57. številka. V Trstu, v sredo 17. julija 1839. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na reden, vsako srede in goloto oh 1, uri popoludnp. „Edinost" stane: za vso leto gl. R, —; izven Avst. M.— gl. za polu leta „ 3.—: „ » 4-SO « za četrt leta „ 1.50; „ „2 25 „ Posamične Številke fe dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trsti; po •"» nov,, v Gorici in v Ajdovičini po «* nov. Na narocbe brez priloženo naročnine se t>ravništvo ne ozira. up EDINOST V m dopisi se poiiljajo uredništvu Cnrintia st. 2N. Vsako pismo mora biti trank orano, ker nofrankovana !>o ne sprejemajo. Rokopisi no ne vračajo. Oglasi in OZ&a&ila "e rakunu po A nov, vrstica v petitu; za naslove r. debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserato prejema upravništvo v ulici Carintia 2». Odprte reklamacijo so proste poleni ne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »Unont j« moe«. Vabilo na naročbo. S 1. julijem začelo je II. poluletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store. Cena listu je: za vse leto iv za pol leta za četvrt leta gld. 6.-gld. 3.-gld. 1.50 V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo zanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pripravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. Doba v prih. poluletju bode tim zanimivejša, kajri vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodol jube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo, Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravniStvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". Z odločnostjo! hi. V II. članku sem omenil, naj bi se zahtevalo na prihodnjem taboru odstranjenje ital. razredov v okolici, ter naj bi bile v okolici sploh slovenske šolo, slovenski razredi, na katerih bi se poduče-vala italijanščina kot zapovedan učni predmet. Stvar ta pa ni menda dovolj jasna. Ako govorimo o ital, jeziku kot zapovedanem učnem predmetu, pomisliti moramo, da smo v okolici, v rokah vsemogočega magistrata! Naj bi n. pr. tudi obveljalo, da se odpravijo ital. razredi v okolici in da ostanejo le slovenski, na katerih bi so učila italijanščina kot obligaten učni pred- met ne bilo bi to za nas povsem odločilno ! Magistrat bi potem uže poskrbel, da bi ho italijanščina „več nego obligatno" učila pričenši s podučevanjem morda celo v L. razredu! Dosedaj se podučil je nekod po okolici italijanščina menda uže več nego obligaten predmet! Uči se jo z nekako navdušenostjo, katera jo lastna nekaterim učiteljem okolice, ki celo sami podpisujejo in napravljajo prošnje za ital. razrede ! Tom ljudem so magistrat „nebesa" in njega ravnatelj Gandusio „svetovno veličanstvo" V okolici je celo mogoče, da se katera učiteljska osoba navdahne nam nasprotnega mišljenja —- čeprav jo ista bila pred loti ko je Bem prišla — popolnoma narodnega duha! Mogoče je celo, da enaka oseba, ko se oženi, so svojo zakonsko polovico slovenskega rodu in s svojo obiteljo govori italijanski! Vse to je mogoče v okolici iz strahu pred magistratom in potem ni čuda, ako vidimo čestokrat, da postanejo otroci naših „narodnih učiteljev" prvi slovenski renegati ! Ali pustimo za sedaj ta premišljevanja in vrnimo no k «lovonskim razredom okolice in k italijanskemu jeziku kot obli-gatemu učnemu predmetu. Mnogokrat se je poudarjalo na našej strani, da nam je italijanščina potrebna ter da nikakor no škoduje, da se okoličanski otroci italijanščini uče. Učenju ital. jezika naj bi se pa postavilo prave moje; še le v III. razredu naj bi se jelo učiti italijanščino in ne kakor dosedaj v Jf. ali pa šo celo v I. razredu ! Od narodne strani se zahteva, da bi bili prvi 3 razredi popolnoma slovenski, in ital. jezik naj bi se začel podučevari še le v IV, razredu, kar bi bilo povsem pravilno. Na nekaterih okoličanskih šolah, koder so le dvorazredtiice, izostala bi po tem takem čeloma italijanščina. — Stanje okoličanskih šol mora se na vsak način spremeniti: to naj bi se odločno na prihodnjem „taboru" zahtevalo. Dosedaj nas je smatral magistrat isti- | nito za sužnje in enako nas tudi nazival. ! Posebno pa magistratni vodja Gandusio lifiteri, sam v Trstu tujec, rad govori o 1 . lingua šeiava"! Mngistrat ni hotel dosedaj j sprejemati slovenskih ulog, še manj pa 'je reševati slovenski! V okolici so dosedaj menda samo naša pevska družtva „llajdrib" iti „Adrija", koje magistratu | slovenske vloge pošiljajo. Naj bi se zbu-jdili i drugi naši okoličani, ter so posluževali pravic priznanih jim po samem Nj. i Vel. cesarju. Pri vladi, sodtiiji in policiji v Trstu vživa naš jezik dane mu pravice, priznava se ga tukajšnjim deželnim jezikom, Čeuiu bi se ga toraj no hotelo priznati na magistratu kot takega? Odločno treba stopiti na noge! Magistratnim ital. odlokom pošiljaniru v okolico naj bi se od nase strani pridelo: „No v z prejme se!" Poteiu bodo magistrat primoran urado-vatf slov.! O lom pa ni zadosti, da le pišemo odločno naj bi se to tudi učinilo ; odločno moramo pričeti delovanje. Toraj na taboru naj bi so o tem govorilo in to odločno so zahtevalo. — Ko bodo na£i lahouaki kričači videli na tisočo tržaško-okolidanekih Slovencev, zbranih na taboru, tedaj bodo jeli res o tej stvari resno premišljevati češ: „Ti Ščavi so pa res trdi!" Našejogaslo: Spoštovati vse narode in tudi naše sodeželane Italijane, a pri tem no smemo pustiti, da nas drugi „z nogami teptajo", zahtevati moramo zvesto in naše delovanje prineslo bode gotovo izdatnih vspehov! Toraj: Tabora hočemo! to jo sedaj naša želja in ideja. Pol. družtvo „Edinost" čaka sveta težavna naloga; mnogo zmag ima uže zapisanih im svojoj zastavi, a najslavnejša zmaga bi bila „tabor v tržaškoj okolici"! Tisoče ljudi bode jednoglasno zahtevalo — kar mu je od Boga dano — sveto, starodavno domovinsko pravice in na to tisoče, nato ljudsko božjo besede, ne mogel bi so činiti gluhim niti magistrat tržaški. Na taboru naj bi se govorilo, in politično družtvo „Edinost", naj bi si pri- zadevalo spraviti okolico pod jedno in isto politično oblast; uže to mnogo škoduje okoličanom, da ne spadajo vsi pod jedno pol. oblastvo! Glejmo n. pr. Greto in Barko vije. Polovica Grete spada pod rujansko in polovica pa pod barkovljansko župnijo, vsa Greta pa spada pod c. kr. policijsko vodstvo, med tem ko spada vse barkovljansko pod tržaški magistrat. To jo pač prava zmešnjava. Ako hoče n. pr. katero družtvo napraviti kako veselico v gostilni „Pri Ferlugi", mora o tem javiti policiji; če se hoče pa enaka veselica prirediti v Barkovljah, javiti jo treba magistratu. To je za nas okoličane velika sitnost; pokazalo so jo to i pri nameravanej veselici pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah v dvorani „ExceIsior". Od magistrata stavilo so se je vse nezaslišane, rekli bi „pre-neumne" zapreke; ako se jo vršila potem ona veselica na Greti, mesto doli v Barkovljah, ravnalo se je od Btrani ces. kr. policije proti družtvu „Adrija" postavno, ni se namreč stavilo družtvu nikakih zaprek. Vredno je tudi omeniti, da se je na tej veselici vladni zastopnik o „Adriji" jako pohvalno izrazil, posebno radi pa-trijotičnega mišljenja družtva. Čestital jo predsedniku ter rekel, da bodo javil na v iš j e m mestu o s v o j e j z a-dovoljnosti. Iz tega jo menda dovolj razvidno, da bi bila vsa okolica v tem edina, da bi spadala pod c. kr. pol. ravnateljstvo — mesto pod magistrat. Ako bi trebalo i koristilo, dokazalo bi so to gotovo s prošnjo i podpisi — vsaj Barkovljani bi bili prvi zato. Reč ta naj ne zaspi; o tem so se uže pred časom izrazili nekateri možaki in želja vseh pravih Barkovljanov je, da spadamo pod c. kr. policijo, mesto pod magistrat. Na policiji šmemo se v vseh obzirih našega jezika posluževati, ravna se tam jednopravuo z nami kakor z druzimi narodnostmi. Kako je pa na magistratu, znano je vsem! Toraj okoličani in posebno Barkovljani! primimo so i tega „z odločnostjo", da no bodemo vsaj v vseh PODLISTEK. Slavnostni govor gosp. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Pr. W i e s t h a 1 o r j a ob odkritji V o d n i-lcovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889. Ilirift vstnn ! Vstaja izdiha: Kdo kliče na dan V Arodnik. IV. Prebujena iz dolgotrajnega omotičnega spanja se je jela „Ilirija" začetkom sedanjega veka živahno gibati in vestno izvrševati zgodovinsko svojo nalogo. Kratka doba dobiega pol stoletja jo jo tako ojačila, da dandanes zmagovito kljubuje „usodo sovražne besnečim viharjem". Toda kdo jo je vzbudil? Mar Napoleon? Ne! Kor-ziški orjak je sicer na dan poklical politično Ilirijo, a ta se je kmalu razsula v prah in razvalino kakor večina njegovih del. Pred mojim duhom pa so prostira druga Ilirija: nje ne utesnjujejo ozke meje strmih gorti in globokih vodu v p o-litično celoto, pač pa združuje njene po raznih pokrajinah razkropljene sinove v duševno jedinstvo vez noomah- Ijive zvestobe do skupnega vladarja, vez goreče ljubezni do skupnega jezika in napredka. To je ona duševna Ilirija, iz katere „en zarod poganja — prerojen, ves nov". Nje učenjaki slujejo po vsem izobraženem svetu, njene umetnike kličejo inozemski mogotci na svoje dvore, nje govorniki povzdigujejo krepko svoj glas v zborih, ki odločujejo usodo narodov, njen toliko vekov zanemarjeni in zaničevani jezik spoštuje so v šolali in uradih, njeno i slovstvo razcvita so tako krasno, da pre-Isajajo njegove cvetke tuji, mogočnejši na-j rodi na bujno svoje gredice. Te Ilirije ni : izvojevalo nobenega samosilnika krvavo ! orožje; ustvaril jo jo miroljuben mož „z , uma svotlim mečem", mož, kateremu na j čast se jo danes Ljubljana odela s praznično obleko, mož, čegar spomin proslavit je danes Slovenija semkaj poslala cvet svojih hčera in sinov. Ustvaril je ni nihče drugi, nego oni koprivniški gospod, kranjski Orfej — Tirtej, slovenski Prometej, skratka: naš rojak slovečega imena — I V a 1 e n t i n V o d n i k. To svojo stvaritev , jo i sam proslavljal veličastno, toda usodno: j zlobni zavistniki so ga očrnili avstrijski , vladi, ki ga je dejala kmalu po osvojitvi ugrabljenih dežel v prezgodnji pokoj, pri-sodivša mu bornih dvesto goldinarjev letno pokojnine! Opevana „llirja oživljena" mu jo na glavo posadila trnjev venec narodnega mueeništva, dej anjski oživljena Ilirija podajo mu danes lovorov venec zmage in slave, in če gleda sedaj z rajskih višav na nas, razjasniti se mu 1 mora lice veselja in zadovoljnosti, videčemu, kako časti slovenski narod — svojega očeta, — svojega vodni ka. Ko hčere, no sina Po meni ne bo, Dovol] j f spominu: ilo pesmi poj6. Vodnik. V. S temi besedami si prorokuje naš slavljenec nesmrtnost. Kdor je tako požrtvovalno in vspešno gojil razne stroke Človeške vednosti, da je rodu svojemu izkreil pot do duševnega razvoja, temu v istini ne treba velikolepnega spomenika, ki naj bi pozabo otel ime njegovo: zapisano je z zlatimi črkami v knjigi svetovne zgodovine, zapisano z neizbrisnimi pismeni v srca hvaležnim rojnkoin. Uverjon o resničnosti reka, da ljudstvo duševnih veli- kanov svojih vredno ni, ako jih ne umejo čislati, štel si je vendar slovenski narod j v sveto dolžnost, postaviti vidno znamenje hvaležno udanosti prezaslužnemu domorodcu, ki jo do zadnjega izdihljeja zanj delal, naposled celo trpel in stradal. ;0 stoletnici Vodnikovega rojstva, prazno-vani 1. 1858. z nenavadnim sijajem v Šiški in Ljubljani, izproži dr. L. T o m a n misel, naj se zgradi Vodniku dostojen spomnili v središči slovenskem. Leto pozneje izdado domači pisatelji nemški in slovenski posebno knjigo : „Vodnikov spomenik" — „Vodnik-Album", odmenivši nje čisti dohodek uresničenju Tonmnove ideje. Odsilidob so jeli v isti namen prispevati domoljubi iz raznih krajev slovenskih. S pomočjo slavnih zborov dežele kranjsko 1 in mosta ljubljanskega se je slednjič ua-' brala potrebna vsota in danes smo prihi-' teli od blizu in daleč, da slovesno odkrijemo spomenik, primeren ne toliko slav-' ljenčevim zaslugam, kolikor skromnim | našim močem. Posvečena Vodniku sedemdeset let po njegovi smrti proslavlja ta umetnina zajedno slovensko ime; saj je delo slovenskega uma iu večinoma tudi Blovenske dlani, postavljeno od vesoljnega obzirih popolnoma Bližnji tržaškemu magistratu ne bodemo pač vedno le „kruha" aa .kamenje" Tračali. Toraj: Tabor v tržaškej okolici ▼ prib. jeseni, bodi naša misel, naša želja ! Poprimimo se krepko te ideje po* primimo se dela „x odločnostjo !* „X.* Potreba slov. otroškega vrta na O z* e t. i. II. (Konec.) Žalostne so res razmere t okolici; od laškega Šolstva preti našemu narodu gotov pogin. Jako se je laščina uie razširila po naših pokrajinah in z njo množi se tem bolj demoralizacija in nenravnost. Lahoni so avoj upljiv razširili uže na več okrajev dolnje okolice, koje lebko imenujemo skoraj zgubljene za slovenstvo. Tudi v IV. okraju vgnjezdili so se močno. Najprej so osnovali laške šole v Rojanu in Barkovljah in sedaj, da sčasoma poitalijančijo še preostala dva slov. razreda v Rojanu, jeli so slovenski tukajšnji živelj spodkopavati uže pri korenini. Osnovali so laški otroški vrt na Greti, ki je prava morilnica narodnega čuvstva. Da ta vrt kolikor možno udomačijo, oprijeli so se vsakovrstnih sredstev; za omenjeni vrt nabirajo ti neprenehoma vsakovrstnih darov v denarju, obleki, obuvalu in celo živežu. Ubožnim vse prav pride, čeprav se jih v zameno duševno umori. In s to dobrovoljnostjo (?) se jim je posrečilo privabiti v ta vrt mnogo otročičev. Slovenske matere so se dale preslepiti in poverile so jim lastno deco v varstvo in moritev — a teh otrok število je naraslo uže, nad sto! Sto nežnih slovenskih otrok zahaja tedaj v to zabavišče, da se svojemu narodu odtujijo in priuče renegatstvu; iz sto morebitnih zaslomb in udanih sinov vzredi se majki Slavi sto odpadnikov in sovražnikov ! Mi dobro vemo, da uprav na tak način so se potujčile nekdanje slovenske pokrajine po Koroškem in Štajerskem. Položaj naš je ozbilen. Ničesar nam ne pomaga, ako si volimo v okolici vse slovenske deželne poslance kajti njuno število je prepičlo — samo 6 jih je — da bi se moglo povoljno upirati velikanskej večini. Strankarska strast in oslepelost Laho-nov je slovito znana; z njimi ni mogoč nikak kompromis. Pri tem jim so šolske zadeve predane na milost in nemilost tako, da se ravnopravnosti od njih nikakor ni nadejati, Pri ugodnej spremembi vladinega sistema na Primorskem morda se dovoli naroda slovenskega, ki obhaja danes ide-jalen praznik, kakeršnih je še malo uča-kal. Od opravičenega ponosa se smejo v tem trenutku širiti prsi imenoma častitim sorodnikom Vodnikovim. Od veselja in radosti mora poskakovati srce Vam, dragi Sinaenčanje, zročira, kako so klanja vse Slovenstvo dičnemu vasincu, čegar slava je razglasila ime pohlevne šišenske vasi stomilijoneinu narodu slovanskemu. Izkazujte se mu za to čast vedno hvaležne, poanemujoč ga v čistem rodoljubji! In kaj naj porečem tebi učeča se mladina! Glej ne slučajno, ampak a premišljenim namenom odkazal se je pomniku prostor tu pred poslopjem modric, v katerem jo učil Vodnik dolgo vrsto let, v katero zvečine hodiš tudi ti, zajemat modrosti. Pogled na ta kip vzbujaj tebi one plemenite čednosti, ki so v tako obili meri krasile pevca „Hi rije oživljene"! Od njega se uči dejanske ljubezni do rodu in vladarja, od njega neutrudne vstrajnosti, od njega neupogljive značajnosti! „Fortuna non mutat genua" (usoda ne izpremeni značaja), vzkliknil je v svoji nesreči ter temu načelu ostal zvest do svoje smrti. To zlato geslo vodi tudi tebe, da vračajoč najblaž- celo slov. ljudska šola v mestu ali da bi se naše šolsko stanje zboljšalo — tega ne upamo; največ amo vdobili, ako dose-iemo, da ae obvaruje status q u o a n t e. Ostaja nam tedaj ne druzega nego, da si sami pomagamo, da na svoje troškove ustanovimo na Greti slovenski otroški vrt ter s tem tekmujemo z Italijani vedeč se po starej prišlo-vici: klin s klinom. Je li pa mogoče, da bi si ubožen okraj kakorSen je naš, mogel sam vzdrževati enako zabavišče P Pred vsem so prebivalci IV. okraja skoraj brez izjeme ubožnega, delalakega stanu; le malo jih je, da bi se gmotno od druzih razločevali. Osnovanje enacega vrta pa tirja.do 1000 gld. vsakoletnih stroškov, kojih sami bi gotovo ne mogli nositi. Obračamo se tedaj do ostalih slovenskih rodoljubov, da nam pritečejo na pomoč. Kolikor nam bodo dopuščale slabe naše razmere in pogrešana zavednost, storili bodemo dobre volje in z veseljem v nadeji, da koristimo v«levažnej zadevi. Posebno se pa obračamo do slavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani proseč je, naj bi vse mogoče storilo, da se čim prej osnuje slovenski otroški vrt na Greti nasproti obstoječemu laškemu. Železo treba je tolči dokler je še razbeljeno; ako ae mej nas italijanizem preveč zakoti, težko nam ga bode iztrebiti a tem lažje nam bode to sedaj, ko so isti Lahoni svoje morilno delovanje jedva začeli. Ideja ustanoviti slovenski otroški vrt v IV. okraju razpravljala se je zadnjič na občnem zboru naše podružnioe sv. Cirila in Metoda. Skupna misel in želja je bila, da se ustanovitev enacega vrta čim prej obistini in vsi, celo najrevnejši, izrazili so se po svojej moči doprinesti zneske v ta namen. Zanimanje za prekoristno družtvo bilo bi v tem in druzih okrajih splošno, in dober del skupnih stroškov nosilo bi tukajšnjo ljudstvo samo. Zategadelj uvažujoč občno zanimanje za enak vrt, živo potrebo, da se poitali-jančevanje zapreči in potrebo, da se omika tem bolj širi in napreduje slovenska ideja ; dalje uvažujoč preveliko nevarnost, ki proti slovenskemu življu od strani Laho-nov, — moralo bi si slavno glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda to zadevo na srce vzeti ter osnovati tu slovenski otroški vrt uže začetkom prihodnjega šolskega leta. Pri temu bi sodelovala vsa tukajšnja družtva, katera naj bi prirejala več veselic v letu v dobrodelen namen — osnovati in vzdrževati slov. šolske vrtove. Mnogo zanimanja bi se vzbudilo tudi mej domačimi družtvi in msrisikedaj bi se naprav-ljale domače veselice in tabave čijih čisti dobiček bi pripadal temu velekoriatnemu podjetju. Probudila bi ae • tem tudi zavednost v naših okoličanih, ki ae še vedno premalo zanimajo za narodne pravične težnje. Gotovo bi v ta prekoristen namen aodelovala tudi naša Čestita duhovščina po okolici in mestu, koja gotovo žalnim srcem gleda vedno še širečo demoralizacijo, ne-nravnoat in brezveratvo, ki je donaiajo v dežel lahonske šole in njih upljiv sploh. Zadnji je čas, da se zganemo ter pridobimo še ono malo terena, ki je do-sedaj bilo naše, kateremu pa preti nevarnost. Pomagajmo si sami dokler slavna vlada ne uvidi Žalostnih razmer v kojih ječimo ter nam postane nekoliko bolj naklonjena. Skrb naša mora biti, da pobijemo poitalijančevanje v kalu, da sovražniku dokažemo na podlagi številk, da smo mi v večini ter smelo tirjamo svoje pravo. Vsak otrok, ki je enkrat obiskoval na to, da jim kar najbolj mogoče olajša stan. Tudi delavee morajo konservativci pridobiti na svojo stran in priboriti kar jim gre. Pred vsem mora je rešiti is rok velikih kapitalistov, ki sedaj ravnajo a njimi prav po svoji volji. H koncu opominja svoje pristaše, da morajo ohraniti (konservirati), kar je dobrega, a da morajo tudi pred vsem delati. Samo ako bodo delali, nadejati se smejo, da vzamejo radikalcem in liberalcem moč ter je puste daleč za sabo. Madjarski izletniki, namenjeni v Pariš so se bili vstavili v Turinu, kjer je bil velik banket, katerega se je udeležil tudi Košut, vodja madjarske vstaje 1848. 1. Ta mož, ki živi sedaj vradovolj-nem prognanstvu je takorekoč malik ma-djarskega naroda. Kar on reče je vsakemu Madjaru sveto in noben list si ne upa kritikovati njegovih izjav. Tudi na banketu je govoril sivolasi Košut ter ostro obsojal Tiszo in njegovo vlado, češ, daje prodala madjarsko domovino in pokopala madjarsko svobodo. Vsi listi madjarski so italijanski vrt, prištet je Lahom in na'prinesli to izjavo. A Tisza se mirno smeje podlagi teh zvitih spletk kmalu pride čas tem kletvam Koiutovim, prepričan, da se ko nam magistrat še ono malo slovenščine | starec moti, ker se baš pod njegovo vlado iz Šol iztrebi. Upirajmo se tedaj dokler je še čas! Vodstvu našo podružnice pa živo priporočamo, da napravi v tem smislu utemeljeno prošnjo na glavno vodstvo v Ljub- Madjarstvo v vsakem obziru širi in utrja. Izletniki so ga vpraiali, ali se kani povrniti v domovino. Košut je odgovoril, da se ne vrne, dokler ne bode popolnem neodvisna. Mož ima prav, naj estane na tujem tako opravičenim zahtevam gotovo bilo naklonjeno ter prej kot mogoče osnovalo — poglede. Da bi bil slovenski otroški vrtna Greti, izgubil bi bil skoro Le vin. Politični pregled. Notranja deiile. Delegacije so zvršile svoje posle. Tri jemu učitelju trud in trpljenje pomores mili domovini do jasne prihodnosti! Vas, častiti učiteljski tovariši, mi pač ni treba še bodriti, da se vzgledujete po Vodniku. Ze se zaznava zarja splošnje narodne omike in zavednosti, kar mi je neovržen dokaz, da ste skrbno pobirali stopinjo za uzornim narodnim buditeljem. Nadaljujte pričeto delo v Vodnikovem duhu in kmalu so bode popolnem zdanilo ! Ti pa, p r e m i I i narod slovenski , ki si so v tako ogromnem številu zbral, da poveličaš s svojo navzočnostjo pomen denaanje alavnoati, prisezi, pri milnih pokojnikovih to rotim, prisezi o tej slovesni priliki, da hočeš kakor doslej tudi v bodočnosti vsegdar zvesto izvrševati duševno oporoko njegovo ter mu s tem zgraditi lepši in trajnejši spomenik, nego je ta od brona in marmorja, ki ga sedaj odkrijmo! Padi torej zavesa, odgrni Ljubljani, odgrni Sloveniji umetni posnetek častitljivega obraza Vodnikovega, pokaži slovenstvu, pokaži vesoljnemu avetu, kako zahvaljuje slovenski narod največjega dobrotnika svojega, kateremu bodi na vekov veke čast in slava! ljani, koje bode našim srčnim željam in ostane svojim rojakom vedno idejal, h kateremu bodo pobožno obračali svoje pa ostal doma, vso popularnost, kakor jo je izgubil Deak, kateri je pač mnogo več storil za neodvisnost Madjarov nego Košut sam. To rado-voljno prognanstvo je Košutu najbolj pripomoglo, k njegovej vedno „mladi" slavi in popularnosti. Vnanje dežele. I Srbska vlada je objavila v službe-I tedne je trajalo zborovanje, ki se je vr- nem listu naredbe proti roparjem. O tej šilo gladko in naglo, brez ovir in dolgih priliki je temeljito ovrgla lažnjive vesti, : debat. Avstrijske debate glavno delo je katere so trosili nemški in drugi listi v i bilo le v odsekih in odborih. Samo svet. Ako bi kdo verjel tem listom mislil dvakrat se je unela živejša razprava in bi, da v Srbiji divjajo celo vojske ropar-sicer, ko je prišlo v avstrijski delegaciji jev in tolovajev, dočim jih je v resnici na dnevni red vprašanje o kompetenci de- samo 42 v celej deželi. Pač je tudi to legaciji v stvareh tikajočih se bosensko- število za malo Srbijo dovolj veliko, no hercegovske deželne uprave in pa v oger- vender se še z daleč ne približa poročilom j ski delegacij na dnevni red vprašanje o nemških in madjarskih listov. Minister ■ kompetenci delegacij, ko je opozicija za- notranjih poslov g. Taušanovič je zahteval i htevala naj se vojska nadalje imenuje naj mu vojni minister, da na razpolaganje .cesarska in kraljeva" ne pa samo „ce- vojske, da iztrebi te malopridneže. Vojni , sarska kraljeva". Postopanje madjarske minister Gjurič se je temu s prva protivil, delegacije nam kaže, da si ti prizadevajo naposled je pa dovolil vojsko pa s tem zanesti dualizem tudi v one zadeve, ki so pogojem, da bodo vojaki delali po navodih ( nerazdružljive in strogo vzajemne obem in poveljih vojnega ne pa notranjega mini-, državnim polovicam. Vsakega prijatelja sterstva. Minister Taušanovič jo sklenil na I državnemu edinstvu, moralo je to prizade- to, pomagati Bi samo z žaudarji, no težko, I vanje neprijetno dirnoti, kar nam priča,; da se mu posreči samo z njih pomočjo . da Madjari čim dalje več zahtevajo, ker zatreti roparje. se čutijo vsak dan močnejše. j Knez Koburg Bi prizadeva prego- Volitve v deželne zbore niso še povsod voriti sultana ter ga omočiti, da ga sme zvršeno in užo dobivamo vesti ob odpretju obiskati v Carigradu. Sultan so še ni iz-deželnih zborov. Dalmatinski deželni zbor, javil in težko, da bi uališal Koburgovo ki šteje ogromno večino hrvatskih, no- željo. Ruski upliv je na turškem dvoru še koliko srbskih in par italijanskih poslan-j vedno tako močen, da so sultan ue bo cev snide se 20. t. m. Tudi drugi deželni dal nikdar pregovoriti, da bi oliejelno vspre-zbori snidejo se skoro. jel Koburga kot bolgarskega kneza, ka- Zmaga Mladočehov dajo klerikalcem! terega ni še ne Rusija no nobena druga in konservativcem povod k raznim studi- ^ velesila priznala zakonitim bolgarskim vla-jam. Sedaj ko so tem „groznim" radikalcem darjem. Vesti o oboroževanji bolgarske povedali avoje mnenje ter natanko opisali vse slabe (?) posledice, katere bode imela ta zmaga za Češki narod, sedaj so začeli presojati sami sebe ter ao se prepričali, da tudi pri njih ni vse tako lepo v redu, kakor bi moralo biti, „Vaterland" je prinesel te dni članek, v katerem je kratko narisan načrt, nadaljnega delovanja. Klerikalni list pozivlje svojo stranko, naj ao čvrsto organizuje ter naj so užo sednj pripravlja na delo. Posebno pozornost naj obrača na aocijalno-gospodarstvena vprašanja, ki so danes povsod na dnevnem redu. Prizadevati si mora, da pridobi kmete na svojo stran, katerim mora s svojim delovanjem dokazati, da resno dela kedo nadja. vojsko ao vse izmišljene. Ruski veliki knez Peter jo gost svojega bodočega tasta kneza Nikice. Poroka kneginje Milico z velikim knezom Petrom bode v kratkem za ta čas pripravljajo bo velikanske slavnosti. Tudi druge hčere kneza Nikice, čaka še lepa bodočnost, jedno snubi nek veliki knez in najmlajša je pa namenjena ruskemu prestolonasledniku. To željo jo car sam izrazil ter ni dvombe, da so izpolni. Ta tcBna zveza ruske vladarsko hiše z vladarji junaške Črno gore imela bode iz-veatno tudi na balkansko politiko velik upliv, ki so morda pokaže, predno ae ae Is Albanije poročajo, da je ta-moinji governer ponudil bosanskim in hercegovskim izseljencem, vsakej rodbini po ato oralov »emlje, ako ae hočejo na* ■eliti. Izseljenci se dogovarjajo še s vlado ter bržkone sprejmejo ponudbo, vzlasti ker jim daje vlada tudi semena in potrebno poljsko orodje na raspolaganje. Razcepljenost francos k i h republikanskih strank je uže tolika, da skoro ni mogoče več misliti na sjedinenje. Mi-nisterstvo se ne bode več moglo dolgo ▼sdriati. Celo Ferrj, sam vodja oporto* nistov je ostro napadel Constansa. Ooblet vodja radikalcev je pa odpovedal za vselej ministerstvu svojo pomoč. Vladi očita, da je s svojim neokretnim postopanjem v pravdi proti Boulangeru njegov upliv še povečala, mesto, da bi ga bila uničila, kajti sedaj se zbirajo vsi nezadovoljneži, katere koli barve ali političnega prepričanja pod njegovo zastavo. Goblet ostro napada najvišje državno sodišče, ki je to pravdo popolnoma savoiilo. — Splošne volitve bodo za tri mesece. — 14. t. m. slavili so Francozi in z njimi vsi omikani narodi na svetu stoletnico začetka velike francozke resolucije. 14. t. m. bilo je stolet, kar so Parižani z naskokom vseli Bastillo t. j. ono strašno ječo, v katere so vsemogoči plemenitaši francozki sapirali vse one, ki so si upali vzdigniti svoj glas proti njim. To je bil začetek one velike revolucije, ki je uničila moč plemenitašev in privilegovunih stanov, ki! so vladali v deželi po svojej volji, ne bri-j gajoč se za človeška prava, ne mareč za pravico. Francoski narod ni več mogel j prenašati tega nasilstva, segnil je po orožju' priboril si svobodo in povrnil francijo! samo sebi. Narod, ki je stoletja stokal j pod krivično in samovoljno plemenitaško vlado, vzel je sedaj vlado v svoje roke in vodil sam usodo deželo. Uničil je vse privilegije, katere so kralji priznali raznim stanovom ter proglasil, da so vsi enaki, da vsi uživajo enako pravice in imajo enake dolžnosti! Ideje, ki so pred sto leti s tako elementarno silo prodrle na Francoskem na dan, te ideje ogrevajo še dandanes vse omikane narode, ki se bore za nje, ki bo in ostanejo najdražjo Bvetinje Človeštva. Svoboda, enakost in bratstvo, to je prepomenljivo geslo francozke revo-luoije. Ideje, katere je porodila ona velika doba ogrevajo nas še dan danes in bodo ogrevale še pozne rodove. Po pravici slave torej francozi 14. dan julija velik narodni praznik. ske in laške komade. Da se naši pevci, kojim vrlino in pridnost res moramo nepristranski pripoznavati, ponašajo in skazujejo uprav z laškimi sbori — to se nam res čudno sdi osobito, ker so nekateri izmed njih istinito narodni. Lepota ne pozna sicer narodnosti; pri vsem tem pa nad vse moramo čislati domače. Osobito kader se nahajamo sredi mešanega občinstva, ki ni niti vse laško niti vse slovensko, pokazati nam je, da smo vsaj mi zavedni rodoljubi. Vsak nepristransk človek bode spoznaval, da imamo mi Slovani krasnih zborov in na-pevov, ki v lepoti celo presegajo laSko muziko — vendar do sedaj nesmo še slišali, da bi se kak laški pevski zbor učil tudi slovanskim pesnim. To zdelo bi se mu ^poniževalno". Zakaj pač mi klečeplazimo pred Lahi ter se jim nekako po vlada je uradno sprejela pod bivšim okrajnim glavarjem baronom Winklerjem. Tudi v vseh ostalih rečeh si ni pridobil nobene zasluge : bil je uradnik barona Pretisa — to je vse. Prejšnja dva glavarja sta si pridobila trajen spomin v okraju našem s svojo nepristranostjo in gorečnostjo za napredek v vsakem obziru. Pod njim je mnogokaj zaspalo. Zato je pa imel priložnosti spoznati, kako so se uplivni in zavedni faktorji veselili, da gre is okraja. In to ni laskavo. Slovenskemu narodu ni bil nikoli naklonjen in prijazen, dasi dobro govori slovenski in je mnogo let živel med Slovenci. Očitno pa ni česar mogel storiti proti narodnosti naši — ker tu pač ni niti jed-nega drugonarodnika. Tak je bil do zadnje pike tudi prejšnji komisar, renegat nujamo P S tem smo izrekli svoje mene- Lasciac (Laščak). Ko je pa prišel v Lošinj, nje ne da bi hoteli koga s tem žaliti in v hitro se je bil pridružil lahonski stranki, prvi vrsti želeč korist, naše narodne hodil je z njo povsod do zadnjega koraka, stvari. Pokažimo pač odločno kaj smo ter pekel z Lahoni na pepelnično sredo ovna ne pohajajmo po ovinkih! Ali brez zamere. Istotako so se sbrali cerkveni pevci v istej krčmi po blagoslovu ter pevali narodne pesni. — Popoladne napravil je izlet | re6i na drobno popisuje „Naša Sloga", tudi „pevski zbor delalsk. podp. družtva" i Bojimo 8e» da bi ne bilo tako tudi z n v gostilno g. Bole-ta kjer je vrlo prepeval samo slovanske zbore do pozne noči. Sprejem in utis na občinstvo bil je veličasten in le pohvaliti moramo lepo misel narodnih vrlih pevcev, da so napravili ta izlet ter priredili uprav domačo veselico, katera je vsem v srce segala. Vse točke so se odobravale burnim ploskanjem mno-gobrojnega občinstva. Želeti bi bilo, da vrli pevski zbor pri- na prostem v veliko pohujšanje naroda, a v volitvenih bojih se je vedel silno neprijateljski proti Slovanom. Mnogo takih njegovim bivšim šefom — potem res obžalujem slovanski narod v okraju Koperskem Zato. Rodoljubi — pozor! Novodošlega c. kr. okrajnega glavarja, visokorodnega g. grofa pa prosimo, naj bi v svojih delih posnemal raje vrla prednika dosedanjemu glavarju — Winklerja in Schemerla, potem mu bode naša hvaležnost zagotovljena. Narod naš potrebuje takih višjih uradnikov, ki spoštujejo naš redi večkrat izlete v okolico ter da z njimi ^ in na5° narodn°9t- Slišali smo mnogo DOPISI. V Bojanu dne 15. julija. Včeraj smo, kakor je v navadi vsako leto, obhajali slovesnost na čast cerkvenim patronom sv. Mohoru in Fortunatu. O 7. uri zjutraj bila je slovesna latinska maša, katero je bral preč. g. Legat in po maši jela se je pomikati iz cerkve procesija, katero je vodil imenovani gospod z asistenco dveh duhovnikov. V leputn redu vršila se jo vsa slovesnost ; pri maši in pri procesiji so krasno peli naši Nrli povci pod vodstvom gospoda Miheliča. Procesije se jo vdoležilo nebroj-nega občinstva iz mesta in od drugod. Osobito jo bilo lopo videti dolgo vrsto ženskih v krušni narodni noši. Za balda-kinom ni tudi manjkalo našega ali prav za prav magistratnega „sottucapoviilu" — v fraku in belih rokavicah. ^ es prostor po katerem so je spro-vajal cerkveni sprevod bil je okrašen z drevesi, cvetlicami in zelenjem kakor tudi z neštevilnimi zastavami, mej katerimi je bilo tudi več narodnih. Pohvalno moramo omeniti tudi lepega slavoloka na cesti držeči na Opčine preko Skalesanle, dela priprostoga domačinca. Po Bvrseni procesiji zbral se je pevski zbor v krčmi pri Pertot-u kjer je pri burnem ploskanju zapel nekatere sloven- narodno zavest budi in goji hvalevredno vzajemnost mej mestnimi in okoličanskimi Slovenci. Kder je kaka slovesnost, naj bi po več krčmah nastopali naši pevski zbori ter tako storili molčati drugim pivcem iz mesta koji navadno kvasijo kake nesramne popevke. Slovanski gospodarji gostiln v okolici naj bi pevske zbore večkrat povab-Ijali ter a tem vabili tudi mestijansko občinstvo. Zmerni Italijani bodo gotovo radi prihajali in odobrovali enako početje, okolica pa bode pokazala v pravem svitu svoje lice. Napravila bi se tako hvale- lepega o novodošlem gospodu okr. glavarju, zato mu kličemo: Dobro došli! visoko-rodni g. grof. Bodite nam pozdravljeni na slovenskih tleh in mislite, da se Slovenec zaveda čl. 19. osnovnega državnega zakona. Upamo in se nadejamo! P!P Domače vesti. Na otroikem vrtu In I. razredu slov. ljudske šolo pri sv. Jakobu so bodo vršili izpiti dne 27. t. m. — Ob uri vredna konkurenca, katera bi ne ostala1 predp. bode sv. maša, pri katerej pojejo učenci; ob 8 uri pričnejo izpiti. Od glav- brez koristi za narodno stvar ! Idejo to, katero je menda prvi izvčl g. Bole minolo nedeljo, naj bi izvajali tudi drugi gostilničarji okolice. Saj povablja gostilničar „alla scarpa" na Greti laški pevski zbor ter zbira s tem v svojo krčmo italijansko elemente; drugi morali bi mu delati konkurenco povabljajoč slovanske pevske zbore. Včeraj imeli smo v Rojanu v dveh krajih enake zbore; — začetek je storjen : vivatsequens! S Tolminskega, 12. julija. (Beseda ob dohodu novega c. k. skraj-negaglavarja visokorodnega gos p. grofa Maronzija). Dosedanji naš okrajni glavar Sehaffenhauer je uže v Koper. Pri nas ni nega vodstva družbo sv, Cirila in Metoda v Ljubljani bode navzoč pri skušnjah g. Ivan Hribar. Slov. roditelji se vabijo k obilnej vdeležitvi. Za izlet V Divačo dne 4. avgusta delajo se v Ljubljani in v Trstu veliko priprave. Določen je uže program veselice. Predpoludne si ogledajo izletniki Divaško jamo, ki je ena najkrasnejših na vsem Krasu in ki bode krasno razsvitljena. Gorelo bode v njej 1500 sveč in prižigali se bodo na mnogih krajih magnezijevi plameni. Popoludne bode ljudska veselica na vrtu g. Obrsnela. Sokolaši bodo telovadili, nastopali bodo pevski zbori, svirala bo godba in vršile so otroško igre. Iz naše okolice pojdeti tudi pe?ski družtvi „Adrija odšel v Koper. Pri nas ni nihče potočil • V, ir "V • t/ j i u • t> "i \r- . .. . , ^ iz Barkovel) in „Hajdrih" iz Preseka. Mi solze za njim, slovanskemn narodu v okraiu i . ' t • , . . . . elavno občinstvo opozarjamo na ta izlet, koperskem pa ne častitamo na tej pridobitvi. V narodnem oziru zamoremo reči o njem : Er hat una g e h a u t als ob wir Schaffon \viiren. Lah in Nemec bi dobila pri njem pravico v svojem jeziku, ne da bi to izrecno zahtevala, dasi ni nobenega Nemca ali Laha v našem okraju; Slovenec pa bi bil moral izrecno zahtevati slovenski dopis — in še ne vem, če bi se mu bilo vstreglo. Ni so brigal za to, da ubogo ljudstvo ne umeje takih dopisov, ki so po navadi šo slabo Bpackani ter še jezika veščim delajo preglavice ; ni se brigal, da je imelo ubogo ljudstvo z njegovim nemskutarstvom silno mnogo neprilik in sitnosti j, predno je doznalo, kaj hoče do njega točni sluga onega gospoda, kije moral te dni iz Trsta — —, Imena naših slovenskih vasij so so grdo spačila; ni se da se ga udeleži kolikor mogoče mnogobrojno. Družbi sv. Cirila in Metoda podarili so slovenski delalci v tovarni gasa dvo lepi sliki Njih Veličanstev za I. razred zasebne slovenske šole te družbe. Nabirali so denar za to sliko gg. Ivan K r a p e š , Ivan Čuk, Matija Samec. Živeli vrli darovalci, kateri stem dajo lep izgled drugim bolj premožnim slovenskim stanom. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so povci „del. podp. družtva" zbrani dne 14. t. m. v gostilni g. lioleta v Rojanu gold. 3*13. 0 nasledniku barona de Pretis-a se ne ve šo ničesa pozitivnega. Razni časopisi vsak po svoje razpravljajo in stikajo vsak dan druzega namestnika. Vedno bolj brigal, da bi pisal imena tako, kakoršua so pa širi misel, da mesto primorskega dež. namestnika zasede sedanji podpredsednik vitez Rinaldini o kojem ve dunajski dopisnik „Cittadina" mnogo povedati gled« njegove uradniške sposobnosti in pravičnem postopanju z italijanskem življem, čigar jezik on, po reku dopisnika, rad govori in ga visoko čisla. 0 Slovenski napis v ulici Ghega b", nied dveun doinačinci in nokim ono je koncem Jeta 10i9 šolarjev v vseh f , 6 razredih. Prvi razred je imel 5 paralelkj konf»to,f" tramway-a, ne da bi se česa IT., III. in IV. pa vsak po štiri. Po na- Zg°dlI°' Lahunt,kl listi »"kujejo radi tega rodnosti je izkazano 212 S I o v e n c e v ,! »križftr8ko voj»°tt ™d okoličane, ki na-torej zadostno število za samostalno štiri. ™dno vse mirno potrp«. - Podgana je razredno slovensko šolo, za katero ae P" belem dnevu ugr.znola neko osebo; tukaj v Trstu uže toliko let zastonj bo- ,a*ki ^ ",0nij°' dft je 8tek,a> Za hid,°' rimo! To je vendar uradni izka,, temu bi ■ fob'j° dob,h 8,n° npodganofobijo« - ali še morala vlada verjeti, nanj se lahko skli-l^"0 Preve^ J° v Trstu „slovanofobije". čujemo! __1 Poskusa samomora.AntonijaHrovatič Natečaj. Razpisan je natečaj za šti- 211etna je neki nesrečno ljubila radi česar pendij gld. 250 za obiskovalce kmetijske Je 8V0-)ej nesreći namenila konec storiti s šole Frane Josip v Modlingu. Prošnje' 8mrtj° ? vr®,ft 8CJe v morje ali rešil jo je nek se predlagajo do 15. avgusta pri ravna- stl'až,lik' Prenesli so jo v bolnico. — teljstvu to šole. ■ Istotako je učinila tudi neka 45letna udova Zajem za javna skladišča. Mestna de-'A< Ki8r»ondo; tudi nJ° v Pia™'» ća8U legacija je te dni sklenola z tukajšnjo |reSi,i' Zalo8tno! podružnico banke „Credit" zajem 11 milijonov gld. za zgradbo novih skladišč. Najboljši jezik. Prijatelj našega lista nam piše: V neki vaški gostilni v KI. je sedela ve.-e!a družba domačih kmetovalcev pri kupici vina', med njimi jo bil nek gospod tinan. straže iz dežele hinder lionder — hoch und nieder. Učeno jim je razlagal mogočnost nemškega jezika, ter rekel : ,Najboljši jezik je nemški". — Ceberinov Jože — star možiček, ki je 14 let cesarja siužil in hodil po Nemškem in Laškem se mu odreže rek. e: gospod za nas kmete je najboljši svinjski. (losp. fin. se raztogoli, da bode moža tožil, pa naš Jože trdi svoje — da, da, najboljši jo svinski — vsaj sem ga uže večkrat jedel. Gospod fin. je odšel s svojem nemškim jezikom in to uže drugikrat, na slieiMi način. Mestna statistika. Naše mesto jo brojilo minoli teden 158.084 prebivalcev brez vojukov.--Umrlo jih je 5G toraj 18*42 na vsacih 1000. „Delalsko podporno družtvo" v Ajdovščini bode praznovalo dne 28. t. m. desetletnico svojega delovanja. — Po slovesni sv. maši bode občni zbor in popoludne veselica z godbo in plesom. — K' obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor. Vabilo. „Tolminsko učit. družtvo" ima svoj glavni občni zbor v četrtek 18. julija ob 9. uri zjutraj v Kobaridu. Vsporod; St. 2580 Razglas. Iv izvrševanju prostovoljno dražbe, na 1265 gl. 20 lir. cenjenih nepremakljin Josipa ltadetič-a in tovarišev iz Vižavelj št. 5 nahajajočih se v gruntovnej knjigi za katastarsko občino Mauhinje v uložku št. 121 v 2., 3., 4., 10. in 11. zemlje-knjižnem telesu, v uložku št. 122 v 2. zemljeknjižnem telesu in v gruntovnej knjigi za katastarsko občino Nabrežina v j uložku št. 225, v 1., 2., 3 , 4. in ti. zemlje-R'11 Ti T A F IT 2t j knjižnem telesu odločuje se edino 27. ju- ^ ? lija 1889. od 10. ure predpoludno do po- c. Kr.pnv.avstr. kreditnoga zavoda l,i(lne p" tukajsnem sodišču«prijavkom za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačilu. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz 2*/4nl0 • 80-dnevni o.lkaz 2u/0 „ « 2 „ 3-muHofni _ 2il. . VrodnoBtnim papirjem, glasočun na napoleon«, kase nnliajajo v okrnpu pripojsna sa noy j od ter! bor«Btna tarifa na loiimlju odpovedi oktobra, 2 , v srebru — -- „ 84.80 Zlata renta — — — — — — - — „ 109.75 5"/0 avstrijska renta — — — -- „ 99.75 Delnice narodne banke — — _ — „ 906.- Kreditne delnice — — — _ _ _ „ 304 - London 10 lir stcrliu--_ _ _ „ 110 16 Francoski napoleondori — — — n 9 16 C. kr. cekini — — — — — — — * 5.64 Noinško marke — — — — — - - , "8 277, Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 31-104 pri Gmc« n mv liT TT ' Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu . A. lili"U i Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat- Via Oaterina št. 2. sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so- Na zahtevanje cenike zastonj in franko. lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi ------modernimi pismeni strojevi providjenu, La Filiale detla Banca Union I JEWNU slavensku TRIESTE s' occupa di tutto le operazioni di Banco e Caiubio- Valute. a) Accelta verminenti in Con t o corrvute, abbonando PEB HANCONOTE: PEIt NAPOLKONI: 3" „ c. preav di 5 g ni Q I o/ t 2 ° S /O » II 1 * II 3'.,,, a 4 mesi iisso 85a 6 „ U TRSTU Ista prima i obavlja svaku iiaručbu 2,/,%<\ preav.di 20 g.ni »'/ n " 4?mesi k°j° vl'Hti lviiji^otiskarskoga posla 8'/» ll " " « „ j to proporuča so osobito za ove vrsti tis- Sulle lettero di versamento in circo-; kauic kao n. }>r.: ... lazi one and,a in vigore il nuovo tasso' za župne urede, okružnice, račune, list. artlju H » 8S/. „ a 8 teresse unnuo sino a nuaiuunuo soniiua: -----j—' ■■ ' • > > i ... onnnrt 1 . . ' Uviorava se i), n. občinstvo, da prelevaziom smo a t. 20,000, a vista verso . ... , . 1 ... S x t l' ' • i,-1 biti osobita britja, p. n. naručitelje u ch6que; Importi maggion preavviso avanti1 . , , b , s , ij . ' 1 n i : __________■ • pogledu zadovoluti kob brzom , ,n VJSorfQ 11 j zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, d interese a datare dal ld e 20 Maržo a zarU5ne i vjenčano objave, pozive, razporede, ula-Hccondn del relativo preavviso. znice. oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, In Banco oiro abbuonando il 2»/4% in- ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-teresse annuo sino a oualunouo somma ; vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. 11 '1 Uvjorava se p. n. občinstvo, da ce nam svakom !a Boren. - Conferma dei versamenti in /.»u»vuy», k.... u.*«h. • to&nom apposito libretto. | podvorbom, tuli jeftinom c.enom i ukusnom „ . . . /. .1 izradbom. Contetjgia per tuttl 1 versamenti fattl j ])rži u z„iu,i (HklađiWu) sve potrebne tiska-a qualsiasi ora d'uffioio la valuta del me- \ nice i knjigo za crkveni urede, desimo giorno. | Onda ima na prodaj sliedeee knjigo: Amone pet propri cormitisti 1'incasso Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih di oouti di piazzu, di cambiali pcr T,io»t«, '?"! " -o Vienna, Budapest ed altro principali citta, godiiljski obrazci sastavit B. Trnoveo . . n. «« rilancia loro assegni per questc piazze, t Vilim Tel, provod C«gnera......u. 40 accorda loro lafacoltadi Uomiciliare effetti i Ljudmila prevod J Lobana........ »o i r. . ^ ^„..."jm.i „4y Filip prevod Krizmana....... presso la sua cassa tranco d ogm spesa per AntM(iR proTod Križnmllft......„. »0 Trst in okolica od Sile •......u. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . u. 'jO n. »O ne za darove o proporueamo. b) S'in carica de\Vacquhlo e della vendita di effetti pubblici, valuto o divise, istra pjesma „ A. K i* i n'- j: ..„m,,,,; /./.m Ove su knjigu iako prikladn nonehe dell incasso dt a^/nt, cam- io|h zato oh6ultm pr Itiah o coupona, verso Me lo prov- vigione. c) Accorda ai p rop r i committenti la fa~ colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura (jratis Tincasso dei coupons alla scadcnza. d) Vende le Lettere di pegno 4^°[0 e 5°|0 della lianca Cominerciale Unyhe-rese di Ped e le lettere di pegno 4°[0 dell1 i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 14—24 Trieste, 8 Maržo 1888. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o e n o naručim i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. m Lastnik pol. družtvo ..Edinost". Izdajatelj in odgovorni ureduik julij Mikota. Tiskarna Oolenc v Trstu.