Gospodar m gospodinja LETO 1936 10. DECEMBRA ŠTEV 50 Kaj je še nujno Dve stvari sta, ki odločata v sadjarstvu količino ni kakovost sadnega pridelka: gnojenje sadnega drevja iin varstvo pred zajedavci. Če le eno od obeh zanemarimo, tudi druga ne hasne toliko kakor bi morala. Prihodnja letina je sedaj v oblaki cvetnega brstja po drevju že nastavljena; v koliki meri se bo pa razvila in v kakšni kakovosti dozorela, to je pa, ako odštejemo morebitne vremenske neprilike (zimska ia spomladna pozeba, toča, veliko deževje ali dolgotraj na suša), precej v naših rokah. Kar bo srečno ocvelo io bo obvarovano kaše posebne uime. bo brez dvoma tudi »rodilo, ako bo imelo drevje dovolj hrane v zemlji in ako bo imelo mir pred zajedalci drevo in njega plodovi. Za obe opravili — za gnojenje im za zatiranje škodljivcev »ta pozna jesen in zima najugodnejši dobi. Sedaj drevo počiva; ker je (udi steklo svojo poletno obleko, mu povsodi lahko pridemo bliže. Tudi korenine so bolj pristopne nego poleti, ko je pod drevjem trava. Vrh je gol, prozoren in od vseh strani viden. Bistrim očem se ne more skriti količkaj večji zajedalec. Kaikor drevo, tako počivajo tudi večinoma vsa zajedalci i-n mi točno vemo kje jih imamo iskati. Ker je bilo o gnojenju v zadnjih člankih najpotrebnejše povedano, naj izpregoyori-mo sedaj še nekaj besed o varstvu sadnega drevja pred zajedavci. Vsakemu sadjarju bi moralo biti znano, da so najhujša nadloga, ki tare dandanes sadjarje po vsem svetu, zajedalci, ki vse huje iu huje pritiskajo na sadno drevje in njega plodove, škoda, ki jo povzročajo v-sako leto našemu narodnemu gospodarstvu, ne znaša samo deset — ali stotisočev, ampak milijone. Neštetokrat je bilo že dokazano da nam zajedalci uničijo povrečno tretjino pridelka, ponekod Ln kako leto pa še mnogo več, Mi spravljamo v jeseni tisto, kar so nam zajedalci pustili. Kakor naraščajo sadne kulture, tako se množe tudi zajedalci. Pa u> še ni do- volj. Vedno novi, nevarni škodljivci se pojavljajo. Komaj smo se vsaj nekoliko znebili češpljevega kaparja iv krvave ušice, že se je poza vil nov sovražnik ameriški ali San Jože kapar, pred katerim so v nevarnosti zlasti jablane. Nasprotno pa je naravne obrambe vedno manj, ker so prilike za nemoten razvoj ptic pevk vedno bolj neugodne. Samo ob sebi je torej umevno, da si moramo pač sami pomagati, ako hočemo imeti od sadjerstva večje dohodke. Poglejmo torej najprej po naših starejših nasadih in odstranimo vse, kar bi utegnilo delati kakoršnakoli škodo in dajati zimsko zavetje raznim žuželkam in njihovi zalegi. Omelo ali ptičji lim vsakdo pozna. To je naš največji rastlinski zajedalec, ki ga pozimi od daleč vidimo po drevju. Škoda, ki jo dela na drevju, je velika. Zato pa povsod dol z njim brez odloga! Zelo bi se pa motil, kdor bi mislil da bo omele konec ako bo porezal samo zelišče po vejah. S koreninami vred moramo odstraniti grmiče. To pa ni tako lahko, ker te korenine segajo globoko v les in iznova poganjajo, čeprav zunanje zelenje odstranimo. Najbolj zanesljivo ugonobimo vsak grm in rešimo drevo hudega zajedalca, če odstranimo vsako vejo in vejico, na kateri je grmič omele. Kjer pa to nikakor ni mogoče, je treba korenine globoko izrezati ali izžagati in rano razkužiti za 10% razstopino arborina (na 1 kg arborina 9 litrov vode), Izvrsten v to svrho je tudi ter, kjer je pri rokah. Zelo opešano drevje, ki je vse preraščeno z omelo. je najbolje posekati in zažgati. Prav tako je požgati vse vejevje, ki je preraščeno z omelo. Tega zajedavea moramo zatirati tudi po gozdovih, kjer posebno rad zajeda hrast, kajti uprav iz gozdov raznašajo ptice (n. pr. drozgi) seme ua sadno drevje. Rak ua jablanah je splošno znana bolezen, ki se pozimi tudi od daleč lahko opazi. Posebno močno rakovo drevje, po katerem so vse veje v ranah m bulah, je nemogoče ozdraviti in je najboljše, da ga posekamo in sežgemo Posamezne rane na debelejših vejah in po deblu, zlasti pri mlajšem drevju do čistega osnažimo in namažemo prav v živo z 20 do 30% raztopino arborina (ua 1 kg arbo-rina 5 do 5 litrov vode). To bolezen na jablanah treba pa zdraviti tudi s primernim izboljšavanjem zemlje: z odpe-ljavo preobilne vlage v zemlji, z gnojenjem z apnom, kalijem in fosforovo kislino brez dušika. Bistro oko prav lahko opazi po drevju suhe plodove (mumije), ki so ostali od prejšnje jeseni na drevju in so polni tro sov za širjenje gnilobe na sadju. Vse te plodove treba skrbno obrati in sežgati. Ko bi jih samo sklatili in pustili na tleh, bi bilo naše delo popolnoma brez vrednosti. ^.uienčja gnezda od glogovega belina in zlatniee lahko najde na drevju vsak otrok. S škarjami na dolgem drogu jih porežimo in sežgimo. Nekoliko, težje je najti zalego (jajčeca) prstaničar-ja in gobavca, katerih gosenice delajo spomladi veliko škodo, ako pustimo, da se izležpjo, Prstaničar nalepi 300 do 4dvržen gnoj mnogim spremembam, bodisi glede kakovosti in prav tako tudi glede množine. Ako hočemo gnoj v hlevu kolikor mogoče dobro hraniti in ga varovati, da ne izgubi rastlinskih hranilnih snovi, moramo naj-prvo poskrbeti, da tla ne propuščajc gnojnice; prav tako pa moramo gledati tudi na to, da uporabljamo prvovrstno steljo, katera močno vsrkava gnojnico Poleg tega pa nudi stelja živini zdravo in suho ležišče, zvišuje množino goja in daje brez-dušičnato organsko snov, katera je neobhodno potrebna hrana za talne bakterije in je glavni proizvajalec sprstenine. Najboljša stelja je vsekakor žitna slama, katera zelo močno vsrkava gnojnico in vsebuje veliko organskih snovi.. Sem spada predvsem ržena in pšenična slama; za krmljenje živine je nepiikladna, ker je slaba, pač pa služi dobro za nastiljanje. Ker se pri nastiljauju ne kadi je še posebno prikladna za nastiljanje mlečni živini. — Za nastiljanje moramo vzeti vedno razrezano slamo, ker tedaj lažje vsrkava gnojnico, kot pa če je nerazrezana: lažje pa se tudi naklada, enakomerno razdeli po gnojišču in trosi na njivi, se bolje vsede in bolj zapira dostop zraka. Dostikrat pa žitne slame primanjkuje in se moramo zato posluževati tudi druge stelje. Med drugim uporabljajo za nastiljanje gozdno listje in šoto. Seveda je gozdno listje slabše kot slama, ker vsebuje manj rastlinskih hranilnih snovi in pa tuozneje v zemlji razvoj v mogočno rastlino. Pri dihanju se izločuje ogljikov dvokis in vodna para. Navedene snovi se tvorijo iz škroba, katerega vsebuje gomolj približno 18 odstotkov. Ker škrob kot tak, ne more služiti za snov ki bi jo gomolji lahko takoj uporabili za dihanje ,zato se mora naj-prvo izpremeniti s pomočjo v njem se nahajajočih kemičnih snovi, tako zvanih encimov, v sladkor. Pri dihanju se sladkor spremeni v ogljikov dvokis in vodno paro. Pri nižji temperaturi, to je pod 6 stopinj C, ni tvorba sladkorja v gomolju sorazmerna z dihanjem in s tem z iz-premebo sladkorja v ogljikov dvokis in vod«. Pri nizki toploti je namreč dihanje gomolja zelo omejeno, učinek enci mov ki spreminjajo škrob v sladkor, pa skoraj še vedno isti. Ker so v tem slučaju pri dihanju uporabi manj sladkorja, se ta v gomolju počasi nakopiči in povzroča sladek okus. Taki gomolji pa so še vedno uporabljivi Če jih prenesemo v toplo shrambo, kjer je toplota približno 20 stopinj C in jih pustimo tam kakih 1* dni. dobijo kmalu zopet svoje dobre lastnosti. Večja toplota pospešuje dihanje in s tem uporabo sladkorja. Popolnoma drugačne izpremembe pa vinio na gomoljih, ki se nahajajo v kleti, kjer je temperatura pod ničlo. Gomolji začnejo zmrzovati in sicer samo pri malo nižji toplini, kot pa voda. Po odtajanju začnejo gniti in so za hrano kakor tudi za saditev nesposobni. Prav tako kot nizka toplota, škoduje tudi previsoka toplota. Če je klet preveč Pranje zimskih oblek Vse barvaste tkanino moramo prati drugače kakor bele, sicer oškodujemo blago in njegovo barvo, obleka pa izgubi mnogo na čedni vnanjosti, pa tudi na kakovosti. Toliko bolj kot za navadno barvasto blago, velja to za vrste blaga, iz katerih imamo narejene naše zimske obleke. Te so po največ iz barhenta, flanete, boljšega ali slabšega volnene blaga ter iz ročne pletene ali kvaokane volne. Včasih uporabljamo za zimske praznične obleke, tudi baržun, na stroj pleteno blago, tkanine iz zajčje dlake (angora) in podobno. Iz barhenta so predvsem delavne obleke, ki jih je treba pogosto oprati Čim bolj pa pri tem pazkno in pravilno ravnamo, tem delj časa ostanejo čedne. Finih prazničnih volnenih oblek navadno ne peremo, dokler niso vidno umazane. Če smo pa taka oblačila nosili dolgo vrsto let in bi ga sedaj radi prernaredili, je dobro, da ga ob isti priliki tudi operemo, ker je potem res kakor novo Slabše volnene obleke, ki so manj občutljive za pranje, pa operemo kadar so pač umazane. Ne smemo namreč pozabiti, da se na temni tkanini amazanost sicer ne poz.na, vendar je je na njem toliko, kakor na belem ali sploh svetlem blagu in da obleka že zdavnaj nt več kdovokaj čista, posebno če smo jo dosti nosili. Obleke iz barhenta in flanele peremo tako kakor drugo barvasto blago iz bombaža. Ne vmemo jih pred pranjem namakati, pa tudi kasneje ne kuhati. Pripravimo si mlačno milnico takole: V čist lonec nalijemo nekaj vode: vanjo narežemo milo na tanke lističe (pri tem zelo dobro porabimo majhne ostanke mila, ki jih že težko držimo v rok?) m skuhamo. Doblje.no milnico potem še malo razredčimo z mrzlo vodo, da je mlačna. V milnico denemo nato obleko in najprej izperemo vse madeže in zelo umazana me sta. Nato pa celo obleko premencamo. da je čista. Tako oprano še splaknemu v več čistih mlačnih vodah. Zadnji vodi za splakovanje prilijemo malo kisa, ki oživi barve. Pri oblekah, ki so modre, sive ali ze lene barve, pa dodamo vodi lahko tudi malo modrila. Volnene zimske obleke pa perem o lahko na več načinov, kakršna je pač vrsta blaga. Preproste obleke, neobčutljive barve operem o v mlačni milnici, kakor smo povedali zgoraj, le blego ne drgnemo in ne mencamo, ampak samo narahlo ože mamo. Finejše volnene tkanine temnejše barve peremo s pralnimi koreninami ali s kvilaja skorjo. Pralne korenine ali kvi-laja skorjo namočimo r vodi. prevremo im precedimo. S to tekočino speremo najprej posamezne madeže, če so na obleki (d* jih ne zgrešimo, jih že pred pramjeoi obšijemo z belo nitjo); nato pa operemo eelo obleko. Med pranjem ne mencamo, ampak samo narahlo stiskamo, laplakne-mo v sveži prafni tekočini ali mlačni vodi. Sušimo v senci ali na prepihu, nikoli pa ne pri peči ali na solncu. Bele volnene tkanine ter razne pletene jopice, bluze in slično, peremo vedno v mlačni milnici in splaknemo samo v ravno tako mlačnih vodah do čistega. Sušimo jih taiko, da leže na ravni podlagi, koder jih uravnamo v pravo obliko. Da se ne suše preveč počasi, je zelo dobra posebna priprava, ki si jo lahko napra vimo sami. O tem prihodnjič nekoliko več. ' Š. H. KUHINJA juha iz kosti. Na drobno se sekane goveje in malo telečjih kosti pristavim z mrzlo vodo. Pridenem košček govejih jeter in vse zelenjave kakor za mesno govejo juho. Te zelenjave so- čebula, korenina peteršilja, vejica zelene, odrezek korenčka, odrezek rumene kolerabe odrezek zeljnatega ali ohrovtega storička, košček pora, par zrn popra in prav malo muškata. Juho pustim dve uri vreti. Oso-liti ne smem pozabiti. Pravijo pa nekatere kuharice, da je bolje osoliti šele potem, ko je že zavrela. Tako juho rabim za zalivanje različnih prikuh. Ako jo pa hočem rabiti za zakuho, pridenem žličico mesnega izvlečka aH magija. Da juha dobi lepo rumenkasto barvo, opra-žim na rezine srezano čebulo, da ta zar-javi. Lepo barvo dobi juha tudi po listih rdeče čebule ali po ščepu sladke paprike. Naravni zrezek iz telečjega mesa. Telečje stegno zrežem na prst debele kose. Kose potolčem tako. da dobimo podol-gasto zaokrožene zrezke. Zrezke pečem pokrite na masti ali na maslu. Med pečenjem prilivam po kapljicah juho aili krop. Ko so zrezki zarumeneli in zmehčani, jih vdam s solato ali kako drugo prikuho na mizo. Telečje zarebernice v omaki. Telečje zarebernice razrežem tako, da ima vsak kos svojo košioo. Košici posnamem vse meso, do spodnjega dela. Žilice po režem, odstranim in denem k juhi. Meso potolčem, osoliim in zdrgnem s poprom, maja-ronom in s stoičen o kumno Tako pripravljene zarebernice spečem na vroči masti ali maslu, po obeh straneh. Ko, so zarebernice pečene, jim odlijem mast, prilijem tri do štiri žlice juhe in nekaj kapljic limoninega soka. Ko zarebernice v tej omaki prevro. jih dam na mizo s solato ali kako drugo prikuho. Makaroni s šunko. Makarone nalomim na prst dolge kose. Skuham jih v obilni slani vodi. Kuhane operem v mrzli vodi, jih odcedim in stresem r kožico, v kateri sem na razibelejeni masti opražila pest drobno sesekljane šunke. Jed še prav malo opražim, dobro zmešam in dam na mizo. Po vrhu makaron potresem parmezan — sira. vendar sir ni neobhodno potreben. Na ta način pripravim makarone tudi s kakim kuhanim ali pečenim ter drobno sesekljanim mesom. Tako meso odišavim z zelenim peteršiljem in lahko pridenem žlico vkuhamih paradižnikov. Pomarančni narastek. Na štedilniku mešam pet dkg surovega masla s štirimi žlicami sladkorja, šestimi rumenjaki, dvema žlicama moke, s tremi decilitri mleka in z drobno seseskljanimi lupinicami polovice pomaranče. Ko mešanica zavre, jo potegnem na stran, pridenem sok dveh pomaranč in s šibami stepam toliko časa, da se mešanica ohladi. V ohlajeno mešanico, pridenem narahlo sneg iz šestih beljakov. Skledo namažem z maslom, potreseni z moko. denem vanjo narastek in ga v precej topli pečici lepo rumeno zapečeni. GOSPODARSKE VESTI denar g Ljubljanska denarna borza. V minulem mesecu je bil denarni promet pri nakupu inozemskih valut na ljubljanski borzi srednji ter se je gibal med 3 do 4 milij. tedensko. Minuli teden je znašal 3.7 milij., v prejšnjih tednih pa 2.8, 4.0, 3.9 in 2.7 milij. din. Podlaga vrednosti je postavljena na švicarskem franku, ki no-tira 10 din, torej 1 dim 10 centimov. — V zasebnem prometu so kupovali inozemske devize, oziroma denar, po naslednjih cenah: 1 angleški funt 240.75 din, nemška marka 13.95 din, avstrijski šiling 8.40 din, italijanska lira 2.47 din, grški bon: 32 par. — Uradni tečaji so pa povprečno beležili. Angleški funt 213.30 din, ameriški dolar 43.22 din, holandski goldinar 23.67 din, nemška marka 17.50 din švicarski frank 10 din, belgijska belga 7.36 Din, italijanska lira 2.29 din, francoski frank 2 03 din. češka krona 1.54 din. cene g Tržne cene v Ljubljani meseca de- Govedina: meso l. vrste 10 do 12 din, meso II. vrste 8 do 10 din, meso III. vrste 6 do 8 din za I kg; teletina: meso I. vrste 14 din, meso II. vrste 12 do 14 din za kg; svinjina: meso L vrste 14 do 16 din, meso 11 vrste 10 do 14 din, slanina domača 14 do 15 din, slanina hrvaška 15 do 16 din, salo domače 15 din, salo hrvaško 16 din, mast 18 din, šunka 18 din, prekajeno meso I. vrste 18 din, prekajeno meso II. vrste 16 din za kg. — Drobnica: koštrunovo meso 8 do 10 din, jagnjetina 12 do 14 din za kg. — Klobase: sveže kranjske 20 do 22 Din, polprekajene kranjske 20 do 22 din, suhe kranjske 35 din, prekajena slanina 18 do 20 din za 1 kg. — Perutnina: piščanec kom. 12 do 13 din. piščanec zaklan 22 din za I kg. kokoš kom. 18 do 25 din, kokoš zaklana 20 din za 1 kg, petelin kom. 18 do 24 din, petelin zaklan 20 din za 1 kg. raca kom. 18 do 20 din, raca zaklana 20 din za 1 kg, gos kom. 35 do 40 din, gos zaklana 16 do 18 din za I kg, go lob 3 do 4 din, zajec domač kom. 6 do 10 din. — Divjačina: srna 16 do 18 din za I kg, zajec divji 20 do 26 Din za I komad. — Mleko in mlečni izdelki: mleko -2 do 2.25 Din za 1 liter, maslo surovo 24 din, maslo čajno 28 do 32 din, maslo kuhano 24 do 26 din, sir bohinjski 24 din, sirček 6 din, sir polementalski 24 din, sir trapist I.a 20 din, sir trapist Il.a do 18 din. — Jajca: 1 do 1.25 Din za 1 komad. — Kruh: beli 4.50 din, kruh polbeli 4 din, kruh črni 3.50 din za 1 kg. — Sadje: jabolka 1. vrste 8 din, II. vrste 5 din, III. vrste 3 din za 1 kg, hruške I. vrste 8 din, II. vnste 3 do 6 din za 1 kg; češplje suhe 6 do 8 din, suhe hruške 4 do 6 din kostanj navadni 3 din. orehi 7 din, orehi luščeni 18 do 20 din za I kg. — Mlevski izdelki v prodaji na drobno: moka št. 0 3.25 do 3.50 din, moka št. 2 3 do 3.25 din, moka št. 4 2.75 do 3 din, moka št 6 2.50 do 2.75 din, ješprenj 4 din, ješprenjček 5 do 7 din, otrobi 1.50 din, koruzna moka 2.25 din, koruzni zdrob 3 din, pšenični zdrob 4 din, ajdova moka 1. yrste 5 din, ajdova moka II. vrste 4.50 din, ržena moka 3 {lin za 1 kg. — žito: pšenica 180 Dim, rž 165 do 175 din, ječmen 155 din, oves 145 din, proso 140 din, koruza 120 do 145 din, ajda 135 din, fižol ribničan 180 din, fižol pre-peličar 280 do 300 din, leča 400 do 950 din za 1 meterski stot. — Kurivo: trda drva 65 do 75 din, trda drva žagana 75 do 80 din, mehka drva 55 do 60 din za en pro-storninski meter. — Krma: seno sladko 40 do 45 din, slama 35 din za I meterski stot. — Zelenjava: solata endivija 6 do 7 din, zelje pozno 1 din, zelje rdeče 2 din, zelje kislo 2 do 2.50 din, ohrovt 1.50 do 2 din, kolerabice 3 di'n, kolerabe 1 din, špinača 8 do 9 din, fižol luščen 3 do 5 din, krompir stari 0.75 do 1 din, repa kisla 2 din, korenje 1 din, peteršilj 3 din, zelenjava za juho 3 din, pesa rdeča 2 din za 1 kg. g Žitno tržišče. Promet na našem žitnem tržišču se je v zadnji dobi nekoliko umiril in ustalil. Večjih nakupov za izvoz ni več, ker je skoro že vsa pšenica, določena za inozemstvo, krita. Kupuje se večinoma za domači konzum, za katerega so se cene tudi že precej ustalile. Tako beleži pšenica pri vagonskem nakupu, naložena na nakladalni postaji: bačka. sremska in slavonska za 100 kg: 156 do 157 din, banatska 153 do 157 din, bačka naložena na ladjo Tisa in Bege.j 161 do 162 din. ladja Sava in Donava 157 do 158 din, bačka banatska ladja Donava 160 do 161 din, ladja kanal 159 do 160 din. — Rž bačka 127.5o do 130 din; koruza bučka, sremska nova 72 do 75 din, banatska nova 70 do 71 din, sremska nova sušena Indjija 84—85 din. ŽIVINA g Ljubljanski živinski sejem 2. dec. Ta sejem je bil bolj živahen kot prejšnji in tudi dogon večji. Znašal je: 1% konj, 76 volov, 58 krav, 21 telet in 169 prašičev za rejo. Prodanih pa je bilo 45 konj, 14 volov, 22 krav, 12 telet in 62 prašičkov. Cene so ostale nespremenjene kakor na prejšnjem sejmu ter so beležile: voli I. vrste 4.75 do 5 din, II. vrste 4 do 4.50 din, 111. vrste 3.50 do 3.75 din, krave debele 3 do 4.50 din, klobasarice 2 do 5 din, teleta 6 do 7 din za kg žive teže. Prašički za rejo 6 do 10 tednov stari 100 do 200 din eden. 32 klavnih konj je bilo prodanih za Dunaj. g Živinski sejem v Novem mestu. Zadnji živinski sejem v Novem mestu je bil precej dobro obiskan, le kupčija je bila bolj slaba. Razvijala se je v znaku padanja cen tako pri pitamih prašičih, kakor tudi pri klavni in pitani živini, pri kateri je od zadnjega sejma nazadovala za 25 do 50 par pri kilogramu. Mladi prašiči za rejo so ostali nekako pri isti ceni kot zadnjič. RAZNO g Naš izvoz v Anglijo se dviga. Oktobra t. 1. je znašal naš izvoz v Anglijo 741 milij. din in je tako postala Anglija prvič po vojni naš najboljši odjemalec, ki je prehitel celo Nemčijo. Nasprotno je naš uvoz iz Anglije znašal le 15.3 milij din. Tako smo izvozili samo gradbenega lesa za 72.99 milij. din. Veliko takega lesa je vzela tudi Nemčija, in sicer za 71.2 milij., sledila ji je Madjarska za 33 milij. din, Italija 23.1 milij. din, Grčija 22.1. Španija 19.4, Argentina 16, Avstrija 16, Alžir 13.7, Francija samo 13.2 milij. din. — Uvozili smo pa največ blaga iz Nemčije, za 107.5 milij. din, iz Češkoslovaške 41.06, Avstrije 35.9, Italije 13.9, Francije 11.6 itd. milijonov dinarjev. Kmetijski nasveti Kaj povzroča slinjenje živine po krm ljenju z deteljo? Na polju je bila detelja zdrava, le na nekaterih listih je bilo opaziti polno malih rjavkastih pikic. — Sli-njenje živine po krmljenju povzroča taka detelja, ki je bila napadena od rje. Okužene rastline-imajo na spodnji strani lista ali pa tudi na obeh straneh listov, posebno pa še na listnem peclju in steblu, okrogle rdečkastorjave pikice, katere vsebujejo mnogo trosov. Ti se pri krmljenju z okuženo deteljo prilepijo na sluznice raznih organov, katere neprestano dražijo in razjedajo. V začetku ko začnemo pokladati živini pokvarjeno deteljo, obolijo le sluznice v gobcu, iz katerih se izcejajo sline v večjih množinah. Če takoj prenehamo s pokladanjem pokvarjene krme, se bolezen ne razširi. V slučaju pa, ako živino še nadalje hranimo s tako krmo, nastopi okuženje in vnetje pljuč, vsled česar živali dostikrat poginejo. Zato je edino pravilno, da s pokladanjem take krme takoj prenehamo. Ali ie seme triletne detelje še kaljivo? Dobro dozorelo in pravilno shanjeno deteljno seme ostane kaljivo do štiri leta. Čim starejše je seme, tem manjša je seveda tudi njegova kaljivost. Zaloge hranilnih snovi, ki lih seme vsebuje in ki so za prehranjevanja tališča neobhodno potrebne, se porabijo za dihanje, torej za življenje semena. Seme, ki je staro tri leta, je še kaljivo in porabno za setev, vendar pa je potrebno, da ga sejemo nekoliko več kot navadno, ker se je kaljivost tekom let že nekoliko zmanjšala. Ako tega ne storimo, bo detelja redka in bomo imeli na njivi po nepotrebnem prazne prostore. Kaj je vzrok, da kokoši pozimi ne neso? Kokoši neso tudi pozimi porebno pa je, da jih v tem času tudi primerno oskrbujemo. Prvi predpogoj je dobra in tečna krma, nadalje primeren pregib živali in toplo prenočišče. Skozi leto dobijo kokoši, ki so na pro-tem, obilo mrčesa, zlasti pa črvov, hroščev in mušič, ki jim služijo kot izborna hrana, katere jim pozimi znatno primanjkuje. Poleg tega pa vsebuje ta hrana tudi mnogo beljakovin, kar je zelo važno. Neobhodno je potrebno, da se jiim doda pozimi ta krma z raznimi mesnimi odpadki, drobom in živalsko krvjo, ki nam je v tem času večkrat na razpolago. Poleg tega morajo dobiti kokoši zadostno količino apnenega peska ali pa dobro zdrobljenih jajčnih lupin in klajnega apna. Vse te snovi so za tvorjenje jajčne lupine neobhodno potrebne. Prav tako jim ne sme nikdar primanjkovati čiste in sveže vode. Kurnik mora biti vedno primerno topel. Ce vse to natančno vpoštevamo, bodo kokoši, aiko so drugače zdrave, nesle jajca tudi v zimskem času. Kmetje! Vaša stanovka organizacua ie Kmečka zveza l pravni nasveti Obsodba pri vojakih. S. V. B. Tudi pred vojaškim sodiščem so določeni roki za pri-ziv. Ce ste iste zamudili je sodba pravomoč-na in boste morali kazen prestati, čeprav ste že odslužili svoj kadrovski rok. Kaj več vam ne moremo povedati, ker niste niti navedli, katero sodišče vas je obsodilo. Pritikline posestva. A. L. Vprašate, če je živina premičnina ali pa. če spada kot pritiklina k posestvu. — Kot pritiklina posestva se šteje tista živina, ki je neobhodno potrebna za redno obdelovanje kmetije. Število in kakovost take živine pač zavisi po |X>seb-nih krajevnih razmerah z ozirom na gospodarske potrebe zemljišča. Ostala živina se šteje kot nepremičnine. Pri prisilni sodni dražbi se preceni poleg posestva tudi potrebna živina kot pritiklina. ki se skupno prodaja z zemljiščem. Rot s travnika. J. S. Z vašega travnika vodita dve poti, ena dalja, ena krajša. Ce vozite po krajši, morate poprej vprašati več posestnikov za dovoljennje. Vprašate, kako tii dobi L neomejeno pravico vožnje po krajši poti. — S pogodbo, če jo upravičenci hočejo t vami skleniti. S silo pa ni mogoče pridobiti pravice, ki je nimate. Se o zaščiti kmetov A G. L. Oče je zapustil posestvo in nekaj terjatev več otrokom. Vprašate, če te terjatve otrok spadajo pod zaščito, kakor so spadale, dokler je bil oče saiii upnik Ali se bodo tudi za polovico znižale, ker so dolžniki bolj premožni, kakor vi? Kakšne obresti bodo morali dolžniki plačevati? — Ker so dolžniki, ki so kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, ostali isti, pač ni nikakega razloga, da bi zaščita prestala, če se je upnik menjal. Taki dolgovi se znižajo, ko se ugotovi njih višina, za petdeset od sto; tako znižani znesek odplačajo dolžniki po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do dne 15. nov. Uredba tudi predpisuje, da dolžniki-kmetje ne uživajo za ščite, če so v boljšem gmotnem p»oložaiu od svojih upnikov. Ce v vašem primeru dolžniki ne priznajo, da so v boljšem gmotnem položaju, kakor vi upnik, bo spor rešilo okrajno sodišče, na katero se morate obrniti. Ako se dolžniku ne bo priznala zaščita, bo moral plačati ves dolg z dogovorjenimi obrestmi. Ce pa obresti niso dogovorjene in tudi ni bilo pogojeno, da je posojilo brezobrestno, mora nezaščiteni dolžnik plačati zakonite obresti, ki znašajo 5%. Dolg iz leta 1930. U. J .Ako vam je kmetijstvo glavni poklic in zemljo obdelujete sa mi ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, če izvirajo vaši obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva in vaše posestvo ne presega 50 oralov za obdelovanje sposobne zemlje, se smatrate za kmeta v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Preskrbeti si morate od občine potrdilo o tem, da ste kmet in ga na zahtevo predložiti upniku Ce bo upnik mnenja, da niste kmet, bo lahko predlagal pri sodišču, da se potrdilo. ki ga je izdala občina, preizkusi in razveljavi. Ce &e to zgodi, ne boste več uživali zaščite. Leta 1924 izgovorjena dota. J. N. Vprašajte, kako je z doto. ki je bila' leta 1924 iz posestva izgovorjena m še ni izplačana. Ali se sedaj lahko izterja? — Ker ta dota oči-vidno izvira iz dedovanja ali iz izročilne pogodbe, se mora izplačati. Take obveznceti se ne smatrajo več za kmetske dolgove in dolžniki niso več zaščiteni. Samo tedaj, če misli dolžnik, ki ima izplačati doto, da je posestvo, iz katerega je dota izgovorjena, izgubilo več ko 25% 6voje vrednosti v času. ko je obveznost nastala, sme zahtevati, naj sodišče ta dolg (doto) sorazmerno z zmanjšano vrednostjo posestva zniža. To znižanje pa ne sme presegati polovice prvotnega zneska. Ali so otroci glede prevzetih dolgov zaščiteni? L. j Radi bi vedele če imajo pravico do zaščite sinovi in hčre, ki 60 po star-vico do zaščite zadolženo posestvo. — Osebe, ki so prevzele posestvo z dolgovi od osebe, ki je kmet po uredbi uživajo olajšave zaščite glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos posestva po dedovanju in če so tudi kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Služba pri policiji. T. J. Radi bi dobili službo pri policiji v Belgradu Kam je treba vložiti prošnjo, kakšna šolska izobrazba se zahteva in kakšne priloge je treba priložiti prošnji? — Prošnjo za službo pri belgrajski policiji je treba vložiti pri »Upravi grada Beograda