Posamezna Sterllka RM 0,15
ИдГдшпкпБо(а
Uprava raagenfurt, Poetfach 115 f Uredništvo v Klafenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
et«v. 30.	Krainburg, 29. novembra 1941.	1- leto
Noua Gauleiterja za Hiimten in Salzburg
Gauleifer dr. Rainer iz Salzburga prevzame Gau Kimten - Reidisstudenlenfuhrer dr. Sdieel je poslal Gauleiter za Gau Salzburg
Evropska fronia
Klagenfurt, 28. novembra. FUhrer Je — tako javlja NSK — postavil Gaulei-ter ja In Reichetatthalter-ja dra Friedricha Rainer jav Salzburgni za Gauleiterja In Reichsstatthalterja za Gau Kftmten in Reichsstudentenfiihrerja Oberdienstleiterja dra Gustava Scheela za Gauleiterja in Beichsstatthalterja za Gau Salzburg.
Hkrati je ReichsfUhrer e pritrditvijo FUhrerja nadomestujočega Gauleiterja, ff-BrigadenfUhrerja Franca Kutschera, ki je na mestu pokojnega Gauleiterja Klauenerja vodil posle pri Gauleitung K&mten« vpoklical v Dienstatelle dee Reichskommissare fUr die Feetigung dee dee deutschen Yolktume.
Po nalogu FUhrerja bo Reicheorganisa-tionsleiter dr. Ley v soboto, dne 29. novembra v Salzburgu in v nedeljo, dne 30. novembra v Klagenfurtu opravil uvedbo oz. poslovitev dra Scheela kakor tudi na. domeetujočega Gauleiterja Kutechera.
v osebi Gauleiterja Rainerja pozdravlja Gau Kftmten en«ga svojih »In<w; rojen je feil.28. julija 1903. leta v St. Veit a/Glan kot sili učitelja na meičanski Soli Norberta Rainerja, obiskoval Je ljudsko iolo v St. Veitu, potem gimnazijo v Klagenfurtu in nato univerzo v Grazu. Med študijem je bil zaposlen kot delovni dijak v poslih skladiščnega delavca, Žagarja in bančnega uradnika in se je zgodaj navadil uravnati si življenje z odprtimi očmi in trdnim opri-jamom rok. Vzlic temu, da je poleg učenja
opravljal Se različna dela, je pravnik Fried-rich Rainer že kot triindvajsetletnik pro-movlral za doktorja prava. Gauleiter dr. Rainer je oženjen in ima 5 otrok.
Politična orientacija drja Rainerja je že od vsega začetka bila v znamenju veenemSke miselnoeti. Po razsulu je bil član BUrgerwehr St. Veit in je v bojih za svobodo K&mtna — Se na pol deček — služboval v obramibnih formacijah za vo-ja&ko pomožno službo. Dr. Rainer, član prve St. Veiter SA, je bil udeležen pri ustanovitvi prve NSDAP-Ortsgruppe v St. Veit a/Glan dne 10. oktobra 1930. S tem dnevom je bil sprejet v stranko in vpoklican v Ortsgruppenleitung.
V bojnem času je dr. Rainer deloval v poročevalni službi; povrh je pa imel izvršiti celo vrsto posebnih političnih naročil. Januarja 1934. je prevzel poročevalno službo v Kam ten ^f-Standarte, v avgustu 1934. je bil po Gauleiterju Klausnerju vpoklican v Gauleitung K&mten. Leto poz, neje je bil prijet vsled obtožbe radi vele-i^daje in obsojen na eno leto policijske kazni. V maju 1936, ko je bil v prostosti, je bil vpoklican v deželno vodstvo NSDAP Oeterrich. Po nalogu Landesleiterja Klaus-nerja je vodil celokupno službo stranke v marcu 1938, Po priključitvi je postal najprej državni tAjnik f ministrstvu KlaueAer, vodja organizacijskega oddelka v Štabu BUrckel, dokler ni bil 22. maja 1938. postavljen za Gauleiterja v Salzburgu. Septembra 1939. je bil poetavlejn za Reichs-verteidigungskommissarja Wehrkreie ХШ. marca 1940. pa za Reichsstatthalterja v Salzburgu. Gauleiter dr. Rainer je član državnega zbora, f^-Gruppeofiihrer in HJ-Gebietsftihrer.
Dr. Friedrich Rainer
K&mten pozdravlja Gauleiterja dra. Rainerja kot moža, ki kot rojak od mladih nog in iz laetnega zaznavanja pozna probleme in velike haloge dežele v bodočnosti, kot politika, ki mu je kakor malo-k&teremu znam razvoj NSDAP v Ostmarki in ki je hkrati vsled posebne lege in sestave Salztourške ter vsled posebnih, poverjenih mu nalogov navajen, da gleda preko mej domovine in vzlic povezanosti ž njo obrača poglede na veliko celoto.
FUhrcr le sprelel evropske drtaunike
Predstavniki evropsltili sil v Berlina " Enotna ironta proti bolševizmu
Berlin, 28. novembra. Fiihrer j« v četrtek v prisotnosti državnega ministra za državne posle v. Ribbentropa sprejel v
državni preeetolnici mudeče ae evropdie državnike v protibolševiški fronti zdniže-*Uh sil, slovaškega ministrskega predsednika profesorja Tu ko, kraljevskega ogrskega ministrskega predsednika pl. B a r-do s s y • j a, kraljevskega romunskega ministrskega podpredsednika Mihai A n t o-nesca, kraljevsega italijanskega zunanjega ministra grofa C i a n a, kraljevskega bolgarskega ministra zunanjih poslov P o-p o f f a, kraljevskega danskega zunanjega ministra Skavenius-a, španskega zu-•»»njega ministra Serano S u n e r j a, fin-ekega ministra za zunanje posle Witt-ting a, hrvaškega zunanjega ministra Lorkovića, kakor tudi pooblaščenca cesarske japonske vlade poslanika Oshi-% o in vlade cesarstva Mandžuoka, posla-Lue-1-Wena.
V četrtek opoldne so bili v Berlinu nav-zoči državniki in berlinski Šefi misij »П. združenih v antikominternski pogodbi, pri ^'Uhrerju v gosteh. Od nemške strani so to Reichsmarschall des GroBdeutechen ^®ichea Hermann Goring, Reichsminister Auswartigen von Ribbentrop, GroB-Raeder, Generalfeldmarschall Kei-tel in Reichaminieter dr. Goebbela, Rosen-
berg in dr. Lammer, Reichsleiter Bouhler, Bormann, dr. Dietrich, ReichsfUhrer ff Himmler, Stabschef SA Lutze, Staatsmi-nisteu dr. MeiSner, razen tega Staats-sekrater des Auswartigen Amtes v. Weiz-sacker, Unterstaatssekretar Wormann in Gaus kakor tudi nemški šefi misije v deže-
lah, ki so združene v antikommtemski pogodbi.
Državni minister za zunanje zadeve von Ribbentrop je v teku berlinskega sestanka zaporedoma sprejemal k osebni izmenjavi misli evropske državnike za boj proti bol-ševizmu združenih sil.
Državni čin v Berlinu
ilnlikoininternska pogodba za S let podališana - Sedem novili držav kot eianlc
Berlin, 28. novembra. V torek opoWne ob 12,30 ee je v novi državni pisarni v dvorani za poslanike vršil za svetovno politiko pomembni državni čin, pri katerem so predstavniki pogodbenih sil antikomintemskega paikta podpisali zapisnik o podaljšanju pogodbe proti komunistični intemacionali in pri katerem so zastopniki Bolgarije, Danske, Finske, Hrvaške, Romunije in Slovaške v slovesni obliki izjavili, da njihove države pristajajo k temu dogovoru proti sovražniku sveta, bolševizmu.
Veliko politično dogajanje je v torek dalo obeležje cestni sliki državne prestolnice; posebno Wilhelmsplatz je bil v znamenju historičnih ur, ki so tako velikega pomena za zgodovinski razvoj nove Evrope. Več tisoč ljudi je že dolgo pred začetkom znamenite izjave prišlo na prostorni trg, na katerem so bile postavljene častne formacije ff.
V imenu FUhrerja in državne vlade, je državni minister za zunanje posle v. Rib-
bentrop otvoril državni čin s pozdravnimi besedami na predstavnike v antikominternski pogodbi združenih držav, kakor tudi na zastopnike evropskih vlad, ki so se oddale vabilu signatarnih sil k pristopu. Reichaussenminister je povdaril, (Ja se je sodelovanje v antikominternski pogodbi zvezanih držav obneslo v vsakem oziru, da so zato vladge signatarnih sil sklenile, da današnjim dnem dotekajoče pogodbo podaljšajo za nadaljnjih pet let in da vstrezno določilu, ki je predvideno v pogodbi, pozove jo tudi druge države k pristopu. Nato je bil prečitan zapisnik o podaljšanju pogodbe.
V zvezi s tem se je vršil svečan podpis zapisnika, ki so ga podpisali zunanji minister Reich a, kraljevski italijanski minister za zunanje posle, grof Ciano, cesarski japonski poslanik v Berlinu, general Oshima, kraljevski ogrski ministrski predsednik in zunanji minister
(Naldaljevanje na 2. etrajni,2
Dr. O. S. Krainburg, 28. novembra.
Oči vsega sveta so bile te dni uprte v Berlin, kjer so se zbrali zastopniki večine ewopskih držav in vzhodne Azije pri za Evropo in svet odločilnem činu glede podaljšanja antikominternske pogodbe, katere cilje je, da se temeljito zatre bolše-vizem, torej odstrani največjo nevarnost, kakršna doslej človeštvo in kulturo še ni ogrožala. V osredju zgodovinskih dnevov v Berlinu je bil govor državnega mini« strazazunanjeposle, kigaje imel pred visokimi gosti iz inozemstva, vodečimi osebnostmi Reicha in predstavniki tu- in inozemskega tiska, torej pred forumom, ki je predstavljal enotno voljo Evrope, da iz-obliči novo bodočnost na naravnih temeljih po razmerju kapacitete posamičnih članov nastajajoče skupnosti; po zastopnikih Japonske, Mandžukua in Kitajske je ta forum prikazal preko Evrope segajočo svetovno bazo tega reda.
Pred tem avditorijem je državni minister za zunanje posle, govoreč z najvišjega vidika, razpravljal o sedanji zunanjepolitični situaciji. V pičlih in določnih formulacijah, ki po svoji jasnosti ne dopuščajo nobenega krivega razumevanja, je podal kratek pregled o evropskem položaju, kakrSen ee v tem hipu predstavlja treznemu opazovalcu. Iz poklicanih ust smo slišali sedaj sklepe, ki se podajo po globokem vpogledu v problematiko preteklosti in sedanjosti iz poročila o trenutnem stanju stvari. V posnetku in stvarnem pretehtenju vseh bistvenih in odločilnih faktorjev se poda kot rezultanta vseh spoznavanj in preudarkov prepričanje o zmagi nemškega orožja. Ta zmaga je pa hkrati zmaga pravične stvari in zaključek boja, ki ni pričel šele 3. septembra 1939. Z njo bodo marveč kronana ona prizadevanja, ki so že cele generacije razgibala Evropo in ki bodo, ker jih na novih temeljih in z novim etosom iznašata Fiihrer in Duce in ker jih brani neomajna skupnost Nemčije in Italije, tvorila podlago za zdravo in življe-njazmožno evropsko skupnost; v tej se ne bo več mogel usodepolno izdejstvovati posamični ropar človeške sreče ali egoizem posamičnih manjših in večjih skupin, ampak bo v njej vodilna ideja o blaginji vseh.
Bogato gradivo dejstev, ki je dalo podlago za izvajanja ministra zunanjih poslov v. Ribbentropa, govori jasno in nam prikazuje zveze, ki so dovedle do vojne in njene razširitve po intencijah Churchilla, Roosevlta in Stalina. Neovrgljivo je bila pri tem pribita zločinska vloga, ki jo je v ozadju igral kot vojni hujskač Roosevelt in jo še igra na njegovem brzem pohodu za vojno. Žalostno je pri tem, a resnično, danes celo že zgodovinska činjenica, da so bili in da so za tega apostola vseh hujskačev gonilni nagibi ne morda stvarni preudarki, — ki bi mu morali narekovati ravno nasprotno ravnanje— ampak lastna nezmožnost napram porajajočim se problemom, vladohlepnost in bolestno stopnjevana samozavest. To spoznanje je treba posebej podčrtati, kajti ako Rooseveltu uspe, da nažene Zedinjene države v vojno, je že danes nedvomno in neizpodbitno ustanovljena krivda na katastrofi, ki bo potem zajela tudi Ameriko in se tam; izdejstvovala; niso nemški narod in njegov, Fiihrer tisti, ki so hoteli in iskali to vojno, tudi ne pretežna večina amerikanskega naroda, ampak izključno Roosevelt kot voljno orodje svet izkoriščajoče in roparske klika prostozidarjev in čifutov, ki Ameriko ravno tako tiranizirajo kakor Anglijo in bolševiško Rusijo in ki bi se radi po pogubi miroljubnih in kulturo ustvarjajočih narodov Evrope polastili neomejenega svetovnega goepostva.
stran 2. — Štev. 30.
KAPvAWANEENBOTB
Sobota, 29. novembra 1941.
Pa najsi je cilj teh zločinskih elementov kakrin si bodi: dosegli ga ne bodo nikoli. Ob FUhrerju In njegovih vojakih ter četah in prostovoljcih z Nemčijo zvezanih držav, ki tvorijo v pogodbi treh sil najmočnejšo enoto, BO se razbile vse predpostavke, raz katerih so izhajala stremljenja po svetovnem gospostvu od strani sil gnusnega manjvrednega človeštva, ki je utelešeno po Churchillu; Rooeeveltu in Stalinu. Pet mesecev vpjne na Ruskem je odstranilo zadnje zapreke, ki so ovirale zedinjenje in novo zgraditev Evrope. Zmage orožja pa so Nemčijo in Evropo ojačile na tak način, da ni mogoče več dvomiti, da bo zmagala dobra stvar, katera zmaga bo hkrati zajamčila solidar-noet evropskih narodov.
Državam čin т Berliuu
Nadaljevanje s 1. strani.)
Irska se bo branila pod lastno zastavo
Ženeva, 28. • novembra. Irski ministr^i predsednik de Walera je v radijskem nagovoru na krajevne obrambe ponovno povda-ril pot Irske do svobode in neodvisnosti. Irci bodo morali svojo lastno deželo braniti z lastno armado in z lastno zastavo. »Dandanes imamo vsaj v tem delu Irske, J!e že ne za celi obseg naroda, svobodo, ki #mo si jo briborili za visoko ceno.« De Va-lera. je pozval svoje rojake, naj pristopajo h krajevnim obrambam, kajti slaba Irska bo vedno vaba za napad. Spričo severnoameriške invazije v Sest grofij so de Va-lerovi opomini zelo značilni.
General der Flieger Helmut Wllberg smrtno ponesrečil
Berlin, 28. novembra. General der Flieger Helmut Wllberg se je ponesrečil smrtno na službenem poletu, ker je letalo strmoglavilo. 2 njim je preminul letalske smrti eden najstarejših letalskih častnikov nemške oborožene sile.
2e leta 1910. se je dal na lastne stroške pri družbi letalskih strojev v Wrigt izobraziti za vodnika letal in je dne 18. avgusta 1910 pridobil izkaznico št. 26 za mednarodnega vodnika letal. Ob koncu svetovne vojne je kot poveljnik letalcev IV. armade vodil službo letalcev v Flandriji. Po končani vojni je deloval v ministrstvu državne obrambe in se boril za ohranitev letalske misli v vojni in pri ljudstvu. V marcu 1933. leta je bil vpoklican v Reichsluftfahrtministerium., Leta 1936. je postal Generalleutnant. Leta 1938. je po doseženi starostni meji s činom Generala der Flieger zapustil aktivno službo, a je bil v pričetku te vojne znova uporabljen kot višji poveljnik za izobrazbo letalcev. Tragična usoda je pripravila njegovemu vojaškemu življenju nenadni konec. Z Generalom der Flieger Wilbergom je kot vodnik letala umrl letalske smrti tudi ObratleUtnant Kilrbs.
pl. Bardossy, poslanik Mandžukua Lue-I-Wen, in španski zunanji minister Suner. Na to so podali zastopniki teh držav pomembne izjave k podaljšanju pogodbe in njenemu načelnemu pomenu.
Zastopniki B o 1 g a ri j e, D a n s k e, F i n-ske, Hrvaške, Romunije in Slovaške so v slovesni obliki izjavili pristop njihovih dežel k tej pogodbi proti bolševi-škemu sovražniku. V nagovorih voditeljev delegacij je bilo vseskozi slišati načelno soglasje v smislu brezpogojnega boja proti bolševizmu In zahvalo, da sta Fiihrer in nacionalno socialistična Nemčija utrla pot za odstranitev komunizma. Nato je Reichs-aussenminister prečital brzojavko kitajskega zunanjega ministra dr. Tsumin-Yee na državno vlado, glasom katerega brzojava je tudi kitajska narodna vlada pristopila k antikomintemski pogodbi.
Zaključni nagovor RelcbsauDenmlnlstra
Ko so državniki v protibolševiškem boju združenih sil slovesno in v dojmljivi obliki pokazali borbeno voljo njihovih narodov proti svetovnemu bolševizmu, je državni minister za zunanje posle v. Ribbentrop v imenu zastopnikov dosedanjih pogodbenih sil najprlsrčneje pozdravil novo pristopivše države in njih predstavnike. Reichsaussen-mlnister je imel sledeči končni nagovor:
»Ko je bila pred petimi leti sklenjena an-tikomintemska pogodba, je stal svet pod dojmom poskusov komunistične intemacio-nale, da bi se po njenih dokončnih porazih v Nemčiji in Italiji ustanovila v drugih državah Evrope In vzhodne Azije. Zaradi ro-varstva kominteme so tako v Španiji kakor na Kitajskem dozorele grome posWice.
Pogodba je takrat nastala zaradi jasnega spoznanja, da zamore le skupna obrambna fronta vseh zdravih držav trajno zaustaviti pretečo svetovno nevarnost. Zategadelj sem pri sklenitvi pogodbe pred petimi leti izrazil upanjie, da bodo ostale kulturne države uvidele potrebo skupnega sodelovanja proti delu komunistične intemacionale in da se bodo pridružile tej pogodbi. Glede te nade ni bilo razočaranja. Kmalu po sklenitvi prvotne pogodbe so že pristopile tri nadaljnje države in ta krog je danes znova razširjen na sedem drugih držav.
Spričo velikanskih dogodkov tega leta se prikazujejo vzroki, ki so bili svoječasno merodajni za ožjo zvezo, še v čisto drugačni luči, kakor je bilo prvotno predvideti. Šele v tem poletju je svet izpregledal, da so bolSeviSki moskoviti vedno odločeni, da za uresničbo njihovih smotrov uporabijo tudi vso njihovo državno oblast.
Le zmagam, ki eo brez primera, in junaštvu nemške oborožene sile ter njenih zavezniških prijateljev na severu in jugu je uspelo, da 80 se taki poskusi Moakve enkrat za vselej izjalovili in da je rdeča armada
porazno uničena. S tem je bO sili komunizma brez dvoma prizadjan tak udarec, da se od njega ne bo več mogla opomoči.
Po uničenju državne moči bolševizma, ki je svetovno zgodovinskega pomena, pa imajo v antikominternaki pogodbi združene vlade še vedno skrbeti za to, da se odpravijo tudi ostanki v svetu nahajajočih se kličnih celic bolševizma, tako da nikdar več ne bodo oživele in tvorile nevarnost za kulturni svet. Ta naloga je tem važnejša, čim so danes svetovne demokracije, popolnoma przlrajoč nevarnosti, ki iz tega tudi
njim samim pretijo, iz golega egoizma ia oportunizma zvezale z bolševizmom in taka postale pomagači komunistične intemacionale.
Z današnjim dnem je sedaj pretežni del evropskih in vzhodio azijskih narodov združen v tem paktu. S tem je Sirom sveta ustanovljena fronta držav, ki zagotavlja uspeh skupnega boja proti razkroju kulturnih narodov. Gotovo izražam prepriča-, nje vseh danes tukaj navzočih pooblaščencev, ako trdim, da naše vlade ne bodo mirovale prej, nego dosežejo cilj, da zatrejo bolševizem in odstranijo komunistično in-telrnacionalo.«
ReidisanssenmtnIsilerv.Iiibbenirop o zunanji polillkl
Pred predstavniki signatarnih sil antikominternske pogodbe
Berlin, 28. novembra. Pri državnem ministru za zunanje poele v. Ribbentropu se je v sredo opoldne v hotelu >Kaiserhof« v Berlinu viršil sprejem, katerega so se udeležili tudi v Berlinu bivajoči tuji državniki. Povodom tega sprejema je državni minister govoril o zunanjempolitičnempo-, 1 o ž a j u. Pri sprejemu so bili poleg tujih državnikov z njihovimi delegacijami navzoči berlinski šefi misij onih držav, ki so združene v antikomintemski pogodbi.
Od nemške strani so bili med drugim prisotni: GroBadmiral Raeder, Generalfeldmar-schall Milch, Reichsminister grof Schwerin-Kroslgk, Reichsminister Frick in Reichsminister dr. Goebbels, Reichsorganisations-leiter dr. Ley, Reichsminister Rosenberg, Reichsfiihrer Himmler, Reichsminister Darre, Rust in Kerrl, Stabschef SA Lutze, Reichsleiter Bouhler, ReichspreMechef dr. Dietrich, ReichsarbeitsfUhrer Hierl, Reichs-
minister Lammers in Funk, StaatsministeB MeiBner, Reichsminister Todt, Stellvertreten« der Reichsprotektor ff ObergruppenfiitoeE Heydrich, Generaloberst Fromm, številni državni tajniki, na čelu Staatssekret&r deS Auswartigen Amtes Weizaftcker z nemškimi poslaniki pri državah, združenih v antiko« mintemski pogodbi, nadalje številni Gau-leiterji, generali, admirali, ObergruppenfUh, rerji in nadaljni znameniti predstavniki države, stranke in oborožene sile, predsedniki meddržavih skupin, predstavniki državne prestplnice Berlina, reprezentanti nemškega gospodarstva, umetnosti in ved kakor tudi zastopniki nemškega in inozemskega tiska.
Na čast v Berlinu bivajoŽih predstavnikov pogodbenih sil antikominternske pogodbe je Reichsmarschall Goring v svoji hiši v Berlinu priredil popoldanski sprejem. Prireditev v ožjem krogu je bila namenjena osebnemu razgovoru.
Razvoj bojev na vzhodni Ironli
Nočna bitka v Kanalu - V Severni AIriki neizpremenjeno ogorčeni boji
Iz Ftlhrerjevega glavnega stana, 28. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 27. novembra naznanilo:
V	srednjem in eevemem odseku v^ h o d-ne fronte emo zopet napredovali. Šo-
vjeteki napadi okrog in severno od Rostov a BO bili odbiti 8 težkimi izgubami nasprotnika. Tudi na obkoljevalni frwiti pri Leningradu se je izjalovilo več pojiku-šanih sovražnikovih izpadov.
V	nočnem boju z britanskimi brzimičolniv Kanala so čolni prednje straže več sovražnikovih čolnov poškodovali s polnimi zadetki. Mora se računati s tem, da sta dva britanska brza čolna izgubljena.
Luftwaffe je v pretekli noČi bombardi-
rala pristaniške naprave na angleški južni in zapadni obali.
V	severni Afriki trajajo boji še dalje % nezmanjšano silo. Pred obalo Kirenajke je детбка podmornica potopila britanski ru-šilec Jervis- vrste.
Poekusi napadov izvršenih po slabih silah britanskega zračnega brodovja na se-verozaipadno nemško obrežno ozemlje so ostali brez uspeha.
V	času od 19. do 25. novembra je izgubilo britansko zračno brodovje 91 ktal, od teh 68 letal v sredozemskem okolišu in v severni Afriki. V isti dobi smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 29 lastnih letal.
Verlug und Druck: NS.-Gauverlas und Druckerel Kftrnten. GmbH., Klagenfurt, - Verlagilelter: Dr.EmU Heltjan. — HauptBchriftlelter: Dr. Otto Schedl. Zurzeit lat AnzeigenlUite Nr, 1 gOlUg.
ШоЏилЈшлкбааа
POVEST	6
Pozneje je postal ta trak vedno Sirji in Sir ji,' dokler ni dosegel kmalu neprimerne šiHne pol lakta, vsled česar so ga morali posebej naročevati v tvomici in se je podšit s trdo lepenko vzdigoval liki stolpni avbi. Pentlja, ki je bila zaradi njene preko ramen segajoče širine podobna razprostrtim krilom orla, je ležala ravno nad jamico tilnika. Na sencih in pri ušesih so moleli ven mali koderčki in marsikateri drzki bamberSki in-croyable (tako so v dobi francoske revolucije dejali gizdalinom in gizdalinkam) se je ta noša neobično in lepo podajala.
Prav živo pisan prizor je bil, kadar se je od zadaj zagledalo pogrebni sprevod, ki se je ravnokar pričel premikati. V Bambergu je šega, da meščane k sprevodu za mrličem povabi tako zvana mrliška žena, ki v imenu pokojnega na ulici in pred vsako hišo z vreščečim, vpijočim glasom golidra to vabilo na pr. v tej obliki: Gospod 1.1, si iaproša zadnjo čast itd. Goepe tete in mlada dekleta, ki se drugače redko prikažejo na planem, ne umankajo in pridejo v velikem številu; ko se potem sprevod žen začne premikati fai veter zajame velike pentlje, je podoba taka, kakor da se je Iznenada zbudila in lumno vzletela cela jata črnih gav-ranov in orlov.
Naklcmjenl nam čitatelj naj si torej blagohotno ne predstavlja naše lepe Ančke v nobenem drugem nakitu kako v lični erlan-iki avblci.
Čeprav je bilo mojstru Straži zoperno, da
se namerava Andrej posvetiti stanu, ki ga je Straža mrzil, vendar se zbog tega nad dečkom, in pozneje mladeničem, nikdar ni znesel. Nasprotno je rad videl, da je pohlevni, tihi Andrej po končanem dnevnem delu prihajal vsakikrat k njemu in večere prebil skupaj z njegovima hčerkama in staro Barbaro. Pri tem je imel Andrej pri pisanju izredno lepo roiko, da ga je bilo veselje pogledati, in mojster Straža, ki je ljubil lepo pisavo, je bil prav vesel, ko je njegova Ančka, kateri se je Andrej samega sebe izbral za učitelja v pisanju, sčasoma začela pisati z ravno takšno lično pisavo.
Mojster Straža je bil ob večerih ali zaposlen v svoji delovni sobi ali pa je včasih obiskoval pivnico, v kateri ae je shajal s rokodelskimi tovariši, pa tudi z gospodi od mestnega sveta, in na svoj nači ns svojim nenavadno bistrim umom poživljal družbo. Doma je med tem pri Barbari pridno brnela preslica, Metka je pa dokončevala vpise v gospodinjskem obračunu, premišljevala,, kako bi pripravila nove, nečuvene jedi, ali pa med glasnim smehom stari Barbari ponovno pripovedovala ,kaj ji je ta ali ona gospa teta ta dan zaupala. — In mladenič Andrej ? —
Ta je sedel z Ančko pri mizi, ona je pa pod njegovim vodstvom pisala ali pa celo risala. Toda — celi večer pisati in risati je prav dolgočasna reč, in tako se je torej zgodilo, da je Andrej večkrat potegnil iz žepa lično vezano knjigo in z rahlim, sladko šepetajočim glasom čital lepi, raklo-čutni Ančki.
Andrej si je bil s posredovanjem starega Hrastnika pridobil pokroviteljstvo mladega domicilera, ki je bil piojstra Stražo na-
ziva! za pravega Verrino. Domiciler, grof Kosel, je bil lepoelovec, ki so mu življenje izpolnjevala GSthejeva in Schillerjeva dela, katera so takrat kot leakoviti, s sijajem vse prekašajoči meteori prisijali na literarnem horizontu. V mladem pisarju svojega zastopnika je po pravici domneval sorodno dušo in prav posebno ga je veselilo, da si ga je ne zgolj s priobčevanjem, ampak tudi s skupnim čitanjem onih del popolnoma priličil.
Popolnoma si je pa Andrej pridobil gro-fovo srce s tem, da je stihe, ki jih je grof v potu svojega obraza skoval iz blagodo-nečik rečenic, pohvalil kot irtwme in da so ga v grofovo neizrekljivo radost ti stihi dovolj izpodibujali in ganili. Toliko je pa gotovo, da je Andrejeva estetska izobr^ba pridobila vsled občevanja z duhovitim in le nekoliko prenapetim grofom.
Naklonjeni nam čitatelj je sedaj uganil, kakšne knjige je Andrej pri lepi Ančki privlekel iz žepa ter iz njih čital, in lahko sam presodi, kako pobudni so spisi take vrste morali biti za deMeta taksnega duševnega ustroja kakoninega je bila Ančka.
»Zvezda v nočnem somraku!* (Iz Os-slanove »Kalme«, ki jo je Gothe prestavil in uvrstil v »Wertherjevo trpljenje«.)
Kako so Ančko oblile solze, kadar je ljubeznivi pisec prišel s tako zamolklim in svečanim uvodom!
Izkušnja kaže, da se mladi ljudje, ki pogosto v druščini popevajo dvospeve, kaj radi same sebe predstavijo v osebo dueti-stov in omenjene dvospeve smatrajo za na-pev in besedilo celega življenja, kakor tudi, da mladenič, ki dekletu čita nežnočuten roman, prav lahko postane junak komada,
deklica pa v sanjah vidi samo sebe v vlogi ljubljene.
Pri tako enaJco uglašenih nravih, ka-koršnih sta bila Andrej in Ančka, pa niti ni bilo treba takih pobud, da ne bi vzplam-tela v medsebojni ljubezni.
Otroka sta bila eno srce in ena duša; deklica, mladenič samo eden čisti in neugasljivo švigajoč plamen ljubezni. — Oče , Straža o tej ljubezenski složnosti njegove hčerke ni ničesar slutil, toda usojeno mu je bilo, da je kmalu zvedel za vse.
Andrej je bil z neumorno pridnostjo in resnično n^arjenoetjo doeegel, da je bil po dovršenih pravoslovnih študijah pripu-ščen k izvrševanju advokature.
S to veselo vestjo, ki mu je zaeigurala življenjski obstanek, je hotel neko nedeljo presenetiti mojstra Stražo. Toda kako se je zdrznil od prepasti, ko ga J® Straža s iskrečimi se pogledi — nikdar jih Se ni bil videl tako švigati iz očetovih oči — hotel naravnost prebosti.
»Kaj,« je zavpil oče Straža z glasom, da so zabobnele stene, »kaj, ti bedni malopridnež, narava je zanemarila tvoje telo, a ti podelila krasne duševne darove, in te hočeš sedaj, kakor lokav zlikovec, zlorabiti na ostuden način in tako obrniti nož proti tvoji lastni materi. S pravico hočeš tržiti kakor je na javnem trgu kakšno uborno blago naprodaj in jo z napačno tehtnico natehtati ubogemu kmetu, pobitemu meščanu, ki je zaman ječal pred oblazinjenim stolom odrevenelega sodnika, ter »prejemati plačilo B krvavimi vinarji, ki ti jih' daja e solzami oblit revež?«
(Dalje ргЊ<ф1аЦ j
Sobota, 29. novembra 1941.
EARAWANKEN-BOTE
stran 3. — Ster. 30.
IVoifi leliki uspehi naših podmornic
Znatna pridobitev prostora na celi vzliodni fronti - Usiiolii iz Mositve
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 28. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. novembra naznanilo:
V	srednjem odseku vzhodne fronte so naši včerajšnji napadi dovedli Ho znatne pridobitve na prostoru. Dve so-Vjetdii vojni vozili sta zadeli na nemško-finsko zaporo min in se ob silni detonaciji potopili.
V	boju proti Angliji je Luftwaffe po dnevi in po noči metala bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in letališča na jugozapadu in jugovzhodu otoka. Pri uspešni obrambi nekega konvoja proti napadu britanskih brzih čolnov so je vsled zadetka s torpedom potopil nek nemški foln prednje straže. Posadka je bila rešena.
V	severni Afriki Je protinapad ^emško-italijanskih čet dovedel do nadaljnjih uspehov. Postojanke na Sollumski fronti so se držale kljub sovražnikovim napadom. Ponovni poskusi izpadov iz Tobruka BO ee izjalovili.
Kakor je bilo javljeno že s posebnim poročilom, je britanska vojna mornarica v zadnjih dneh utrpela zopet težke izgube. Razen poškodbe neke Nrečje britanske vojne ladje po zadetku zračnega torpeda, o čemer je bilo govora v včerajšnjem poročilu oborožene sile, je pred Sollumom neka nemška podmornica pod vodstvom Kapit&nleutnanta barona Tiesenhausena napadla neko britansko bojno ladjo in ji prizadejala težki zadetek torpeda. Nadalje je neka podmornica Kapit&nleutnanta M o h r a v Atlantiku potopila neko britansko križarko dragon vrste.
Iz bojev pred Moskvo javljajo, da se množijo uskoštva bolševl-S k i h v o j a ko v. Da zajezi to krizo, je Stalinova vlada ukrenila, da v posebni spomenici priobči grozodejstva nemških vojakov napram sovjetskim ujetnikom.
Nemška oborožena sila in z njo boreče se zavezniške čete prezirajo z najglobokejšim zaničevanjem lažnjiva poročila take vrste, s katerimi se hoče zastreti zverinsko poče-n j an je bolševiških tolp in dvigniti njih bojno moralo.
BrzI čolni SO potopili 16.500 brt
Poskusi izkrcanja na obali v Kanalu
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 28. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. novembra naznanilo:
Boji v napadih na srednjem odseku vzhodne fronte potekajo tudi še naprej uspešno.
Pred britansko obalo so brzi čolni pod vodstvom šefa flotilje Kapitftnleut-nanta Baethge napadla močno zavarovan konvoj in po hudih bojih z britanskimi rušilci potopili štiri težko natovorje-ne trgovske ladje s 16.500 brt. Vsi čolni so se nepoškodovani vrnili v svoja oporišča.
Bojna letala so v zadnji noči v pomorju okrog Angleške z bombnimi zadetki poškodovala dve veliki, v konvoju ploveči trgovski ladji. Na britanski jugovzhodni obali so bile bombardiran« pristaniške naprave. V ozemlju Kanala je Luftwaffe potopila nek britanski bnd čoln.
V	noči na 24. novembra so poskušali Angleži izkrcati se z nekaterimi čolni na francoski kanalski obali, bili so pa po nemški obrežni obrambi z izgubami odbiti.
V	severni Afriki se ogorčeni boji na vseh odsekih fronte nadaljujejo. Severno od Sidi Baranija je bila neka večja britanska vojna ladja zadeta po zračnem torpedu.
Britansko zračno brodovje je poskušalo s slabimi silami polet v Nemški zaliv in zasedena ozemlja. Tri sovražna letala io bila sestreljena.
Roosevelt sega po Jnini Ameriki
Nizozemska Ouayana zasedena po četali Zedinlenili držav
28. novembra. V Waching-tonu so uradno objavili, da pošlje vlada Zedinjenih držav kontingent čet na nizozemsko Guayano, da bo tam »ščitila« rudnike boksita, ki so velikega pomena za aluminijsko industrijo v Zedinqenih državah. Po službeni razlagi dajejo rudokopi boksita v Suriamu 60% ameriški industriji aluminija potrebnih surovin. Na svojih roparskih pohodih so Zeidinjene države sedaj torej tudi pizozemsko kolonijalno ozemlje potonile nage. Novi rop kolonij s strani Zedinjenih držav tudi vsled tega ne postane zakonit, če so, kakor sporoča Bela hiša, nizozemski izseljenci, ki se drzno na-zivajo kot vlado, k temu dali svoje privoljenje.
Sporočilo Bele hiše o zasedbi nizozemske Guayane je prava senzacija celokupnega new-yorškega tiska. Časopisi prinašajo poročila pod velikanskimi napisi. Intervencio-nistična »New-York-Post« poseka vse druge liste in piše v velikanskih črkah: »USA čete v južno Ameriko«. Glasom izvirnega poročila tega lista iz Washingtona je namen akcije Zedinjenih držav ne le zasesti rudokope boksita, ampak vkoristiti nizozemsko Guayano tudi kot bazo zračnega in momarišega brodovja. »New-York-Jour-
Najvišie itallianslio odiiliovanle za Relcbsmarscliaiia GOrlnga
Berlki, 28. novembra. V sredo popoldne je Reichsmarschall G б r i n g sprejel generala Marrassa, vojaškega pooblaščenca pri italijanskem poslaništvu v Berlinu. General Marrass je izročil Reichsmarschallu Veliki trak vojaškega savojskega reda, najvišje italijansko odlikovanje za izredne Vojne zasluge, poleg pa osebno ročno pismo &ucej&
Reichsmarschall se je s prisrčnimi besedami zahvalil in Izjavil, da mu je odlikova-»Je simbol preizkušenega nemško-italijan-•^ega soborstva.
*
Fiihrer je Reichsleiterju Aman-k njegovi petdesetletnici rojstva po ^vnean sekretarju E3aserju dal izročiti oeebao počno pismo.

nal-Amerikan« prinaša zemljevid ju&ne Amerike, na katerem je ozemlje nizozemske Ouayane prekrito z velikansko zvezdnato zastavo.
Zasedba Martinique in francoske Guayane, se bo po poročilu mehi-kanskih časnikov izvršila v najkrajšem času.
V odjeku Wall-Street tiska v naskoku na nizozemsko Guayano se vzlic vsem poskusom, da bi roparski pohod Roose-velta ogrnili z legalnim plaščem, vendar preveč jasno razpozna lakomno veselje dolarskih mogotcev, da so dobili, tak masten plen. Vedno ponavljajoče se podčrtavanje v uradni ugotovitvi, da so rudniki boksita v Sulinamu dobavljali nad 60% severnoameriški industriji aluminija potrebnih surovin, je najboljši dokaz, kako zelo je ravno ta okolnost pospešila spletke Roose-veltovih čifutov. Klika imperialistov okrog Rooeevelta se niti najmanje ni dala motiti zbog tega, da je s tem ropom izvršena hkratu prva vojaška ataka Zedinjenih držav na južno ameriško ozemlje in da je s tem podana odskočna deska za nadaljnje razbojniške pohode v tem delu sveta.
D riavni čin v novi državni pisarni Podpis zapisnika o podaljSanju antikominternske pogodbe dne 25. novembra v Berlinu, Od leve: italijanski minister grof dano, driavni minister za zunanje posle v. Ribbentrop in japonski poslanik Oshima.	(Presee-Hoffmann, Z.)

Obers0 M o 1 d e r s, Inspekteur der Jagdflie-ger, je na kurirskem letalu, ki ga ni sam krmaril, pri Breslau smrtno strmoglavi/.
Plove/o za varstvo onstran severnega
polarnega kroga Lovci na podmornice pripravijo svoj* specialno oroije, vodne bombe, proti morebitnim napadom sovrainih podmornic,
(PK.-Aufnahme: Kriegeberichter Unger, HH., Z.)

Churchillov moralni poraz
New-York, 28. novembra. Ministrski predsednik Burme, Saw, je na povratku iz Anglije dospel v Los Angeles in po poročilu Associated Press se izrazil napram zastopnikom tiska, da je razočaran, ker Churchill Burmi ni dovolil statuta dominionov.
Churchill je — tako je rekel ministrski predsednik — odreko teh že dolgo obljubljenih pravic poskušal utemeljiti z jalovim izgovorom, »čei da se Burma ne bi mogla braniti, ako bi jo napadla Nemčija \li Japonska«. Saw se nato — tako je izjavil zastopnikom tiska — ni mogel vzdržati, da ne bi Churchillu odgovoril, da potem, ako je vojaška slaba sila vzrok za odreko lastne vlade, tudi Kanada, Avstralija, da celo Anglija sama, nimajo pravice, da bi se same vladale.
Churchill je napravil prav osupel obraz
—	tako je povedal ministrski predsednik,
—	ko mu je bil povedal v brk, »da je očitno, da Anglija tudi na berglah Zedinjenih držav. in Bovjetov ne more j^femčijec.
if emš k a P ak pri izpremembi poloiaj a
(PK.-Aufnahme: Kriegs-berichter Kintscher, Atl., Z.)
Na vzhodu: kljub snegu in ledu naprej! (PK. Aufnahme: Kriegs-berichter Menzendorf Atl., Z.)

To je Gondar
Za zidovi trdnjavice Condar se italijanske čete junaško branijo; je to po Portugalcih zgralen srednjeveški gradi	|(6еДег« 2^
stran 4. — SteT. 30.
RARAI^ANKEN-BOTE
Sobota, 29. novembra 1941.
Gospodatsivo
strumno vodstvo cen na Hrvaškem
Hrvažko gospodarsko vodstvo je z ravnokar ustanovlejnim, ministrstvu za trgovino podrejenim uradom za vodstvo gibanja cen in mezd na novo tako urejeno, da bo moglo napraviti definitivno konec homa-tijam pri tvorbi cen in ustanovitvi mezd. Kakšni so nameni novega trgovinskega ministra dr. Todta se vidi iz poluradne razlage vladnega sklepa,, у kateri se dosedanja hrvaška politika cen označuje kot klasičen primer neenotnega gospodarskega vodstva. Posebno se kaže na usoidepolno napako dosedanjega sistema, obstoječo v tem, da so se določevale cene samo za izdelke, med tem ko je bilo pri surovinah, zlasti pa pri kmetijskih proizvodih ponajveč dopuščeno, da 60 cene samovoljno določevali.
Kot vzroki draginje se navajajo ti-le: 1. zvišanje potrošnje, ki je bila v bistvu posledica panike v krogih potrošnikov in nezdrave denarne razpoložljivosti; 2. dviganje stroškov industrijske proizvodnje in vsled vojne povzročena pičlost zalog blaga; 3. spekulacijski duh, ki se je naravnost razpasel vsled nezadostnega nadzorovanja cen. Kot edino sredstvo, da se pride vokom temu nerazmerju med povpraševanjem in spekulativnim zadrževanjem ponudb, smatrajo za potrebno, da se po načrtu poseže v proizvodnjo in v razdelitev blaga. Pravijo, da je ravno zbog tega, ker je bilo to opuščeno, sedaj neobhodno potrebno,, ali sedanje cene in mezde ustaviti ali jih pa spraviti v pravično medsebojno razmerje. Zaustavitev cen bo po reviziji dosedanjih najvišjih cen največje koristi tako za pro- • izvajalca kakor za potrošnika.
vinogradniki čakajo, da bo ml^o vino pretočeno (okrog 15. decembra ali 15. januarja), nakar lahko zahtevajo šest do deset-odstotni pribitek k osnovni ceni. Mošta letos sploh niso točili, ker vsi rajši čakajo, da se vino očisti.
Bolgarski trgovinski minister v Berlina
Na povabilo Reichswirtschaftsministra in predsednika nemške državne banke Wal-terja Funka je dospel v Berlin na večdnevni obisk kraljevski bolgarski minister za trgo-vino, obrt in delo, profesor dr. Zageroff; Reichminister Funk mu je na kolodvoru v Anhaltu izrekel prisrčno dobrodošlico.
Trgatev na Spodn}em Štajerskem
Po zaključeni trgatvi na Štajerskem poročajo, da je po količini in kakovosti srednja. Grozdje je bilo sicer zdravo, ni pa moglo popolnoma dozoreti. Vendar je bila trgatev boljša kakor lani. Vinski mošt je vseboval 14 do 17 stopinj sladkorja. Kupčija z novim vinom zaenkrat še popolnoma miruje. MoSt'so-prodali-'samo tisti vinogradniki, ki nimajo zadosti posode ali pa so nujno potrebovali denar. V ostalem pa
Hranilna vrednost marmelad
Sadne marmelade, ki jih imajo zlasti otroci tako radi, vsebujejo mnogo hranilnih snovi. Izračunali so, da ima 100 gramov sadne marmelade, narejene iz različnih vrst sadja, prav isto hranilno vrednost kakor n. pr. 227 gramov govejega mesa brez kosti, ali 70 gramov dobrega sira, ali 68 gramov testenine, ali 354 gramov krompirja, ali 371 gramov kravjega mleka ali pa 634 gramov svežega sadja in končno toliko, kolikor imajo hranilne vrednosti tri kurja jajca.
JfZafe itospodenefke novice
Enotna obleka na HrvaŠkem. Kakor poročajo hrvaški časopisi, namerava trgovinsko ministrstvo uvesti enotne čevlje in enotne obleke za kmete in za delavce, da na tak način doseže boljše izkoriščanje surovin, na drugi strani pa olajša širšim slojem nabavo oblačil po cenejših nabavnih cenah.	^
Krompir in stročnice so na Hrvaškem pod kontrolo
Ravnateljstvo prehrane v Zagrebu poroča, da se morajo vsi prebitki krompirja in stročnega sadja prodati izključno komisio-narjem tega ravnateljstva. Vsaka trgovina s temi živili je prepovedana. Val Se ne izvršeni sklepi o prodajah na druge strani so razveljavljeni.
S^om in polfe
Dvig proizvodnje mlclia v ozeml|u SfidliSrnlen
Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je molznost in proizvodnja mleka tu povsem nepovoljna. To je pripisovati deloma dejstvu, |fla domače molznice vsled pomanjkanja smotrne reje in gojitve pokazujejo že same po s&bi nizko donosnost in da z druge strani za dano število krav ni na razpolago odgovarjajoča količina in kakovost temeljne krme. Je pa vendar potrebno, da se zasedeno ozemlje SUdk&rnten najmanj, kar se more zahtevati, preskrbi za svojo potrebo z mlekom in nadalje tudi s presnim maslom. To je pa samo tedaj mogoče do-šfeči, če proizvodnjo mleka in v tej zvezi proizvodnjo mlečn etolšče (putra) kolikor "tnogoče hitro in izdatno dvignemo. Da pa "bomo prišli do tega, je poiskati vsa možna 'pota, ki vodijo k uspehu in cilju. ■ Absolutna molznost kake krave je odvisna bd dveh činiteljev in sicer:
1. od njene podedovane sposobnosti za molznost,
Dlc Kinfic ?»иђе
hot mom on dem kleimem K«rt. Er ill vcrgnOQt.hat out«nApp«Ht und
scUfifl gul. Alio allot Z«)ch«n dtr Gfsundhoit Oi# MuMor gih» Sm
NESTLE KINDERNAHRUNCy
hergostollt qui don BoitondttlUi Wolionkorn#!, boftor Atpon-vollmtlch und Zudcor untor ZusoU knochon* und blulbtld»nd«rSolto i»nd dtnVitomintn d«s LoberJroni. I*reb*d*tf »ewi«
«nv«rbindliO> durđi die
NMtl# Wlen Aktiangetdltehtft
NWKn I Bibtrtml* 11
hESTj^

2. od krmljenja in oskrbovanja, ki ga njej nudimo.
Na podedovani donosnoetni aposoibnoeti (molznosti) kake krave se ne more nič spreminjati. Ona je zasnovana na njenih dednih osnovah in je nepremakljiva, Do-nostno sposobnost kake črede oz. reje, je vendar mogoče v toku časa na ta način znatno dvigniti, da z rejo, ki je usmerjena na donosnost, to se pravi, s skrbno odbiro uporabimo za nadaljnjo rejo samo one živali, ki izkazujejo visoko donosnost (molznost), živali vendar z nepovoljno donosnostjo pa izključimo od nadaljnje reje.
Zboljšanje donosnostne sposobnosti kake črede oz reje je mogoče torej doseči s primernimi rejškimi ukrepi, vendar šele po daljšem času, nasprotno pokazuje zboljšanje oskrbovanja in krmljenja krave nwiogo hitrejši in izdatnejši učinek.
Molzna krava potrebuje, kakor vsaka žival, določno množino redilnih snovi samo zato, da se ohrani pri življenju. Ta množina redilnih snovi, katero damo živali, imenujemo krmo; Ce torej kaka žival dobi samo toliko krme, kolikor je* potrebuje, da se obdrži ravno pri življenju, o kaki donosnosti oz. živalski,proizvodnji ne more biti govora. Da to dosežemo, je treba dotičnl živali dati primerno večjo količino redilnih snovi, kar označujemo kot donosnoetno krmo.
V mnogih primerih se molzne krave tu izredno slabo oskrbuje In nezadostno krmi. Posledica tega je nepovoljna donosnost, nepovoljna molznost.
Dvig donosnosti (molznosti) pa ni samo v korist proizvodnje mleka in tolšče, marveč predvsem v korist slehernega kmetovalca samega, ker se z dvigom živalske proizvodnje dvignejo tudi njegovi dohodki. Zaradi tega mora vsak kmetovalec v svojem gospodarstvu skrbeti, da a primernim
zboljšanjem krmljenja molznih krav njihovo donosnost dvigne.
2 Ker pa vendar krmila, predvsem belja-' kovinasta tečna krmila, ne stojijo v neomejenih količinah na razpolago, je pri krmljenju molznih krav posebno previdno postopati. Predvsem je potrebno da možne krave individualno, to se pravi, po njihovi donosnosti krmimo. Krava s pičlo molz-nostjo potrebuje manj redilnih snovi kot visokomolzna krava. Z zboljšanjem krmljenja je mogoče donosnost vsake krave dvigniti. Pri kravah z manjšo prirojeno donosnostno sposobnostjo je povečanje molznosti samo omejeno mogoče. Mnogo izdatnejše je to pri takih kravah, ki so že po dedni osnovi usposobljene za visoko donosnost. Ravno tako potrebujejo krave, ki so presuSile in staromolzne krave manj krme kot novomolzne krave, in je pri no-vomolznih kravah povečanje donosnosti z ziboljšanim krmljenjem tudi v večji meri doeeglijvo kot pri staromolznih.
Krave je treba torej prvi čas po otelitvi posebno dobro krmiti in je potem polagoma popustiti. Praviloma razdelimo krave kakega hleva po 5 in 5 v donosnostne skupine in damo za vsako molzno donosnost oz. višino molznosti odgovarjajočo krmo.
Staromolznim kravam ali kravam, ki trenutno ne dajejo mleka, zadostuje, če dobijo običajno krmo, ki sestro ji iz detelje, sena, plev, pese in podobnega. V drugih primerih pa je potrebno, da k tej obsežni temeljni krmi pokladamo odgovarjajočo beljakovinasto tečno krmo. Samo tedaj, če vsaki živali damo za zaželjeno donosnost (molznost) potrebno krmo, je mogoče tudi doseči pravo donosnost. Kjer pridelana krma posameznega gospodarstva ne zadostuje za zadostno krmljenje živine, tam je z ene strani pa je število živine prilagoditi na strani pa je število ižvine prilagoditi na razpolago stoječi krmi. Nima pomena, če si kmetovalci ubijejo v glavo, rediti neko čisto določeno število živine, če pa vendar niso v stanju živino pošteno krmiti. Mnogo bolje je, da redijo samo toliko živine, kolikor je zamorejo dejansko zadostno krmiti. Za dohodek, in a tem tudi za uspeh gospodarstva ni število živine, marveč to, kar s temi živalmi zamoremo proizvajati in kar torej lahko tekoče prodamo in v denar spremenimo, merodajno. Proizvodnja tiS je, kakor uči izkušnja, pri manjšem, dani množini krme prilagojenem številu živine večja, kakor pri večjem številu živine, za katero manjka krme.
Cestokrat slišimo ugovor, da je treba pač toliko živine rediti, ker je treba pridelati potreben gnoj, Ta pregovor ne drži, iz dane na razpolago nam stoječe krme, je mogoče dobiti vedno le določeno množino gnoja ter je pri tem vseeno, katero število želodcev to krmo prebavi.
Da bi zamogli molznice tuidi v resnici po donosnosti (molznosti) krmiti in nadalje vsakokrat krave z nepovoljno donosnostjo od nadaljnje reje izločiti, je predvsem potrebno, da donosnost (molznost) naših krav točno poznamo. To znanje si je mogoče pridobiti samo s tekočo donosnostjo (molzno kontrolo. Iz tega razloga se vsem kmetovalcem priporoča, da stavijo krave pod kontrolo donosnosti. V teh dneh vabijo Ge-meindewirti (občinski kmetovalci) v vseh vaseh, da se kmetovalci prostovoljno priključijo donosnostni kontroli; to vabljenje naj bi nobeden kmetovalec ne preslišal.
Posebno važno je pa tudi, da se pridelano mleko ne uporabi izključno v lastnem gospodarstvu, marveč da se čim večjo količino mleka dovede trgu in s tem celokupni prehrani ljudstva. Zaradi tega je tudi potrebno, da se dobava mleka tozadevnim zbiralnicam in mlekarnam močno poveča, in da tam, kjer doslej dobava mleka mlekarnam in zbiralnicam ni bila običajna, to takoj organiziramo. Za to naj poskrbijo v prvi vrsti kmetovalci sami pod vodstvom njihovih Gemeindelandwirtov« pri čemur bodo gotovo deležni podpore mlekarn.
Dohodki iz dobave mleka predstavljajo za mnoga kmetijska gospodarstva države najpomembnejši dohodek sploh. To mora postati tudi tu v Stidkrnten. Cena mleku se je v zadnjih mesecih že opetovano dvignila. Kmetovalci naj stremijo za tem, da donosnost (molznost) tudi z lastnimi močmi dvignejo. Končno se potem mleko tudi ne bo plačevalo enostavno po meri, marveč po njegovi notranji vrednosti, to se pravi, po množini tolšče. Mastnejše mleko se boljše plačuje, ko manjtolščobno.
Tu ima vsak kmetovalec sredstvo v roki, da dohodke svojega gospodarstva dvigne. Pri tem je še vpoštevati, da Je ob tekoči
dobavi mleka mlekarnam doseči tekoč zanesljiv dohodek, pri čemur od gospodarstva ne bo nič odšlo, kar bi zapustilo praznino. Ce dnevno mleko dobavljamo, dobimo mesečno zanj naš denar in imamo še vedno enako število živine v hlevu. Zaradi tega se pričakuje, da bodo vsi kmetovalci stremeli za tem, da dvignejo molznost v svojem gospodarstvu, istočasno pa omejijo lastno porabo mleka in tako kolikor mogoče mnogo mleka dovedejo trgu. Oni ne prinašajo s tem samo dragocen prispevek k prehrani prebivalstva, marveč pomnožijo s tem istočasno njihove lastne dohodke.
Heinrich Burgstaller
Kreislandwirt v Steinu
Nemška šola v Skoplju
Nedavno je bila v Skoplju svečana otvoritev prve nemške šole. Mesto je bilo vse v zastavah. .V.šolskem poslopju, ki ga je
SO se zbrali krajevni pr^stavniki oblastev, prišel pa je tudi	poslanik v Sofiji. Med sloves-
nostjo je imel govor, v katerem je slavil staro nemško-bolgorsko, prijateljstvo in tovarištvo, ki se je izkazalo zlasti v letih svetovne vojne, ter povdaril, da je nemška šola v Skoplju ponosen spomenik povezanosti obeh prijateljskih narodov.

Beiunsioe$inan
ooet feintn Вођеп in Tieuen pflOgt unb pfitgt, dem gibt bie Tlatur un« (etts Condt0 Dos taglidit Btot unb mtht; buften&ee Ob(k unb gut# mild], itim unb uns alien.
]ђг giit btnn audi oocm Јађмв^ tnbe in befonbetttIDeife 5titc,Donh unb Opfec. Unb 3uwcikn mlcb iht 3U £ђсеп bas Rlet^enbiot geboAen^ 3n bas шкооп alien gutenfiQdittii bes Jahtes etmas tun. Шеђ1 oom oollen noggenhom unfecec рАег^ oom Đoum ble Bitne, unb TiUff# Dom Stcaudi. Unb wenn mit oo^ buntem Ciditeibaum unb bunhlem) Scot Рђсп/ bann batf untet all beij guten Soben unfeiet gcoPen unD Гсђбпеп mutter Tlatur audi bie eine nidit felilen: bie nolle Sdiole mil bem Tronh ous unfetem fiotn.
Seshalbtctnhtinan
it|n benn audi ju biefem tog un& 5e(l, mie olie Toge unb ju olitn $e(ten; ben j&w*.	mie
unfet Điot, oue ftotn. pus bem guten unb fluegefuditen Boggen« horn unfetes Conbes. Unb bomi^ Genup unb ber Aran; bet guten Soben ooll fei, tun mit nodi h'nsu bie Gefunbheit unb ben Sdimeij bet guten Blild).
mSSi
Sobota, 29. novembra 1941.
KARA IVANK EN BUTE
Stran б. — Stcv. 30.
Domsdiale-naselbina slamnlkarjeT
Iz male vasi le v 40 letih nastalo važno Industrijsko mesto
Menda se v nobenem kraju v Slldk&mtnu ne pozna potek časa tako kakor v kraju Domschale, ki je bil pred 40 leti še neznatna vasica, obstoječa iz raztresenih hiš in nekaj sto prebivalcev. Danes jih ima skoraj toliko kakor mesto Stein, namreč. 3000, ne da bi postal pravi strnjeni kraj, ampak ostal je krajina. Kajti povsod zevajo široke praznine, skozi katere se vidi na polja in iz katerih sc dvigajo proti nebu dimniki velikih in manjših tvomic, iz tal pa rastejo raztresene po vsej zemlji nove hiše. Četudi je očitno, da je kraj Domschale nastal organično, vendar človek vse to osupnjen opazuje.
Ker so bila stavbišča v zadostnem številu na razpolago, ni bilo skoraj nobenega podiranja, tako da se tukaj lahko proučuje zgodovino arhitekture zadnjih 150 let. K temu je pripomniti, da se med novimi stavbami poleg ne ravno razveseljivih kockastih omaric najdejo tudi prav čedne rešitve problema »hiš za eno rodbino«. Zastopana je pa tam tudi najslabša doba. Prav čudno je, da je za sliko kraja cerkev skoro brez vsakega pomena. Ta stoji brez vsake veze na nekem griču in je bila pred nedavnim časom opremljena še kakor tabor, kot pribežališče v vojni, proti nevarnosti turških vpadov, je imela okope, stolpe itd. Zal so te priče znamenite preteklosti brez prizanašanja razdejali. Cerkev ima v ostalem prav lep moderen okras iz fresk od slikarja Pengova, kar pa ničesar ne spreminja na dejstvu, da stavba kot taka nima nobene vloge za lice kraja.
Ce se o Domschalah ne da veliko pisati, ^a se lahko bolj pomudlmo pri kraju Stoto, ki je s krajem Domschale v najožji zvezi. Tukaj 80 povodom Izgraditvi državne ceete Ljubljana—Cllli, baje za čaaa francoskega gospostva, izkopali prav znatno jamo materiala, ki se je napolnila z vodo in na katere robu so potem smiselno postavili gasilski dom. Povrh je pa v sredi ribnika nastal umeten otočlč, ki nosi okrog 120 cm in okrog 40 cm debeli kamenltl steber; na tega so postavili ustrezajoče velik kip sv. Flo-riana. Vse je presenetljivo lepo, vendra tla ribnika prepuščajo vodo, tako da je nekaj časa popolnoma izsušen.
Čeravno je naravna lega Domschal izredno ugodna, ker se stekajo tam ceste 1; različnih smeri, vendar to še ne zadošča za razlago naglega razcveta. Zadnji je povzro-čen po nekaterih iz Tirolske izhajajočih rodbinah, kakor Oebrwalder, Steiberger, Lad-statter, Melitzer itd., ki so tukaj pričele z izdelovanjem slamnikov. Iz skromnih začetkov so zrastle velike tvomlce z dvoranami v več nadstropjih, dolgih do 70 metrov, po katerih se oskrbujejo s klobuki ne samo ženski svet, ampak tudi moški, tako da bi lahko tudi imelo ime Hutingen (Hut = klobuk). Tvomicam klobukov pa so sledile druge, tako da ima sedaj Domschale še nekaj, česar bi se tam ne predpostavljalo. Ne morda gledališče ali javno knjižnico ali ba-
Die feine Mafiwerkstattc
kfisde-fHoMUieus Rosi КбШб
Klagenfurt, Bahnhofstr.
jen hotel, ampak — bar! Zakaj naj bi tudi vedno poročali o gradovih in cerkvah, o kmečkih hišah In zbirkah Naj bo enkrat tudi bar na vrsti, ko njega obstoj dokazuje, da se kraj smatra poklicanega za »višje« stvari. Ima pa v resnici veliko bodočnost In bo lahko dosegel tak pomen kakor Krain-burg, postal iz krajine pravo in v resnici moderno mestece, ako se bodo odločili, da napravijo enkrat konec divjemu zidanju in ustvarijo regulacijski načrt, v katerem bo
zavzemal važno mesto kolodvor za avtomobile. Kajti takšen je tukaj na križišču in izhodišču velikega iteyila cest prav gotovo potreben. Potrebni so nadalje: kopališče, športno Igrišče, družabni dom, kinoposlopje, hotel, knjižnica in seveda tudi hiše, ki bi jih naj obdajali vrtovi. Da, nastane lahko celo še kaj več, kakor čedno mestece — vzgled za to, kako se skrbi za tovarniške delavce. Zemljišča so na razpolago. In tako bi vsak veleobrat postal središče male naselbine, vse skupaj bi pa v zvezi z drugimi malimi edinicami podale mesto, katerega središče tvorita ta čas državna cesta in železnica. Baron Michelangelo Zois
7000 zboroTalcev
^	Prva javna zborovanja v okraju Steln
pred šolo je nudila Se dolgo sliko tMiagTA' noeti.
Velika klnodvorana Ortegruppe je komaj zadostovala za sprejem vseh deklet, Jsl so se odzvala pozivu k pristopnemu apelu. Ko je potem prišel Se učitelj ia littai * dekleti svoje šole, so morali odpreti Se druge prostore. Poslušati petje je bilo posebno v Littai pravo veselje, kajti dekleta so znala že številne zlogovne in doipovinske peami, ker se je eluSba tam že VQČ tednov izvrševala. Zopet je govorila ObergaUfUH-rerin dekletom. Mlada vaška godba je razveseljevala s sijajnimi predvajanji. Brez trenja je bil zaključen apel pristopa.
Kakor v mestih Littai in Stein, tako Se je tudi v drugih krajih vršil prvi apel a polnoštevilno udeležbo deklet. S tem so tudi dekleta v novih pokrajinah pokazala, da fso pripravljena korakati z Hitler-Jugend.
v okraju Stein je bil po dobri predhodni propagandi ob koncu zadnjega tedna o-pravljen prvi val zborovanj. Povsod ee je nudila ista slika: dvorane so bile prenapolnjene in veliko jih je moralo oditi, ne da bi slišali govornika, ker pač ni bilo prostora. Priprave za posamezna zborovannja so izvršUi nekateri Ortsgruppenfuhrerji K VB na vzoren način.
V	teku tedna je imel Beizrksgeschafts-fiihrer iz Steina, Pg. Ladstadter, dve zborovanji v St. Martinu i. Tuchein in Mottniggu; v soboto je pa v okrajnem mestu Stein govoril Bundegsflihrer K VB, Gauamtsleiter Wilh. Sc h i c k.
V	Stein je prišlo okrog 1200 udeležencev, ki so bili deloma v zborovalni dvorani, deloma pred njo. Mnogo jih je moralo, ker ni bilo prostora, ■ oditi domu. V spremstvu Bezirksflihrerja in Bimdesgescha.ftsfiih-rerja je stopil Bundesflihrer v dvorano, kjer mu je Bezirkgsesch&ftsfUhrer dal poročilo. Ko je Bezirksfiihrer otvoril zborovanje, je povzel Bujidesfiihrer besedo in razvil v svojem govoru vprašanje, kdo je to vojno zakrivil, opozoril na svetovno vojno in žrtve, ki jih je takrat nemški narod doprinesel in po kateri se je nahajal v verigah mirovnih diktatov. Bandesfiihrar je opisal pot FUhrerja in povdaril, da je Fiihrer nemškemu narodu zo'pet prinesel delo ter da je skozi njega ljudstvo politično dozorelo. Pozval je nemški narod pod
orožje, ne da bi hotel osvojiti si svet, ampak da ščiti Nemčijo in nemškega delavca. Bundesflihrer je v nadaljnjih izvajanjih prikazal strukturo te pokrajine in na podlagi primerov dokazal isto vrsto tako zemlje kalcor ljudi tu in onstran Karavank. Povdaril je tudi, da je to, kar se najde tukaj kulture, nemškega izvora. »Mi in s tem tukajšnje ljudstvo«, tako je zaključil Bundesflihrer, »korakamo v novo veliko bodočnost, pod vodstvom Adolfa Hitlerja«. Navdušeno odobravanje je dokazalo, da so poslušalci doumeli besede BundesfUhrerja.
V	nedeljo predpoldan je imel Bundesflihrer govor v kraju Domschale, kjer so ga sprejeli v narodnih nošah in z god-benim vodom s Karntner Liedermarschom. Tudi tukaj ista slika: prenapolnjena dvorana! Popoldne je Bundesflihrer imel prvo javno zborovanje v Glogowitzu.
Tekom sobote in nedelje so se v stein-skem okraju vršila še nadaljnja zborovanja. VLittaiin St. Martin bel Littai je v prenapolnjenih dvoranah govoril politični komisar iz Steina, Pg. dr. Hermann D o u j a k, v Holmu in Aichu so se vršila zborovanja z govornikom Pg. dr, Kompoachom.
V	Mannsburgu, Komenda, Kraxen, Woditz in Lukowitz sta govorila Bundesschulungsleiter in Bundea-gesch^tefUhrer.
^ Deklel« Iz SfidkSrnlna se Hvr${a|o
Stoodstotni pristop - ObergruppenfUHrerin Peterschinegg pri otvoritvenih apelih
Ze več tednov so poverjenica za dekleta Erika Liaunigg in tri Untergaufiilire-rinnen v treh' deželnih okrožjih z veliko spretnostjo dovršile pripravljalna dela za ustanovitev mladinske organizacije Kamt-ner-Volbksbund-Jugend. Nato so se pred kratkim mogla dekleta iz celega pred-zemlja Karavank pozvati prvikrat k občnim zborom in se je mogel izvršiti njih vpis. Ta uspeh, ki je omogočil stoodstotni pristop deklet, je bil le zbog tega mogoč, ker SQ voditeljice deklet iz starih pokrajin z obširnim podrobnim delom v vseh oddaljenih krajih dekletom iz SUdk&mtna v pesmih, igrah in ožjih prireditvah dale vpogled v nemško dekliško organizacijo pri Hitler-Jugend. Težko in naporno je bilo to delo, toda sijajni pristopni apeli so bili najlepše plačilo.
Kakor že napovedano, je bila Obergau-fiihrerin tudi prišla v mesto Stein, skrajni kotiček SUdk&mtna, da je tamkajšnjim
Gaalrauenlcbaftslelterln v Uttal
Tudi najjužnejša Ortegruppe je bila sedaj deležna veselja, da jo je obiskala Gaufrau-enechaftsleitorin Grete v. MltterwaU-n e r. ženske skupine Ortegruppea Littai, St. Martin bel Littai in Kressnitz so se zbrar le, da spoznajo gospo, ki jI je pov6rj^o vodstvo žen v pokrajini. V lepo okrašenem šolskem prostoru je OrtefrauenfUhrerln is Littai gdčna. Hilde So hI e h an, podala poročilo Gaufrauenschaftsleiterin, v katere spremstvu se je nahajala Bćzirkafrauenfiih-rerin iz Steina. Vodja tukajšnje ljudske šole je bil dospel s svojimi varovanci, ki mo ж svojimi svežimi, jasnimi otroškimi glaiovl gostu Izrekli dobrodošlico.
V srce segajočem nagovoru Je Gaufrauenschaftsleiterin obrazložila pomen In smoter udruženja žen v veliki nemški očetnjavl. Kakor obljuba k zvestemu sodelovanju, je bil na koncu njenih Izvajanj pozdrav na FUhrerja. Nato Je BezlrksfrauenfUhrerln predstavila gostu ^trudnice vseh treh Orts-gruppen. Po pregledu prostorov službenega poslopja Frauengruppe, ki ga ravnokar gradijo, se je Gaufrauenschaftsleiterin poslovila in nadaljeval# pot po novem ozemlju.
v
dskletom ob pristopu sporočila pozdrave deklet iz starih pokrajin. Ze okrog ^14. ure, pol ure pred odrejenim časom, so prihitela dekleta iz vseh smeri; na malem prostoru mesta Stein je to zbiranje vzbujalo splošno pozornost in radovedneži mesta so se čudili in čudili zbog tega »ljudskega gibanja«. Velika kinodvorana ni imela ca vse prostora in tako je mladina v veliki gneči stala do ceste. »Auf hebt unsere Fahnen« je zadonelo sedaj iz več sto mladih grl. Potem je bilo dekletom sporočeno, da so sedaj sprejeta v Kamtner-Volksbund-Jugend in da spadajo sedaj k veliki skupnosti Fiih-rerjeve mladine. Vesela pesem z zaobljubo je končala to slovesnost in nato so se skupine deiklet podale v šolo, kjer so bili po letnikih zapisani njihovi osebni podatki. Ona dekleta, ki so čakala, so se z navdušenjem in občudovanjavredno doumljivost-jo učila pesmi. Cesta Hermanna Goringa
Sport se v littai znova goj!
Pred kratkim je Ort^ruppe KVB v Littai dobila nalog, da prevzame gojitev športa. Pg. Ronaldu Edelmannu je Ortš-gruppenfUhrer poveril izvršitev tega naloga. Ze v kratkem času se je na tjo nogometno moštvo lahko ptedetavllo javnosti. Dve igri za vajo sta ljudem dali zop&t zagon In preteklo nedeljo se je v ĐoteMhale* vršila prva zunanja igra proti precej moff-nemu moštvu Ortsgruppe Domechale. Domschale, ki je bil še-le osem dni prej z zmago v turnirju pridobil pokal, *e je moral ukloniti lepi skladni Igri Littaijčanov, ki so zmagali 9 : 3 goli. V Littai odigrana revanžna igra je LittajČanom prinesla po hudem boju novo zmago; gostje iz Doih-schale so se morali udatl s 6 : 4 goli.
O božiču se bodo v tekmi za pokal merila najmočnejša moštva Ortegruppen Krainburg, Domschale In Littai. V zvezi s postavitvijo nogometnega moštva bo v kratkem postavljeno tudi moštvo lahkih atletikov.
r
ZImm Г', Fttnafcr- and FI«b«rfhermoinefer
DiiM..Jpliket €. Kron
li • a « e ■ > n r t
ltd
"" 1 luB 1
lUmnhO'Mraf * 19


1,


......
•Ш1Н1и1
'Л*. 'Kb 'k&k * * tUi*
If.
stran в. — Ster. 30.
KARAWANKENBOTB
Sobota, 29. novembra 1941#
Dr. F. J. Lukae
Izreilte! Hraaitel
pjmktihije-
fumJktisek
27. LEKCIJA
Losung der Aufgabe:
I. 1. Der Unteroffizier befahl seiner Ab-teilung Fliegerdeckung. 2. Das viele Geld half i hm nichts. 3. Ich nahm ihn belrn Wort. 4. Er sprach gerne Uber dieee Dinge. 5. Es war heiU, die Sonne stach vom Himmel. 6. Der Kerl stahi wie ein Rabe. 7. Sie starb zu jung. 8. Dieses Buch verdarb die guten Sitten, 9. Dieeer ungeschickte Mensch warf aUes um. 10. Sein Schreiben betraf mich gamicht. 11. Es begann die Zeit des Wintersportes. 12. Wer wagte, der gewarai. 13. Schwamm er gut? 14. Die Gefangenen kamen in groBe Lager. 15. Er kam in jede Versammlung.
П. 1. Ich habe Ihnen gamicht befohlen.
2.	Die NSV hat immer geme geholfen.
3.	Warum haben Sie meine Worte nicht emst genommen? 4. Sie haben zuviel versprochen. 5. Ich habe jeden Tag um 8 Uhr mit meiner Arbeit be-gonnen. 6. Jeder der gewagt hat, hat gewonnen. 7. Er ist immer 10 Minuten vor der Abfahrtszeit des Zuges zum Bahnhof. gekommen.
III.	Ich will singen ,aber ich kaain nicht, weil ich Halaweh habe.
Du willst singen aber Du kannst nicht, weil Du Halaweh hast.
er will singen aber er kann nicht, weil er Halsweh hat.
wir wollen singen aber wir konnen
nicht, weil wir Halsweh haben.
Ihr wollt singen aber ihr konnt nicht,
weil ihr Halsweh habt.
sie wollen singen aber- sie konnen
nicht, weil sie Halsweh haben.
IV.	Der BetriebsfUhrer lobt mich, ich werde vom BetriebsfUhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt dich, du wirst vom BetriebsfUhrer gjelobt.
Der BetriebsfUhrer lobt ihn, er wii<d vom BetriebsfUhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt sie, sie wird vom BetriebsfUhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt uns, wir wer-den vom BetriebsfUhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt Euch, ihr wendet vom BetriebsfUhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt sie, sie werden vom BetriebsfUhrer gelobt.
Nadaljnij važni	nepravilni glagoli
Nedoločnik	2. oseba edn. sed. čas
finden	du finideet
singen	du singst
sinken	du sinkst
trinken	du trinkst
zwingen	du zwingst
beiQen	du beiBt
greifen	du greifst
leiden	du leideat
pfeifen	du pfeifst
reiten	du reiteet
schneiden	du schneidest
streiten	du streitest
Pretekli čas	Del. preteklega časa
fand	gefunden
sang	gesungen
sank	gesunken
trank	getAinken
zwang	gezwungen
biB	gebissen
griff	gegriffen
litt	gelitten
pfiff	gepfiffen
ritt	geritten
schnitt	gesćhnitten
stritt	gestritten
Ubungssitze: 1. Wie findest Du mein neuea Kleid? Ich finde ee sehr hlibsch. 2. Fajid man den Morder? Nein, bis jetzt hat man ihn noch nicht gefunden. 3. Er war den gajizen Tag lustig und sang. 4. Haben Sie Gchon einmal das »Engellandlied« gesun-gen? Ja, ich habe es schon oft geeungen. 5. Das engliache Schlachtschief wurde von einem deutschen Unterseeboot torpediert und sank in wenigen Minuten. 6. Der alte Herr trank jeden Tag sein Viertel Wein. 7. Der gute Mann hatte ein wenig iiber den Durst getrunken und schwankte unsicher nach Hause. 8. Niemand zwang ihn, den
Vertrag zu unterschreiben. 9. Ich kam von eelbet zu Ihnen, niemand hat mich gezwun-gen. 10. Der Hund war tollwUtig und biQ uberall hinein. 11. Hat Sie der Hund gebie-sen? Nein, ex hat nur nach mir geechnappt aber er hat mich nicht erwisclrt. 12. Er ei^riff ihre Hand und drlickte sie sanft. 13. Es war dunkel, ich wollte meinen Hut nehmen aber ich habe immer ins Leere gegriffen. 14. Sie litt schon jahrelang an einem Magenleiden und musst« sich jetzt operieren laseen. 15. Die Lokomotive pfiff und der Zug setzte sich in Bewegung. 16. Wer hat hier gepfiffen? 17. Das Bis war sehr dick und der Reiter ritt iiber den See. 18. Als ee dunkel wurde sind wir nach Hause geritten. 19. Er echnitt eeinen Namen zur Errinnemg in die groBe Buche.
20.	Au, jetzt habe ich mich geschnitten.
21.	Er war ein unangenehmer Patron, er stritt um jeden Pfenig. 22. In dieeer Ehe wird mehr geetritten als gegeesen.
Der Wachtpoeten
Von Hane L e i p
Vor der Kaseme, vor dem groBen Tor,
stand eine Lateme und sie steht noch
davor.
So wollen wir uns da wiedersehen,
bei der Lateme wollen wir atehen Wie einst Ldlli Marlen!
Unsrer beider Schatten sah wie einer aus, dass wir so lieb. una hatten, das sah man
gleich daraus. Und alle Leute sollen's sehen,
wenn wir bei der Lateme stehen.
Wie einst Lilli Marlen!
Schon rief der Posten, sie bliesen
Zapfenstreich, EŠ kann drei Tage kosten, Kamerad ich
komm ja gleich Da sagten wir: Auf Wiedersehen, Wie geme wUrd' ich mit Dir gehen!
Mit dir Lilli Marlen!
Deine Schritte kenn ich, deinen echSnen
Gang,
und alle Abend brennt sie, doch mich
vergaB sie lang. Und solite mir ein Leid geschehen, Wer wird bei der Laieme stehen?
Mit Dir Lilli Marlen!
Aus dem stillen Raume, aus der Erden
Grund
hebt njich wie im Traume dein verliebter
Mund.
Wenn sich die apaten Nebel drehen, wer wird bei der Lateme stehen? Wie einst Lilli Marlen!
Dieses Lied gehbrt zu den beliebesten der deutschen Wehrmacht.
Der Fuchs und die Trajuben
Ein Fuchs sah einige Trauben an einer Weinrebe. Er wollte sie freesen. Leider waren die Trauben zu hoch und er konnte sie nicht erreichen. Da entfemte er sich wieder und sagte: »Ich will diese Trauben nicht, sie sinid zu sauer.«
Aufgaben
I. Machen Sie folgende Ubung: (Ich leihe Karl ein Buch — Ich leihe ee ihm.) 1. Ich leihe meiner Freundin ein Buch. 2. Ich leihe meinem Freunde ein Buch. 3. Ich leihe meinen Freundinnen-ein Buch. 4. Ich leihe meinen Freunden ein Buch. 5. Ich leihe Karl meine FUllfeder. 6. Ich leihe meiner Tante den Bleistift.
П. Beantworten Sie folgende Fragen; 1. Wie heiBt der Titel unserer kleinen Geschichte. 2. Was ist der Fuchs. 3. Wie ist er? 4. Was ist eine Traube? 5. Was sah der Fuchs? 6. Wo? 7. Was wollte er? 8. Wie waren die Trauben? 9. Konnte sie der Fuchs erreichen ? 10. Was machte der Fuchs? 11. Warum entfernte er sich wieder? 12. Was sagte der Fuchs?
Ш. Beantworte folgende Fragen::
1. Wohin gehen wir, wenn uns der Zahn weh tut? 2. Wohin gehen wir,
wenn wir mit den Zmg verreisen wollen? 3. Wohin gehen wir, wenn wir GeM wechseln wollen? 4. Wohin gehen wir, wean wir Schuhe ausbee-sem laseen wollen? 5. Wohin gehen wir, wen wir uns die Haare schneiden laaeen wollen? 6. Wozu dient ein Blei-stiftspitzer? 7. Wozu dient ein Lineal? 8. Woou dient eine Nahmaschine? 9. Wozu dient eine Waachmaschine? 10. Wer w&scht die W&sche? 11. Wer re-pariert die Schuhe? 12. Wer macht die Mobel? 13. Wer raeiert? 14. Wer schleift Meeser und Scheeren ? 15. Wer baut H&user? 16. Wer fotogra-fiert? 17. Wer bindet BUcher? 18. Wer plombiert Zahne? 19. Wer behandelt die Kranken. 20. Wer wechselt frem-dee Geld?
IV. Postavi sledeče stavke v pretekli čas: 1. Ich finde diese AuBerung ge-schmacklos. 2. Du singst wie ein Hahn. 3. Daa Schiff ainkt in wenigen Minuten. 4. Er trinkt jedem Tag ein Kriigel Bier. 5. Wir zwingen ihn mit uns zu gehen. 6. Dieser Hund beifit jeden Unbekannten. 7. Er kidet an Magenschmerzen. 8. Die Soldaten pfeiffen eine flotte Melodie. 9. Die Kompanie reitet zum Tore hinaus. 10. Diese Messer schneiden nicht mehr. 11. Warum streitet ihr Immer?
W6rter
auebessern — popraviti
AuBerung (w) — izjava
beiBen (biB, gebissen) — gristi (grizel,
-a, -o, sem, je)
beliebt — priljubljen, -a, -o Bewegung (w) — gib, pokret binden (Biicher) — vezati (knjige)
blaaen (blies, geblasen — trobiti (trobil,
-a, -o, sem, je)
Bleistiftspitzer (m) — rezilec (za priostri-
tev svinčnika)
brennen (brannte, gebrannt) — goreti,
(gorel, -a, -o, sem, je)
Buchbinder (m) — knjigovez Buche (w) — bukev
davorstehen (ich stehe davor — stati pred
čem (stojim pred...)
drehen — вгЉаИ Bhe (w) — zakon einst (einstmals) — nekoč ergreifen — prijeti Erinnerung (w) —. epomto erreichen — doseči erwischen — zgrabiti finden (fand, gefunden) — najti (našel, -a, -o, sem, je) Gefalien finden — ugajati flott — vesel, -a, -o
fressen (du friBt, fraB, gefreeeen) — freti
(žrei,, žrl, -a, -o, sem, je)
Gang (m einee Menschen) — hoja geh6ren (daa gehbrt mir) — to je moje geechehen (geechah, geachehen) — zgoditi se
geschmackloe — neokusen gleich (sofort) — takoj
greifen (griff, gegriffen) — prijeti, legatl
po čem (prijel, -a, -o, sem, je)
Grund, Boden (m) — zemlja, zemljišče • hinein — noter, v hlibsch — čeden, -a, -o kennen (kannte, gekannt) — poznati (poznal, -a, -o, sem, je)
Kompanie — stotnija Kriigel (s) — vrč, vrček Lateme (w) — svetilka Leere (w) — praznina, praznota leiden (litt, gelitten) — trpeti (trpel, -a,
-o, sem, je)
leihen (lieh, geliehen) — posoditi (posodil, -a, -o, sem, je)
Lineal (s) — ravnilo
Lokomotive (w) — parni stroj, lokomotiva Nebel (m) — megla niemand — nobeden
pfeifen (pfiff, gepfiffen) — žvižgati (žvižgal, -a, -o, sem, je)
Poeten (m) — straža Raum (m) — prostor reiten, ritt, geritten — jahati (jahal, -ц
-o, sem, je)
rufen (rief, gerufen) — Micati (klical,
-o, sem, je)
sanft — rahel, -a, -o Satz (m) — stavek Schatten (m) — senca Schlachtachiff (s) — bojna ladja Bchleifen — brusiti Schleifer (m) — brusač, nožar schnappen — zapasti
schneiden (schnitt, geechnitten) — rezati
(rezal, -a, -o, sem, je)
Schritt (m) — korak, hoja schwanken — majati se, gugati singen (sang, gesungen — peti (pel, m,
-o, sem, je)
sinken (sank, gesunken) — potopiti м
(potopil, -a, -o, sem, je)
stili — tih, -a, -o
streiten (stritt, gestritten) — prepirati se
Titel (m) — napis, naslov
tollwiitig — stekel, -a, -o.
Tor (s)—vrata (vhod)
torpedieren — torpedirati
Traube (w) — grozd, grozdje
trinken (trank, getrunken) — pjti (pil,
-a, -o, sem, je)
unbekannt — neznan, -ж, -o unsicher — negotov, -a, -o (ecHwaaken
— majati ae)
untereelireifbeii — podplMiU
Unterseeboot (s) — podmornica verliebt — zaljubljen, -a, -o Vertrag (m) — pogodba Wachtpoeten (m) — straža Zkipfenetreich (m) — mirotBOv zeichnen — risati
zwingen (zwang, geawungen) — siliti, pri-morati
Redewendangen
ein unangenehmer Patron — sitnež eine Geschichte erz&hlen — pripovodko pripovedovati
ich seeh ee daram, daB — na tem vidim, da sich in Bewegung setzen — premikati se iiber den Durst trinken — čez žejo piti
Јж domovine
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Littai. (Zasedanje okrožnega odseka NSLB.) Nedavno se je vršilo prvo zborovanje najjužnejšega okrožnega odseka v Littai. Polnoštevilna udeležba vzgojiteljev. je dokazala močno tovarištvo. Udeležba je pa tudi vzlic dolgi poti v Littai, ki so jo imeli nekateri, vsem koristila, kajti Kreiswalter okrožja Stein, Pg. Helmut Prasch, je v svojem predavanja obravnaval aktualna politična vprašanja, ki so za vzgojiteljetvo v tem službenem ozemlju posebne važnosti. Vršila se je tudi pevska ura pod vodstvom glavnega učitelja Pg. Pruggerja in telovadna ura za vzgojiteljice pod vodstvom okrožne poverjenice za ženske^ telesne vaje, Pg. Helge W o 1 f o v e.
St. Georgen bei Krainburg. (Gradnje cest napredujejo.) Od začetka junija delajo v tukajšnjem občinskem področju na gradnji enega dela nove ceste iz Krainburga v Stein. Najprej je bilo le malo delavcev, ki so bili zaposleni z izkopavanjem zemlje, toda kmalu se je to število povečalo. Gramoz za izpolnitev cestnega temelja se je dobival iz treh jam, ki leže ob cesti. Ta gramoz so iz jam začetkoma do-važali s konji. Toda dnevni uspehi niso bili veliki. Zato so ee začeli posluževati drugih prometnih sredstev in eo y vitkem obseg«
pritegnili na pomoč dva prevozna stroja na trake in trebilnik.
Manneburg. (Prvi apel mladine,) V nedeljo se je vršil prvi apel mladine Karntner - Volksbundjugend, BahnfUhrer E b n e r je imel nagovor na 150 dečkov in jim razložil naloge -mladine KVB. Apel je bil zaključen s pozdravom na FUhrerja in z nacionalno himno.
Wocheiner-Feietritz (Ribolovni u-rad — Flschamt.) Kadar tujec napravi izlet v lepo Bohinjsko dolino in si natančneje ogleda največji kraj te doline, Wocheiner-Feistrite, opazi nasproti staremu imenitnemu gradu ribolovni urad (Fischamt). Ko stopi v ribiSče, sliši ћгц-menje in šumenje. Iz številnih vodnih pip te^e neprenehoma voda, da zadosti potrebam postrvi, te žlahtne ribje vrste, da dobivajo vedno svežo in tekočo vodo. Dva velika vodnjaka se nahajata ob obeh straneh ribišča, v katerih se podijo »dorasle postrvi«. Ribič nam je v mdem ribniku pokazal zalego. Nad vsakim ribnikom je skrbno pritrjena deščica, na kateri so razvidni podatki gojitve. Delo, ki se tukaj opravlja, se raz vidika narodnega gospodarstva ne sme podcenjevati.
SONNTAGS- u. NACHTDIBNST der Apotheken in Krainburg
Ton 29. Nov. bie 6. Dez. Apotbeke za HL Drelfalttgkelt W, Schawnik
(Sobota, 29. novembra 1941.
KABAWANEBN-BOTE
Stran 7. — St«T. 80.
Дк aUe SUudteHu!
Soeben erschienen
LEHRSTOFF FUR , DIE GRUNDSCHULE
Preis 7,80 RM Vorratig;
BUCHHANDLUNGEN
des NS..Gauverlages u. Oruckerei KSrnten
KlageRfurt, Krainburg Yilladi, Wolfsberg
SiidUiitHihW
Ihr seid jefzt deutsch Darum leset das Buch:
Moschner, Karnfen Grenzland im Suden.
Ein BerichI Ober Arbeit und EHolg der NSDAP. In KSrnten Prels 1.20 Reichsmark
Vorratig: Buchhandlungsn
NS. - Gauverlag KSrnten
Klagenfurt — Krainburg
Nagrada RM 5*«
Ppdpisani Noč Mihael sem izgubil jAfovko na poti od poite na jaucrburgu do vasi Kamer Velloch 30. 10. 1941. V nicj sta blli dve Icgitimaciii in zvezki iz Aolc. Osebo, kije aktovko našla, prosim, da jo proti zgo-faj omenjeni nagradi vrne. .sto nagrado dam tudi osebi, ki pove najditelja aktovke.
StidUii^fhUH
bereitet sidi auf die Kontenrahmenpflidit
Rui-Organisation
hilffl
Prospekte u. Vertreterbesudi dutch
-B ILDER
Ansichten von KSrnten u.Krain von M a 1 e r PERNHAltT
kauft standig
Kunsthandlung
IRIIZ PRAUSE
Klagenfurt
Pozor lovci!
3f£Miputem
V5C vrste kož divjačine, kakor: lisice, dehorje, kune, zajce, veverice, polhe, itd. po najvišjih cenah.
BERISCHITSCH RDDOLf, KOrsADCT
Hralnbar^ falvasor Plalz 13
OR.C.GAUIN. Kl&SENFUM Pl4iZ&AiSE 9. TEL 11-36
AUe BeUietsfUhm
braudien
die neuen Lohnsteueriabellen
Vorrliig
Budihandlung NS.-6aaTeflag und Druderel KStnten • Krainburg, Klagenhirt
Bei
]/егМ

-g A
r- .,'Tv JS
Inserirajle s „Karawanken-Bote*
D A M E N- VND
herreN" mode
LEDERTASCHEN
UikdUM
licaihbut^
B H n t wa r« n we b • rel Mrb#r#l u. Appratur
Шишик & €(№ф.
Textilindusfriegesellschaft m. b. H. St. Veli a.d. Sawe
Po dolgem mukapolnem trpljenju je preminil naš sin, brat, svak itd. gospod
^etet ЈПауг
poseetfnift
dne 23. t. m, v Ljubljani, kjer ga začasno tudi pokopljemo.
Sv. maša zadušnica bo v soboto 29. t. m. ob 7. uri v tukajšnji župni cerkvi. Prosimo za tiho sožalje.
Krainburg, 24. novembra 1941.
Marija, mati; Pavel, Metod, brata;
Anica, vdova Mašten, Danico, poročena Suchy, sestri; Dora Мауг, roj. Nagu, Alfred SudiVi svakinja in svak in ostalo sorodstvo.

Ch. Grollitsch & Co.
Kohlengrosshandel
Klagenfurt, Frohlichgosse Nr. 40
Ruf Nr. 2823 2824
AITERTUNER
illiij!!! ц
immillllii
.....iiiilii« "
Mttbel eingelegf, geschnitzt oder bemoU, Bllder, Holzfflguren.Zlnngeschlrr, echte Tepplche, alte HUnzen kauft stets
Antiquitatenttandlung	■
FRITZ PRAUSE, KLAGENFURT
Тмјкм^
F.NOSCHEK
St. Veil a. ISave
Universale
Stroh- Filz-hut und Stumpen-
1ШП
Erzeugung fur Damen und Herren
Domschale
Hinderbetten
Herbst
Klagenfurt, Flelschmarkt 16
Л. Kasdimana
Eisenhandlung
Laak a# d. Zamer
Leinenindustrie A. G.
JARSCHE
POST DONSCHALE
SIS
RaUfeisen - Zenfralhassc Karnfen
cingeiragenc Genosscnschaft mit besctirankter Haftung
Klagenfurt, Stuttgarter Platz 5
^eldausgleichstelle des landw. Genosscnschaftswesens.
Friedrich Jungbauer
Lebensmittel • Qrosshandei
Klagenfurt, lO.'Oktober-Strasse 26 Fernruf 17-73
Lager in: Klagenfurt, KUhnsdor! Villach, Friesach

№an 8. — Ster. 30.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 29. novembra 194
S
SicMspiele
Alfcmein« FllmtrMhMd 6.ffl.b.H.>Zweigst«lle Veldts
ASSLING
28.	XI. um 15.30 und 18.30 Uhr 30. XI. ШП 15.30 und 16.30 Uhr
1.	ХП. um 18.30 Uhr Aus erster Ehe
Fttr Jng^endllche nlcht BUgeluMni
2.	XII. um 18.30 — 3. ХП. um 18.30 Uhr Ihr erstee Erlebnie
FUr Jngrendliohe nlcht вик^омеа!
3.	XII. um 15.30 — i. ХП. um 15.90 Uhr Jugendftlmvorstellang
Die weifle Hdlle von Piz-Palii
4.	XII. um 18.80 — 5. XH. ШП 18.% Uh* Der Weg zu Isabell
FUr Jugendliche nlcht zngelMtenI
DOMSCHALB
29.	XL um 18.30 Uhr
30i XI. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Achtung! Feind h6rt mit!
Fttr Jugendl. nnter 14 Jahren nlcht mugelawem! 3. xn. um 15.30 Uhr JugendvoreteUung Iim blaue Leben
3. xn. um 18.30 — 4. ХП. um 18.90 Uhr
Ein ganzer Kerl
Ffir JugendUche mgelaMen!
KRAINBURG ' ' * 30. XI. um 10.30 Uhr Jugendvoretellung Hitlerjunge Quex
28.	XI. ble 1. xn.
Auf Wiedersehen, Franziska! FUr Jugendllche nlcht zugelaasen!
2.	xn. ble 4. xn.
Kopf hoch, Johanncfl!
FUr Jugendllche zugelascen! Voretellungabeglnn: T&gllch 18.30 Uhr,
Somitags auBerdem um 13.30 und 18 Uhr _____
29.	XI. um 19 Uhr
30.	XI. um 13.30, 16 und 19 Uhir Die schwedische Nachtigall FUr Jugendllche nlcht sugelaeaen!
3.	xn. um 16 Uhr Jugendvorstellung -
Die weiAe Hblle von Piz-PalU
2.	xn. um 19 Uhr
3.	xn. um 19 Uhr i. xn. um 19 Uhr FalschmUnzer
Fttr Jvgendltehe «dcht ngeUtMn!
1.1T T AI ~
29. XI. um 19 Uhr SO. XI. um 16 und 19 Uhr Unser Fr&ulein Doktor Fttr JugendL nnter 14 Jahren nlcht cagelaMMi!
3. xn. um 15 Uhr
Jugendvoretellnng
Scweit geht die Llebe nicht
8. xn. um 19 Uhr — 4. ХП. um 19 Uhr Die b&rmherzige LUge Fttr JugendUche nlcht zugelae«en!
NEUMARKTL
2®. XI. um 15.30 und 18.80 Uhr SO. XI. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
1.	xn. um 18.30 Uhr
2.	xn. um 18.80 Uhr Trenck, der Pandur
FUr Jugendllche mgelaMen!
S. xn. hd* 5. xn. um 18.90 Uhr
Das Herz der K6nigin
Fttr Jugendllche nlcht augelMsent
SAIRACH
29.	XI. um 18.30 Uhr
30.	XI. um 15.30 und 18.30 Uhr
Hochzeitsnacht
Fttr Jugendllche nlcht ragelaatMi!
MIESSDORF
1. xn. um 20 Uhr — 3. ХП. um 20 Uhr Ein Lel>en lang
Fttr Jugendllche nlcht lugelaeeen!
S C H W A R Z E N B A C H
29.	XI. um 20 Uhr
30.	XI. um 15, 17.30 und 20 Uhr Ein. Leben lang
FUr Jugendllche nlcht zngelaeeen!
8. xn. um 20 Uhr— 4. ХП. um 20 Uh^
Casanova heiratet
FUr JugendUche nlcht zngelaesen!
1	ГО!	III fS<	HM
L E	DER	W A R E N eRMERN Nr. 16	
			POST BISCHOFLAAK |
STEIN
29.	XI. um 18.80 Uhr
30.	XI. um 10, 15.30 und 1в.аО Uhr 1. ХП. um 18.30 Uhr
Der Gaemann
FUr Jugendllche nlcht zogelaMeoi
3. ХП. um 15 Uhr №rchenfUmvor*teUung
HeinsKlmtonchen
3. xn. um 18.90 — 4. ХП. um 18.30 Uhr
Der Silndenbock.
FUr Jugendllche cugelaseen!
ST. V E I T
29. XI. ble 2. xn.
Rosen in Tirol
Fttr Jugendllche nlcht BUgelaaeoi:
8. xn. um 15.30 Uhr Jugendvoratellung Hitlerjunge Quex
3. xn. bls5. xn.
Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendllche nlcht zugelaasen!
Voratellungen: T&glich um 18.30 Uhr, Sotuitaga auBerdem um 13.30 und 16 UhT
V E L D E S
29.	XI. um 18.30 Uhr
30.	XI. um 13.30, 15.30 und 18.80 Uhr Falstaff im Wien V№r Jugendllche engrteeseBi
3. ХП..Л1т 18.30;,— 4. ХП. um 18.30 Uhr Dae himmelblaue Abendkleid FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
WART
2в. XL um 16 Uhr M&rchenfllmvoretellnng: Heinzelmftnnchen
28. XI. um 18.30 — 29. XI. um 18.80 Uhi Die unvollkommene Llebe Fttr Jugendllche nlcht zugelaeMnS 80. XI. um 18.30, 16 und 18.30 Uhr 1. Xn. um 18.30 Uhr Kennwort Machin!
FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
JVupuJem
škafe vseh vrst po najvišji ceni.
Sodarstvo FRANC SULCER
Mirburg- a. D, K«serngasse 7
ANTRACEN in nalivno I D E 5 črnilo.
99*
JĐES"
CMcmiMhe Епеабв1ме KIIA1NBDR6
Sperrho I z Paneelpiatten Holzfaserplatten F u r n i e г e P a r k e ti e n
HANSTRANINGER
KlagcnJurt. Volkcrmarktcrstra&c - Ruf 1595
min
JASBEZ
KoHftkUoH
▼
■M	Herstellung
I	tolgender Gerbstoffex
IaMNINFARDIK	N, Pinolan CC, Pinoian
CC Sp, Fichtenrindencxtrakt, Kc-
O. M. B.H.- IWIS(HENWISSERH motan TF u. TC, Summach ctz. Laufender Einkaaf iedes Quantums Fiditenrlnde
ERMAN
FEANRUF, ST. VEIT Nr. 716
Of ARHAR
MOBELTISCHLEREI
ST. VEIT/SAVE
LEDiRWARENERZEUGUNQ
p KAISER
T • 1 < H H ■ ■ I I IMILInMnilT
UtkkmciotiH
BEIEUCHTUNGSKORPER
InsiallaMonen von
F. Czernowsky
čitktromeisiti - Klagenturt
Seit 1874 I. Karntner Harmonikaerzeugung
R. NOVAK
Klagenfuii, Ebenlaler Slralle Nr. 7
Fcrnruf 2482
JL
W.GOERNER
Fabrik: Klagenturt, Feldkirchner Sir. 37
JOSIF
Gemisdilwaren- unaHoUhandlung
LAAK a. d.ZAlER
iZUEtOVANJE
HARMONIK
Cilaite Karawanken - Bote
JOS. FLEISS
ST. VEIT a. SaTt (Pottno l«tec»)
Sdiinkovclz Franziska
Gemisditwaren-handiung und Seilcrei
Krainbnrjk
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Garnforberei u. Bleiche, Stiickbleiche und Appretur
■аш
(kuđoC^ SiefierC
Laak a. d. Zaler_
SPEZEREI UND KOLONIALWAREN-HANDLUNG
Iplelwaren
KInderwaaen
Kinderbetten
li
GRONER
Klagenfurl, Bahnhefstr.