nimar. Je Sla muče, tiho tiho, takuo ku je živiela. Je umarla tu Spitale v Torine zavojo boliezni, ki za nje srečo jo je malo dni maltrala. Učakala je lepo starost, je bla glih dopun-la 92 liet. V nje življenju jih je dost prenesla. Se je bla rodila v Mežnarjovi družin, na gorenjim Tarčmu-ne an je bla poročila Ge-nja Dou Stengah tih iz do-lenje vasi. Sta bla Sla živet tu adno hišo na fit v Forna-lis, blizu Čedada, kjer sta mislila zredit njih novo družino. Pa usoda, deStin je biu preskarbeu drugo pot za nje. Takuo Genja so poklical nazaj za sudata lieta ’40, an je muoru iti v Gre-čjo odkod se nie vič var-nu; dol je imeu njega ko-nac, na vemo kje. Mama je ostala sama z mojo sestro Pierino, Perineo, ki je imiela tri lieta; jest san biu pa na pot. San se rodiu tri miesce potlè. Kar se je tuole godilo nje rodna družina, mama an tata so jo poklicala nazaj damu za ji pomagat zredit nas dva otroka. So nam dost pomagal Mežnarjovi. Kar smo zra- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% sli, nas je pejala v Torin, kjer smo se namestil. Ona je preživiela nje dugo sta-ruost ta par hčeri, ki jo je lepuo gledala an pomagala ji prenest vsakdanje težave. Vsako lieto je parSla tle v Benečijo an tole ljube-zan do nje jo je užepila an v naše sarce. Tolo zemjo je zbrala za počivat za venčnost. Tolo zemjo, ki naš veliki tarčmunski pesnik Ivan Trinko je takole pi-eu: “O ti zemja rodna ze-mja bedna, mala, ki te milost božja meni v last je dala”. An mi smo jo gledal akontentat, smo jo parpejal tle v mali tarčmunski britof, kjer bo počivala med domačih an poznanih ljudi. Snieg, ki se je medu na tojo kaselo, ti je dajau dobrodošlico (benvenuto), kar si parSla v tojo rodno zemjo. Mama, mi te pozdrave-mo z jokan v sarc, pa vemo, de tle boš počivala lepuo, tle kjer si zmieran želiela prit. Te bomo imi-el nimar v našin src an vemo, de zmieran na tojin grobu bo ’na roža an kaj-šan poznan človek al pa-rjateu te pozdrave. Mi dva sinuova, nevie-sta, toji predragi navuodi Paolo, Massimiliano, Valentina an vsa žlahta te bomo čul med nami. Zbuogam mama an nona Giovanin Matajur Žalost v Kuosovi hiSi Po dugi boliezni nas je za nimar zapustila v čedajskem Spitale Ida Go-sgnach, poročena Franz. Bla je še relativno mlada žena, saj je imiela 71 liet. Ida se je rodila v veliki Mulonovi družini. Kar se je oženila je ostala le v vasi saj je šla za neviesto v Kuosovo hišo par Fran-ceh. Za njo jočejo mož Bep, sinuovi, zeti, navuodi, bratje, sestre an vsa druga žlahta. H zadnjemu počitku smo jo spremljali v sriedo 19. ženarja zjutra tle v Matajure. VENDESI causa inutilizzo cellulare Motorola Bravo Gsm con carica batterie, a prezzo davvero interessante. Se interessati telefonare allo 0432/730412 oppure allo 0347/7431459 Per i tuoi piccoli annunci pubblici-tari telefona allo 043/731190 Sauodnja Telave za sv. maše De je nimar manj gaspuodu nuncu se je vie-delo. “Ankrat, tle v Ne-diških dolinah je bluo dva-andvajst gaspuodu an dva kaplana, seda smo na pet. Mormo tudi štiet še druge tri, ki pa niemajo pravega zdravja, an muormo skar-biet za vse fare naših dolin.” Takuo je jau gaspuod Zuanella v nediejo par maši an takuo smo zviedel, de od seda napri do zadnje dni marca bo muoru maševat tudi v Matajure an v Gorenjim Barnase, kjer do seda je hodu gaspuod Guion. Je tel of gaspuodu an problem, ki zajema vse naše fare an bo trieba zari-es ušafat ’no rešitev. SPETER Spietar - Barnas Smart parlietne lene V čedajskem Spitale je umarla Marcellina Piccoli, uduova Lippi. Buog ji je dau učakat zaries veso-ko starost, 93 liet. Stala je v Spietre. Zadnje lieta jih je preživiela v špietarskem rikoverje, za venčno pa bo počivala v Barnase, kjer je biu nje pogreb v saboto 22. ženarja zjutra. DREKA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi Remanzag-Praponca Zapustu nas je Luigi Lieni V videmskem Spitale je umaru Luigi Lieni. Imeu je 74 liet. Luigi je biu iz Maniaga (Pordenon), njega žena pa je “naša”, saj je Elia Trus-gnach - Zefova iz Prapon-ce. Elia ga je zapoznala v Cedade, kjer Luigi je biu sudat. Puno liet sta preživiela v Belgiji, kamar on je biu šu dielat v miniero. Kar sta se varnila damu lieta 1984, sta šla živet v Remanzag, kjer bo Luigi počivu venčni mier an pokoj. Elia an hči Gabriella sta nam parnesle pismo v spomin na moža an tata. “Dopo una vita dedicata al lavoro ed alla sua fami- glia, sin daH’inizio del 1951, allorché, sposato da solo pochi mesi è emigrato in Belgio (Liegi) dove ha lavorato per circa 20 anni nelle miniere di carbone, e dopo essere rimpatriato nel 1984 assieme a moglie e figlia una volta ottenuta la pensione, per trovare la sua sistemazione definitiva a Remanzacco dove ha vissuto per otlre 15 anni, è mancato Luigi Lieni di 72 anni che è sempre stato un grande uomo, una persona che non ha mai avuto paura del lavoro, che ha sempre affrontato tutte le prove della vita con coraggio e determinazione. Un marito, un padre che non ha mai fatto mancare nulla alla sua famiglia e che, anzi, ha fatto sempre più del suo dovere di marito e padre! Purtroppo, i numerosi anni che ha trascorso nelle miniere del Belgio hanno influito sulla sua salute. Affetto da silicosi polmonare per la quale si curava già da tempo, nel dicembre 1996 la malattia ha iniziato a peggiorare costringendolo a numerosi ricoveri ospedalieri ed anche a costanti terapie domiciliari quotidiane. Malgrado le cure e l’affetto della moglie e della figlia che ha lottato per lui fino alFultimo, rinunciando perfino al proprio lavoro per poterlo assistere meglio, la malattia ha avuto il sopravento è si è spento il 14 gennaio 2000 nel reparto di pne-umologia dell’ospedale civile di Udine santa Maria della Misericordia. I funerali si sono svolti lunedi 17 gennaio nella parrocchia di san Giovanni Battista di Remanzacco, dove ora riposa. Con tantissimo amore, sua moglie Elia e sua figlia Gabriella.” doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoto Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30,18.25,19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad ...7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo „787032 Rezija .0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 AFFARE! A Savogna vendesi appartamento tricamere, termoautonomo, abitabile da subito. Eventualmente anche arredamento. Prezzo molto interessante. Telefonare allo 0432/714030 o allo 0432/726067 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. ŽENARJA DO 4. FEBRUARJA Tavorjana tel. 712181 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse Guardia medica