SEZONA 1925/26. — 4 MARCA 1926. — ŠTEVILKA 13 lllllllllilllViMilli:!::;! . M- . . I I,:' 1'KI. M:' .. .iI■ ♦ Iit IM" ’ii " ■: ■■ ■-' .. I :. .: 1!: 1 i:1,1 ilIIi,!i.i■ ji!I':i:j!:I■!11II!II■!!!11 ilIH:i,!.1:!:Hi!:'tl 11 iI! 11IIil.1 1 ll!'jjIII1IHIIIII . GLEDALIŠKI UST KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI iiiiiiiiiiiiiiiii:i!i!';ii!ii!i:iii!ii!iHniiiiii;:iiiiiiiii';;:Mi!i,ii;i!iuniiiiin;!iiiii!iiiiiiiiiiii!iUiiiiiii!uiimi!!iiiiiniii!H!iiiiiiiiiiiiii!iii^ :iiiii!i!i.i:ii!i.iiiiiiiiiii:::■ ■, MrM.i .;nn;:'iMi .:;^!:i!ir:Mi; Miiii.v n : 1 ■; t; ::: „Jongleur de Notre Dame.“ Med opernimi deli, katerih teksti obravnavajo religiozne dogodke, zavzema Jongleur de Notre Dame« najpomembnejše mesto. Z glasbo reševati scenski problem čiste duše, očiščenja telesa in zveličanja, spregovoriti v tonili o sveti Devici kot predmetu najiskrenejše ljubezni in oboževanje, to vse je bilo Massenetovemu lirizmu tako blizu, da v resnici nima njegova opera > Jongleur de Notre Dame« sebi enake. V operni literaturi se zelo redko najde taka harmonija med tekstom in glasbo kot v tem delu, ki je tako oddaljeno od vsake realnosti in teatralnosti ter nosi popolnoma opravičeno svoje ime »miracle«. Vnanjega dejanja tu sploh ni, in če ga je kaj, ga je tako malo, da je treba delo zaradi njegovega globokega miru, če ga hočemo pravilno izvajati, smatrati bolj za oratorij. Samo mestoma se zasveti kot nefiksiran in diskreten okvir zunanji svet s svojim vedrim ljudstvom, s plesom, s pi anini Irgom ter z majskim soincem, od katerega se pregrešni Jean na pragu svojega novega življenja tako nerad poslavlja. Tudi kdor ne obožuje religiozne poezije — naša povojna doba šteje takih preveč — mora priznati, da na vsakega globoko deluje čistost Jeanove duše, ki je večja od čistosti duše Parsifala. To na prvi pogled pretirano primero sem napisal hote: kajti Jeanu ni treba poljuba razkošnega sveta, da pc slane čist potem, ko je okusil greh; on nosi svojo čistost v sebi. Spoznavajoč svojo grešnost in obžalujoč ne zna razen svojega konieuiiuinstva ničesar, kar bi mogel podariti Materi Božji. Zaradi svojega odkritega, preprostega, pa globokega mišljenja, ki ga razodeva vsaka njegova beseda, in zaradi svoje čiste, pristne in neiskane poezije je Jean vreden Zeyerjevega peresa. Koi režiser »Jongleura de Notre Dame ne vidim v tej prekrasni. čisti in divni legendi komada tekočega opernega repertoarja, temveč več strani stare kronike, napisane o davnih, davnih dneh, ko je menda še čista in velika ljubezen ustvarjala čudeže. Iz tega razloga sem se trudil, da sleherni realni element dejanja, ako ga že ne morem popolnoma udušiti, vsaj postavim na sceno kot podrejeni del 1 celote. Poglaviten ini je čudež, ue tisti čudež s štafažo realiziranih angelov in gestikulirajoče madone, temveč čudež ljubezni in očiščenja, ki govori in sije iz srca Jeanovega kot sijaj belih lilij na oltarju v srca vseh ljudi, a ne samo na odru v razsvetljeni kapeli, temveč tudi v gledališču sploh, nudeč v hrupu in morali današnjega življenja za tri ure povratek v čase iskrenih oči in čistih duš. Zdenko Knittl. Fran Govekar: Okoli Danilovega jubileja. (Nadaljevanje.) Tudi pesnik Fran Levstik je povedal svoje mnenje o ljubljanskem slovenskem gledališču, o Ljubljančanih in Ljubljančankah. Povedal ga je tudi 1. 1870 v Stritarjevem »Zvonu« in sicer trikrat: »V 1. št. na str*. 16. čitamo: »Kakor je navada po vseh večih mestih, kjer se nahaja kaj želje in hrepenenja po pravi omiki, tako se je to zimo tudi v Zagrebu združilo več znanih literatov ... ki v zimskih večerih gospodičnam in gospem brezplačno predavajo o naravoslovji, poeziji, estetiki, zgodovini in enačili predmetih, v katerih je potrebno vsakemu človeku ,da se malo ogleda. In v Ljubljani, v srcu Slovenije? — Žive podobe, plesovi, besede, maškarade in igre kakor: Servus Petelinček, Svitoslav Zajček itd. so ob svojem času res prav prijetne igrače, s katerim pa pravega žen-stva ne bomo ni pridobivali; 111 ogrevali. Isto kritiko ljubljanskih razmer je Fr. L. ponovil v 22. štev. »Zvona«: »Kakor lansko zimo, tako so se združili tudi letos v Zagrebu hrvatski profesorji in literatje, da bodo v veliki dvorani vsak petek ob šestih zvečer razpravljali vedoželjnim narodnim gospem in gospodičnam o znanstvu in umeteljnosti in o drugih stvareh, ki zanimajo vsakega po pravi omiki hrepenečega človeka in torej tudi lepo, lehko misleče ženstvo ... Radovedni smo: 1. ali ima Ljubljana, središče Slovenije, t. j. slovenske inteiigencije toliko dušnih moči in veselja do umeteljnosti in znanstva, da bi se tudi ondi pričele enake razprave; 2. koliko poslušalk bi imel kdo, ki bi hotel narodnemu ženstvu v Ljubljani govoriti — ne o papeževi nezmotnosti. a o Shakespear-jevem Othellu ali o Ronieju in Juliji? 3. ako bi imel kaj lepih poslušalk. zakaj skrbi slovenska moška inteligenci ji? v Ljubljani samo za pobožne kuharice in zapuščene device sl. katoliškega društva, katerim različne bratovščine um in pamet že dovolj razsvitljujejo. a ne tudi za ljubeznive gospe in lepe gospodične narodne čitalnice? (Zvon. I. 352). Na str. 336, 21. št. pa je Fr. L. poročal: »Dramat. društvo v Ljubljani je 15. oktobra t. 1. igralo v deželnem gledališču resni igrokaz »Graščak in oskrbnik«. Srčno pozdravljamo ta prehod k resnim igram ter 11111 želimo najboljšega uspeha.« No. Fr. L. se je varal: »Graščak in oskrbnik« nista imela uspeha ter se nista pojavila nikoli več... Pikantno pa je dejstvo, da je Fran Levstik poslovenil besedilo hrvatske operete »Serežan« in da je Jos Stritar v XIII. pogovoru (Zvon, 1. str. 222) ocenil prevod Tičnika in Serežana z istimi besedami, češ: »Besede v Tič-niku« in »Serežanu« niso niti mrzle, niti gorke, a vendar take, da se ne ustavljajo dobri muziki. Slišimo praviti, da obe opereti jako godita našemu občinstvu, in to je glav na s t v a r.« L. 1871 so igrali dr. Fr. Celestinovo igro v treh dejanjih »Rozo«, spisano po Molierovem vzgledu in v stihih, a le — enkrat. Prvič so uprizorili Hahnovo burko s petjem »Čevljar baron«, Nestroyevega »Llumpacija Vagabunda«', Mir. Vilharjevo spevoigro .1 a m s k a Ivank a«, več enodejanskih burk in operet, a Iv. Meden je včasi zapel kako operno arijo. V jeseni 1. 1871 so uprizorili Tylovo čarobno igro s petjem Jurčkove prikazni«. Kukuljevičev igrokaz »štepan Šubic«, pa zopet razne enodejanke in »komične« operete. Prilastek »k o m i č n e« se jim je pač zdel potreben, da bi nihče ne mislil, da je opereta morda — tragična in bi zato ostal doma! L. 1872 je prineslo (27. aprila) Ant. Foersterjevo lirično opereto »Gorenjski slavček«, ki ji je napisala besedilo Lujiza Pesjakova. Bila je senzacija, ki se je 28. aprila pela še drugič in -potem odstavila z repertoarja. V sezoni 1872/73 je dobilo društvo 2400 gld. deželne podpore in je imelo pravico igrati štirikrat na mesec. Igrali so 34krat (od sept. do srede junija) v gledališču. Toda društvo je imelo že precej deficita. ki ga je pokrilo v treh mesecih z nabiranjem prispevkov pri gledaliških prijateljih. V tej sezoni so ponovili Nestroyevega »Lumparija Vagabunda« in igrali prvič Raimundovega Zapravljivca , Kukuljevičevo junaško igro s petjem »Turki pri Sisku«. Germonikovo zgodovinsko igro Pogumne Gorenjke *. Mosenthalov igrokaz Na Osojah«, NestroyeVo burko Danesb bomo tiči . dramo Marie Jean n e (franc).), Weile-novo žaloigro »Edda<. Tvlovo Požigalčevo hčer in Megerlov igrokaz »Na kmetih«. Izvirna noviteta pa je bila Jak. Alešovčeva igra s petjem v peHh slikah »Dirnež. strah kranjske dežele«. V sezoni 1873/74 se ni igralo nič zanimivejšega; najboljši sta bili Mosenthalova igra »Debora« v Fr. Cegnarjevem prevodu in Rircli Pfeiferjrve sentimentalni igrokaz »Nasledki skrivnostne pri- * Iz nemščine prevel Okiški-Prešern. Fran Levstik si je s to Germonikovo »zgodovinsko« igro dovolil drastičen dovtip. Naročil je lepak z naslovom »Ta ritaste babe z Bleda« in ga je obesil v gostilni tako, da ga je opazil Germonik. Ta je lepak ves togoten raztrgal in izpraševal, kdo je zlikovec. Levstik in niegovi tovarši pa so delali nedolžne obraze, in Germonik je besen odvihral. Pogumne Gorenjke«, zgodovinska igra s y>etjem v treh dejanjih iz časov francoskega gospodarstva v Iliriji, se je ponovila 91. febr. 187G ■/ A. Khonovo godbo, z novim duetom A .Stockla in z - Ave h operete »Gorenjski slavček« A. Foersterja. Publiki je ugajala. Zato se je ponovila tudi še v novem gledališču. 3 sege« v Jos. Gecljeveni prevodu. Burke, veseloigre in operete v enem dejanju so prekinili po enkrat ie »Zapravljivec«, »Lumparij Vagabund«, »Stari korporal«, »Danes bomo tiči«, »Pogumne Gorenjke«, Tylova »Trdoglava žena« in Nestroyeva burka »Nezgode starega mladeniča«. Ako je bilo količkaj mogoče, iso se vlagali kupleti in pesmi, ker publika si je želela zlasti petja. V sezoni 1874/75 je ostala deželna subvencija neizpremenjena 2400 gld. ter je društvo priredilo 30 p'redstav. Več društvenikov je ustavilo plačevanje članarine, repertoar se je poslabšal, poset predstav, ki je že od 1. 1873 padal, je zdaj postal trajno nezadosten. Vendar se je sezona zaključila še s prebitkom 638 gld. Ker pa je med sezono odstopilo tudi več dobrih igralcev, se s pripravami za novo sezono ni moglo pričeti pravočasno. Delovanje je postajalo z nezanesljivimi in deloma malomarnimi diletanti vedno težje; predstave so bile slabe. Zato je skušal odbor za sezono 1874/75 prepustiti prirejanje slovenskih predstav nemškemu ravnatelju Kotzkemu. ki naj bi vzdrževal večji red in disciplino. Toda Kotzky je ponudbo odklonil. Prof. Janko Pajk v Mariboru pa je v svoji »Zori« (št. 9) I. 1875 poživljal »naše od vseh (??) slovenskih strani podpirano društvo naj začne prirejati predstave tudi izven Ljubljane, češ. glejte zagrebško Dramatično društvo pojde celo v Dubrovnik, kjer bo v mestnem gledališču igralo pred cesarjem ter uprizorilo 15 iger! — Mariborski urednik in pisatelj Janko Pajk ni torej niti slutil, da ljubljansko Dramatično društvo jedva še živi in da se bori samo še za svoj obstanek. V nepoučenosti sta si bila Stritar in Pajk pač popolnoma enaka. Repertoar v tej sezoni je poleg običajnih enodejank in dvodejank prinesel Winterfeldovo veseloigro v štirih dej. »Zakotni pisar«, Plotzovo burko v treh dej. Zakleti princ«. Kaiserjevo burko v treh dej. »Denar, sveta vladar« s petjem. Holteijevo igro v dveh dej. »Bisernico« s petjem, francoski igrokaz »Ena se joče. druga se smeje« v štirih dej., in - Schillerjeve »Razbojnike : v Jos, Nollije-vem prevodu. Izvirna novost je bila Jak. Alešovčeva zgodovinska igra v treh dej. (osmerih slikah) Francozi v Kamniku«. V sezoni 1875/76 so bili glavni igralci: C. Podkrajškova. Drag. Odijeva. P. Namretova. Em. Ledarjeva, Iv. Vrtnikova. Al. Tekaičeva. Kocelj, P. Kajzelj, Fr. Schmidt. A. Jekovec, A. Jeločnik. Iv. Juvančič, Trnovec, Gr. Eržen. Iv. Šturm in Iv. Meden. Anton Stockl. mlad skladatelj, je bil pevovodja in kapelnik. Anton Danilo je bil pač še tako neznaten začetnik, da ga kritik Sloven. Naroda tekom sezone 1876/77 še ne omenja. specialna froovina vsakovrstni!! rili J. OGRINC Ljubljana, Gradišče poleg-Schumi ja ^ Vsaki dan sveže sladkovodne in morske ribe RIBA" 4 M. Pugelj: Deseti brat. Včasih sem slišal doma na Dolenjskem o Desetem bratu tako povest: Na sredi hrušk, jablan in sliv stoji prijazen kmetski dom. Vse zunaj je zdravo in čvrsto, toda življenje, ki teče znotraj zidov in prsi, je zastrupljeno. Tega so krive strasti, ki so se razrastle med plemenitimi čustvi kakor plevel po slabo oskrbovani njivi in pre-rastle skoro vse, kar je kdaj pognalo v njih blagega in resnično človeškega. Žena sovraži moža. mož ženo, ženina mati ščuva ženo na moža, možev brat moža na ženo in sovraštvo raste naprej v sorodstvo in se širi kakor kuga v baladi. Pripeti pa se, ko nekoč solnce v čudovitih barvah zahaja in se pripravlja čaroben večer, da pride po hribu navzdol Deseti brat. Bos je, škornje ima ha rami, na sebi le stare hlače in rjavo srajco, a na glavi klobuk s širokimi povešenimi krajci in za trakom kito živopisanega poljskega cvetja. Če pogledaš njegov obraz, ki je širok in porasel s svetlimi dlakami, njegove rdeče ustne, odkoder te pozdravlja zdravje belih zob, in njegove oči, ki strme vate dolge. ozke. vlažne in dobre, se ti razlije po duši milina, ki je že davno nisi občutil. Vesel si in mil in dober in blag, ker si našel vendar enkrat — človeka, ki ga vsi tvoji čuti navdušeno in vzhičeno naenkrat zaznajo in pozdravijo. Tako se pojavi Deseti brat na rebri najbližje gore in gre v dolino in spet na grič in pride in pripoje do tistega, kjer stoji v zatišju hrušk, jablan in sliv naš kmetski dom. Že je mrak. ko prestopi prag. Za mizo večerja sprta družina in ne zine besede. Zdajci se odpro vrata in Deseti brat jim zapoje svoj pozdrav. Tako je, kakor bi stopi! Bog v hišo. Katero mesto je najčast-nejše, da sede nanje? S katero jedjo naj ga počaste. s katero pijačo? Toda njemu ni ne do mesta, ne do jedi. ne do pijače. On nosi in trosi samo mir. srečo in ljubezen. In teh prinese in nalrese. da jih je vsa hiša polna. Sovraštvo gine in na njegovo mesto se plazi ljubezen. In ko je zavladala spet popolna sreča, sine čudovito poletno jutro. Prvi. ki je pri hiši vstal, je Deseti brat. Tiho. ne da bi vedel kdo zan1', ie zlezel z mrve. kjer ;e nočil, in zdai stoji nred še spečim belim domom in se od njega molče poslavlja. In ko odhaja v dolino, nabira spotoma cvetice, da okrasi z njimi svoj klobuk. Tih. nepoklican ie prišel, tih. nepozvan spet odhaja. Ni čakal ne vabila, ne zahvale. In zdaj poje naprej tisto svojo milo pesem, katere napev se vije kakor bela pot po dolenjskih gričih in dolinah. To je naš dolenjski Deseti brat. Jurčič je dal svojemu Desetemu bratu le polovico domače pristnosti. Druga polovica Jurčičevega Modna trgovina F. Meršol nasl. se nahaja sedai v Wolfovi ulici št 5.. Priporoča svojo liog-ato zaloeo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile iri 1'ombaža. Predtiskanie roč'ih del Modno in kratko hlaj?o. Velika zaloga rokavic nogavic in pletenin za dame, gospode in otroke! — Ustanovljeno leta 1887. 5 Desetega brata pa je zvit junak, ki zna. če je treba, tudi z revolverjem v roki, izsiljevati od trdosrčnega Kavesa denar. To je tolovajska in nepristna polovica, ki tvori s prvo, s pristno, celoten tip Jurčičevega Desetega brata. Ta zmes ne daje in ne more dati, kar čuti narod o Desetem bratu. Kakšen kontrast med blago in pravljično podobo desetega brata in med kmetskim potepinom, ki nosi za srajco nabit revolver! No. Jurčič je zamislil svoj roman drugače in je zanj Desetega brata po potrebi prikrojil. Vse vprizoritve tega Jurčičevega romana so nam kazale do zdaj ravno v podobi Desetega brata človeka, napol dobrotnika, napol moža z »mačkom« za srajco, kakor stoji nekje v tekstu. Včasih in celo pogostokrat je prevladoval mož z mačkoni in potisnil dobrotnika brez nadaljenega pod mizo in pod klop. Na Danilovem jubileju pa je bilo to drugače. Dobrotnik je premagal nasilnika, človečanstvo žival, srce strast. Podoba tega Desetega brata je razlila krog sebe poezijo, ki jo je splelo o njem domišljije polno dolenjsko ljudstvo, ne da bi njotila tek in razplet romana. V tem sta zadela pravo režiser in interpret. Cela vprizoritev je tako mnoga pridobila na svoji notranjosti. »ŽONGLEK NAŠE LJUBE GOSPE«. (Vsebina.) 1. dej. Na trgu v mestu Gluny na Francoskem. Ljudstvo slavi 1. maj na čast Devici Mariji, kar pride žongler Jean, ki se ga vsi vesele. Na vseobčo željo jim zapoje in zapleše. To rajanje in glasno petje pa sliši prior bližnjega samostana. Ves ogorčen pride in zavrne žonglerja, češ, takih posvetnih pesmi tukaj ne sme peti. zato naj bo proklet. Jean prizna svojo krivdo in prosi odpuščanja. Prior mu obljubi milost, ako se iskreno skesa, in za pokoro vstopi kot menih v samostan. Jean se težkega srca poslavlja od zlate svobode in nato stopi s priorjem v klošter, kier naj bo sprejet. “2. dej. — V samostanskih prostorih so zbrani menihi in pripravljajo majniško slavnost. Med njimi so tudi kipar, slikar, glasbenik. poet in še drugi. Jean je v zadregi, ker ne ve, kako naj počasti Marijo, on, ki ne /na druzega kot peti in plesati in še to vse le preprosto. Med menihi umetniki nastane resno prerekanje, katera umetnost je najvišja, kiparstvo, slikarstvo, poezija ali glasba? Ker nihče ne odneha, se razvije precejšen prepir, kateremu naredi konec šele prior, ki jih resno opominja, naj bodo složni in naj se napotijo v kapelo, kjer naj vsak po svoje počasti Marijo Devico. EN GROS KONFEKCIJA LASTNA IZbELAMA EN DETAII. „ELITE“ d. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 - Največja konfekcijska trgovina - Mojstrsko krojena damska in moška obli 'i la 6 3. dej. — V samostanski kapeli. Meniško petje je končano. Jean vstopi skrivaj, da počasti Devico po svoje, t. j., s plesom in petjem. Marijo prosi odpuščanja, ker bo njegova pesem le preprosta. — Nato zapleše in zapoje. Ko prihajajo menihi, se ne morejo načuditi temu početju. Ogorčeni ga hočejo naznaniti priorju. Ko ta pride, se silno prestraši in proglasi .Jeana za silnega grešnika, ki naj bo pogubljen za to bogoskrunstvo. Ali Devica Marija je Jeana uslišala in mu je izprosila odpuščenje. Kip Marije na oltarju oživi, nebeška luč zažari, zgodil se je čudež: Jean blažen umrje in je sprejet v nebesa. RAZNO. Repertoar Narodnega kazalista v Zagrebu v januarju 1!I26. Dramska dele.: Le pauvre sous 1’ escalier (Tri epizode po življenju Sv. Alekseja Henri Gheon.), Parni kotel (Veseloigra. F. X. Svoboda.) Sveta Ivana (Shaw), Tvrdica ili Kir .Janja (Šaljivo pozorište u tri dejstva. Jovan Sterija Popovič.), Doktor Štiglic (Veseloigra. Friedmann in Nerz.), Diogeneš (Veseli igrokaz vu peterom dogodu po Titušu Brezovačkom), Knjižničar (Veseloigra. G. Moser.), Pustolov pred vratima (Tragikomedija. iMilan Begovič.), Crua kraljica (Bajna igra. Freudenreich.), Graničari (Ljudska igra. Freudenreich.), Peer Gvnt (Ibsen). 0 p e r e : Manon Lescaut (Puccini). Boris Godunov, Faust, Carska nevesta. La Boheine, Nikola Šubic Zrinski Snjeguročka (Rimski- Korsakov). Pikova dama. Operete: Orlov, Cloclo, Mamzelle Nitcuche, Ciganska ljubezen, Knez Bonmarche, Kneginja čardaši. Baleti: Šelierezada, Leptiri, Pan Twardowski (baletna pmtomima). B. Sha\v in tramvaj. V nekem nemškem gledališču so igreli Sv. Ivano. Tramvaj pa je nehal voziti mimo gledališča malo pred koncem te predstave. Ker je občinstvo zaradi tega odhajalo večinoma iz gledališča pred koncem predstave, da bi ne zamudilo zadnjih tramvajskih voz, je skrbni direktor vprašal Shawa: »Ali naj' kaj črtamo ali spremenimo? Shavv je odgovoril: >Spremenite — tramvajski vozni red.« iiiiJ&uMiiž!!i!iiM polnomastno, pasterizirano in vedno sveže dostavljajo na dom Zdrui«ne mlekarne d. d., Ljubljana Majstrova 10. — Telefon 446. Krasno izbiro raznovrst pohištva nudi Vam po izredno zmetnih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trsve tvrdka Peter Kobal (Kranj), p o tir. LJublfana-Kolize) Zanesljivim plačnikom tudi na obroke. 7 DRAMA. DESETI BRAT. Šestnajst slik iz Jurčičevega romana. Za oder priredil Pavel Golia. Prva slika. V gozdu pred Sleinenicaini. Deseti brat....................Levar || Starec 1 . . Piškav........................Skrbinšek |l Deklica . . . Kvas .........................Gregorin ij . . Osipovič Vera Danilova Druga slika. Prihod na Slemenice. Dolef .......................Danilo l| Balček, njen bratec . . Hvalova Gospod Benjamin .... Lipah Jj Marijan, Piškavov sin . Drenovec Grajska gospa . . . Medvedova i Kvas ................................Gregorin Manica, grajska gdč . Šaričeva ; Urša .....................Rakarjeva-' Tretja slika. V Obrščakovi krčmi. Dolef Desetji brat Obrščak Matevžek Prvi kmet Deseti brat Krivec Kričevka Deseti brat Danilo . Levar Medven . Plut KOS1C Drugi kmet........................Kralj Miha ............................Sancin Dva kmeta . . . Murgelj, Zorko Dražarjev France.....................Jan Krvavelj .........................Cesar Četrta slika. Oče in sin. . Levar || Piškav Skrbinšek Peta slika. Pri Krivčevih. . Kralj Ježkova . Levar Krivčeva Francka . Vera Danilova Marijan........................Drenovcc Originalne prave angleške gramofone in plošče znamke „GL,AS SVOJEGA GOSPODA" se dobe samo pri tvrdki A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 5 Cnrinslio posredniški Mijslii ta Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Maribor, Jesenice. 8 Manica Šesta slika. Prva ljubezen. Šaričeva j Kvas . . Gregorin Sedma slika. Zaklad pod križem. Deseti brat.........................Levar Osma slika. Svatba. Dolef ................... Deseti brat . . . Kvas ................. Matevžek .... Krjavelj ...........................Cesar Krivec..............................Kralj Danilo . Levar Gregorin . . Plut Krivčevka ......................Ježkova Dražarjev France .... Jan Krivčeva Francka Vera Danilova Obrščak ................., Motiven Marijan, Piškavov sin . Drenovec Kmetje, kmetice, otroci, godci. Deveta slika. Sreča in nesreča v ljubezni. Manica .........................Šaričeva |j Deseti brat . . Kvas ...........................Gregorin j j Marijan . . . Deseta slika. Poboj med bratoma. . Levar Drenove? Dolef ............................Danilo Kvas.............................Gregorin Marijan........................Drenovec Deseti brat ......................Levar Enajsta slika. Deseti brat na smrtni postelji. Deseti brat..........................Levar ! Krjavelj .... Kvas.............................Gregorin Dvanajsta slika. Po krivem obdolžen. Oesar Gospod Benjamin .... Lipah Dolef..........................Danilo Sodnik .........................Peček Grajska gospa . . . Medvedova Manica, grajska gdč. . Šaričeva Balček ........................Hvalova Kvas..........................Gregorin Doktor Vencelj .... Jerman Birič ........................Smerkolj Marijan Trinajsta slika. Očetova skrivnost. . . Drenovec jj Manica, grajska gdč. Gospod Benjamin .... Lipah Šaričeva Š trinajsta slika. Odpoved in sprava. . . . . Lipah || Marijan.................................Drenovec Petnajsta slika. Po štirih letih. Kvas.............................Gregorin || Krjavelj ............................Cesar Gospod Benjamin Šestnajsta slika. Na grobu desetega brata. Manica, grajska gdč. . . Šaričeva || Bflček .... Kvas ............................Gregorin Hvalov i Režiser Pavel Golia, scenograf Ivan Vavpotič. Daljši odmor po VIII. sliki. Krajša odmora po IV. in XIV. sliki. Med XIV. in XV. sliko pretečejo štiri leta. 9 OPERA. ŽONGLER NAŠE LJUBE GOSPE. (Le .longleur de Notre Dame). Mirakel v treh dejanjih. Pesnitev M. Leua, prevedel Fr. Marolt, vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. Neffat. Režiser: A. Knittl. Menih glasbenik .... Šubelj Menih kipar......................Sekula Prvi angel.....................Ribičeva Drugi angel .... Potučkcva Jean ............................Knittl Boniface, samostan, kuhar . Betetto Prior .........................Runipelj Menih pesnik .... Mohorič Menih slikar......................Janko Prikazen presv. Marije Device. Glasovi angelov. Menihi, meščani in meščanke. Čas: XIV. stoletje. GROFICA MARICA. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisala Julij Brammer in A H r e d Grunwald. Uglasbil E m eri k K & 1 m a n. Dirigent: dr. Švara. Režiser: J o s. Povhfe. Grofica Marica ........................................................... Polifeva Knez Moric Dragomir Populescu..................................................Povhe Baron K61oman Zsupan, grajščak iz Segedina .... Medven — Peček Grof Tasilo Endrody - Wittemburg .............................Drenovec Liza, njegova sestra . . ,................................Balatkoiva — Ribičeva Baron Karel Štefan Liebenberg ................................................Šubeli Kneginja Božena Cuddenstein pl. Chlumetz...........................Rakarjeva Penižek, njen komorni sluga . Janko lika pl. Dambossv........................................................Korenjakova Čeko, prileten sluga Marice ................................................Simončič Berko, cigan ............................................................ Rus Jos Manja, ciganka <, . < . , . *......................., . .1 Ramšakova NAZNANILO. Na novo urejena restavracija pod „SKALCO“, Mestni trg št. 11 nudi izvrstno pristno vinsko kapljico, kakor tudi topla in hladna jedila Koncerti vsako soboto, nedeljo in sredo od 20—24 ure. TONI JAGER-ČERNE & Ko. j TRGOVINA Z ROČNIMI TELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH • LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j 10 olroei Sari, Mariška, Erzika, Jul iška, Rezika, Ilonka, Etelka, Micika, Gostje, gospodje, dame, plesalke iz Tabarina, cigani, kmetski fantje in dekleta, čikofti. Sluge, natakarji in cig. godba. — 1. dej. se vrši pred graj-šSino grofice Marice, II. in 111. v njeni graiščini. — Plese je naštudirala T u 1 j a k o v a. Dekoracije je naslikal Skružny. — Kostumi in toalete so narejeni v gledališki krojačniei. Začetek ob 8. Konec ob 11. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Zaprto. Deseti brat .........................Red D Profesor Storicin....................Red A Pegica mojega srca (gostovanje v Celju) Obrt gospe Warrenove. . . Red F ob 15. uri pop. Naša kri Ljudska predstava po znižanih cenah Izven ob 20. uri zv. Deseti brat. Ljudska predstava po znižanih cenah . Izven 23. febr. torek 24. sreda 25. četrtek 26. petek 27. sobota 28. nedelja Ravnokar prispeli pomladanski modeli damskih plaščev in kostumov pri tvrdki Fran Lukič, Pred Škofijo štev. 19 Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘ Podružnice: Zagreb, Račkega ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br. 44. Najpopolnejši in najceneji domači izdelek. Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. 11 1. marca ponedeljek Naša kri1 Red C 2. »> torek Zaprto 3 sreda Ana Christie Red A 4. četrtek Zapeljivka , Red F 5. iy petek Naša kri Red B 6. yi sobota ob 15. uri pop. Pegica mojega srca. Dijaška predstava po zni- žanih cenah .... Izven 7. v nedelja ob 15. uri popoldne Deseti brat. Ljudska predstava po zniž. cenah Izven ob 20. uri zv. Ana Christie. Ljud- ska predstava po znižanih cenah Izven 8. 99 ponedeljek Deseti brat ....... Red E 9. » torek Zaprto. 10. sreda Obrt gospe Warrenove Red D 11. 99 četrlek Zaprto. 12. n petek Ana Christie Red F 13. 99 sobota Ifigenija na Tavridi. Gostovanje v Celju. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 23. febr. torek Srce iz lecta, Poziv na ples, Ca- * priccio Espagnole .... Red A 24. 99 sreda Zvedave ženske Red C 25. 99 četrtek Zaprto. 26. 99 petek Večni mornar Red E 27. 99 sobota Zaprto. 28. 99 nedelja ob 15 uri pop. Zvedave ženske. Ljudska predstava po zniž. cenah Izven 1. marca ponedeljek Zaprto. 2. 99 torek Večni mornar ...... Red B 3. n sreda Orfej v podzemlju Red E 4. 99 četrtek Jongleur de Notre Dame, premiera Red D 5. 99 petek Zaprto. 6. 99 sobota Večni mornar Red F 7. 99 nedelja ob 15. uri pop. Jongleur de Notre Dame. Ljudska predstava po zniž. cenah Izven ob pol 20. uri zv Grofica Marica, premiera Izven 8. 99 ponedeljek Zaprto. 9. 99 torek Jongleur de Notre Dame Red A 10. 99 sreda Večni mornar Red C 11. 99 četrtek Tosca Red B 12 petek Zaprto. 13. 99 sobota Grofica Marica Izven litini milili IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIINI Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: M. Pugelj. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.