Intervju: Darinka Mravljak, poslanka ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM Il OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, “S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, S 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 SREČNO 1998! DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 - Za Vas Vsak Dan -POVSOD VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KidrUeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.i 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano V ZNAMENJU VARČEVANJA Vsi drugačni • vsi enakopravni, zadovoljnih pa malo Stoletja so otroci težko čakali Miklavža, ki je pridne otroke obdaroval s suhim sadjem in orehi. Bogatejše družbe so slavile Božička, ki je prinašal darove v svetlečem papitju pod okrašene smrečice. Veljalo je,da so bila pod večjimi dreveščki večja darila, revni otroci pa so na tepežni dan smeli pobirati darove od hiše do hiše. Sredi dvajsetega stoletja se je začel uveljavljati socialistični dedek Mraz, ki je nekaj let uspel z obdarovanjem vseh otrok, ne glede na starost in pridnost. Revež pa se je utrudil, zmanjkalo mu je sape in se le redko kaže. Da lepa navada obdarovanja ob koncu leta ne bi poniknila, so si nevladne organizacije izmislile lep slogan: Veseli december! Ti dve besedi se uveljavljata že pred nastopom zadnjega meseca v letu in vabita. Kdo pa se odziva? Največ trgovci in gostinci, ki ponujajo svoje blago in storitve in ponujajo popuste v veselje otrok. Starši pa doživljajo strese, ker otroških želja v pismih vsem trem dobrim sričkom ne morejo izpolniti. Spet so se pojavili dobrosrčni ljudje: organizirajo dobrodelne koncetre in licitacije podarjenih umetnin in namenjajo izkupiček za določene skupine otrok. Ob tem pa se organizatorji večinoma sami proslavijo, ko darila izročajo in se pustijo posipavati s hvaležnostjo obdarovanih. Sredi decembra se je pojavil v medijih seznam vseh verskih skupnosti v Sloveniji. Verjetno v veselje otrok, saj lahko pričakujejo od vsake vsaj po dva dobra strička, ki bosta nosila darila. Ker se je enakopravni dedek Mraz umaknil demokratično navdahnjenim ideologijam, pričakuje od njih pomoč pri obdarovanju vseh, ki darove pričakujejo. Treba je javno objaviti njihove naslove, da bodo otroci vedeli, kam pisati. Prepogosto pa se zadnje čase na Koroškem pojavlja želja: “Dobri striček, prinesi mojemu očetu in mami delo in plačo, pa bom zadovoljen!” T/K B B B n Vsebina $ Zaradi inventure -- odprto 4 Intervju: Darinka Mravljak, poslanka 6 $ IvČ iz Mežice in njegove umetnine 8 $ Anketa: Kje bomo praznovali... 9 $ Ferdo Abraham: Leto je bilo uspešno n $ Res je dober ržen kruh 12 $ Zlato zrno tudi na Koroškem 13 $ IZBOR koroškega obraza leta 23 $ FuŽinar slovenski pokalni prvak 32 $ Piknik na Ivarčkem 33 Na naslovnici: Praznik Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Koroška regija stopa v novo leto z enako geografsko-politično podobo kot ob uveljavitvi lokalne samouprave, čeprav so med pomembnejšimi političnimi dogodki bili v tem letu tudi poskusi, da bi Prevalje in Ribnica na Pohorju postali samostojni občini. Tudi regija je neformalno in formalno (sestanki sveta koroške regije) zaživela in ni več opaziti pred leti tako razgretih razprav o regijskem središču, saj so imeli pobudniki dovolj dela sami s sabo. Zaradi inventure - odprto vseh občinah dogajalo toliko, da je to v takšnem zapisu težko zajeti. Črna na Koroškem Ko v Črni na Koroškem, ki imajo najstarejšega župana v Sloveniji, dolino. Začeli pa so s pripravami na asfaltiranje ceste proti Javorju, ki -tako župan Franc Stakne - naj bi v turističnem pogledu postalo nov Šentanel. Črnjani so dali tudi načelno soglasje za nadaljevanje proizvodnje predelave sekundarnih svinčevih surovin, saj soglašajo, daje podzemno odlagališče na področju njihove občine. Odprtje PŠC Traberg je za Dravograd velikega pomena - enako velja za TPC Mela Bilo pa je iztekajoče se leto 1997 leto, ko je Koroška po plačah še vedno na samem slovenskem repu, čeprav je gospodarstvo uspešno izvozno naravnano in prekaša marsikatero slovensko regijo. Letošnje leto je bilo leto, ko smo še vedno bolj šteli stečaje in brezposelne kot pa nove zaposlitve in nova podjetja. Letni sprehod skozi dogajanja v desetih občinah koroške regije je nujno subjektiven, predvsem pa pomanjkljiv, saj se je v tem letu v potegnejo črto pod letošnjim letom, so lahko zadovoljni, saj so ponovno preživeli leto, ki na področju infrastrukture pomeni preskok za desetletje. Novi telefoni so zazvonili v Heleni in Koprivni, za vse naložbe pa so dobili denar zunaj občinskega proračuna. V letošnjem letu so končno - ne pa tudi dokončno - uredili pokopališče, ki je bilo doslej kraju v sramoto. Nadaljevali so z asfaltiranjem ceste proti Šentvidu, ki naj bi leta 1999 bila končana in bi ta del Koroške s spodobno cesto povezala s Šaleško dobitev (etnoloških, kulturnih, infrastrukturnih) tudi za Libeličane. K dravograjski osnovni šoli so dogradili telovadnico, ni pa uspel referendum za nadaljevanje krajevnega samoprispevka. Dravograd se kljub letošnjim izjemnim razvojnim korakom ponovno - in bolj kot v drugih občinah - deli na dve politični opciji, nenehno se širijo sumničenja, anonimke, nagajanja, vse to pa lahko občino vrže v čase pred desetletjem. Mežica Dravograd Občina Dravograd si bo letošnje leto zapomnila po otvoritvi dveh poslovnih in trgovskih centrov. Posebej tistega na Meži, ki so ga v zadnjih letih spremljale mnoge dogodivščine. In kar je za občino pomembno: v centru Traberg so Dravograjčani dobili sodobno knjižnico, na Meži pa novo avtobusno postajo. V tej občini ne gre pozabiti obletnico priključitve Libelič k matični državi in precej pri- Pri dogajanju v mežiški občini je potrebno na prvo mesto postaviti otvoritev prenovljene šole. Novi občini je v treh letih uspelo, kar ni stari v treh desetletjih. Če je za občino največji dogodek prizidek in obnovitev šole, je za župana Janeza Praperja izvolitev v državni svet. V Mežici seje v tem letu zgodil stečaj Tovarne opreme Mežica, te dni je stečajni upravitelj to tovarno tudi že prodal, med infrastrukturnimi naložbami pa velja dodati, da so Mežičani v tem letu nadaljevali s plinifikacijo. Zdravstveni inšpektor je tudi napisal določbo, da morajo takoj sanirati zdravstveni dom in v te namene tudi pripravljajo idejne načrte, sanacija odlagališča na Glančniku pa gre h koncu. Mislinja Občina Mislinja je bila nosilec izgradnje šole na Paškem Kozjaku, ki je med najvišjimi v državi in jo obiskujejo učenci treh občin. Sicer pa ta občina zmanjšuje razvojni zaostanek, ki je nastal v okviru stare občine na področju oskrbe z vodo. Tu nemara gradijo najdražje vodovode v državi, saj so nekatera področja (del Završ) povsem kraška in je treba po vodo v V ospredju dolino. Mislinjski župan bo do konca mandata občinskemu svetu na mizo dal v sprejemanje nove odloke in ob koncu mandata nemara ne bo več veljal noben odlok stare slovenjgraške občine. Muta V muški občini so se v letu 1997 precej ukvarjali z odlaganjem odpadkov in zapiranjem ter odpiranjem tamkajšnjega odlagališča odpadkov in s tem povezano rento. To je bil tudi eden večjih konfliktov med štirimi občinami v tem delu Dravske doline. Če bo župan Ivan Draušbaher uspel dobiti dodatno rento oziroma dopolniti pogodbo k projektu Golica, bo to eden od večjih in daljnosežnejših uspehov, o čemer bo več znano prihodnje leto. Sicer pa občina Muta povezuje hribovske kraje z asfaltno prevleko, da bi tamkajšnjim prebivalcem približali dolino, hkrati pa ustvarili pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Občina Muta je bila v tem letu nadvse aktivna v programih CRPOV. Podvelka- Ribnica Krajani Ribnice na Pohorju se še vedno borijo za samostojno občino, kar jim še najbolj ovira Josipdol in v prvem vladnem predlogu Ribnica ni bila predvidena za izločitev iz obstoječe občine. Sicer pa so v teh krajih letos, predvsem ob obletnici Brezna, ko so prireditve trajale domala vso leto - ponovno obudili splavarsko tradicijo na Dravi, kar lahko ima tudi lepo turistično prihodnost. Radlje ob Dravi V Radljah ob Dravi je bil gospodarsko dogodek leta stečaj Okusa in nakup Okusovih prostorov s strani slovenjgraškega Prevetna. V radeljski Preventovi enoti je delo dobila skoraj večina Okusovih delavk, kakšnih 60 pa jih še šiva modno in športno konfekcijo. Tudi v Radljah ob Dravi so letos odprli center Era, nekoč Hmezadovo zgradbo, ki je dolga leta propadal in sameval, glede gradnje obvoznice pa so Radeljčani na vrhu v Sloveniji in prihodnjo letno bo šlo za res. Ravne-Prevalje Ravensko-prevaljski župan Maks Večko si glede odpiranj novih investicij lahko poda roko z dravograjskim županom. Večko je letos odprl dolgo pričakovani glasbeni dom in velik prizidek k osnovni šoli Prežihov Voranc na Ravnah. Dokončna je tudi obnova stadiona na Ravnah, na Prevaljah pa so odprli novo bencinsko črpalko in ob njej uredili slab kilometer ceste pri Leku in Petrolu oziroma Koraturju. Odceptiev Prevalj sicer ni uspela, še vedno pa je aktualna. Rdeča nit doga-janja v tej občini pa je sanacija Slovenskih železarn, ki naj bi letos prešla v zaključno fazo, vendar se je začela le še ena od mnogih in novih agonij. Ravne bodo rešene, če bodo uspeli projekti (vojaški) v predelavi, obetajo pa se nova odpuščanja (kakšnih 700). Slovenj Gradec V tej edini koroški mestni občini so letos mir skalile vroče razprave v mestnem svetu okrog postavitve spomenika po vojni pobitih domačinov. Zadeva je bila zanimiva za širšo slovensko javnost, kar se ni zgodilo (razen ob kakšnih kulturnih prireditvah, kjer pa je javnost ožja, specifična) že od “kriminalne združbe” dalje. Slovenj Gradec je v tem letu naredil infrastrukturni korak desetletja, saj so v mestu opravili prvo fazo plinifikacije. Na področju gospodarstva blesti Prevent, Nova oprema je odprla nov salon, Leasing Lampret je postavil enega najsodobnejših avtomobilskih salonov v državi. Vuzenica V občini Vuzenica so vključili v reševanje Livarne Vuzenca, ki je v rokah danes preimenovanega Sklada RS za razvoj. Verjetno je tudi občinska beseda pripomogla, da se je zaenkrat ohranila večina delovnih mest. Vuzeničani asfaltirajo ceste proti Pohorju, večinoma iz občinskega proračuna, kajti v občini nimajo niti metra državnih cest. Skupaj z občinami pod Pohorjem imajo načrte o razvoju turizma na tem delu Pohorja, dolgoročno pa vlagajo v kulturni turizem (Slomšek, Oskar von Pistor). □ Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradi ^ Tel.: 0602 41 127,41 426 S Fax: 0602 43 756 ìM V llpan'u' da se vam bodo v prihajajočem letu uresničili vsi načrti in vaše osebne želje, Vam voščimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO 1998! i Delavci Trgovskega podjetja ŽILA Občanom Črne na Koroškem, Mežiške doline in cele Koroške ŽELIM VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU! Zahvaljujem se vam za plodno sodelovanje, vsem pa naj zaželim tudi zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1998. Župan Občine Črna na Koroškem Franc Stakne Inten/ju Darinka Mravljak, poslanka v državnem zboru: vr BOLJE OD DRŽAVE udeležena. Imajo pač drugačen sistem pogajanj. Prepričana pa sem, da sta enakega mnenja kot jaz, in da bosta, ko bo treba, železarske zakone podprla. Z vlado se pogajajo samo trije, štiije poslanci. Lahko pa seveda kolega Tomažič in Petrovič katero rečeta v poslanski skupini. • V proračunu za leto 1997je denarja za Koroško zelo malo, tako po absolutnem Darinka Mravljak regionalni razvoj. Zdaj se na vsakem ministrstvu nekdo ukvarja z regijami in mrežami za regije. Ministrsvo za delo. Ministrstvo za drobno goposodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo imajo projekte CRPOV, ki so resnično najvišji projekti. Imajo najdaljšo tradicijo in so v popolnosti skladni z evropsko zakonodajo. Tudi način financiranja in način projektiranja je usklajen. Na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pa je tako imenovana demografija. Z vseh teh ministrstev bomo potegnili ljudi, ki bodo v enem uradu delali za regionalni razvoj. Pravkar smo dobili tudi osnutek zakona o regionalnem razvoju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Veliko členov je, ki so nepraktični, in prav skupina, o kateri govorim, naj bi ga dodobra prevetrila. Ministrstva med sabo niso povezana prav v teh vprašanjih, zato je sredstev malo, pa še ta so razdrobljena. S tem skupnim uradom bi lahko to poenotili in povečali obseg sredstev. • Medtem nastajajo, vsaj neformalno, tudi pokrajine. Svoje pripravljajo tudi v vladi Bo Koroška pokrajina? Ministrstvo za lokalno samoupravo in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj morata pripraviti zakon o regionalnem razvoju skupaj. In kje je glavna ovira? Saj niso formirane niti občine! Še zdaj tečejo postopki za oblikovanje novih, dokler pa tega nimamo oziroma nimamo rešenih delitvenih bilanc, se ne moremo povezovati. Seveda pa ni rečeno, da zakonodaja ne more biti pripravljena. ifei Leto dni je minilo, odkar so novi poslanci zasedli svoja mesta v državnem zboru. Koalicija je nanesla, da so v njej vsi trije koroški poslanci, Herman Tomažič in Peter Petrovič v imenu LDS in Darinka Mravljak v imenu SLS. Prvo damo koroške politike smo po tem razburljivem letu dni povabili na razgovor. • Gospa poslanka, zdaj ste v politiki že dovolj časa, da morate biti za javnost optimistka. Kako utemeljujete ta optimizem in na čem ga gradite? Po tej lustraciji je sicer optimizma bolj malo. 2 Politika se je spet javnosti izkazalo dokaj nizko. S Vseeno mislim, daje pred nami težko leto, seveda p pa to ne pomeni, da nisem optimistična. Težko leto |& za proračun, sprejemamo varčevalne pakete, ker je S pač proračun v primanjkljaju zaradi pokojninskih j izdatkov; varčevanje pa bo prizadelo vse. H Prepričana pa sem, da varčevanje ne bo najbolj J prizadelo tistih, ki imajo manj, temveč one, ki M imajo višje dohodke in državno upravo. • To je globalna ocena. Kaj pa z našega, koroškega zornega kota? Že nekajkrat smo menili, da niže ne gre več, pa je potem vseeno še šlo. Bo prihodnje leto * boljše? Pravzaprav se že od maja po svoje borim za to B Koroško. Največji problem so gotovo železarne. 1 Imeli smo izredno težka pogajanja z liberano demokracijo. Izhajali smo iz sanacije, govorimo o ponovni, ker prejšnja ni bila uspešna - da se mora železarnam omogočiti takšen vložek, da se bodo lahko sanirale. Ne torej spet po kapljicah, temveč seči tako globoko v proračun, da bi po sanaciji in privatizaciji začele delati uspešno. Ne rečem in nisem sigurna, da bodo ostala vsa delovna mesta, to bi bilo že preveč optimistično, ampak železarstvo v Mežiški dolini mora ostati. Iz tega izhajam. Zaradi tradicije, znanja, žal pa je zastarela tehnologija. Po mojem je podkapitaliziranost tista, ki tišči železarstvo tako nizko. • Dejali ste, da so pogajanja z liberalno demokracijo trda. S Koroškega sta ostala dva poslanca člana liberiane demokracije. Se razlikujejo tudi vaša mnenja o železarstvu? Mi trije mislimo enako. Je pa res, da sem se iz poslanske skupine Slovenske ljudske stranke jaz neposredno pogajala z vlado. Tam ta dva moja kolega poslanca nista bila znesku,kot po izračunu na glavo prebivalca. Verjamem, da je morda denarja več, pa to ni zapisano neposredno, toda zagotovo ga je, takega denarja, več tudi za druge. Vseeno se vsiljuje občutek, da ostaja regionalizem oziroma enakomeren regionalen razvoj črka na papirjju in opevana tema pred vsakimi volitvami Se strinjate? Dobri ste, če ste lahko izračunali, koliko denaija gre na Koroško. Res je dobro vedeti, da pride denar še preko lokalne samouprave, različnih ministrstev... Če pa že govorite o regionalizmu, moram povedati, da je moj naslednji večji projekt, železarn sicer nisem zaključila -pa vseeno, tri četrtine naše zamisli o rešitvi je opravljene - povezan ravno z regionalizmom. S skupino s kmetijskega ministrstva, predstavniki lokalnih skupnosti pripravljamo projekt oblikovanja neodvisega urada za • V občinah si seveda predstavljajo, da bodo pokrajine dobile pristojnosti, ki jih ho dala država in ne da bi občine nanje prenašale svoje pristojnosti. Tudi v državnem zbora imamo županski lobi, ki se bori za to, da dobijo občine čimveč pristojnosti. To se mi zdi povsem v redu. Bistveno bolje znajo obrniti denar občine kot država. • Pa vendar, male občine niso sposobne reševati velikih problemov. Denimo odlaganja odpadkov, ki ga naj bi reševali na regionalni ravni. Lokalna samouprava je naredila napako, ki je lahko tudi prednost. Na lokalni nivo je prišlo veliko denarja in ogromno se je naredilo na infrastrukturi. Zitto tudi tako velika želja po nadaljnjem drobljenju občin. S popravki zakona o lokalni samoupravi pa sc bodo te male občine Intervju spet morale povezovati. Zakon o financiranju občin je tudi bil bolj naklonjen malim občinam, ki so dobile več denaija na prebivalca kot večje. Zato so se te večje občine uprle. Nov zakon o financiranju občin bo dal prednost tistim, ki se bodo med seboj povezovali. Sploh pa mala občina ne more imeti pristojnosti v zvezi z urejanjem prostora. • Vseeno kaže, da bomo zdaj prišli do tega, da bomo imeli krasne ceste, pa ne bomo imeli avtomobilov. Ni delovnih mest, pa še kaj bi se dalo navesti kot argument, da se je razvoj na Koroškem ustavil Vaš odgovor m tak izziv? Precej sem hodila po Sloveniji in moraqm reči, da je prav Koroška še vedno ena najslabše cestno opremljenih regij. Na Kozjanskem recimo, komaj daje kaj prebivalcev, asfalt pa povsod. Bo že držalo, kot pravi gospod Praprotnik, da smo Korošci tak karakter ljudi, da smo kar tiho. Res smo mogoče na trenutke premalo udarni, morda je v nas premalo temperamenta. Resje, da tako, kot je zdaj, ni bilo še nikoli - pomanjkanje infrastrukture. Mislim, da ima Koroška samo 7% cest asfaltiranih, kar je seveda izredno malo. Pa še velik problem imamo z gozdnimi cestami, zaradi značilne poseljenosti s celki. Radlje se že deset let borijo za svojo obvoznico. Ali pa povezava Podvelka Ribnica, ki se je lotevamo v zadnjem času sicer z močnimi sestanki z Ministrstvom za promet in zveze. • Kako pa je s cesto Črna Šentvid, ki naj bi Koroško tudi dni gače odpirala? Resorno ministrstvo je vaše, ho cesta končana v vašem mandatu? Ne vem, ali so se nadaljevalna dela že začela. Vendar pri vsaki cesti, ki je v gradnji, se morajo ta dela nadaljevati in se mora obvezno zaključiti. Hujše je s tistimi cestami, ki sploh še niso v programu. Res pa je, daje ministrstvo za promet naletelo na neprijetno dediščino, saj je bil ves denar porabljen že lani, dela pa se niso zaključevala, ker je bilo preveč prekoračitev porabe sredstev. Tudi še naslednje leto bo na ta račun za tretjino manj denaija. • Očitno je, da Korošci v Ljubljani nimamo lobija, kot ga imajo nekatere dnige pokrajine. Je mogoče, da bi se to kdaj spremenilo? Ali je res vse odvisno od tega, ali je garnitura, ki vlada, naklonjena Koroški ali pa ne? Na žalost je res, da Koroška ni imela posebno močnega lobija. Mi poslanci smo samo trije, drage pokrajine jih imajo po deset, dvanajst. In ko gre za regionalne interese, potegnejo skupaj. Koliko prepričevanja je bilo recimo treba na kmetijskem ministrstvu, da je Koroška zaključena celota in mora imeti svojo kmetijsko gozdarsko zbornico. Res, da ne bo imela vseh pristojnosti kot drage, ker pač ni sadjarstva in vinogradništva. Vendar si zaradi gozdne površine in kmetijstva le zasluži svojo zbornico. Hoteli so nas vključevati ali v Celje ali v Maribor. Imeli pa smo srečo, vsaj v tem radeljskem koncu, da so se začeli projekti CRPOV zgodaj in da lahko s to dejavnostjo nadaljujemo. • Na katerih ključnih točkah bomo lahko Korošci ocenjevali delo državnega zbora prihodnje leto? Če se nam posreči projekt reševanja železarn in ohranitve teh delovnih mest, bo to pomemben dosežek. Tudi če nam uspe ustanoviti dve novi občini, ki se želita odcepiti - Prevalje in Ribnica na Pohoiju, bo tudi nekaj pomenilo ljudem. Tudi bo uspeh, če prideta v projekte CRPOV Libeliče in Sv. Trije kralji. Možnosti za Koroško bodo tudi v jamstvenem skladu pri Ministrstvu za turizem, če se bodo le hoteli župani povezati. Pa če bomo dobili svojo kmetijsko gozdarsko zbornico. • Se vam zdi, da ste ohranili s Koroško dovolj tesne stike? Bi rekla, da smo poslanci toliko zasedeni, da smo si za stike z občani izborili samo ponedeljke. To je po svoje slabo. Je pa res, da smo ob sobotah navzoči, na vseh mogočih družbenih in družabnih prireditvah. Stik tako ohranjamo, res pa je, bi morali biti še več z našimi / ‘h * FOTO IVKO^ RAVNE ^ J. Vsem s Vtp j i i%Sjt r an k a inž elim ofpr i j e t n e praznike jjL ^ftiffjbešno prlfrajijbče leto 9A , li - • Zupan, predsednik občinskega sveta, občinski svetniki in občinska uprava OBČINE RAVNE - PREVALJE želimo vsem našim občanom srečno, uspešno in zdravo leto 1998. Enako voščilo velja občanom sosednjih občin ter našim sodelavcem in prijateljem izven meja Koroške. TEK IN HITRA HOJA ZA TELO, ZA DUŠO PA.. mnoge druge. Zadnje delo pred zimo pa je središče Mežice: Trg svobode s stavbo občine in avtobusno postajo (velikost 1,80 m x 0,50 m). Vseh slik sem izdelal 258, največ v velikosti približno 50 x 60 cm, manjših niti ne štejem. Najbolj me impresionirata Čma in Mežica s svojo lepo okolico.” Je motivov še dovolj? Ivi Frece “žge” svoj motiv Foto A. Repanšek Le kdo se ga ne spomni, ko poleti in pozno v jesen sedi na dobro izbrani razgledni točki nekje v Črni, Mežici ali okolici, na kolenih ima risalno desko in list, na katerega skicira motiv, ki si ga je izbral. Ne meni se za mimoidoče, za otroke, ki se gredoč iz šole ustavljajo ob njem in ga radovedno opazujejo; prevzet z lepoto motiva je zatopljen v svoje delo... To je IVČ FRECE iz Mežice, ki se s svojim hobijem ukvaija natanko od I. 1. 1992, ko je kar tako za kratek čas na leseno ploščo izžgal z aparatom za žganje nek motiv. Všeč mu je bila taka slika in tedaj se je začelo. Iskal je motive v svojih krajih. Ni se lotil koroških kašt, ki so tako pogost motiv upodabljanja, privlačili so ga motivi stoletnih kmetij, njihova stara arhitektura poslopij, obilje goznatih pobočij, slikovito ozadje skalovja Pece... in seveda motivi iz središča Črne in zanimivih starejših predelov Mežice. Pa ni bilo vedno tako. Bil je zaposlen v jamskih obratih Rudnika Mežica, kjer je bil tehnični vodja globinskega vrtanja geoloških raziskav. Zato se je (leta 1982) upokojil razmeroma mlad. Takrat pa je iznenada občutil neko veliko časovno praznino, v kateri se nikakor ni znašel. Pa mu je žena svetovala, naj poskusi z aparatom za žganje v les. In je uspelo. Zdaj rad pripoveduje o svojem vsakdanu. "Zjutraj - vse leto od marca do oktobra - skrbim za svoje zdravje tako, da tečem. Pred tem, torej na tešče, použijem zmo ali dve "klobha” (česna) in žličko cvetnega prahu. Zdravilna moč česna je dovolj dokazana in splošno znana, da o njej ni dvoma, za cvemi prah pa dokazujejo, da ima posebej ugoden vpliv na ohranjanje vida. Prepričan sem, da prav zato še danes za svoje dokaj natančno delo ne potrebujem nobenih očal! Po tem ob pol sedmi uri zjutraj štartam na svoji redni tekaški progi pri Pustnikovi centrali Onkraj Meže. Tečem do Grešnikovega mostu in nazaj do doma, kar je natanko 4 km. Ko se vrnem, me na mizi čaka koruzni močnik in bela kava ali mleko. Ob tem sem zrasel in tega se še danes držim. Tak tek pomeni napor, lepo si prepoten, vendar se po tuširanju počutim prerojenega, to me poživi, dovolj si naberem energije za ves dan. Skoraj čutim kot poživilo, vendar je to edino koristno poživilo. Ne morem si zamisliti življenja brez jutranjega teka. Če dežuje, vzamem dežnik in tek spremenim v hitro hojo. Izračunal sem, da sem letos od marca naprej pretekel 800 km in s hitro hojo prehodil 1200 km. Večkrat grem namreč po isti progi še s hitro hojo. Med tekom razmi-šljam o motivih za poznejše delo. Dopoldne se odpravim v naravo. Vzamem desko, list, svinčnik, najdem izbrano mesto. Skiciram vse, kar je trenutno vidno, tudi avto, ljudi, živali... Skiciram po dve do tri ure, večje stvaritve delam tudi po več dni. Kar dolgo sem potreboval, da sem se navadil ljudi, ki so se ustavljali ob meni, mi kaj rekli in “gledali pod prste”. Zdaj me to ne moti več, lahko se koncentriram na svoje delo in vmes še katero rečem. Vaja dela mojstra... Doma skico položim na leseno ploščo ustrezne velikosti - to je 4 mm debela lepljena plošča iz topolovega lesa -podložim karbon papir (ne indigo, ki se ne da poradirati) in vse prekopiram. To mora biti zelo natančno, vsak premik papitja motiv popači. Pol ure prej vključim koničasto “kolbo" (napravo za žganje v les) in nato žgem po začrtani skici. To delam neprekinjeno, dokler slika ne zaživi v barvah žganega lesa. To pomeni nekaj ur nepretrganega dela, največjo pa sem žgal kar 16 ur skupaj! Sliko še dvakrat prelakiram z lakom za čolne in osušim. Skica gre nato v mapo k dragim skicam, slika pa na domačo steno ali komu v veselje.” Kateri motivi so tako ujeti v vaše slike? “Mnogi domovi mojih prijateljev in znancev, kmetije Jeki, Kumer, pogled od Kumra k cerkvici sv. Ane v Koprivni, Bukovnik z Raduho v ozadju, kmetije v Topli, Knez in Ratih v Bistri, pa velike kmetije v Javoiju, v Mežici pa hišici bratov Plaznik (ob moji tekaški progi), kmetija Kajžar Gerdej), gorska kmetija Ilamun, gostišče Edlvajs, domačija Grauf nad Mežico, pri Kralu na Holmecu in “Zdi se mi, da jih zmanjkuje, vendar vem; ko bo prišla vigred, bom spet našel kaj in me bo potegnilo spet na stara pota. Če nekaj delaš z veseljem, ti ne zmanjka spodbud in narava je neizčrpen vir za vsakršno ustvarjanje.” Kaj delate pozimi? “Vztrajam pri hitri hoji vsako jutro. Vendar sem več doma. Ko pogledam katero koli sliko na steni, podoživl-jem tiste ure in dneve, ko sem jo ust valjal. Vse te kraje sem prehodil peš ali jih prevozil s kolesom, tu so tudi moji mladostni spomini... V teh slikah je del mojega življenja, rad jih imam. Samo skiciranje in žganje na lesene plošče je hrana za mojo dušo, kot je jutranji tek za telo. Moram nekaj početi, ne morem biti “mesig” (pri mira), moram nekaj delati, ustvaijati.” Zima je sprememba, ki ponuja malo mira. Vendar, po zimi bo prišla pomlad in IVČA FRECETA bomo spet srečevali na njegovih uhojenih poteh - pri teku, hoji ali skiciranju. Nastajale bodo nove slike, ki jih bomo občudovali na razstavah ob Turističnem tednu v Črni, marsikatera pa bo kot posebnost obogatila katero od domačij v tem lepem delu Koroške. 'JMarta Repanšek Od leve proti desni: Andreja Sušeč, Vinko Radšel, Mateja Pokeršnik, Saša Mravljak, Rok Gorenšek in Anica Polir KJE BOMO PRAZNOVALI? - DOMA. Dnevi do novego leta hitro minevajo in počasi jih bomo že začeli tudi šteti. Pred nami pa so seveda tudi prazniki, najprej božični potem še novoletni. Kje in kako jih bodo praznovali, smo povprašali naše naključno izbrane anketirance. ANDREJA SUŠEČ, Brde: “V družini se še nismo odločili ali pogovorili, kje bomo praznovali in dočakali novo leto. Božične praznike bomo zagotovo praznovali kar doma v družinskem krogu, saj je vendra božič družinski praznik in je lepo, če ga praznuje družina skupaj. Za slivestrovo bom pa novo leto čakala s prijatelji, samo ne vem še, kje.” VINKO RADŠEL, Slovenj Gradec: “Prihod novega leta bomo zagotovo praznovali kar doma, tako kot božične praznike. Mislim, da je praznovanje kar v domačem okolju, še zlasti tedaj, ko se zbere vsa družina, najlešše. V mladih letih je bilo to drugače in smo za Silvestrovo odšli kam v planine ali pa k prijateljem.” MATEJA POKERŠNIK, Podgoije: “Nič še nisem razmišljala, kje bom silvestrovala. Božične praznike bom praznovala doma med domačimi, v družinskem krogu. Glede samega silvestrovanja pa bi najraje silvestrovala v Ljubljani, kar na trgu. Tako silvestrovanje mi je izredno všeč in mislim, da ga ne smem zamuditi.” SAŠA MRAVLJAK, Radlje ob Dravi: “Za Silvestrovo bom v službi na Radiu Radlje ob Dravi. Po končani službi bom odšla s prijatelji na silvestrovanje na kakšno planinsko kočo. Katero bomo izbrali, se še nismo dogovorili. Sicer pa je planinskih postojank veliko in nam ni treba posebej iskati in izbirati.” ROK GORENŠEK, Brdinje: “Včasih sem imel izredno veselje, da sem silvestroval s prijatelji, danes pa se mi zdi, da je najlepše kar doma Ker žena ni pravega zdravja, bomo silvestrovali kar v družinskem krogu, pa tudi božične praznike bomo praznovali doma. Za te praznikè se nikakor ne spodobi, da bi jih praznovali izven doma.” ANICA PALIR, Slovenj Gradec: “Božične praznike navadno praznujemo kar s sinovi skupaj v družinskem krpgu. Ker pa za novo leto navadno ostanem sarria, grem silvestrovat k sestri. Nikoli novega leta ne čakam sama. Tudi letos ga bom pričakala skupaj s sestro. Želim, si le, da bi bilo srečno in zdraVp." F. Jurač MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Spoštovani občani! Spoštovani prebivalci koroške regije! Spoštovani naši prijatelji po vsej Sloveniji! Leto, ki smo ga preživeli s prijetnimi in neprijetnimi dogodki, je bilo podobno že tolikim. Vedno je želja in problemov veliko več kot možnosti, da bi jih rešili v naše zadovoljstvo. V želji, da bi bilo naslednje leto bogatejše in bolj uspešno, da bi vsakemu uspelo uresničiti vse želje in doseči vse cilje, vam ždim v imenu Mestne občine Slovenj Gradec in v svojem imenu vesele božične praznike in srečno novo leto! Janez Komljanec, župan MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY Snomini 78-letneqa teanelnika Babnikova domačija Dom kapelnika Babnika še ni moderniziran in je prijetno domač. Zdi se, kot da odmevajo iz vseh sten zvoki pihalne godbe, ki so jih vsrkavale v dolgih desetletjih vaj, vsako nedeljo. Tu je bila leta 1906 rojena še danes po kmetu Babniku imenovana njegova pihalna godba. Tu so se zbirali prvi člani godbe in tu je preprosti kmet Anton Krajnc (po njegovi smrti pa sin Jože) leta 1960 učil preproste kmete in delavce umetnosti glasbe. Oba sta bila zanimiva pripovednika dogodkov, oče iz prve sv. vojne, sin pa iz druge, po bojiščih Rusije nato pa v partizanih. Te dogodke zna Jože tako živo in ognjevito prijetno za poslušanje pripovedovati. Tudi druge je objavil v knjigi “Noč ima svojo moč” Antona Gričnika, rojaka s Pohorja. Tale pogovor z njim sem sklenil zapisati. Tik pred vojno ste veliko pomagali pri gradnji kulturnega doma. “Takratni župnik nam je dal na razpolago zemljišče na zelo lepem terenu, vendar zamočvirjeno. Z velikim navdušencem za ta dom, kmetom Francem Tovšakom-Kralom, sva poskušala, če bi se to dalo izsušiti in če je pod vodo kaj trdnega terena. Da je teren trden, sva ugotovila tako, da sva v zemljo zabila kole. Res sva naletela na trdo podlago, ker pa je bil teren nagnjen, za izpeljavo vode iz njega ni bilo problema. Pošteno sva se namučila s kopanjem odvodnih jarkov. Pozneje so priskočili še drugi občani na pomoč, saj je bilo takrat med ljudmi za takšna javna dela, posebno za kulturni dom, veliko vneme. Nekatere dražine so bile naravnost udarniške, tako da je bilo veliko prostovoljnih dni. Žejo je gasila iz svojega žepa čudovita dobra gospodinja, soseda gostilničarka, gospa Splihalova. Tako smo ta kulturni dom, naš ponos, dokončali tik pred vojno.” Njegova največja ljubezen pa je pihalna godba. Kar razživel se je, ko sem ga vprašal o začetkih Babnikove godbe. “Glasbeni talent mojega očeta je opazil tedanji učitelj Rozman. Naučil gaje igrati violino in seveda vse, kar spada h glasbi. Očeta je to navdušilo in začel je ustanavljati svojo lastno pihalno godbo. Pridobil je kar precej preprostih fantov in celo mož. Nabavili so si še inštrumente in začeli z vajami. Tako je bila rojena ta Babnikova godba na pihala. Veselje je bilo nepopisno, ko so prvič zaigrali v bljižnji gostilni. Potem pa so nadaljevali, na veselicah, na javnih slovestnostih, lepih nedeljah tudi daleč po okolici. Veliko lepih spominov imam tudi jaz, ko sem se kot mlad fantek vključil v ta zbor muzikantov. Vse je prekinila druga svetovna vojna. Tudi po vojni, ko smo znova začeli, so bile velike težave z oblastmi. Takratna politika nas je hotela samo zase, mi pa bi radi nadaljevali staro tradicijo igranja tudi na cerkvenih slovesnostih. Tudi te težave smo premagali in vroča juha seje ohladila.” Na slovestnosti ob osamosvojitvi Slovenije ste igrali in še vodili to godbo, nato pa ste prenehali Zakaj? “Težave so se pojavile z zobmi, kajti s protezo se ne da igrati na pihalni inštrument. Moral sem kupovati lepilo za lep-lenje proteze na dlesni in nebo, ki je zdržalo nekaj ur. Pozneje je tako kvalitetno lepilo bilo težko nabaviti in sem moral z igranjem prenehati.” To pove z veliko otožnostjo, kot bi se moral posloviti od najdražje osebe. Kapelnik pa bi kljub temu še lahko bili "Pojavil seje nov kapelnik in godba v tej sestavi se je zdela zastarela in tudi po komadih in načinu igranja ni več ustrezala. Pojavila so se nesoglasja, pa sem rajši odnehal.” Čudim se, kako sta z očetom zmogla v tistih časih preproste ljudi naučiti igranja in drugih umetnosti, ki so potrebna za uspeh. Kako sta znmogla? “Res je. Toda če imaš veselje in so uspehi vidni, in če tudi vidiš pri ljudeh veselje in ljubezen do muziciranja, tedaj se z veseljem žrtvuješ. Pa tudi družabnost; ko smo se zbirali in se šalili, razne dogodivščine na vajah in nastopih so nam dala veselje in zagon. Največje plačilo pa je, če je to ljudem všeč in so nas radi poslušali. To odtehta vse napore in žrtve.” “Kakšne so pa note za to godbo, so za vsak inštrument posebej napisane?” me zanima Kot strokovnjak v teh rečeh me povabi za mizo, vzame papir in pisalo in mi začne razlagati, za vsak znak not posebej, kaj pomeni in kakšen ton je iz tega. Ves se razživi v tem učenju in spoznam, da bi 0 bil lahko odličen učitelj glasbe. On pa pri tem vidno uživa. Zdaj vem, kako upravičeno si je lata 1985 zaslužil . Bernekerjevo nagrado za svoj trud in prispevek h kulturi kraja. Preteklo zimo je ta pihalna godba obhajala 90 letnico delovanja. Na VTV Velenje se je zgodilo, da so zgodovino te vaše godbe razlagali drugi Mi pa smo pogrešali, da bi nam vi sami razložili zgodovino te godbe in koliko truda sta z očetom vložila v godbo. Nam starejšim, ki poznamo vaš trud, se to ni zdelo lepo. “Me pač niso našli ali pa se jim ni zdelo vredno starega kapelnika o tem spraševati”, skomigne z rameni in se napoti v hlev, k živini, ki je zdaj njegovo veselje. S 77 leti je ima še kar poln hlev. Ker pa je ostal ledig, mu na pomoč priskoči sestra Mara. Jože Krajnc - Ameršek Občankam in občanom občine Mislinja čestitamo v ob dnevu samostojnosti. Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike ter mnogo uspehov, zdravja in sreče v letu 1998! Občinski svet in župan občine Mislinja Naš Pogovor Ferdo Abraham: UT0 JE BILO USPEŠNO Teče že peto leto, odkar je g. Ferdo Abraham komandir Policijske postaje Dravograd. Tu se je leta 1981 tudi pričela njegova, takrat še miličniška pot, danes lahko rečemo - policijska kariera. Če uporabimo novejšo terminologijo in spomine gospoda Abrahama, potem zapišimo, da je bil policist pripravnik, policist, pomočnik varnostnega okoliša, vodja varnostnega okoliša; leta 1988 je bil premeščen v Mežico, kjer je bil komandir oddelka, v letih 1990 - 1993 je delal kot pomočnik oz. namestnik komandirja na policijski postaji na Ravnah. Od 1. marca 1993 pa vodi policijsko postajo v Dravogradu. Recimo, da je ta pogovor dvakrat prazničen: zaradi splošnega veselja ob pričakovanju novega leta in zaradi - po besedah g. Abrahama -uspešno zaključenega leta 1997 na vseh področjih policijskega dela policijske postaje Dravograd. Policijska postaja Dravograd, državna meja... “PPD pokriva območje celotne občine Dravograd. 1. marca 1996 smo se združili z mejno policijsko postajo Vič. Kriminaliteta, promet, statični promet, opazovalna služba, prehodi potnikov preko mednarodnega prehoda Vič in medržavnega prehoda Libeliče, so posamezna in glavna področja našega dela. Specifičnost področij dela se tako odraža tudi pri Ferdo Abraham razmestitvi naših delavcev. Imamo vodji okolišev (dva), policiste kriminaliste, vodje patrulj, policiste, ki opravljajo ostale naloge ter vodje izmen (mejna prehoda) in pa stalne dežurne na PP. Naši postaji moram prišteti še skupino službenih psov, ki je sicer sistemizirana na UNZ Slovenj Gradec, uporabljamo jih pa po celotnem območju Koroške regije. Kot vsi, moramo tudi mi svoje celoletno delo zaključiti, in to statistično. Med letom delamo preglede vsake tri mesece, po devetih mesecih pa si že delamo plan za naslednje leto. V letošnjih enajstih mesecih imamo na področju kriminalitete 80% raziskanost kaznivih dejanj. Razmere so se nekoliko poslabšale na področju prometne varnosti, na srečo brez hujših posledic (trki, lažje poškodbe). Tudi na področju javnega reda in mira je stanje povsem zadovoljivo. Prav tako ni težav s tujsko problematiko (odjava, prijava prebivališča). “ Kazniva dejanja... “Vsako kaznivo dejanje, ki ga raziščemo v korist oškodovanca, je za policijo uspeh. Pri tem je vseeno, ali je materialna škoda majhna ali zelo velika (gospodarski kriminal). Ugled policije se dviguje tudi pri raziskanosti takšnih malih prekrškov, ki pa so lahko za posameznika (oškodovanca) velikega pomena.” Pritožbe... “Seveda je tudi nekaj pritožb na račun našega dela, vendar pa o rasti oziroma večjem številu le teh ne morem govoriti. Največ tega je povezano s prometom. Alkoholiziranih voznikov je letos za 10% več. Na tem področju smo poleg skupnih preventivnih akcij UNZ planirali tudi preventivne akcije na lokalnem nivoju in s tem bomo tudi nadaljevali.” Delo z mladimi... “Vodji policijskih okolišev, g. Jože Verdinek in g. Zlatko Rogošek, preko celega leta sodelujeta z vodstvi osnovnih šol pri vzgoji otrok v prometu, pri varnih poteh v šolo itd. Program je razširjen tudi na vrtce. V naslednjem letu bomo večjo pozornost posvetili prisotnosti mamil med mladimi. Imamo to “srečo”, da v Dravogradu ni srednjih šol ali velikih disco klubov. Seveda pa dogajanja pazljivo spremljamo. “ Prazniki, pirotehnika... “Že ves december poteka akcija proti uporabi pirotehničnih sredstev. V to akcijo smo delavci policije vložili veliko truda. Razgovori z ravnatelji, s starši in seveda z mladimi naj bi pripeljali do sprevidenja o nesmiselnosti in predvsem nevarnostih, ki jih povzročajo pirotehnična sredstva. Če si res veselja ne znamo predstavljati drugače kot z zelo motečim pokanjem, potem kupujmo dovoljeno pirotehniko (z oznako), ki jo prodajajo pri nas. Posebnost našega dela je tudi v tem, da praznikov praktično ne poznamo. Zato pa bomo delavci policijske postaje Dravograd poskrbeli, da se boste občani Dravograda počutili varne. Zadnje dneve poslavljajočega leta preživite v prijetnem prazničnem razpoloženju! Zahvalil bi se rad KS Dravograd in ekipi KTV, ki nam omogoča obveščati občane o določenih preventivnih akcijah in opozorilih. Zahvaljujem se tudi občanom Dravograda, ki so z nami kakorkoli sodelovali. Vsem občankam in občanom pa voščim vesele božične praznile in uspešno novo leto 1998”. Marjan V. fNRuspeéN° NOVO L£TO 1998 NI ER OS ® NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme, Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041; fax: 0602/43-806, 44-078 RES DOBER JE RŽEN KRUH sem kruh ponudila bližnjim znancem ter prijateljem in sorodnikom. Naročila so pričela naraščati in to mi je dalo še več poguma in volje.” Nismo še daleč za nami časi, ko so povsod na podeželju uživali kruh iz doma pridelanega žita. In blagor družinam, ki so imele vsaj tega dovolj skozi leto. Mnogim najemniškim in oferskim družinam je bil bolj za posladek, posebno tistim z večjim številom otrok. Prav vsi pa smo ga uživali s spoštovanjem, saj je bil s trudom pridelan. Dandanes se standard meri po kvaliteti in belini kruha, in ponekod so bili kmečki otroci od svojih mestnih vrstnikov celo zasramovani, ker so še otepali ržen kruh. Čestokrat so bili učitelji ali kmečki otroci priče, kako je kakšen mestni mule zalučal celo namazan bel kruh v smetnjak ali kar po tleh. Nas pa so starši učili: če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga... V zadnjih desetletjih se je način pridelave kruha in kmetovanja povsem spremenil tudi na hribovitem podeželju. Po starem bi se ne dalo več shajati in tudi morebitna toča ne more tako globoko prizadeti kmetovalce. O tem in podobnem sva se v pozni jeseni pogovarjala z OVČARJAVO BICO iz Remšnika. Povedala je, da je od štirih fantov ostala doma na srednje veliki kmetiji najmlajša in edina hčerka Žalika, ki se je z možem Francem z veseljem oprijela kmetovanja, saj jo zaposlitev v dolini ni preveč mikala. Pa tudi ob treh majhnih otrocih bi to težko vzdržala, čeprav je dobila pridnega fanta za moža. Žalika, kot vidim, ste se lotili dopolnilne dejavnosti, to je preke rženega kruga na domu. “Ja, ko so otroci malce odrasli in je bila nova hiša za silo dograjena, sem začela razmišljati, da bo treba nekaj početi, da bi pritekel še kakšen tolar, saj je življenje v hribih vedno trdo. Ker so me mati že zgodaj naučili peke kruha, sem poskusila s tem. Skraja Zdaj ga speče več pek tedensko ter ga ob dogovrjenih dnevih in urah v Radljah, Vuhredu in Breznu proda svojim strankam. Bilo pa je treba ob tem dopolniti in posodobiti pripomočke. Lesene nečke so zamenjale kovninske, pa tudi peč na drva je zamenjala elektrika oziroma sodobnejša in bolj ekonomična peč. Kljub temu pa moraš biti vesten ter preudaren in skrben, ako želiš, da bo uspeh dober. Zalka to zmore. Moko naroča direktno pri mlinarjih ob Muri. Mati je še povedala, koliko mlinov je pelo nekoč svojo pesem v tej grapi. Zdaj jih je pobral zob časa in tudi mleti ne bi imeli več kaj. Včasih pa je bilo nujno, da smo imeli zaloge tudi za hude in nerodovitne čase. Pri Ovčarjevih zdaj pridno pomagajo že trije otroci, Andrej in dve dekleti, kolikor jim pač čas dopušča mimo učenja. Pa tudi babica Marija še kaj postori. Zelo rada bere časopise in knjige in tudi kaj napiše. Kadar jo obiščejo vsi vnuku, je še posebno veselo pri hiši. Ludvik Mori Vsem Dravograjčanom in Korošcem, vsem ljudem dobre volje, želim vesele božične praznike in obilo sreče in zdravja v prihajajočem letu. Želim, da bi dosedaj neuresničene želje postale resničnost v letu 1998. Župan Rado Krpač Nov računalnik za Patra December ponavadi prinaša različna veselja in radosti. Začne se z Miklavževim prihod, ko ta obdari vse pridne otroke, pa Božiček in dedek Mraz... Veselja skoraj ni konca... Otroci pišejo pisma, polni so pričakovanj, saj upajo na izpolnitev svojih želja. Med njimi je tudi Peter Petučnik, šestnajstletni deček z Mute, ki gaje bolezen za večno priklenila na invalidski voziček. Peter si je že dolgo želel računalnik, pa mu ga starši samo z eno plačo niso mogli kupiti. Zaposlen je samo oče Peter, mama Ivanka je od leta 1994, ko je kot tehnološki višek izgubila službo, brezposelna. Peter je že dalj časa skrbno shranjeval vsak tolar, ki ga je dobil ob prazniku, z mislijo na računalnik. Starša sta mu pred tremi leti sicer obljubila računalnik, a je do danes že skoraj obupal. tako hitro napredovala, da se je Peter pri devetih letih znašel na invalidskem vozičku. Pa je kljub bolezni vesel in nasmejan fantič. Rad se igra s psičko Chivavo, v šoli ima najraje matematiko, ob večerih s staršema rad igra karte ali gleda televizijo, obiskuje prijatelje. Ena izmed njegovih prijateljic je bila tudi Anja Hudobreznik iz Andraža pri Polzeli. Deklica je nedavno tega umrla, denar (103.742,00 tolaijev), ki je njunima staršema ostal od dobrodelne akcije, pa sta nakazala Petru - za računalnik (oba ga dobro poznata in sta vedela za njegovo skrito željo). Slabih dvajset tisočakov je prispeval Peter sam, ostalo pa podjetje Mentis iz Dravograda. Petrove očke so kar sijale od veselja, ko so mu prinesli nov računalnik, opremljen z multimedijo, zvočno kartico, win-dowsi... Rodil seje kot najmlajši član petčlanske družine in je vse do tretjega leta starosti nominino hodil. Pri treh in pol je mama Ivanka opazila, da ne more teči kol ostali otroci, pregled pri zdravniku pa ji je vzel še tisto malo upanja, ki ga je morda imela. Mišična distrofobija je “V šoli si je vzel dva dni prosto, saj je bil preveč nervozen, še spati ni mogel zaradi pričakovanja,” je povedala mama Ivanka. V začetku ga najbolj zanimajo igrice, kasneje pa pravi, da se bo naučil tudi kaj dragega. □ Jasmina Detela SUZUKI MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA 7^ tel.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 Vesele praznike m veliko sRece. v le+u Ì998 Vam želi kolektiv ]\ACÀ A^wta. Zlato zrno tudi na Koroškem V dravograjskem hotelu Traberg so predstavili projekt Zlato zrno, v katerega so od letošnje jeseni vključeni tudi koroški rejci, trgovci, gostinci in predelovalci. Gre za slovensko blagovno znamko, za teletino po posebnem programu reje telet na visoko klavno težo, priprave telečjih trupov, predelave, dodelave, sodobnega trženja teletine in njenih delikates za vrhunsko kulinarično ponudbo. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in je zastavljen tako, da zajema celovit pristop priprave živil po načelu sledljivosti in kontrole od njive do mize. “Naša klavniško - predelovalna zadruga vstopa v projekt kot pobudnik, saj smo prepričani, da je tudi v našem okolju potrebno podpreti blagovno znamko, ki bo na eni strani določala postopke v verigi od hleva do mize, na drugi strani pa potrošniku jamčila stalno kakovost izdelka,” je na tiskovni konferenci povedal direktor Mesnine, Danilo Gostenčnik. Teletina velja v prehranjevalni verigi za meso posebne kvalitete in jo porabniki zelo cenijo. Žal pa je ponudba mesa na trgu količinsko omejena, saj se število zaklanih telet zmanjšuje v glavnem zaradi zmanjševanja staleža krav in spremenjenih razmer na trgu. “Z nekaterimi strokovnjaki delamo na tem projektu skupaj že dobrih šest let, zadnje leto dni pa Zlato zrno uveljavljamo tudi v praksi. V Sloveniji je po letu 1990 proizvedeno čedalje manj govejega mesa, prireja se vsako leto zmanjša za 7,8 odstotka, med vzroki za to pa sta najpomembnejša zmanjševanje števila telet zaradi zmanjševanja števila krav in negospodarno klanje sesnih telet pri nizki teži. Zato smo s strokovnjaki več let razvijali projekt tehnologije pitanja telet na večjo klavno težo in razvili način reje po prežvekoval nem načinu (prej dražje pitanje z mlekom),” je povedal predsednik poslovne skupnosti Zlato zrno, dr. Mihael Gajster. Nov način reje je gospodarnejši, preprostejši in živalim prijazen, zagotavlja pa pridobivanje zdravega in kakovostnega mesa, ki ga jamči blagovna znamka. Pitano govedo naj bi v šestih mesecih doseglo 150 kilogramov teže, slednje ustreza tudi standardom za teletino, v petih letih pa so slovenski rejci vzredili okoli tisoč ton teletine. Med srednjeročne cilje uvrščajo vzrejo in prodajo okoli dva tisoč ton teletine letno. Dobre izkušnje na področju vzreje teletine pa so strokovnjake spodbudile tudi k zaščiti kakovosti in porekla slovenske govedine z blagovno znamko Zlato zrno. Pogovori na to temo tečejo ta teden na Otočcu.O Jasmina Detela o** ugsmtnj] Skušajmo razmišljati, ko posegamo v Dobravo! Gozdarski strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na vse preveliko krčenje in propadanje nižinskih gozdov oziroma dobrav, kot pravimo tem nižinskim varuhom zraka, voda, dobrega počutja in velikim naravnim zavesam pred vetrovi. Gozdovi v nižinah pa se vendarle manjšajo ali so drugače prizadeti. Zaradi tega je enota Zavoda za gozdove Radlje - ing. Zdenka Jamnik, Matej in Tonka Modic pripravila in povabila kmete z območja Gortinske Dobrave na predstavitev stanja. Predstavitev je bila strokovno in andragoško odlično pripravljena, s prosojnicami, diaposnetki, kartami in pisnim gradivom. Opazna je bila dobra udeležba in izražena pripravljenost, celo starejših kmetov, da skupaj pristopijo k naporom za ohranitev in izboljšanje dobravskih gozdov. Torej volje, razumevanja in pripravljenosti pri tem projektu ne manjka, Potrebno se je seveda še dogovoriti za vsestran- Odlična predstavitev in dvosmerna komunikacija sko poštene pristope, tudi za pomoč kmetom, ki bi jim zaradi deloma omejenega gospodarjenja z ohranitvenimi in zaščitnimi gozdovi postalo v praksi življenje težje. Ob vsem je nedvomno najpomembnejše dejstvo, da je ob razumljivi predstavitvi in upoštevanju izkušenj in mnenj kmetov dosežen prvi, morda najpomembnejši korak do svojevrstnega varstvenega gozda z vsemi njegovimi funkcijami že dosežen. □ k.vaiti Že kar daljnega leta 1977, bila je že prava mrzla jesen, so v skromnem razredu trbonj-ske šole odprli otroški vrtec. Zakaj neki vrtec v vasi, ko se otroci vendar lahko igrajo kot naši dedje lepo doma? Pa ljudje le niso menili tako, tako ni mislil takratni ravnatelj Branko Kobale, ob njem pa še vrsta drugih takrat odločujočih ljudi v vasi in občini Dravograd. Pri tem ne smemo prezreti tudi takratno delo in pomoč Nade Kanduč, ravnateljice vrtca v Dravogradu, njen delež je vtkan v nastajanje in razcvet vrtca v Tibonjah. Vseh dvajset let pa je z mladimi Tibonjčani, z vsemi najmlajšimi otroškimi težavami, razigranostjo in radostmi, Erika Mori - Kotnik. Tudi ob obletnici seje zbrala njena prva skupina, med njimi danes že kar večina mamic in očkov,da so skupaj obudili spomine, pa morda tudi rekli in dorekli kakšno dobro idejo za delovanje vrtca v kraju, ki mu danes tudi sami dajejo življenski ritem. Ni povsem natančnih podatkov, ampak kakšnih 400 naj mlajših iz vasi in okolice je v okrilju vrtca dobilo delček lepe mladosti in temeljno popotnico za nadaljnje šole in življenje. Pa še eno posebnost je imel trbonjski vrtec. Vrsto let je bil verjetno edini vrtec v takratni Sloveniji, kije bil povsem zastonj. Bilo je neke vrtste nadomestilo za skoraj popolno zaprtost kraja: na eni strani Drava, na druge velike razdalje in le slabi kolovozi. Le vlak, tisti ki se le počasi premika skozi ožino ob Dravi, je bil sigurna vez s svetom, v vasi pa vendarle polno življenje, od dela pa do pestre kulturne, društvene in šolske dejavnosti. Tako seje tudi vrtec usidral v pisan mozaik bistva vasi, ki danes ni več tako zaprta kakor pred leti. Še vedno pa hrani svojo notranjo moč, tople človeške odnose in voljo, da poskrbijo zase. Vrtec pa ni več zastonO kv Sodelavcem na občinski upravi in v občinskem svetu ter vsem občankam in občanom občine Radlje ob Dravi se zahvaljujem za dobro sodelovanje v letu 1997. Vsem skupaj želim veselo praznovanje ob zaključku leta ter srečno in zadovoljno novo leto 1998! Župan Herman Tomažič gorenje... in tu se oddih začne Pred Vami je drobec turistične ponudbe za letošnjo jesen in zimo. Veliko več Vam je na razpolago, če nas pokličete ali pa nas obiščete. KOPE Vse, prav vse, pa je možno plačati v 6 mesečnih obrokih! Cene so v DEM Apartmaji JC NAJEM 1/4 APP zgoraj 450 520 420 300 1/4 APP spodaj 460 550 430 310 Doplačilo: TT na recepciji. V ceno je vključeno: najem objekta, končno čiščenje, uporaba električne energije. APARTMAJI ROGLA - JURGOVO Cene so v DEM 630 560 490 Doplačilo za končno čiščenje in posteljnino 50.00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji. TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97, 03.01.98-16.01.98, 14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98,17.01.98-13.02.98, 14.03.98-10.04.98 ROGLA - APARTMAJI MOLJK Cene so v DEM 798 672 571 S sabo prinesite brisače. Doplačilo za končno čiščenje in posteljnino 30,00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97,03.01.98-16.01.98,14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98,17.01.98-13.02.98,14.03.98-10.04.98 TRIJE KRALJI Cene so v DEM | Apartmaji GORENJE | NAJEM | 1/6 APP 630 700 420 350 Doplačilo: TT na recepciji. V ceno je vključeno: najem objekta, uporaba električne energije. ITALIJA - CAVALESE Cene so v ITE x 1.000 HHRRI Aparthotel NAJEM APP 1/4 dvosobni 765 1.460 515 555 610 680 DES ALPES APP 1/5 dvosobni 860 1.590 550 595 655 730 RESIDENCE APP 1/6 trosobni 1.050 1.915 685 730 780 845 APP 1/7 trosobni 1.225 2.190 770 835 900 975 APARTHOTEL APP 1/2 enosobni 620 1.135 380 405 465 555 APP 1/4 studio 825 1.540 535 575 635 710 APP 1/4 studio* 900 1.650 565 610 670 745 APP 1/6 trosobni 1.080 2.015 705 755 805 865 APP 1/6 trosobni* 1.155 2.135 750 815 870 945 Doplačilo: končno čiščenje (kuhinjo mora gost sam počistit) 40-70.000,00 ITL, garaža (na vprašanje) 50.000,00 ITL/teden, kavcija 200.000,00 ITL, domače živali na vprašanje 20.000,00 ITL/teden. V ceno je vključeno: S ATT V, sef, bazen, fitness, igralnica, parkirišče, zabavni program. * pogled na dolino ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE TRIINTRIDESET LET DELA V GOZDOVIH Sredi Uršlje gore (Plešivca) stoji domačija Močilnik in v njej živi IVAN PETRIČ, upokojeni gozdni delavec s svojo družino, hčerko, vnuki. Obiskali smo ga in skupaj obujali spomine o njegovem življenju. Domačija ni dajala dovolj kruha, zato se je moral Jože že v rani mladosti zaposliti kot gozdni delavec pri GG Slovenj Gradec, Gozdnem obratu v Črni, kjer je vztrajal kar polnih 33 let. S težko sekiro (malarinom) in “cug žago”, imenovano amerikanka je vsa ta leta podiral stoletne smreke, vmes tudi borovce, macesne, bukev. Pozneje je amerikanko zamenjala motorna žaga, ki je sicer dajala večje delovne učinke, vendar pa je imela tudi slabe lastnosti, saj so roke od tresljajev hudo trpele (danes so te žage že bolj izpopolnjene), da o dimu, ki je uhajal iz žage v obraz, tudi v pljuča, ne govorimo. Vsak napredek tehnike pač prinaša s seboj tudi slabe strani. ZA LAS UŠLI UDARU STRELE Našega sogovornika Ivana smo povprašali, kaj mu je v njegovem življenju najbolj ostalo v spominu? Takoj seje spomnil. Bilo je okoli leta 1960, ko je skupaj s sodelavcema Haderlapom in Virtičem podiral drevje na Naravskem. Nebo se je hitro stemnilo, vlila se je močna ploha. Vmes je grmelo in treskalo. Zavetje so poiskali pod veliko košato smreko. Kot bi slutili, so se v največjem nalivu umaknili pod bližnjo pečino (previs). Ko je bila huda ura mimo in je že posijalo sonce, so premočeni odšli k njemu na dom. Med potjo so opazili, daje bila smreka, kjer so najprej poiskali kritje pred dežjem, od strele preklana. Niso več niti čutili, da so premočeni, saj so takoj spoznali, da bi bili lahko kaj hitro vsi mrtvi... Ivan je prepričan, da so se tisti trenutek ponovno rodili, čeprav nobeden med njimi ne verjame v reinkarnacijo. Svoja “nova rojstva” so potem pri njem na domu praznovali pozno v noč, ko je bilo nebo nad njimi jasno in je na njem gorelo na milijarde zvezd. □ FRANJO HOVNIK Ivan Petrič 3© [psiaicp®© Združenje rezervnih častnikov Slovenske vojske na območju Radelj, z območja štirih novih občin, je v soboto razvilo svoj društveni prapor. Združenje (ki deluje na popolnoma prostovoljni osnovi) šteje 210 rezervnih častnikov Slovenske vojske in so eno izmed prvih društev, ki je uredilo svoj status, pravila in vse potrebno za društveno, strokovno in kondicijsko delovanje. Ni odveč zapisati, daje velika večina rezervnih častnikov aktivno sodelovala na različnih področjih v času osamosvojitvene vojne leta 1991. Pokrovitelji srečanja so bile vse štiri občine, Muta, Vuzenica, Radlje, Ribnica - Podvelka in še GP Radlje. Na srečanju so poslušali strokovno predavanje “Nato in mi”. ■kv Je še sploh kaj časa za učenje Če vam naštejemo vse obšolske dejavnosti, ki so se proti koncu leta dogajale na slovenjgraški srednji zdravstveni šoli, bi bilo vprašanje iz naslova skoraj smiselno. • Ko je slovenjgraška policija priredila dan odprtih vrat, smo bili zraven; prav tako, ko so izdelke z reklamami za cigarete menjali za majice z reklamo proti kajenju. • Medse smo povabili pravega Miklavža s spremstvom. Vsakemu razredu je prinesel jelko, da si jo je okrasil, vsakemu dijaku pa bonbonček in šibo. Čeprav že veliki - doživetje je bilo lepo. • Ob dnevu prostovoljnosti smo s kulturnim programom (in darili) šli razveselit otroke v bolnico in v čmjans-ki zavod ter varovance v čmeški dom starostnikov. • Dijakinja je pri referatu v razred pripeljala “živega” pesnika Ervina Fritza, obiskali smo Koroški radio in mu čestitali ob 35-letnici, bili smo na razstavi, ob tem pa še pripravljali oddaje šolskega radia, obiskovali krožke itd. • Pred novoletnimi prazniki smo si privoščili Madagaskar v besedi, glasbi in sliki (z domorodcem), zadnji dan pouka pa pravi žur v diskoteki Brooklyn. Dovolite, da vas ob seznamu tega “nepravega” učenja seznanimo še z rezultati “pravega”; ob konferenci je bil uspeh šole kar 75-odstoten! Kljub vsemu - ali pa prav zato!Q H. Merkač Gostilna mum ■ Inki Ml Jrko. Sloveni O i.uloo. ® 0602 *11 103 «im 2 EiMM® TEMIMI priporoča za oiisfc ter zetfirgM srojir ce^pen/K postom resede /) oziò ne in noroietne praznike, predvsem pa sreče r deta 1998/ k Tik pred iztekom leta 1997 bo naselje Šentilj pod Turjakom v občini Mislinja dobilo novo podobo, saj bo zgrajen pločnik na relaciji OŠ Mislinja - kulturni dom Šentilj pod Turjakom. Z izgradnjo pločnika se bo izboljšala prometna varnost pešcev, zaselek pa bo dobil videz ulice. Seveda vseh del najbrž ne bo mogoče končati, ker bo hladno vreme to onemogočilo. Denar za izgradnjo pločnika je investitor, občina M-islinja, dobil iz državnih virov ter iz proračunskih občinskih sredstev, pobranih od občanov za urejanje mestnega zemljišča. Hkrati z izgradnjo pločnika se je uredila tudi kanalizacija ter priključitev na javno omrežje, kije napeljano v čistilno napravo. V prihodnjem letu bo potrebno sanirati še asfaltno vozišče, ki je poškodovano od zimske zmrzali. Seveda pa je težko slediti takšnim trendom, kajti v občini Mislinja se še vedno veliko proračunskega denarja nameni ureditvi javnih vodovodnih omrežij ter ostalim infrastraktumim objektom.Q Rado Jeromel Vsem sodelavcem v občini Muta ter našim občanom se zahvaljujem za dobro sodelovanje v letu 1997. Vsem skupaj želim vesele praznike ob izteku leta ter srečno in zadovoljno leto 1998! Župan Ivan Draušbaher — (Kepama Krajani Mute so pred zaključkom letošnjega leta postali bogatejši še za eno pridobitev - prenovljeno in razšiijeno knjižnico. Le ta je bila dolga leta kamen spotike na občinskih sejah. Knjižnica je namreč razpolagala z borimi 22 kvadratnimi metri, ni imela centralnega gretja, dobra četrtina knjižničnega gradiva je bila spravljena v škatlah itd. Letos, natančneje 1. junija, so razširili delovni čas knjižnice (v torek in petek od 15. do 18. ure in v sredo od 10. do 13. ure) in za polovičen delovni čas zaposlili Ervina Kokošineka, ki opravlja delo knjižničarja. Uredili so tudi centralno kurjavo, popleskali okna in opravili ostala potrebna krovsko kleparska dela, uredili fasado itd. Kupili so tudi nove police, ki skupaj z dodatnim prostorom v izmeri 16 kvadratnih metrov omogočajo razstavitev celotnih šest tisoč enot knjižničnega gradiva in ločitev leposlovja od strokovne literature za otroke in odrasle. Knjižnico v popoldanskem času v glavnem obiskujejo osnovno in srednješolci, med katerimi je največ povpraševanja po obveznem šolskem čtivu, strokovni literaturi za seminarske naloge... Ob sredah dopoldan knjižnico ponavadi obiščejo otroci iz vrtca. Knjižnica pa kljub posodobitvi še vedno sodi med slabše opremljene v Sloveniji. Po normativih bi morala razpolagati z okoli 150 kvadratnimi metri, nimajo telefonskega priključka, terminala, računalnika... Prostorske stiske se zaveda tudi župan občine Muta Ivan Draušbaher, ki upa, da bodo problem knjižnice rešili še v prihodnjem letu s selitvijo v občinsko stavbo. Obstoječa samopostrežna se bo selila v novo poslovno stanovanjsko stavbo. Otvoritev so s krajšim kulturnim programom popestrili osnovnošolci iz Mute, Mateja Tertinek pa je prebrala spis o knjigi.Q Jasmina Detela Nov roman pisatelja in poslanca Toneta Partljiča z naslovom “Samo roko daj” je pred kratkim izšel pri založbi Pisanica, v Radljah pa so ga predstavili v soboto 2. dcembra v hotelu Kozjak. Pisatelj je namreč pričel svojo poklicno učiteljsko pot v teh krajih in je že takrat pazljivo prisluhnil dogodkom, ki so se živo zasidrali med ljudi, jih težili ali radostili. Humana dela imajo svoj zven in lepe duhovne občutke. Ker se zgodba romana dogaja v teh krajih, bo seveda za tukajšnje ljudi še posebej zanimiv. □ -kv STARI OBIČAJI \MM]i m ]ìjiib^ìi Malo poglejmo, kako smo včasih pričakovali novo leto: Stopimo toliko nazaj v čase, ko nam še ni svetila električna žarnica, temveč je na steni visela petrolejka. Ni manjkalo tudi karbidovk, te so dajale močnejši sij, da je bilo v sobah bolj prijetno. Najprej se je morala narezati krma za živino: posebej za konje, za vola, krave in telice pa ni bilo toliko pomembno. V božičnih in novoletnih praznikih se ni smelo delati takšnih opravil. Hlevi so morali biti prej počiščeni, živina očedena. Ker so se vsi veselili silvesterskega večera, jim ni bilo treba dvakrat ukazovati, hitro so postorili. Ko je zvon naznanil večno luč, je gospodar vzel posodo, v katero je natrosil in nalomil blagoslovljen les, gospodinja je vzela posodico z blagoslovljeno vodo. Med kajenjem in škropenjem seje zelo zbrano molil rožni venec. Ko so pokadili vse prostore, sta kmet in starejši hlapec poškropilaše njive in ostale kraje, daje tudi po polju šel blagoslov. Gospodinja in dekle so pričele pripravljati za večajo, ki je ta dan morala biti izdatna. Večkrat je že med večajo potikal mehove - godec. “Oho,” je rekel gospodar, “zdaj pa se bo začelo rajanje. “Po večaji je mehove raztegnil meh, zajuckal, da so vsa okna zatrepetala! Hlapce in dekle je zelo skrbelo, če bodo še smeli služiti pri hiši, sploh če je bil gospodar dober z njimi in če hrana ni bila slaba. No, in kako sc je to pokazalo? Na vežna vrata so prilepili trd papir, nanj pa z ogljem narisali krog. Vsak se je na tri metre približal vratom in z levo nogo vrgel cokelj v krog. Ko je coklja padla na tla, je morala biti obrnjena proti tistemu, ki jo je vrgel. Če se mu je to trikrat posrečilo, je pomenilo, da bo še tri leta ostal pri hiši. Če se je coklja obrnila proti vratom, je večkrat sledilo: poberi šila in kopita, pa hajd drugam. Če je ponesrečenec dobil cokljo v glavo, da je včasih imel bunko ali vidni udarec, je smel ostati, če je bil gospodar voljan in če je bil priden, vse do smrti! Torej, coklja je imela velik pomen! Pa vsem lep SILVESTER O Viktor Levovnik LEPO UREJEN KRAJ JE VSEM V PONOS Že dolga desetletja je naš farni kraj Pernice močno kazila klavrna in razpadajoča podoba pokopališčnega obzidja okrog fame cerkve sv. Simona in Jude. No, letos je cerkvenima ključaijema Dominiku Poročnik in Slavku Galetju z g. župnikom Jožetom Bergincem na čelu le uspelo sprožiti akcijo za to potrebno obnovo, h kateri so z delom in denaijem složno pristopili tudi farani Pernic. Občina Muta je k tej obnovi prispevala denar za pesek in cement ter prevozne storitve. Gospodinje Pernic pa so skrbele, da delavci niso bili lačni in žejni. Hvala vsem, ki so k projektu prispevali. Še je nekaj objektov, ki so nujno potrebni obnove. Posebej staro štirikapno župnišče je že kar krepko najedeno od zoba časa. Upajmo, da bo zaživela tudi ideja za obnovo tega hrama, ki bi bil nekoč kraju v ponos. Ludvik Mori Veliko ljudi, govori in blagoslov hiše Kakšnih deset let je Pogačeva družina na Spodnji Muti med drugim slovela po kvalitetnem modelarstvu. Vendar tudi to, ob splošnem upadanju tovrstne industrije, tone v zmanjševanje. Ker pa je Sonja postala celo tehnološki višek, so se preusmerili v trgovinsko dejavnost. Tako je Spodnja Muta dobila še eno, treba je zapisati - prijetno urejeno trgovino. K temu družina obljublja še manjši kava barček in, kar bo najbrž dobrodošlo, v poletnem času še lep letni vrt. Ker so poznani kot delavna družina, jim bo verjetno tudi ta korak uspel .□ ObČANl Najljubša pijača: studenčnica Kje bi najraje živela: ^ , na teniškem , igrišču ob Dravi 1993 Vodnar 62 cm v Črna na Koroškem lovljenje frizbija, lovljenje teniške žogice, ribičija Rex Tomo Jeseničnik surovi goveji repi PROBTINICA Z BOGATINOVE MIZE V Šepetu sedmega dne v enem zadnjih Nedel je odlična poslikava: ob novoletni zabavi so štirje slovenski giganti Zavarovalnica Triglav, BTC, Mobitel in Kompas Holidays izročili očesni kliniki v Ljubljani ček, s skupinske fotografije šefov, z dobro vidno vrednostjo 4 000 000 (z besedo: štiri milijone) tolaijev. Vsak naj zase hitro deli s štiri! Ne dolgo tega je eden največjih slovenskih gigantov Petrol na Koroškem odpiral obnovljeni bencinski servis (na Prevaljah) in podaril Centru za delovno usposabljanje v Črni ček za 100 000 (z besedo: sto tisoč) SIT. Vsakemu Korošcu lahko zavre, sploh če ve, da koroške črpalke ustvarijo Petrolu veliko prometa. Naj iz Nedela zavre še kakšnemu Slovencu! Pračka _ — . »«Sl® W Ti ini otroški dodatek, ki ga nekateri dobijo, je naslednji otrok. T udi za dvig rodnosti se ti mora najprej dvigniti. Debelih žensk ni, so le bolj ali manj delikatesno razvite. Ženske so nežna bitja, zato potrebujejo nežne začetke. fcjj. ___^ ’ F. H. Tako otožno, morda malce plašno gledajo te muce v prihodnost, da si nismo mogli kaj, da jih ne bi ovekovečili v naši družabni kroniki. Jasnovidec Rinaldo Muzga nam namreč prerokuje, da nas čakajo v naslednjem letu veliki gospodarski škandali, dosti stečajev, pa hude poplave... Tudi najnovejši varčevalni ukrepi slovenske vlade nas ne puščajo ravnodušne, zatorej: z mucami v novo leto! Današnja nagradna igra bo prinesla gospodu na sliki (če se bo prepoznal) zlat obesek, ki ga podarja Zlatarstvo in Urarstvo Planinšec v slovenjgraški Katici - seveda, če se bo s Prepihom v roki oglasil pri njih. Urarstvo in zlatarstvo Planinšec želi vsem cenjenim strankam vesele božične praznike ter srečno in zdravo leto 1998 leto in se še naprej priporoča za obisk. • • PET MOL n vF ■HM I *** !■ ■SbdN v « na& to srečni zbližuje halj hot drugi dumi. Sream! . Vas, Koroški obraz leta Posnetki: Tomo Jeseničnik Najlepše po izboru žirije: Jasna, Tjaša in Betty Veliki finale naše akcije “IZBIRAMO KOROŠKI OBRAZ LETA” se je zgodil v petek, 19. decembra 1997, v diskoteki Atlantida v Slovenj Gradcu, na KOROŠKEM VEČERU LEPOTE IN MODE, kjer je svoje kreacije predstavila naša zdaj že uveljavljena modna oblikovalka Stanka Blatnik. Večer je s svojo prisotnostjo popestrila tudi Maja Šimec, Miss Slovenija 1997. Žirija je pod strogim vodstvom fotografa Toma Jeseničnika izbrala najlepšo, najbolj fotogenično izmed deklet, ki so sodelovale v tej naši akciji. Spomnimo se: z dvajsetih naslovnih strani Prepiha so se smehljala koroška dekleta, ki so zbrala pogum za takšno javno predstavitev. “Svojo” lepotico ste z glasovanjem izbrali tudi bralci Prepiha. Naše nagrajenke v družbi Jožeta Lampreta in urednika Prepiha Kako ste izbrali? Do 10. 12. 1997 je prispelo na uredništvo 472 pravilno izpolnjenih glasovnic. Prvo mesto (88 glasov) ste bralci presodili Tjaši Ciganovič iz Mežice, drugo mesto (76 glasov) Aleksandri Djordjevič z Raven in tretje mesto (52 glasov) Jasni Kuljaj iz Kotelj. Izbor žirije Paša za oži ■ Maja Šimec v spektakularni obleki Stanke Blatnik Naj prijazni novi čas prinese vse, kar je staro leto zamudilo; ljubezen, srečo, zdravje in veselje, to naše novoletno je voščilo. JELOVICA JELOVICA RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, telefax: 0602 20175 Žirija je fotogeničnost deklet ocenjevala na licu mesta, v diskoteki Atlantida. Jože Lampret, predsednik žirije, in člani Ljubica Ivankovič, Gina Kuserbanj, Stanka Blatnik, Darko Založnik in Vojko Močnik so izbrali takole: 1. mesto: Tjaša Ciganovič iz Mežice 2. mesto: Betty Barbič iz Dravograda 3. mesto: Jasna Kuljaj iz Kotelj In še nagrade: Prvi nagradi sta podelila predstavnika sponzoijev. Ljubica Ivankovič v imenu California Shopa z Raven na Koroškem in Jože Lampret v imenu družinskega podjetja Seat Leasing Lampret iz Slovenj Gradca. Da ne bi dvakratna zmagovalka Tjaša tudi dvakrat potovala v Španijo, seje žirija odločila eno od teh nagrad podeliti drugouvrščeni Betty. Lepi praktični nagradi sta prejeli tudi Aleksandra in Jasna za osvojeno drugo in tretje mesto. In potem je bilo v Atlantidi veselo še dolgo v noč... □ ® PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVAN- ZDRAVJE JE PREVEČ DRAGOCENO, DA BI TVEGALI. V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 mili-jona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica. PREDNOSTI ZAVODA • SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ • STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA • ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC • VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE NA ENEM MESTU • STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI MESEČNA PREMIJA S 40% POPUSTOM* JE 1.440 TOLARJEV LETNA PREMIJA* JE 15.246 TOLARJEV MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ 20-KRAT, JE 1.200 TOLARJEV *Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora. Vaše zdravje in zdravje vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zavarujete to bogastvo pri stabilni C°o in zanesljivi zavarovalnici. . Q V Ox\ Zavarujmo bogastvo zdravja. S V_y ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Avtomobilizem Piše: Aleksander Praper Avtomanijo lahko poslušate ob sobotah ob 9,30 vsakih štirinajst dni na Koroškem radiju. S tokratno avtomanijo bodo na svoj račun prišli alfisti oziroma lastniki avtomobilov s športnim srcem. Predstavili vam bomo zgodovino in oblikovanje te znane znamke. ZGODOVINA Leta 1909 je iz montažne tovarne podružnice znamke Automobili Daraq v Portellu nastala nova avtomobilska znamka Anonima Lombbarda Fabrica Automobili oziroma na kratko A.L.F.A. Znak te znamke je že od vsega začetka sestavljen iz dveh delov -rdečega križa in Viskotijevega zmaja. Prvi model te znamke je nosil ime 24 HP, s 4,1 literskim štirivaljnikom. Že v letih 1911 in 1912 so se na startih dirk pojavile prve ALFE. Leta 1915 je industrialec Nicola Romeo prevzel podjetje A.L.F.A., prvi model ki je nosil tudi njegovo ime, je bil 20-30 hp es., od takrat dalje nosijo vsi modeli ime Alfa Romeo. Leta 1923 so predstavili model P2, ki je kasneje dobil motor z dvojno odmično gredjo, tako imenovano DOHC tehnologijo. Sledil je zelo priljubljen šestvaljni 1750, katerega osnovno so nagrajevali različni oblikovalski študiji. Mladi talentirani konstruktor motorjev Viktor Jano, ki je ustvaril ta dva modela, je bil tudi avtor modela 8 C-2300, ki je leta 1931 in 1934 zmagal na Le Mansu, leta 1931 v Monzi; izpeljanka te serije - model 2900 B je bila proglašena za najhitrejši in najlepši športni avtomobil v predvojnem obdobju. Za Alfe je že od nekdaj veljala legenda, daje Henry Ford, ko je zagledal ta športna vozila, v znak spoštovanja vedno privzdignil klobuk. Ta gesta je bila več kot upravičena tudi za to vozilo, kajti z njim so pri Alfi osvojili kar 110 prvih mest in še mnogo več drugih in tretjih. Med triumfe so spadale dirke, kot so velike nagrade Mille Miglia in Le Mansa. Ekskluzivnost tega avtomobila se je tudi plačala, kajti 14.000 dolaijev je bila cena, ki jo je takrat dosegla le peščica vozil na celem svetu. Sicer pa je motor športne izpeljanke tega modela dosegel kar 220 KM v času, ko so vozila s 50 KM imeli za močna. Tiste, ki ste še vedno skeptični o slovesu Alf, najbrž ne bo navdušil podatek, da so v tridesetih letih Alfini motorji s svojo čudovito izdelavo prekašali celo plemenite Bugattije. Zaupal jim je tudi Enzo Ferrari, ki je dirkal z Alfami in leta 1933 dobil na razpolago na novo zasnovane Alfine modele, kajti zaradi finančne krize se znamka Alfa Romeo ni hotela več udeleževati dirk. To možnost so prepustili 1929. leta v Marancllu ustanovljeni dirkaški ekipi Scuderia Ferrari. Po vojni so pričeli izdelovati nove modele 2500, naslednike uspešnih predvojnih modelov s šestvaljnim motorjem, ki so jih zaradi originalnega športnega karakterja imenovali kar zlate puščice. Zaradi svojih elegantnih linij so poleg drugih priznanj osvojili tudi zmago na razstavi concours delegance. V 50. letih so se na trgu pojavili manj luksuzni, bolj funkcionalni avtomobili. Ime Alfa Romeo je simboliziralo športni prestiž, zato so se odločili izdelovati športna vozila za razumno ceno. Tako je nastal model 1900, ki je dobil vzdevek: družinska limuzina, s katero se zmaguje. V 50. letih so izdelali model 1900 Spider, imenovan Disco Volante. Te avtomobile v obliki coupeja in kabrioleta izdelanih v le šest primerkih so si kupili zelo bogati in slavni posamezniki, med njimi je bil celo Juan Peron. Disco Volante je s svojo nenavadno nizko aerodinamično obliko predstavljal maksimum tedanjega znanja o aerodinamiki. Hitra rast populacije se je odražala v povečanem interesu za osebna vozila. Tudi Alfa Romeo seje moral prilagoditi zahtevam po manjših in cenejših avtomobilih. Izdelali so Giuliette, ki je združevala vso pridobljeno znanje v 1300 cm3 motorju. To je bil prvi avtomobil te znamke označen z imenom in ne s številkami kot do takrat. To je bil prvi Alfin model, namenjen množični populaciji. Izdelovali so ga v različicah Spider in Sprint, kar sta Alfini tipični oznaki za kabriolet in coupé. Leta 1962 so predstavili Giuli jo, prav tako v različicah Sprint, Spider in Berlina. Giulija Tl super in Giulija Sprint GT sta bili prvi proizvedeni v novi moderni tovarni v Arezeju. sledila je verzija GTC kabriolet in Dueto Spider, ki je bila pod imenom Alfa Spider z manjšimi izboljšavami v proizvodnji celih 26 let. Na mlajše kupce so se leta 1966 obrnili z modelom GT Junior, ki je s svojim 1600 kubičnim motorjem bil sposoben preseči hitrost 2l5km/h. Osvojil je mnogo zmag na dirkah Sebring, Targa Floro, Nurburgring, Tour de France in 24 ur Le Mansa. TZ 2, ki so ga razvili pri Alfininem dirkalnem oddelku 1965, je pod konstrukcijo iz umetnih vlaken skrival motor, ki je pri 7500 vrtljajih dosegel 170KM in končno hitrost 245km/h. Alfa Romeo je igral aktivno vlogo pri industrijskem razvoju južne Italije. Vložili so ogromno dcnaija v razvoj nove tovarne v provinci Neaplja. Novi avtomobil je bil krščen za Alfasud, imel je prednji pogon in štiri valjni bokser, motor nameščen pod aero- dinamično kombilimuzinsko obliko. Po zaslugi te majhne Alfe so si večali tržni delež. Bokser motoiji so se vgrajevali kasneje tudi v Alfe 33 in nekaj časa tudi v modele 145,146. Alfini modeli osemdesetih in devetdesetih let so ponovno nosili številčne oznake namesto imen, za pogonske stroje pa sta tipični po dve svečki na valj, tako imenovani twin spark, pri Alfi prvič uvedeni že 1.1914. Pri Alfi so prvi ugotovili ugodno razmerje vrtina - gib, ki se še danes uporablja v formuli I. Proizvedli so tudi najmočnejši 1500 cm 3 motor vseh časov, s 425 KM pri 9300 vitjajih. Zanimiva je rešitev prednjega dela, ki ima pod lučmi zračne reže - v oblikovalskem centru so jih poimenovali kar brki. Čisto definitivni model Spiderja je bil narejen poleti 1.89, model GTV pa pozimi 1.90/91. Oba avtomobila sta bila razvita na skupni platformi Fiatovega koncema, imenovani platforma c. Prvotno je sicer bila dana možnost različnih medosnih razdalj za modela, kar pa se na koncu ni uresničilo. Čeprav se v času razvoja zamenjali vodstveno garnituro kar trikrat, se to pri oblikovanju teh dveh modelov ni poznalo. Pomemben cilj je bil, da avto ne bil bil prepoznaven zgolj po detajlih, ampak kot celota. Leta 1975 so predstavili 3000 kubični 12 valjni bokser s 500 KM pri 11.000 vrtljajih. Od leta 1925, ko so osvojili svoje prvo svetovno prvenstvo, so jih v formuli nanizali še kar nekaj: leta 1950, 1951, 1975,1977. V zadnjem času so bile Alfe poznane predvsem po zaslugi Alfe 155, ki je dosegala vidne uspehe v nemškem prvenstvu DTM. Športno legendo Alfe je rahlo zmanjšal vpliv tovarne Fiat, ki je leta 1986 kupil večinski delež te znamke. Kljub temu so Alfe bile in so še vedno avtomobili s športnim srcem ne glede na velikost in model. OBLIKOVANJE MODELOV GTV IN SPIDER Prve skice so nastale že leta 1987 - kakor se pri Alfah spodobi, je tudi te zarisal slavni Pininfarina. Že od vsega začetka je bila oblika precej podobna današnji. Na prednjem delu so v pločevino odtisnjene štiri okrogle luči, bočno linijo pa zaznamuje ostra zareza, ki se začne pri Alfinem znaku - trikotniku in se preko boka nadaljuje do vrha prtljažnega pokrova in se zaključi pod zadnjo šipo pri modelu GTV oz. pod pokrovom platnene strehe pri modelu Spider. Leta 1988 je bil že narejen model v naravnem razmerju, ki se od končne oblike skoraj da ni ločil. Notranjost so prav tako pričeli risati že 88. leta, takrat so bili narejeni že prvi modeli. Zanimivo je, da so za Spajder predpostavili vodotesne materiale. Glede na končno obliko vozila in na razred, v katerega bi naj spadal, se je takšna smatrala za neprimerno, zato so za Spider kot tudi za GTV uporabili bolj običajne materiale. Predvsem kar se notranjosti tiče, je opaziti vračanje k tradicionnalnim Alfinim oblikam z izrazito športno noto. Notranjost je do konca razvil Alfin oblikovalski center v Arezeju. Na začetku je sicer obliko razvijal tudi Pininfarina, vendar so njegove rešitve, vključno z vodotesnimi materiali smatrali za preveč mladostne za tako klasično orientiran avtomobil. varnost V prazničnem obdobju konec decembra in začetku januaija veliko voznikov rado pregloboko pogleda v kozarec. Ko prekoračite vamo mejo, ne sedajte za volan, ceste so že same po sebi dovolj nevarne in ne potrebujejo voznikov, ki niso sposobni ravno hoditi, kaj šele, da bi vamo vozili. Ne zapravite si novih možnosti, ki jih ponuja novo leto! Hodite raje peš, pokličite taksi ali pojdite na avtobus. Tako boste lahko tudi neovirano uživali v lepotah narave, pa tudi stresnim situacijam na cestah se boste izognili in si prihranili več živcev za novoletno zabavoD Reportaža /re (“Nič zato” rečejo Irci najpogosteje) S tretjega sedeža lepo vidim na šoferjeva vrata z nalepkami A,I, PL, D, F, N, SF, S, DK, GB. Le kje ima EIR? Moram ga vprašati. Pretegujem se v svojem kotičku. Levo polzi mimo deževna švicarska pokrajina, levo dremucka mož. Kako se mi je teh zadnjih štirinajst dni spet priljubil ta moj avtobusni dvosed! Vse mi nudi: če hočem, je stol, če ne, ležalnik; če ga z desko spojim s sosednjim sedežem in pokrijem s spalno vrečo, je postelja; z nogami na potovalki na tleh postane fotelj; če s sprednjih sedežev potegnem mizico, je jedilnica ali pisarna ali kozmetični salon; predvsem pa je, in to sploh hočem, okno v svet. Tisti, ki si je v skupini slovenjgraškega šolskega centra izmislil, da ima vsak potnik po dva sedeža, je že vedel zakaj. Bravo. Danes končujeta “svojo službo” izleta tudi Meta in Jani, to pa pomeni, da se naš izlet nezadržno bliža koncu. Po Parizu imata nekaj pripravljeno še za Luzern in Liechtenstein, potem pa ... samo še čisto veselje do doma. Se enkrat je treba reči bravo; tokrat tistemu, ki se je domislil, da se skupina vodi sama (na uho povedano: obe čestitki veljata seveda glavnima organizatorjema Stanetu in Andreju). Saj moram priznati, da te stane nemalo truda, preden naštudiraš svojo pot, se dokoplješ do podatkov o znamenitostih, ki jih moraš predstaviti; nemalo literature prebrskaš, telefonskih številk zavrtiš, tistih obiščeš, ki so že pred tabo hodili, kamor greš zdaj ti. Na poti sami je potem dva dni res vse prepuščeno tebi in partnerju; tudi čas za postanke, prenočevanje, trajekti, presenečenja itd.. Še tako je navadno: moški gledajo zemljevid in vodijo šoferja, ženske pa smo pred mikrofonom. Prva dva dneva po 12. juliju letos je bilo tako vseh 22 potnikov z obema šoferjema Francem in Andrejem z velenjskega APS v rokah Olge in Ljuba. Pravi start je bil dejansko tam, kjer pred dvema letoma v Skandinavijo, v Ulmu v Nemčiji. Po istih poteh smo šli pogledat, če najvišji evropski cerkveni zvonik še stoji, se spet fotografirat med rože na tržnici, sprehodit ob Donavi; kmalu nato pa smo jo mahnili v novo, zahodnejšo smer. Sever Nemčije nas je s svojo simpatično arhitekturo spet ustavil, pod večer pa nas je že pozdravil mejni Strasbourg. Nato smo do Calaisa spali, v zgodnjih jutranjih urah pa se dotaknili Otoka v Doverju. Hura! Angleški birokrati so nam sicer vzeli nekaj radosti, saj so nas sprejeli kot Poljake, prijaznost, ki smo jo nato začutili v individualnih razgovorih s cariniki, pa nas je malo potolažila. Prvih metrov vožnje po levi smo se nato razveselili kot otroci, a se je kmalu navadili. Le včasih, ko jo je kdo s polnim plinom po desni cvrl proti tebi, si se nehote vznemiril. (Res: čestitke šoferjema! Samo enkrat smo jo po neki gozdni poti mahnili po domače!). Bila je nedelja in prevzela sta nas nova vodiča, Anita in Jure. Naše prvo angleško mesto Canterbury je bilo praznično mirno. Prvo navdušenje nad pravljičnimi hišicami in mogočno katedralo, nato pot v Windsor in prvo srečanje z otoškim kraljevskim bogastvom ter prvo srečanje z angleškim dežjem. Toliko, da smo si pokazali dežnike in pelerine. Proti večeru smo se v pločevini z množico domačinov valili proti Londonu. Predmestni hotel, srečanje z dekletoma iz Bosne, ki ju je Jure prek interneta naprosil za naše vodenje, prvo srečanje z velemestnim čudežem, podzemno, nato pa po vrsti: Trafalgar Squar, Buckingham Palače, Big Ben, zjutraj pa pravi angleški zajtrk: corn-flakes, klobasica, kuhana fižol in para- dižnik, jajce, toast in marmeladice, čaj z mlekom, kava. Kako hitro smo bili pravzaprav vseh teh dobrot siti! Drugi dan je bil naš ves londonski. Dopoldne Tower Bridge z neprecenljivim kraljevskim bogastvom, nato Pavlova katedrala in London z višine. Popoldne smo imeli individualne oglede. Naša skupinica se je odločila za British Museum, pa so nam ga ob petih pred nosom zaprli (sploh bi lahko na celotni poti še marsikaj doživeli, če ne bi bili odpiralni časi tako kratki!) in nič stopinj zemljepisne dolžine, Greenwich. Koliko dela nam je dalo nakomponiranje podzemne, nadzemne in doubledeckerjev, da smo dosegli cilj in se zvečer pravi čas znašli na domenjenem mestu, od koder smo potem še vsi šli v Hyde Park. Naslednji večer smo prespali že v Yorku, vodila pa sta nas Silva in Ivi. Čez dan sta nas popeljala v Cambridge, v Nottinghamu v najstarejšo angleško gostilno iz 12. stol., v njegovi bližini pa v Sherwood Foresi Robina Hooda z njegovim 800-letnim hrastom. Zjutraj si je lahko, kdor si je hotel, v Yorku ogledal srednjeveško obzidje in katedralo z največjo nedeljeno rozeto na svetu, nato pa smo jo mahnili v Whitby, obmorsko vasico z Dra-kulovim pokopališčem. V zalivu Robina Hooda smo si nato privoščili specialiteto “cream tea”, nato pa smo se na mivkasti obali severnega morja, s pogledom na prekrasen grad, znoreli kot otroci. Kmalu je sledil naslednji podvig: prestop simbolne meje in spet nov svet Škotska. Njeno središče Edinburgh nas je zvečer pričakalo v vsem svojem Reportaža sijaju in se nam pustilo občudovati še naslenje dopoldne, ko smo že bili v rokah drugih vodičev, Karle in Staneta. Čez Forth Bridge, most, katerega površina presega 25 ha, smo prispeli v višinsko Škotsko in mesto muzej Culross, nato pa v najmanjši destilami viskija na svetu v Pitlochryju poslušali predavanje o tej pijači in jo seveda tudi poskusili. V poznem popoldnevu smo se nato sprehodili še po parku enega najlepših škotskih gradov Blair (z zasebno vojsko!), zvečer pa že spali blizu pošasti Nessi. Naslednji dan smo si jo ogledali v muzeju, jo iskali v ježem Ness, nato pa si privoščili otok Skye. Koliko zelene škotske pokrajine naenkrat! Dodobra smo si je privoščili, nato pa prenočevat v “bed and breakfast” aranžma v Fort Augustus. Vsi smo bili očarani nad gostitelji. Drugi dan je bil že naš zadnji dan Škotske, zato smo si dopoldne v Fort VVilliamu vzeli za nakupe; škotski karo in volna sta nas osvojila na mah. Alpinci, kot smo, smo komaj kaj vrgli pogled na najvišji britanski vrh Ben Nevis (1344m!), nato pa sva z možem za isti dan pripravila še postanek za nakup škotskih sladkarij, ogled muzeja ječe in gradu v kraju Inveraray ter dajala še vse popoldne na ogled lep škotski svet, proti večem pa potnike z ladjico popeljala po največjem britanskem celinskem jezeru Lomond, imenovanem jezero domotožja, ter skozi Glasgow. Noč, ki smo jo preživeli na avtobusu, smo si skrajšali s filmom o škotski zgodovini Brave Heart, nato pa se je začel boj za trajekt na Irsko. Spelje bil namreč vikend. Uspelo nam je dobiti jutranji gliser in zajtrkovali smo že na ulstrski cesti. Skupnih zalog iz avtobusa je bilo še vedno dovolj... V nedeljskem dopoldnevu nas je Belfast pričakal nenavadno miren, nedeljo pa je bilo potem še ves čas čutiti na poti proti severu, v doline Antrimskega višavja, z naravnimi čudesi, kot je npr. Gaint s Causeway z znamenitimi bazaltnimi šesterokotniki. Spali smo na irski inačici kmečkega turizma in se v živo srečali z irsko prijaznostjo ter z dejstvom, da niti Anglija niti Irska ne poznata zelenjavnih vrtov. “Jaz sem iz Irske in sveta dežela je Irska.” Tako je občutil pesnik in mi z njim! Oko se še ni privadilo neskončnemu številu z drevesi ograjenih svetov za ovce, že je ogledalo ograde, tokrat samo kamene; potem se je z vodičema Mileno in Ivom ustavilo na drugem irskem čudesu, Moherskih klifih. Česa vsega si ne izreže morje! To je bil že ves dan v Republiki Irski; dopoldne na grobu pesnika Yeatsa, nato v Galwayju, zvečer v Limericku. Pred spanjem v “youth hostlu” smo se razkropili po mestu, a glej naključje: na koncu smo se vsi znašli v istem pubu in si nazdravili z guinessom. Drugi dan smo si v Cashlu ogledali keltsko trdnjavo, popoldne pa nedaleč stran znamenito konjušnico in japonske vrtove. Zvečer nas je čakal Dublin. Po prvem pivu na robniku pločnika smo si naslednjega privoščili v pravem pubu. Sosednji nam je nudil živo glasbo in “živo” irsko vzdušje. Žal nas je pot klicala naprej, spet na trajekt in nazaj v Anglijo. Prevzela sta nas Vida in Andrej. Dopoldne smo se sprehodili po Hadrijanovem obzidju, z zavestjo o nemogoči rimski moči, popoldne pa se potem opajali z zavestjo o vrednosti kamna in vode in narave sploh v pokrajini Lake District. Tu je Andrej tudi povedal, da nam je dal za “domačo nalogo” pred izletom prevajati v angleščino prevedenega Župančiča, ne pa kakšnega angleškega poeta! No, saj Karla gaje pogrunatala! V Liverpoolu smo nato sicer zamudili muzej Beatlov, a na poti naprej vseeno sladko prespali v nekem počitniškem domu. Zjutraj smo bili vsi očarani nad Shakespearovim Stratfordom. Roža pri roži! V Oxfordu so nas pozdravile počitnice in spet prve kaplje dežja, ki so nam nato proti večeru Stonehenge omogočile videti pod dežnikom. Še Southampton, večerni Portsmouth, mimo Brightona in - klobasa je narejena, ko smo ponoči spet na trajektu v Doverju. Jutro nas najde nekje v deževni Franciji... Ko se mi pogled nekje v Avstriji spet ustavi na šoferjevih vratih, vidim, daje zadnja med nalepkami vendarle tudi E1R. “Hja, kupil sem jo na avtocesti v Nemčiji, če pa je na Irskem nikjer nisem dobil,” pove Franc, sama pa si mislim: “Nič zato, če ni originalna, da je bil le izlet originalen!” Čeprav malo pozno, hvala vsem, ki so nam ga omogočili.□ Helena Merkač koroikeAccme DRAVOGRAD SlovetUfa ‘Zifrunma enotte SlaveKj. čfautec- ua oJhtuxcjcc 'Zifenavtie e*Kkte Staven? tytadec t*t dru^ùtt ‘TC/vumccvk afafiao- in da&Kk 4&del(*o/ Vsem lastnikom in najemnikom stanovanj v občini Ravne - Prevalje želimo prijetno praznovanje ob zaključku leta ter srečo in zadovoljstvo v novem letu 1998! Kolektiv Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem Vsem uporabnikom naših storitev želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1998! EKO DIM - STROKOVIMO DO ČISTEGA OKOUA! 5i]®E®§lE®iP 0& UBo * (3® 2@a 0 W OVEN: Če ste kdaj zamahnili z roko čez praznike in prepustili vodstvo vaši impulzivni naravi, letos ne bo tako: konec leta boste zavestno iskali družabne priložnosti; pri tem boste kar izbirčni in izjemoma celo malo preračunljivi: vse, kar ste investirali vase zadnje mesece, naj se okrona v družbi in službi... Po daljšem obdobju odrekanja torej - začetek bolj sproščenega in radodarnega leta. /jTTj BIK: Vaše ambicije se bodo razcvetale tudi med prazniki. Dozorelo pa bo tudi spoz-nanJe. da je treba podpreti napredek z lastnim znanjem in splošno razgledanostjo. Morda se boste prav zdaj zakopali v knjige in dopolnili tisto, kar vam je doslej zbijalo samozavest. Ne zapravlajte časa v priložnostni družbi - med izobraženimi prijatelji bo prihajajoče leto namreč tudi za vas še uspešnejše. / DVOJČEK: Še v novo leto se boste dobesedno “odklepetali”, kak sogovornik ali raje - poslušalec se pač vedno najde... Življenje pa vam medtem nalaga malce težavnejše in odgovornejše naloge, tako da govoijenje tja v tri dni ne bo več zadoščalo - z zvezdno pomočjo boste lahko zdaj dosegli tudi potrebno globino - če boste vanjo seveda posegli z obema rokama. Testno obdobje! ^ RAK: Za nič drugega ne gre, kot za urejanje zvezdnega prometa z vašega osebnega “poveljniškega” mesta - če si boste dobro prisluhnili, boste zaznali, da vas okupirajo na videz sicer mračne in življenjsko usodne teme, da s samotarstvom ne shajate več tako dobro in da se vam počasi vrača delovni elan. S takšno zvezdno dediščino odhajate v zanimivo in izjemno uspešno leto. Skombinirajte torej... , . LEV: Ali - ali... srednje poti za vašo levjo naravo te dni ne bo! Bo pa izjemno naporno, 9 saj vas izziva toliko usmerjenih vplivov iz vam nasprotnega Vodnarja, da si boste komaj lahko privoščili trenutek samo zase. Razen, če ga boste v kakšnem “jeznem” trenutku nepremišljeno izsilili. Prihajajoče leto vas izziva: bodite pozorni, da boste pravočasno zaznali spremembe in se jim prilagodili. ,\ DEVICA: Najbrž boste pretiravali z delom, morda pa prav nasprotno - s pretirano skr-ly bjo za zdravje. Razsodnost pri tem ni nikoli odveč, te dni pa se vam lahko oglašajo tudi znamenja, ki se bodo kmalu umirila - predvsem takrat, ko boste čustveno prezaposleni s svojim naraščajem ali s prvimi ljubezenskimi iskricami, ki lahko v prihodnjem letu zanetijo še kaj več. Zaupajte vase! TEHTNICA: Če kdo, potem boste prav Tehtnice novo leto pričakale najbolj bučno in družabno. Pa ne samo najdaljšo noč - verjetno seje za vas praznovanje že začelo, tesno pa je povezano tudi z vašo širšo družino. Pripravljeni ste si izprositi celo dopust, da boste lahko - “pekli kekse”... Pripravljate se na uspešno leto, ko boste s kančkom zvezdnega posluha z lahkoto preskakovali ovire. ŠKORPION: Če se dobro razumete z najožjo družino, bodo prazniki prav sanjski. Kljub temu pa se lahko zgodi, da boste proste dneve v družinskem krogu uporabili za obračunavanje in za raziskovanje, kdo je komu še kaj dolžan. Tudi te teme morajo sle-jkoprej na dan..., bodite pri tem vljudni in dobronamerni. Z moralnim mačkom pač ni prijetno zakorakati v obetajoče novo leto. STRELEC: Morda je zdaj že čas, da se postavite pred notranje zrcalo: ali niste morda pretirano družabni, zgovorni in celo včasih častihlepni zato, ker so najintimnejša čustva nekoliko otopela - brez nenehnega ognja pa Strelci ne zdržite dolgo - poskušate ga nadomeščati kakor pač nanese. Prelomno leto vas čaka in uspešni epilog, če se boste poslovili od poskočne površnosti. KOZORIKi: Hladni družabnik bi lahko bili med prazniki, saj vas še vedno nevidno premetavajo materialne skrbi in skrivnostnost, ki vas ločuje od sleherne dobronamerne zunanje pomoči. Ne potrebujete je? Morda pa vaši najbližji potrebujejo vašo pomoč, ne le materialno, temveč tudi čustveno. Hvaležni bodite vsem, ki vas poznajo in vas sprejmejo takšne kot ste. Trpeče obdobje se izteka! VODNAR: Nič nenavadnega, ča vas močno “premetava”... Še vedno ste izpostavljeni tolikim zvezdnim vplivom, da jih komaj usklajujete. Iz popolne razjarjenosti ste na srečo sposobni kmalu zaplavati v razumnejše in spravljivejše vode. V nasprotnem primem bi si lahko zaprli vrata za seboj, škoda, saj vas čaka leto nenavadnih sprememb in svobodnih odločitev. @ « RIBI: Intuicija je zdaj vaš adut - in ribja okretnost: ker ne prenašate najbolje "zaporniškega" vzdušja, ki vam ga narekujejo nekatere zvezde, se spretno izvijate v prijetnejše vode. Sončna energija vas pri tem podpira, modra ambicioznost pa vam nakazuje pravo smer. Odlični start za prihajajoče leto, ki bo prav za Ribe eno od najbolj radodarnih. Lenobo in lahkomiselnost čimprej pospravite! Šport PQ@0S^MIMìM]0 j MOJCA VAUČE V Ljubljani so v začetku decembra svečano podelili priznanja najboljšim slovenskim atletom in atletinjam. Med dobitnike priznanj za minulo tekmovalno leto se je vpisala tudi koroška atletinja, šprinterka Koroškega atletskega kluba z Raven, 16 letna Mojca Vauče, ki je postala “naj atletinja" med mlajšimi mladinkami. Pomembno lovoriko si je prislužila na podlagi odličnih dosežkov na domačih tekmovanjih in v tujini in to v letu, ko je slovenska atletika dosegla vrsto pomembnih uspehov, še posebej pa je presenetila z uvrstitvijo ženske ekipe v evropsko superi igo. Mojca se je na atletske steze prvič podala že kot osnovnošolka. Ko je obiskovala 7. razred OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah,jo je za “kraljico športov” navdušil takratni trener pri KAK Ravne Zdravko Kotnik, ki je v mladi športnici takoj zaznal sposobnosti za tek na kratke proge. Predtem se je Mojca kar nekajkrat izkazala na šolskih tekmovanjih, kjer je v tekih na 60 in 100 m dosegala odlične rezultate. In čeprav je imela nagnjenja tudi do drugih športov in trenirala odbojko, plavanje in gimnastiko, se je vendarle odločila za atletiko in se v začetku 1995 leta “vpisala” v Koroški atletski klub. V dobrih treh letih, kolikor vadi pri klubu, je Mojci uspelo doseči ogromen kakovosten napredek. Najprej je trenirala pod skrbnim nadzorstvom Zdravka Kotnika, zdaj pa je njen klubski trener Uroš Verhovnik, ki je bil pred leti tudi sam odličen srednjepro-gaš, tačas pa skrbi za strokovni razvoj več kot 30 atletov in atletinj v ravenskem klubu. Letos je dosegla Mojca Vauče daleč najboljše rezultate, ki jo zlasti v teku na 200 m uvrščajo nekje od 3. do 5. mesta v absolutni konkurenci najboljših slovenskih šprin-terk. Seveda pa je v tej disciplini, namreč v teku na 200 m, ki ji tudi najbolj “leži”, daleč najboljša med mladinkami, čeprav sodi po letih še v mlajšo kategorijo. Najbolj vesela je bila letošnjega rezultata 24,88 sek„ ki ga je dosegla na članskem državnem prvenstvu v Novi Gorici, in je pomenil izpolnitev norme za nastop na olimpijskih dnevih mladih v Lizboni. Ta rezultat je tudi Mojčin osebni rekord in je le dve sekundi slabši od rezultata članske rekorderke Alenke Bikar, tačas najboljše slovenske šprinterke. Omembe vreden je tudi nastop Vaučetove v reprezentančni štafeti mladink 4 x 100 m, ki je na evropskem prvenstvu letos v Ljubljani, kjer je postavila nov državni rekord -46,96. Svoj delež je z odličnim tekom prispevala tudi Mojca, ki je letošnja podprvakin-ja v teku na 100 m v konkurenci članic. To uvrstitev je dosegla na državnem prvenstvu v Novi Gorici, drugo mesto pa si je pritekla tudi na atletskem pokalu Slovenije za članice v Velenju v teku na 200 m. Seveda je Mojca tudi letošnja državna prvakinja v teku na 200 m v absolutni mladinski konkurenci. Ponosna je tudi na svoj nastop na Savaria pokalu v Zalaegerszegu na Madžarskem, kjer je v teku na 100 m zmagala in na odlično uvrstitev v Brixnu v Italiji, kjer je nastopilo dvanajst reprezentanc, Mojca pa je bila peta v najkrajši disciplini. Trener Uroš Verhovnik ve povedati o Mojci samo dobre stvari. Pravi, da je izredno marljiva pri vadbi in da ima lepe možnosti, da se kmalu uvrsti v člansko izbrano vrsto. Njena perspektiva je svetla, kajti še tri leta bo imela priložnost nastopati v mladinski konkurenci. Že julija prihodnje leto se bo lahko dokazala na svetovnem prvenstvu v Talinu v Estoniji, nato pa jo čaka še eno evropsko in eno svetovno prvenstvo. Seveda bo morala najprej doseči zahtevno normo za nastop v Estoniji, ki za tek na 200 m znaša natanko 24 sekund. Upa, da bo to zmogla in seveda tudi zmagala na prihodnjem državnem prvenstvu. Njene želje pa niso povezane samo s športom, kajti obiskuje 2. letnik športne gimnazije na Ravnah in želi šolo tudi uspešno končati. Pravi, da ne prejema nikakršne štipendije. Tudi za njeno športno udejstvovanje ni pravega posluha s strani Športne zveze. Še dobro, da jo vzpodbujata oče in mama, ki jo, poleg kluba, tudi finančno podpirata. Mo|ca Vauče (e bila ro|ena 30.9.1981, starnile na Ravnah, Čečovje 1. IVO M1AKAR I" ..........—J Zmagoslavje ravenskih odbojkarjev na turnirju v Ljubljani FUŽINAR SLOVENSKI POKALNI PRVAK ! Sklepni turnir za pokal Odbojkarske zveze Slovenije v Ljubljani, ki je bil 13. in 14. decembra, se je končal z zmagoslavjem odbojkarjev Fužinarja. Prvič v samostojni Sloveniji so Ravenčani osvojili dragoceno lovoriko, izpolnili zastavljeni cilj in si pridobili pravico, da prihodnje leto nastopajo v tekmovanju evropskih pokalnih prvakov. Pot do najvišjega naslova pa ni bila lahka. Prvega dne tumiija so odbojkaiji Fužinarja premagali Maribor Gradis s 3:1 in se skupaj z branilci naslova in štirikratnimi državnimi prvaki, odbojkaiji Salonita Anhovo, uvrstili v zaključni finale. Kanalci so namreč v drugi tekmi turnirja zlahka ugnali ljubljansko Olimpijo s 3:0. Finalno srečanje med Salonitom in Fužinaijem, ki ga je spremljalo veliko število navijačev s Koroške, je postreglo z vrhunsko odbojko, v kateri so blesteli predvsem ravenski odbojkaiji. Kljub temu, da so “fužinaiji” dosegli maksimalno zmago 3:0 proti Salonitu, pa so morali vložiti ogromno napora, da so premagali izkušenega tekmeca. Tako so Ravenčani kar dva niza dobili na razliko, prvega s 15:13, drugega s 15:9 in tretjega 16:14. Celotna šesterica treneija Branka Goloba, ki je oba dneva nosila glavno breme, si zasluži za prikazano igro vso pohvalo. Tako kapetan ekipe in kreator igre Mijo Vukovič, pa sprejemalca in igralca prvega tempa David Sjjatinšek in Matjaž Hafner ter seveda napadalci Rasto Oderlap, Gregor Jerončič in Jure Kokot. Odločilno točko je za zmago Fužinarja prispeval Rasto Oderlap, kije po tekmi izjavil: “Predvsem bi se želel zahvaliti našim zvestim navijačem, ki so nas bučno podpirali tukaj v Ljubljani. Zahvala velja tudi 18. bataljonu RKBO, kjer trenutno služim vojaškii rok. Za ta turnir smo se zares dobro pripravljali, igrali v izvrstni formi in ob veliki želji da osvojimo to lovoriko, tudi uspeli. Zmaga v pokalnem finalu nam je dodatni motiv, da uspemo tudi v dižavnem prvenstvu. Morda se nam bo ponudila možnost, da osvojimo celo naslov državnega prvaka.” Seveda je bil nadvse zadovoljen tudi trener Fužinaija Branko Golob: “Upam, da moja izjava ne bo prepotentna, če rečem, da smo pričakovali osvojitev I. mesta v jwkalu. Nisem pričakoml tako dober odpor Salonita, kajti mi smo v tem trenutku pač močnejši. Vsi so igrali odlično, predvsem pa so “levji delež" prispevali Hafner, Vukovič in Jerončič. Seveda si želimo tudi naslov državnega prvaka, čeprav moramo resno računati tako na odbojkarje Salonita kot Maribora Gradisa, ki so nuli kandidati za najvišjo lovoriko. Vendar, že ta naslov pokalnega prvaka je za nas velik uspeh" Prvi cilj, ki so si ga v ravenskem klubu pred letošnjo sezono zadali, je torej dosežen. Dragi cilj je, uvrstiti se v prvenstvu I. A slovenske lige na eno izmed štirih prvih mest, ki vodijo v evropska tekmovanja. To zagotovo ne bo prehud zalogaj za Fužinaijcvo moštvo, v katerem igra kar pet reprezentantov. Da jih lahko uvrščamo med resne tekmece za naslov prvaka Slovenije, je bilo vidno že v prvem delu prvenstva, ki je bilo sklenjeno v začetku decembra. Ravenčani so z istim številom točk kot Kanalci osvojili I. mesto in dokazali, da sodijo v ožji krog favoritov. Največji tekmeci jim bodo seveda odbojkarji Salonita, ki pa so jih varovanci treneija Goloba letos v treh medsebojnih dvobojih tudi trikrat premagali. To seveda še ne pomeni, da bodo uspešni tudi četrtič in da bodo premagovali po vrsti vse ostale konkurente, toda po zmagi v pokalu so apetiti ravenske ekipe in njihovih zvestih navijačev zagotovo znatno porasli. Naslov državnega pivaka bi bil nedvomno krona vseh prizadevanj vodstva kluba, ki ima ekipo, ki je bržkone sposobna poseči po vrhunskih rezultatih. □ im Šport K®0«K[] Šg>®g?TKIQ EbéIÌ Piše: Ivo Mlakar NOVOLETNA TURNIRJA V MEŽICI IN SLOVENJ GRADCU V okviru tradicionalnih Božično -novoletnih dnevov v Mežici, ki jih prireja tamkajšnje turistično društvo, bo v organizaciji KMN Polena tudi turnir v malem nogometu v soboto, 27. Decembra, s pričetkom ob 9. uri v mežiški športni dvorani. Prijave za turnir sprejemata Boris Trdina, tel. 0602 35 - 750 in Bojan Iršič, tel. 0602 20 - 444. Pr ijavnina za ekipo znaša 12 tisoč tolarjev. Najboljše ekipe bodo prejele lepe denarne nagrade ter pokale in praktične nagrade. Posebej bodo nagradili tudi najboljše posameznike - igralca, vratarja in strelca. 7 urnir v malem nogometu bo tudi v Slovenj Gradcu, in sicer 3. januarja prihodnje leto. pripravil pa ga bo že desetič zapored aktiv nogometnih sodnikov Koroške. Prijave zbirata Andrej Breznik, tel. 0602 44 - 584 in Drago Koletnik, tel. 0602 20 -207, vse do torka 30. decembra, ko bo v prostorih športne dvorane v Slovenj Gradcu žrebanje ekip. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 10 tisoč tolarjev, prireditelj pa je poskrbel za bogate nagrade. PLAVALCI FUŽIN ARJA V TRBOVLJAH IN MARIBORU Na dveh tekmovanjih so v decembru nastopili tudi mladi plavalci in plavalke ravenskega Fužinarja. Na Novoletnem mitingu v Trbovljah so v absolutni konkurenci dosegli boljše uvrstitve trije, Anja Srebotnik je bila 3. v prsnem in 4. v mešanem slogu, Miha Tisovnik si je priplaval 5. in 6. mesto na 200 m mešano oz. 200 m hrbtno. Tanja Kumprej pa je bila dvakrat peta v prsnem in mešanem slogu. V bazenu kopališča Pristan v Mariboru pa je bil dvodnevni mednarodni plavalni miting v spomin na predsednika PK Branik Toneta Božiča. Za kolajne seje pomerilo kar okoli 650 plavalnih upov, med njimi tudi naraščajniki Fužinarja. Najboljši uvrstitvi sta v konkurenci mlajših dečkov in deklic dosegla Aleš Logar, ki je bil v disciplini 50 m prsno drugi in Anja Borko, ki je bila tretja na 50 m hrbtno. Četrto mesto si je priplavala štafeta dečkov Fužinarja 4 x 100 m mešano v postavi Uroš Vaici, Iztok Knez, Aljaž Borko in Robi Marin. BLATNIK IN GOLOGRANC DRUGA V VELENJU Okoli 140 tekmovalcev se je letos 14. decembra udeležilo Novoletnega teka v Pesju pri Velenju. Na progi, dolžine 7600 m, so dobre uvrstitve dosegli tudi rekreativni tekači s Koroške. Rezultati - do 30 let: 8. Dejan Gutman (Prevalje), do 40 let: 3. Milan Zupanc (Mislinja), do 50 let: 8. Beno Jelen (Ravne), do 60 let: 2. Vili Blatnik (Mežica), 4. Franc Gutman (Prevalje), nad 60 let: 2. Alojz Gologranc, 3. Štefan Robač (oba Ravne). USPEH MLADIH DRAVOGRAJČANOV V CELOVCU Uspehi dravograjske nogometne šole se kar vrstijo. Ta mesec so Dravograjčani s kar petimi selekcijami nastopali na močnem mednarodnem turnirju v Celovcu, na katerem je sodelovalo 60 ekip. Vseh pet dravograjskih ekip se je uvrstilo v zaključna tekmovanja. Tako so kadeti Dravograda (U 16) osvojili 1. mesto na turnirju, potem ko so v polfinalu odpravili selekcijo avstrijske Koroške s 7:2, v finalu pa še celovško Avstrijo s 6:1. Tudi v kategoriji starejših dečkov (U 14) je zmagala ekipa Dravograda, ki je v finalni tekmi premagala domačo Avstrijo s 3:1. Ekipi dečkov do 8. in do 10. leta sta osvojili tretji mesti, dečki do 12 let pa so bili četrti. RAVENSKI KARATEISTI V TRSTU Tekmovalci tradicionalnega karate kluba Ravne so 14. decembra nastopili na mednarodnem turnirju v Zgoniku pri Trstu in dosegli kopico dobrih uvrstitev. Med okoli 300 karateisti iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije so tekmovalci TKK Ravne zasedli v disciplini kata posamezno naslednja mesta: Jani Krebs, Jošt Pratneker in Miran Jelenko so zmagali v svojih starostnih kategorijah, drugo mesto je osvo-jil Aljoša Lipavc. tretje Jure Pregla v in Robert Močnik ter četrto Milan Kogelnik in Lovro Hovnik. □ PROIZVODNO IN TRGOVINSKO PODJETJE PREVALJE POSLOVNO TRGOVSKI CENTER - PREVALJE TEL: 0602 287 800, FAX: 0602 33 001, MOBITEL: 0609 619 824 TRGOVINA Z LESOM - NA FARI, TEL: 0602 31 700 Našim cenjenim strankam, Korošcem in vsem bralcem Prepiha želimo blagoslovljene božične praznike in veliko sreče v novem letu 1998! W1 c~T) Kolektiv podjetja Meža KoROŠki pUsNI klub DEVŽEJ SE ZAliVAljujE VSEM SpONZOR' Jem ìn priJateU Jem za pomoč v Letu 1 997, ob pRAZNikih pA kliČE SREČNO 1998! Glosirana črna kronika Tudi tokratno, nekaj manj kot štirinajstdnevno obdobje koroške črne kronike, napoveduje dokončen prihod novega letnega časa - zime. Žal se je ta napoved - kot že prevečkrat doslej - zgodila kar najbolj tragično. V četrtek, 4. 2. 97 so bili okoli 13,30. ure policisti PP Slovenj Gradec obveščeni, da se od prejšnjega dne ni vrnil domov F.F. s Sel. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je pogrešani dne 3. 12. okoli 22. ure odšel peš s Poštarskega doma na Selah proti svojemu domu. 4. 12.ob 15,40 so policisti našli truplo pogrešanega v snegu ob krajevni cesti, ki vodi proti Poštarskemu domu. Dežurni krajevni zdravnik pri pregledu trupla ni našel sledov nasilja. Ugotovil je le smrt zaradi podhladitve. Smrt na cesti Mokra in spolzka cesta pa je v tem času zahtevala še eno smrtno žrtev. 12. 12. 97 seje namreč okoli 10. ure na regionalni cesti, zunaj naselja Dobrije, zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Voznika osebnega avtomobila J.N. iz občine Muta je namreč med vožnjo pričelo zanašati, po 52 metrih pa je z levo bočno stranjo avtomobila silovito trčil v prednji del ustavljenega tovornega vozila, ki gaje upravljal A.K. iz Podloga. Poškodovanega voznika osebnega avtomobila so iz njegovega vozila morali izrezati ravenski poklicni gasilci. Njegove poškodbe pa so bile tako hude, da je v bolnišnici Slovenj Gradec, kmalu po prevozu, umrl. Clio v cli(o)nchu Če drži, da se minus in minus ter plus in plus odbijajo, je prometna nezgoda, ki se je pripetila dne 8. 12. 97 na regionalni cesti Ravne - Slovenj Gradec, zunaj naselja Kotlje, nekaj neobičajnega. Okoli 14.55 je namreč po tej cesti vozila voznica osebnega vozila CLIO, H.K. iz občine Ravne -Prevalje. Ponovno je bilo vozišče mokro in spolzko. Verjetno je zaradi tega voznico zunaj naselja Kotlje zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je s sprednjim levim delom trčila v prednji del osebnega avtomobila CLIO, ki ga je vozil F.G. iz občine Ravne-Prevalje. V nezgodi se je huje telesno poškodovala sopotnica M.S. s Prevalj in sojo prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Zadnji sopotnik Še en sopotnik v osebnem avtomobilu se je v minulih dneh poškodoval na Koroškem. Poškodbe so bile v tem primeru na srečo lažje, toda, kot običajno rečemo: vse bi se lahko končalo mnogo huje. Še zlasti, ker je imel volan v rokah ponovno alkohol. 6. 12. 97 ob polnočni uri in 20 minut je voznik osebnega avtomobila S.M. iz občine Radlje ob Dravi vozil po regionalni cesti Ravne - Prevalje. Zunaj naselja Dobja vas je z vozilom zapeljal s cestišča. Pri tem pa se je lažje poškodoval sopotnik na zadnjem sedežu R.K., prav tako iz občine Radlje ob Dravi. Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so za voznika odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal kar 2,4 promile alkohola v izdihanem zraku. S.M. so zaradi tega začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Romal bo tudi k sodniku za prekrške. Črtal zapisnik Kaj naredi alkohol iz človeka, se je pokazalo tudi v primeru voznika osebnega avtomobila J.V. iz občine Črna na Koroškem. V kraju Polena sta ga namreč dne 12. 12. 97 ob 22,30 ustavila policista PP Ravne na Koroškem. Odredila sta preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom. Po končanem postopku J.V. ni želel podpisati zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, marveč ga je s pisalom prečrtal. Pri tem je s pestjo desne roke zamahnil proti policistu, ki je udarec uspel blokirati. J.V. je zatem pričel kričati in zmerjati policista. Kljub opozorilom je s tem početjem nadaljeval, zato sta ga policista, ob uporabi transportnega prijema in sredstev za vklepanje, privedla na policijsko postajo, kjer je bilo odrejeno pridržanje. Dva v zeleno Običajno smo vajeni, da se pripeti kaj hudega, če dva rineta v rdečo. No, praksa nas lahko pouči tudi nekoliko drugače. Dne 4. 12. 97 ob 13,35 sta namreč na Koroški cesti na Ravnah na Koroškem dva rinila v zeleno, pa jo je vendarle eden slabo odnesel. Nezgoda se je pripetila v semaforiziranem križišču na Koroški cesti, ko je voznik osebnega avtomobila ob zeleni luči zavihal v levo. Tedaj je na prehodu za pešce, prav tako ob zeleni luči, prečkal cesto pešec S.S. iz občine Ravne-Prevalje. Voznik je trčil v pešca in ga huje poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico Slovenj Gradec. Suho tankanje Samo slab dan pa sta morala čakati, da soju odkrili policisti, I.P. in R.S. iz občine Slovenj Gradec. V noči s 3. na 4. december so namreč, tedaj še neznanci, vlomili v prodajalno bencinskega servisa na Francetovi cesti v Slovenj Gradcu. Odnesli so dva avtomobilska akumulatorja, avtomobilske verige za sneg, več kosov čokolade Milka ter šampon za pranje vozil in razpršilec za čiščenje notranjosti vozila, v skupni vrednosti 40.000 tolarjev. Kot že rečeno, so policisti že dan navrh, 5. 12. 97 odkrili, da sta vloma utemeljeno osumljena l.P. in R.S. iz občine Slovenj Gradec. Policisti so jima ukradene predmete tudi zasegli in vrnili oškodovancu. Policisti so ugotovili še, da sta osumljena vlomila v isto prodajalno tudi 27. 11. 97. Istega dne okoli prve ure po polnoči pa sta vlomila še v počitniški objekt v kraju Raduše. Od tam sta odnesla zračno puško, avtoradio, dva zvočnika in posodo za gorivo. S tem So stvari v policijskih zapisnikih in sporočilo, ki so takšne, da jih je najbolje kar povzeti, saj se berejo kot kakšna dobra akcijska knjiga. Imajo le eno “napako”: dogajanje je resnično. Dne 4. 12. 97 ob 23,50 sta policista PP Radlje ob Dravi na maigstralni cesti v Gortini ustavila voznika osebnega vozila J.P. iz občine Muta. Odredila sta preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki jc pokazal 2,57 promile alkohola v izdihanem zraku. Policista sta vozniku začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo. J.P. pa tega navodila seveda ni upošteval, temveč je s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Dravogradu. Policista sta se odpeljala za njim, vendar jima je z vijuganjem po cesti onemogočil, da bi ga prehitela in ponovno ustavila. V kraju Kozji vrh je zapeljal z magistralne na krajevno cesto, kjer jc končno obtičal na klancu. Ko sta ustavila tudi policista in stopila iz službenega vozila, je J.P. s svojim vozilom zapeljal vzvratno in namerno trči! v policijsko vozilo ter povzročil za okoli 30.000 tolarjev gmotne škode. Kljub temu še vedno ni nameraval zapustiti vozila in je z njim potiskal policijski avtomobil. Policista sta zato uporabila fizično silo in ga potegnila iz avtomobila ter vklenila in odpeljala na policijsko postajo, kjer je bilo odrejeno pridržanje. Tudi med tem postopkom je J.P. ves čas žalil policista in jima grozil, da ju bo ustrelil. Sledi prijava na dva kraja: k sodniku za prekrške in na pristojno državno tožilstvo. Glosirana črna kronika V novembru letos seje na Koroškem pripetilo 141 prometnih nezgod, mesec poprej jih je bilo 131, v istem mesecu lani pa 134. V novembru je ena oseba izgubila življenje, v oktobru sta bili na cestah dve smrtni žrtvi, novembra lani nobene. Prejšnji mesec je moralo k sodniku za prekrške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov 373 voznikov, mesec poprej kar 500, novembra lani pa 341. Mandatno je bilo novembra letos kaznovanih 1165 prometnih udeležencev, oktobra 1804, novembra lani pa 1113. Število zaznanih pojavov z elementi kaznivega dejanja je bilo prejšnji mesec 137, oktobra 133 in novembra lani 83. V novembru in oktobru letos je bilo število kršitev javnega reda in miru enako - 72, novembra lani pa je bilo takih dejanj 74. Mejo je novembra letos prešlo skupaj 208.879 potnikov, oktobra 251.507 in novembra lani 265.010. Požarov je bilo prejšnji mesec 9, mesec poprej in novembra lani pa po 7. Prejšnji mesec so zabeležili na Koroškem tudi 3 delovne nezgode, oktobra jih je bilo 7, novembra lani pa sta bili vsega 2. sta bila lastnika oškodovala za okoli 40.000 tolarjev. Mladi “telovadci” Uspešni so bili tudi policisti PP Ravne na Koroškem, ki so izsledili storilce treh tatvin denarja, v skupnem znesku dobrih 84.000 tolarjev, ki so bile storjene konec meseca novembra in v začetku decembra, v garderobnih prostorih telovadnice osnovne šole na Prevaljah in v čakalnici zdravstvenega doma na Ravnah na Koroškem. Ugotovili so, da so trije starejši mladoletniki, doma iz Mežice, kradli tako, da so preiskali odložena oblačila in iz njih odtujili denarnice. Ko sojih izpraznili, sojih odvrgli v bližini objektov, kjer so storili tatvino. Denar so porabili v gostinskih lokalih. Dva izmed starejših mladoletnikov sta osumljena še, da sta 8. 11. 97 na parkirišču v Mežici na avtobusu, last Koraturja s Prevalj, razbila žaromet in zunanje vzvratno ogledalo. Zoper mladoletnike bodo policisti napisali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Nepoklicna viličarista Svojevrstno zabavo sta si 5. 12. okoli 21. ure omislila mladoletnik in starejši mladoletnik iz Mislinje. Ob omenjeni uri sta namreč prišla na območje podjetja Žaga v Mislinji. V pogon sta spravila delovni stroj (viličarja) in se z njim vozila po dvorišču podjetja. Pri IS&csxOa Koroška je v minulem obdobju spet doživela enega izmed večjih požarov, kot jih ni poznala že nekaj let. Ponovno je bila prizadeta zgornja Mežiška dolina in Žeijav, kjer je pred desetletji prišlo do nekaj velikih požarov. 12. 12. 97 okoli 16. ure je izbruhnil požar v objektu separacije, v Rudniku svinca in cinka Mežica. Kriminalisti iz Slovenj Gradca in policisti iz PP Ravne na Koroškem so na kraju požara ugotovili, da je skupina petih delavcev - na podlagi odločbe ministrstva za okolje in po predhodnem inšpekcijskem pregledu, z avtogenimi varilnimi aparati opravljala razrez velikih kovinskih kotlov (2000 do 3000 litrov), ki so v času proizvodnje služili skladiščenju flutacijskega reagenta (modre galice, cinkovega in natrijevega sulfata ter flulanola). Med razrezom so bili kotli prazni, na dnu pa je bila še usedlina navednih snovi. Ko sta dva izmed petih delavcev rezala peti kotel, je v njem nenadoma izbruhnil požar. Kljub hitremu gašenju z gasilnimi aparati in vodo, je ogenj skozi luknjo na zgornjem delu kotla zajel leseni del ostrešja in se hitro razširil po vsej predzadnji etaži separacije. Požar je v celoti uničil tretjo in četrto etažo separacije, z vso mehanizacijo in opremo za proizvodnjo. Gmotna škoda znaša po prvih nestrokovnih ocenah kar 70.000.0000 tolarjev, med gašenjem pa sta sc lažje poškodovala tudi dva gasilca. tem sta prestavila in prevrnila več skladovnic rezanega lesa in oblog. Nekaj lesa sta pri tem poškodovala in uničila, saj sta z viličarjem vozila po njem. Poleg tega sta na viličarja namestila snežni plug, s katerim sta poškodovala in raztrgala verige, nameščene na njegovih prednjih kolesih. S tem sta obrat Žaga oškodovala za okoli 200.000 tolarjev. Nočni gost Neodkrit pa ostaja - za zdaj - še NN, ki je v noči od 3. na 4. 12. vlomil v gostinski lokal Bife Deris, v kraju Brezno. Odnesel je glasbeni stolp znamke Sony in okoli 20 zgoščenk domačih in tujih izvajalcev. Iz blagajne je odnesel kakih 1500 tolarjev gotovine. Lastnika je tako oškodoval za blizu 150.000 tolarjev. Piknik na Ivarčkem Kratko policijsko sporočilo: “V dneh med 5. 12. in 9. 12. 97 je NN (saj veste: Neznani Nergač - zmedena op. pisca), vlomil v gostinski lokal na Ivarčkem jezeru v Podgori, občina Ravne-Prevalje. Iz skladišča je odtujil dva zaboja piva Union in dva zaboja brezalkoholne pijače Coca Cola. S tem je gostinsko podjetje Ivarčko d.o.o. oškodoval za okoli 10.000 tolarjev. Policisti PP Ravne na Koroškem za neznancem poizvedujejo” Kratek (če je to sploh mogoče) komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Mislim, da je vsa zadevščina nekako na dlani in da ni treba kaj dosti poizvedovanja. Logično je namreč, da je bil ukraden “material” potreben za olepšanje kakšnega piknika sorazmerno velike druščine. Ko smo mi, aktivisti Francoskega akademskega društva, oni dan imeli svoj piknik, nam je tudi - kljub dobremu načrtovanju - zmanjkalo pijače. Pozabili smo namreč bili, da se bodo nekateri naredili Francoze in bodo prišli na našo jedačo in pijačo, čeprav niso ne redni ne častni in ne dopisni člani naše akademske ustanove. Torej še enkrat: gospodje policisti, poizvejte, kdo je v omenjenem času imel na Ivarčkem piknik in storilcem boste prav gotovo kmalu na sledi. Še zlasti, če si je prej omenjena druščina omislila tudi značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pom-frijem in fižolovo solato z bučnim oljem.” Nočni pouk V dneh med 5. in 8. 12. pa je k “večernemu” ali “nočnemu” izobraževanju (pouku) za odrasle prišel “učenec”, ki je v rednem času, kot kaže, precej pouka prešprical. Nekdo je namreč v tem času vlomil v prostore podružnične osnovne šole na Selah. Iz zbornice je odtujil videorekorder, radiokasetofon in dva osebna računalnika. Osnovno šolo Slovenj Gradec je tako oškodoval za več kot 100.000 tolarjev. Tudi za tem storilcem policisti še poizvedujejo. Morebiti (seveda samo v glosiranem delu kronike - op. pisca), bi si policisti lahko pomagali s tem, kar naj bi bojda slišali precej nezanesljivi “uhoslišci”, da je namreč nekdo v omenjenih dneh ponoči vzdihoval okoli šole na Selah, ali naj se v njej kar naseli in gleda televizijo ter uporablja računalnik, ali naj si stvari odnese domov. Kaže, da seje odločil za drugo različico.O T.l. POPRAVEK V Prepihu, št. 22, i dne 12. 12. 1997 je bila na strani 27 v rubriki Črna kronika objavljena informacija, da so pri požaru 1.12. 1997 na stanovanjski hiši v llre/.nici posredovali gasilci z Raven na Koroškem. Na osnovi dodatno pridobljenih informacij dopolnjujemo vest s sporočilom, da so požar pogasili gasilci Gasilskega društva Prevalje. SREČN01998 ! Uredništvo PREPIHA. Vaš Prepih Kii\§aS3 IDHIDE©^ IM ©i^a© Miklavža so težko pričakovali, se ga bali in se pridno učili moliti. Bil je velik, oblečen v lepo belo oblačilo, imel je belo brado. Spremljala sta ga dva angelčka in od deset do petnajst parkljev. Preden so dobili darila, so morali moliti, čeprav so molitev znali. Za darilo so dobili suho sadje, šibe, včasih tudi kakšne sladkarije. Takšen je bil nekoč Miklavž. MOJCA ROŽENIČNIK KOROŠEC Moja babica se še spominja let, ko so pričakovali sv. Miklavža. Oblečen je bil v lepo Miklavževo oblačilo. Spremljali so ga angelčki in parklji z verigami. Zato je bilo otroke zelo strah. Preden so dobili darilo, so morali poklekniti, zmoliti molitev in zapeti pesmico. Prinesel je orehe, posušeno sadje, domače kekse in šibo. Ali bi bili mi sedaj s takšnim darilom zadovoljni? Naši dedki in babice so se ga prav gotovo razveselili. NETTI ŠISERNIK Miklavža so otroci zelo težko pričakovali, saj je prišel le enkrat na leto. Bil je star, imel je dolgo brado, visoko kapo in škofovsko palico. Spemljala sta ga dva angelčka in dva parklja. Vprašal jih je, če so bili med letom pridni in če so se pridno učili. Nato jim je razdelil darila. Prinesel je orehe, čokolado, bonbone, suhe fige in še druge sladkarije. Tudi oblačila so dobili, da jim je bilo pozimi toplo. Otroke je bilo seveda strah. Parklja sta bila strašna za pogledat. Bila sta kosmata, imela sta dolga repa, roge, dolga rdeča jezika in verige, s katerimi sta močno rožljala. Bila sta tako grozna, da so se ju bali celo odrasli ljudje. ANA ŠTRUC Člani novinarskega krožka OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem m, m Bf dei? Starši in učitelji nas nenehno opozarjajo, da ne smemo metati papirčkov na tla, ampak v koše. Za vse papirje na igriših odrasli vedno dolžijo nas. Nenehno poslušamo od krajanov: “Ali vas tako učijo v šoli in doma?” Koš, ki smo ga fotografirali na javorniškem igrišču, je bil poln več kot deset dni. Kdo je odgovorne za to? Učenci OŠ Koroški jeklarji Ravne <3000 AaiAi Prednost je v tehniki BRALCEM PREPIHA VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Avtocenter Meh d.o.o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063-852-955 in 856-824 Skutnik Kristijan s.p. ^ H ^ 2366MUTA ^ (Tel. 0602 61-131) OC^Cllli *Ar Vsem svojim odjemalcem * želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1998 Vaš Prepih Prometna zasnova in poslovni paviljon Kotlje Uvod Urbanistična zasnova vasi Kotlje je bila izdelana v začetku 70-tih let v okvirih zazidalnega načrta individualne stanovanjske zazidave Kotlje. Od predvidenih objektov v vaškem jedrn je bil po prvotnem prostorskem konceptu realiziran le vrtec. Kasneje so bile zasnovane različne pragmatične lokacijske rešitve, ki prostora niso obravnavala celovito. Od predstavitve prvotne zasnove je minilo že skoraj 30 let, to pa je doba, ki bi lahko prinesla nove rešitve. Zaradi novih okoliščin, ki vzpodbujajo nova spoznanja, bi se moral nivo razmišljanja bistveno spremeniti. Žal pa smo priča udejanjenja prvotnega koncepta brez rešitve relevantnih faktoijev pros-torskega načrtovnja. V kontekstu tega razmišljanja predstavljam nekaj mojih misli s področja prostorskega planiranja in predlog gradnje "Poslovnega paviljona Kotlje”, ki ne ruši prvotne zasnove, ampak jo dopolnjuje. Prednosmo rešujem promet, na katerega so sno Predstavitveni načrtvalci gradnje, ki se izvaja, kar “pozabili”. Obstoječi prornemi tokovi se grobo zajedajo v staro vaško jedro, povzročajo prebivalcem številne težave in nerešene probleme tranzitnega prometa, avtobusne postaje in parkirišč. Prometne in druge prostorske rešitve Vzhodni krak regionalne ceste vodim 35 m severno od obstoječe trase, organiziram novo štirikrako križišče, s čimer je v celoti razbremenjen poslovni center tranzitnega prometa proti Slovenj Gradcu, nov odcep proti zahodu pa razbremenjuje staro vaško jedro (cerkev z okolico) tranzintega prometa proti Športno rekreacijskemu centru pod Uršljo goro. Hotelski kompleks Rimski vrelec in novo naselje individualnih hiš Kotlje II se napaja prav tako iz tega križišča; potrebno je zgraditi še odcep od gostišča Pri Toniju ob potoku Uršljice do obsoječe ceste Rimski vrelec - Ivarčko jezero. Tako v celoti razbremenimo vaško jedro Kotlje tranzimega prometa. Predvideno naselje Kotlje II - 2. faza se priključuje na regionalno cesto Kotlje - Slovenj Gradec pri odcepu za domačijo “Pri Logarju”. Potrebno je dolgoročno zaščititi koridor predvidenega cestnega priključka na trasi “Gostišče Toni” do ceste Rimski vrelec - Ivarčko jezero. V priloženi situaciji so nakazane tudi rešitve vključevanja pešaških in kolesarksih stez. S temi spremembami prometnega sistema so dane možnosti za širitev cerkvenega objekta, pokopališča in vzporednih objekotv. Ta zasnova daje idealne možnosti za reševanje avtobusne postaje in parkirišč za potrebe kulturnega doma in drugo rabo naselja Kotlje. Prostorske možnosti za revitalizacijo vaškega centra se bistveno izboljšajo. Urbanistično oblikovanje V tej predstavitvi se bom omejil le na “Poslovni paviljon Kotlje” - prizidek na zahodni strani poslovno - stanovanjskega objekta v Kotljah. Gre za včlenitev nove zasnove v obstoječo zgradbo, z upoštevanjem monfoloških značilnosti naravnega okolja, ki omogoča različne variacije izrabe in sočasno rabo nekaterih delov zgradbe. Korismi prostor se podvoji in pridobimo kvaliteto povezovanja funkcij. Paviljon - prizidek na severni strani Kultunega doma Kotlje se izvede v enakem konceptu. Arhitekturna zasnova Arhitektura je enostavna trasparentna s povdarkom uporabe avtohtonih materialov, oplemenitenih z znanjem, izkušnjami in delom domačih mojstrov, s skrbnim oblikovanjem različnih detajlov. Elementi oblikovanj zahodne fasade se smiselno ponovijo na severni in južni strani objekta. Ločna zasnova strehe se zaključuje z enokapnim naklonom proti čelni strani objekta. Dana velikost osnovnega rastra je 4,2m x 4,2 m, pasažna je širine 2,8 m nadstrešnica pa nudi zaklon v širini 2,4 m. Svetla višina stropa je 3,0 m, višina puščica loka 1,0 m. Dostop do posameznih lokalov je predviden iz pasaže predvsem iz praktičnih razlogov, možno pa je organizirati vhode v posamezne lokale tudi iz vseh drugih strani objekta z organizacijo notranjih vetrolovov. Naklon strešine je proti čelni - zahodni strani objekta 6,7%. Barva strehe je temnozelena, leseni elementi ostanejo naravne barve. Elementi konstrukcije in detajli Osnova tvori masivni parapetni zid, ki predstavlja oporo lesenim stebrom 16 cm x 16 cm, ki so na sredini ojačeni z dvema jeklenima nosilcema 10 (skrita konstrukcija) in tramovnim skladom primarnih lesenih nosilcev 3 x 16 cm x 16 cm. Streho predstavljajo žebljani ločni nosilci z lesenim opažem, ki je krit z betumenskim trakom z ustreznimi dilatacijami, obrobami in žlebovi iz bakrene pločevine. Vertikalni odtok meteorne vode je po verigi na obeh zunanjih vogalih objekta. Gradnja objekta Investitor zgradi objekt do podaljšane III. gradbene faze, pokrit in zasteklen objekt z dovodom komunalnih in energetskih vodov do objekta oziroma do sanitarnega vozlišča. Kupci posameznih enot, ki se lahko poljubno združujejo, dokončajo objekt. Cena Objekt, zgrajen do III. podaljšane faze z ustreznim številom zgrajenih parkirišč, ne bo presegel cene 1450 DEM/m2 ob pogoju, da rekonstukcijo regionalne ceste, avtobusno postajališče in ostala parkirišča financira lokalna skupnost. Prispevek investitorja je izgradnja nadstrešnice in pasaže za potrebe potnikov avtobusnega prevoza - sočasna raba.Q /‘eter - Črtomir Gorjanc dipling.grad. Borza ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE VELENJE G in B, PETROL B, KRKA B. SAVA KRANJ GinB, RADENSKA B, PIVOVARNA 1AŠK0 in UNION G in B, JUTEKS ŽALEC G, B in D, HELIOS B. CEMENTARNA TRBOVLJE G, Bin C. • Prodajamo delnice na borzi Slovenj Gradec, tei: 0602 429-08^ \ Ljubljana, tel.: 061 125-80-74 f ScDffaooa SftDGuBCDtiaff Borzni posredniki so v preteklem tednu sklenili 2700 borznih poslov v skupni vrednosti 2,5 milijarde tolarjev. Največ so trgovali z delnicami, slabih deset odstotkov z obveznicami ter zelo malo s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Med delnicami so bile najbolj zanimive delnice Krke in Leka, saj je njun tečaj v tem tednu opazneje poskočil. Po petkovi korekciji tečajev, ko smo zabeležili padec indeksa za več točk, smo v ponedeljek ponovno čutili optimistično razpoloženje. Slednje razpoloženje se je obdržalo vse do konca sredinega trgovanja, ko so tečaji ponovno porastli za dober odstotek. Od ponedeljka do srede je tako borzni indeks porastel za skoraj trideset indeksnih točk. Porast je spremljal nadpovprečen obseg trgovanja, ki pa so ga sestavljali številni posli s svežnji. Tako smo ponovno beležili večje posle pri delnicah Istrabenza, ni jih pa manjkalo tudi pri delnicah Leka Ljubljana. Tečaj slednjih delnic je v ponedeljek znašal pod 30.500 tolarjev, v sredo pa se je približal 32.000 tolarjem. Pri primorskih podjetjih smo z zanimanjem spremljali tečaj delnic Luke Koper. Po sredini objavi letošnjih rezultatov, ki so zelo uspešni, je povpraševanje po delnicah krepko narastlo. Tečaj delnic je porastel na preko 2275 tolarjev, kar je za 50 tolarjev več, kot je znašal v ponedeljek. Drogine delnice ta teden niso pretirano sledile trednu, saj je tečaj v primerjavi z Lekovim zaostajal. Nekaj trgovanja smo zabeležili tudi z delnicami Palač hotelov Portorož, posel s svežnjem pa smo zabelelžili pri delnicah Mitol Sežana. Pri trgovanju z obveznicami se je pozornost ponovno usmerjala na republiške obveznice, pri kratkoročnih vrednostnih papirjih pa smo zabelelžili prve posle z nakupnimi boni 8 izdaje. V letošnjem letu smo na trgu vrednostnih papirjev imeli kar nekaj zanimivih dogodkov: na borzi so začela kotirati nekatera nova, ugledna podjetja, kot na primer Istrabenz, Krka Novo mesto, Emona Obala Koper, Radenska itd., najbolj vroča tema pa so še vedno odprta vprašanja glede tujih investitorjev. Po ukrepu Banke Slovenije o uvedbi skrbniških računov za tuje investitorje na začetku leta smo zabeležili padec tečajev za približno 30 odstotkov, naslednjih nekaj mesecev pa je minilo v znamenju neaktivnosti. Neaktivnost smo preganjali s kotacijo SKB-jevih delnic na Londonski borzi, seminarjem v Portorožu in še s čim. Po omi-litvi omenjenega ukrepa banke Slovenije se je borzni trg odzval s sunkovitim porastom, ki pa ga je prekinila azijska finančna kriza. Sedaj se finančni trgi tako v tujini kot tudi pri nas ponovno “pobirajo”, borzni indeksi pa počasi pridobivajo na vrednosti. Kaj točno bosta prinesla Božiček ali dedek Mraz, nam bo v nekaj dneh ali tednih hitro jasno, za zaključek zadnjega komentarja v letošnjem letu pa želim vsem bralcem Prepiha lepe praznike ter seveda srečno in uspešno novo leto. Uirika Borzno Posredniška Hiša d.d. Matej Tomažin Pokoj nin a po vasi men, ŽIVLJENJSKI KR0(1 Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da Niste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? ProsUn oljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vase plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe-. Prostovoljno pokojninsko zavarot unje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po ks aliteli in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarov anj v Zahodni Evropi. zavarovalnica trlglav JL SGP DRA\ iniG SGP KOGRAD DRAVOGRAD EM d.o.o. Telefon: 0602/85-070 85-640 85-641 85-642 Podjetje Igem Dravograd ima v svojem sestavu različne dejavnosti: Proizvodnjo betonskih izdelkov: • panele za rudnike • drogovnike in Ritter klešče za elektrogospodarstvo • kabelska korita in kanalete za Slovenske železnice • proizvodnjo vseh vrst betonskih izdelkov za široko potrošnjo Gradbena operativa GOK Prevalje kvalitetno izvaja visoke in nizke gradnje ter adaptacije na Koroškem in po Sloveniji. Trgovina, z veliko izbiro vseh vrst gradbenih materialov: • dopolnjena ponudba z drugimi gradbenimi materiali • izolacijski materiali • slikopleskarski materiali • instalacijski materiali za vodovod in centralno ogrevanje • keramika in sanitarna keramika • stavbno pohištvo in talne obloge VABIMO VAS V PODJETJE IGEM DRAVOGRAD, KJER VAS ČAKA ŠIROKA PONUDBA, KONKURENČNE CENE IN VAŠE VELIKO ZADOVOLJSTVO OB NAKUPU BLAGA IN STORITEV. Zlata verižica zal 1 1997 Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH V nagradni igri “Nagrajujemo zvestobo' druga lepa darila! 070(497.12) 3002345,23 Kdaj? V času od 8. novembra 1997 do 8. februarja 1998. Kje? V brezcarinskih prodajalnah na mejnih prehodih RADELJ, VIČ in LIBELIČE Emone obale Koper. Vabi Vas e koper, BCP Radelj, teMOGO2)71-200, BCP Vič, tel»(0602)83-735, BCP Libeliče, tel.(0602)89-710. SREČNO 1 9 9 8 ! Ì3 POZOR, POZOR - POSTOJ, POGLEJ! emona obala koper Ti v svoji brezcarinski prodajalni na mejnem prehodu Libeliče nudi še posebej ugodne nakupe ob decembrskem znižanju cen blaga. Svetovno znano parfumerijo boste lahko kupili precej ceneje, po ugodnih cenah lahko dobite igrače, neseserje, prenosne telefone, zlati nakit in sladkarije. Še pose- bej ugodne so cene pijač: Johnie Walker 0.75 1 18 DEM Baileys 0,75 I 21 DEM Balantines 1 I 24 DEM Jegermeister 1 I 23 DEM Canadian Club 1 I 24 DEM Vechia Bianca 1 I 13 DEM Jack Daniel,s 1 I 29 DEM Keglevich 0,75 I 11 DEM Chivas Regal 1 I 47 DEM Belle de Your 0,75 I 7,5 DEM Henessy VS 0.7 I 32 DEM Viljamovka 1 I 9 DEM Courvoisier VS 0,7 I 33 DEM Carolines 0,75 ploč. 18 DEM Stock 1 I 13 DEM b Millwood 1 I 15 DEM Kava BARCAFFE 20 io gr 3,5 DEM L___ izipn: