Služabniki okupatorja za njegovo in svojo korist
. Po Italljanskl kapltulacljl so LJublJano zasedle nem-ške vojaške enote. LJublJanskl župan Je bll general
' Leon Rupnlk, kl se je pet dnl po prlhodu novlh okupa-torjev sestal z vrhovnlm komlsarjem operacijske cone »Jadranako prlmorje« dr. Ralnerjem. Zatem je bll Imenovan za šefa uprave LJubljanske pokrajlne, kl \e obsegala Isto ozemlje kot pod Italljo: Dolenjsko In Notranjsko z LJubljano.
Kakšna je bila Rupnikova vloga? Pri svojem delu je bil podrejen nemški upravi, ki mu je določila celo dva sveto-valca, dr. Doujaka in kasneje še policijskega generala Rose-neija. Okoli sebe je zbral za-grizene protikomuniste, Slo-vence in jih postavil na vsa važnejša mesta y upravi. Pri oblikovanju svojega kabineta pa mu to ni uspelo. V i\jem je bilo osem uslužbencev. Tu so se prepletali različni interesi. Janko Kregar, šef informativ-nega urada je vohunil za Ge-stapo, dr. Milan Bano za četni-ke, kopije Rupnikovih dopi-sov pa je dobivala tudi obveš-čevalna služba OF, preko ad-ministratorke Marice Mala-hovsky, ki je bila odkrita v ¦začetku leta 1945 in 5. maja istega leta pobita pri Turjaku s skupino najvidnejših ljub-Ijanskih aktivistov OF.
Hrana za mrtvega moža
Dejavnost OF na vseh ura-dih in oddelkih je bila v času nemške okupacije izredno težka zaradi nemškega in do-mobranskega teroija. Časopi-sa »Slovenec« in »Slovenski dom« sta vztrajno pozivala k »čiščenju« v upravi. V noči iz 25. na 26. maja 1944 so policij-ski agentje aretirali ing. Kot-luška, uradnika hidrotehnič-nega oddelka pokrajinske uprave in ga še isto noč do smrti pretepli. Ubitega so pre-peljali v mrtvaško klet, ne da bi o tem obvestili ženo z dve-ma otrokoma. Ta je naslednja dva dni nesla na policijo hra-no in oddejo, pa so jo zavrnili, da bo itak kmalu šel. Šele tret-ji dan po aretacgi, ko je ne-srečna žena s pomočjo znan-cev in prijateljev poskušala oddati pošiljko za moža, je iz-vedela, da je mož že mrtev.
Do junija leta 1944 je vodila organizacijo OF za pokrajin-sko upravo Tonka Hafner, na-to pa odšla v partizane. Po njenem odhodu je Ivan Erceg dobil povezavo s kuijačem Ludvikom Jeršinom in mu dal nalogo, naj poveže člane OF v majhne aktive. Hkrati sta se dogovorila za literaturo OF, ki jo bo dobival med uradnimi urami pod geslom »Prinašam zgornje usnje za čevlje«. To geslo sta izbrala zato, ker je Jeršin omenil, da
je po poklicu čevljar. Jeršin je Ercega povezal tudi z Rudol-fom Smerdujem iz ekonoma-ta in obnovili so organizacijo OF. Zbirali so denarne pri-spevke, vse do Ercegove are-tacije decembra leta 1944. Po-tem je bila aretirana večina članov OF.
Prvi začetki domobranstva
Rupnik je bil eden izmed vodij protikomunistične akci-je, v katero so bili poleg vod-stva pokrajinske uprave vkJjučeni še slovenski domo-branci, politična policija, pro-paganda in obveščevalna služba. Vsi ti dejavniki so de-lali v korist okupatoija. Rup-nik je že pred italijansko kapi-tulacijo ponudil takratnemu komandantu 11. armadnega zbora Gastonu Gambari usta-novitev močne mestne milice, ki bi štela 2000 mož. Z okupa-toijevim orožjem in opremo bi ob pričakovani italijanski kapitualciji in v sodeloyaryu z njegovo -vojsko branila do-stop NOV v Ljubljano in Ičiti-la okupatorjev umik.
V dneh po kapitulaciji Itali-je je Rupnik s pomočjo svoje-ga zeta Suvajdžiča zbral obo-roženo   skupino   iz   razbitih ostankov       belogardističnih »vaških straž« MVAC in čet-nikov, ki je zasedla ljubljan-ski blok in s tem preprečevala nadaljnji množični odhod za-vednih Slovencev v partizan-ske enote. Iz tega moštva je 23. septembra leta 1943 usta-novil     Slowenische     Land-swehr-Slovensko  domobran-stvo, ki je po Rupnikovih be-sedah predstavljalo »oborože-no silo protikomunistične ak-cije proti oboroženim forma-cijam komunizma«.
V  letu 1943 je domobrance financirala pokrajinska upra-va, kasneje pa je oskrba in fi-nanciranje prišlo na Nemce. Rainer je izdal v decembru 1943 uredbo o zaprisegi vseh pomožnih   policijskih   enot, med katere so uvrščali tudi domobranstvo.  Rosener mu je spomladi 1944 predložil be-sedilo prisege. Rupnik ga je spremenil s tem, da je dosta-vil pri »proti komunističnim banditom«  še  dostavek   »in ryihovim zaveznikom«, kar je pomenilo bolj proti Angležem in Amerikancem.  S tem je povsem  povezal  domobran-stvo z usodo Nemčije in ta-kratnim režimom nacionalso-cializma. Poleg domobrancev je pokrajinska uprava deloma financirala tudi četnike tako imenovanega    »Dolenjskega odreda«, ki ga je vodil parti-zanski odpadnik Janez Marn-Črtomir. Marn je v zameno obljubil, da ne bo posegel v domobranske zadeve. Rupnik je podpiral vsakogar, ki je so-deloval v borbi na strani oku-patoija proti narodnoosvobo-dilnem gibanju.
Politična policija, pokrajinski uradi in odbori                          ^
Kot šef pokrajinske upravd je Rupnik v septembru 1943 po posvetovanju z v. d. ^jub-Ijanskega župana Francem Jančigajem imenoval za šefa policije dr. Lovra Hacina, ki je organiziral politično policijo
in kasneje specialni vod te po-licije. Vsi oddelki so bili pod nadzorstvom Rosenerja in zveznega vodja Gestapa Dusche. Kot podaljšana roka gestapa je politična policija zagrešila najtežje zločine. Rupnik je dal v septembru 1943 Hacinu 200.000 lir za pla-čevanje ovaduhov. Vsak me-sec pa je v te namene nakazo-val najmanj 5.000 lir.
Kako se je Rupnik na sod-nem procesu proti njemu spo-minjal oddelkov pokrajinske uprave? »Vodja tehničnega oddelka je bil inženir Franc Rueh, ki je bil zelo vesten in je hotel vse držati in združevati v svojih rokah in vse kontroli-rati sam. Bil je zelo dober pri-jatelj prejšnjega bana Natla-čena in je bil klerikalec« Z njim se Rupnik ni dobro razu-mel. V sporu sta bila glede obnove. Rueh je zahteval na-tančne regulacije in v vojni neizvedljive stvari, medtem ko se je Rupnik zavzemal za provizorične rešitve. Na tem oddelku so bile dvakrat areta-cije s strani politične policije. Kot oddelek je bila računana tudi obnova, ki jo je vodil Pe-terlin, ki mu je stal ob strani nekak posvetovalni odbor strokovnjakov in kmetov in vojaški urad, ki ga je vodil podpolkovnik Šuflaj. Zasno-va tega urada je izvirala iz ča-sa italijanske okupacije, ko je Grazioli ustanovil pisarno, kjer so izplačevali podporo oficiijem in podoficiijem biv-še jugoslovanske vojske. Svoj sedež je imel na Ambroževem trgu.
Oddelek za trgovino, obrt in industnjo je bil pod nepo-srednim nemškim vodstvom. Preko ryega so tekle vse naba-ve iz Italije in Nemčije. Nad-zoroval je zalogo surovin, nji-hovo predelavo in razdeljeva-nje izdelkov.
Šolski urad je bil osnovan na pobudo nemškega sveto-valca, in sicer za sodelovanje staršev pri vzgoji otrok. V ok-viru urada so spadale tudi na-rodne šege in narodopisje. Šolski urad je organiziral red-ne štirinajstdnevne sestanke profesorjev, učiteljev in star-šev. Temu uradu je predsedo-val Rupnik, ravno tako kot so-cialnemu odboru, ki je nastal iz zimske pomoči. Zimska po-moč je bila ustanovljena jese-ni 1943 in ukiiyena spomladi 1944. Socialni odbor je bil se-stavljen iz vseh stanov, ker so prihajale pripombe na delova-nje zimske pomoči.
Delo socialnega odbora je bilo v tem, da ugotovi social-no staiye in potem poskrbi, da: pride pomoč na prvo me-sto. Prejšnja zimska pomoč je imela nalogo, da deli podporo samo iz socialnega vidika, a jo je vodja Narte Velikonja izra-bil. Ustvaril si je velik krog sodelavcev, ki jim je šlo predvsem zato, da dobe zapo-slitev in sredstva zimske po-moči, podpore pa so delili predvsem po zvezah.
Zaplemba imovine
Čeprav se je Rupnik nasla-njal na protikomunistične ele-mente bivših strank, pa ni prenašal iyihovega vpliva na upravo. Rosenerju je potožil, da mu Ljubljančani delajo te-žave. Ko ga je ta vprašal, kdo so ti Ljubljančani, mu je po-vedal, da so to pač stare stran-ke. O tem se je pogovarjal tudi z dr. Reinerjem. Ta mu je sve-toval, naj osnuje odbore in naj ljudje sodelujejo, če hočejo. Osnovani so bili upravni, fi-nančni in drugi odbori.
V obtožnici proti njemupi-
še, da je »Rupnik v cilju kre-pitve vojnega potenciala nem-škega in italijanskega okupa-torja in dušenja osvobodilne borbe slovenskega naroda preko kvizlinškega upravne-ga aparata, ki mu je stal na čelu, sprovajal plenjenje ljud-ske in državne imovine in ak-tivno sodeloval pri vključitvi industrijskih podjetij, denar-nih ustanov in drugih boga-stev Slovenije v vojno gospo-darski načrt in eksploatacijo okupatoija, v okviru pokra-jinske uprave, preko urada za zaplembo imovine uporni-kov, ki ga je vodil sodnik Štrukelj ukazoval zaplembo imovine borcev NOV in POJ in njihovih rodbin ter vseh onih, ki so na kakršen koli na-čin pomagali osvobodilni bor-bi slovenskega naroda.«
Šefu politične policije dr. Lovru Hacir.u je odobril med drugim 5.000 lir, ki jih je ta izplačal Žagarju iz Rakeka, kot ovaditelju zoper njegove-ga lastnega brata veleposešt-nika in lesnega trgovca Karla Žagaija (Lineta). Ovadil ga je, da je upornik in da je treba njegovo premoženje zapleniti. Line Žagar je že bil v partiza-nih. Njegov brat si je na ta način hotel zagotoviti bratovo imetje in uspelo mu je, da je dobiJ polovico njegovega pre-moženja, dočim je drugi del pripadel zaplembnemu fondu pri pokrajinski upravi. Ko mu je Hacin o tej stvari referiral, je izjavil »da ima enega dobre-ga ptička, ki bo nekaj prinesel v zaplembeni fond.«
Lojz Tršan