Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 20. marec 2014 Številka: 3 (184) Leto XIX Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Uvodno razmišljanje ... DEMOKRACIJA – »MALO MORGEN« Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Za demokracijo ni enoznačne definicije, zato je tudi težko definirati lokalno demokracijo. Dejstvo je, da bi demokracija morala služiti ljudem (vaščanom, krajanom, občanom, državljanom, …) in se krepiti, ne pa, kot se dogaja v sodobni družbi, da izgublja verodostojnost in legitimnost. V demokraciji bi moralo biti nosilec suverenosti ljudstvo, saj beseda demokracija izhaja iz grških besed demos »ljudstvo«, kratein »vladati«. Ali je v Sloveniji tako? Kot pravi Della Porta v Temeljih politične znanosti je demokracija oblast iz ljudstva, oblast ljudstva in oblast za ljudstvo: izvira iz ljudstva, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo. Moč vladajočih torej izvira iz ljudskega pooblastila. Ali smo jim volilci res dali takšna pooblastila? Kot ugotavlja Lavtar za današnjo rabo svobodne volitve in vloga političnih strank nista več zadostna mehanizma za komuniciranje med oblastjo in prebivalci. Čedalje večje nezaupanje do oblasti, demokratični deficit, iskanje dodatne legitimnosti organov politične oblasti ter hitrost in gostota sprejemanja odločitev v javnih zadevah zahtevajo nove mehanizme in ravnanja. Občutljivost prebivalstva glede odločitev je vse večja, motiviranost za njihovo neposredno soudeležbo pri sprejemanju odločitev pa majhna. Odtujenost še dodatno krepijo nadnacionalne identitete, kot je EU, ki so od ljudi še bolj oddaljene, ob tem pa zmanjšujejo avtoriteto in pristojnosti nacionalnih vlad. Tako so v tem zapletenem in obsežnem sistemu interesov ovire za doseganje enakosti, kot temeljne vrednote demokracije, vedno večje. Nam »navadnim smrtnikom« tako ostajajo le volitve, ki pa niso učinkovite in omogočajo le demokracijo politikov, ki so lojalni svoji stranki in ne svojim volilcem. In zakaj se čudimo, da volilna udeležba upada? Ob prebiranju definicij o najpomembnejših normativnih elementih na katerih naj bi temeljila tudi slovenska lokalna samouprava dobim občutek, da berem utopične socialiste – avtonomija, demokracija in učinkovitost. Lokalna demokracija se opredeljuje kot politična platforma in priložnost za sodelovanje občanov. Ali je temu res tako, ali je lokalna demokracija zgolj priložnost za posameznike? Trdimo lahko, da organizacijska plat reforme lokalne samouprave in možnosti za participacijo enostavno ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Ali so občani dovolj dobro informirani in vpeti v interakcijo s skupnostjo? Po komunikologu Splichalu je pojmovanje demokracije od nekdaj temeljilo na štirih temeljnih postavkah, ki so komunikacijskega značaja: da so državljani dobro obveščeni, da jih zanimajo politična vprašanja, da so enaki v pravicah do mišljenja, javnega izražanja, združevanja in odločanja ter da so vse odločitve podvržene javni razpravi. Vsekakor so glavno vlogo pri uveljavitvi civilnih, političnih in socialnih pravic, skozi zgodovino, odigrali mediji. Z razvojem svobodnega tiska, svobodne komunikacije in obveščenega javnega mnenja so bili položeni temelji moderne ideje »aktivnega državljana«, ki ga postavlja v položaj aktivnih političnih subjektov. In komu ne ustrezajo svobodni mediji? Občanom? Verjetno ne. Mediji imajo pri uresničevanju načela svobode komuniciranja izredno moč in očitno to nekoga moti. Kar naenkrat se vsi ukvarjamo z mediji in njihovem pomenu, kljub temu, da vemo, da so ti prisotni že od začetkov množičnega komuniciranja. V demokratični družbi pa predstavljajo samoumevno možnost informiranja za potrebe lokalnih skupnosti. Pregelj ugotavlja, da so lokalni mediji omogočili decentralizacijo komunikacijskih sistemov in »razbili« centralizem nacionalnih medijev. V političnih skupnostih si ljudje želimo več komunikacij med ljudmi in neposrednimi predstavniki oblasti, vendar, kot pravi Uletova, se moramo zavedati, da ljudje dajemo prednost informacijskemu vplivu toliko časa, dokler so na voljo nepristranski in objektivni izvori informacij. Zakaj se torej politiki in njihovi priskledniki trudijo grobo posegati v vsebino lokalnih medijev in slabo prenašajo kritike na račun njihovega slabega dela? Ali jim bomo to dovolili? Ne! Zato brezglavo ne ponavljajmo sporočil, ki jih nekdo širi, da je Občan županovo trobilo, ampak rajši to energijo vložimo v korist lokalne demokracije. Zmago Šalamun, dipl. inž. med. kom (UN) Čistilna akcija »22. MAREC 2014« Ne mine več leto, da nas narava ne bi presenetila s svojo močjo in nas opozarjala na naše človeško dolgoročno in neodgovorno ravnanje in njeno uničevanje. Preseneča nas v vseh letnih časih in na različne načine. Že mislimo, da nas več ne more presenetiti in huje prizadeti, spet postreže z novo naravno ujmo. Sem bila kar malo preveč optimistična in upala, da bo res vsako leto bolje, da bo slika narave, ko se prične prebujati iz zimskega spanja, čista, neokrnjena, a zaradi nas, ljudi, žal ... ni tako. Res je, da nam je tudi letos narava že v prvih mesecih pokazala zobe, kot radi rečemo. Čeprav nam ni nasula toliko snega kot lani, nas je presenetila z žledom, ki je za krajši čas okrnil življenje tudi v naši občini. Predvsem je veliko škode povzročil v naših gozdovih. Gozdarje in lastnike gozdov čaka težko in naporno delo, da bodo sanirali nastalo škodo. Žal pa to ni edina škoda, ki jo povzročamo naravi. Ljudje, mi smo tisti, ki smo še zmeraj največji uničevalci in škodljivci narave. Mi, ki še zmeraj neodgovorno odlagamo v naravo številne komunalne in druge odpadke, kljub številnim možnostim, da lahko odložimo odpadke na primerna mesta, da nam od vrat domače hiše odpeljejo skoraj popolnoma vse. Še zmeraj najdemo ob naših cestah vreče z odpadki, pločevinke, plastenke, gradbeni material ... Pred kratkim se je nekdo izmed nas odločil, da se bo znebil svojega starega hladilnika in ga je odpeljal kar v gozd na Drstelji. Ja, žal se še zmeraj dogaja to, čeprav nas na vsakem koraku opozarjajo na možnosti odlaganja in ločevanja odpadkov. In narava zaradi tega ne bo nič manj nežna do nas, postala bo še bolj maščevalna in groba. In te posledice bodo v prihodnje, žal, morali prenašati naši potomci. Upam, da je prav ta »nekdo«, ki je hladilnik raje odpeljal v gozd, kot počakal čas, ko odvažajo kosovne odpadke tudi v naši občini, vsaj za trenutek pomislil in si dejal, da v bodoče več ne bo počel tega in se nam bo pridružil na čistilni akciji. Letošnja čistilna akcija bo v soboto, 22. marca 2014, med 8.00 in 13.00, v vseh vaseh občine Destrnik. V primeru slabega vremena bo akcija naslednjo soboto, 29. marca 2014. Akcija bo potekala po enakem protokolu kot vsako leto do sedaj. Vaški odbori so zadolženi, da vaščane posameznih vasi obvestijo in motivirajo, da se akcije čiščenja okolja udeležijo v čim večjem številu. Zbirna mesta v posameznih vaseh so v domeni predsednikov in članov vaških odborov. Natančna navodila o organizaciji in izvedbi čistilne akcije bodo predsedniki vaških odborov in društev, ki bodo letos v celoti povabljena na akcijo, dobili na informativnem sestanku v ponedeljek, 17. marca 2014, ob 18.00. Odvoz odpadkov organizirajo vaški odbori sami. Deponija CERO Gajke bo odprta med 8.00 in 14.00. Odpadki, ki bodo pripeljani na deponijo, morajo biti ločeni po vrstah. Priporočljivo je, da voznika, ki bo odpadke peljal na deponijo, spremlja nekaj oseb, da bo razkladanje teklo bolj tekoče. Za vstop na deponijo bo potrebno predložiti potrdilo, ki ga bodo vozniki dobili pri direktorju podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Material, torej vrečke za plastenke, papir, steklo in pločevinke bodo predsedniki vaških odborov ali njihovi pooblaščenci lahko dvignili na Občini Destrnik. Na voljo bo tudi nekaj zaščitnih rokavic. V čistilno akcijo se bodo vključili tudi delavci Gradnje Destrnik d. o. o., ki bodo ta dan na voljo za prevoz zbranih odpadkov s tovornjakom, traktorjem in kombijem. Tisti, ki ne boste uspeli organizirati lastnega vaškega prevoza zbranih odpadkov na deponijo, lahko pokličete na Gradnje Destrnik d. o. o. – gospoda Tomislava Ploja na številko 059 033 560 ali 041 772 209. Za utrujene in lačne udeležence čistilne akcije bo tudi letos poskrbljeno. Na dan čistilne akcije naj predsedniki vaških odborov ali vodji akcije najkasneje do 9.00 sporočijo g. Hauptmanu (na številko 041 484 814) število udeležencev, ki bodo šli na malico pred gasilskim domom v Destrniku. Ta bo na voljo ob 12.00. Za odlično malico bodo, tako kot vsako leto, poskrbele članice Društva kmetic Destrnik. Vse dodatne informacije dobite na številki 761 92 59 ali 041 319 220 – pri g. Antonu Kovačecu. Spoštovani OBČANKE in OBČANI! Tudi letos dokažimo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, predvsem se s svojim vzgledom potrudimo, da v akcijo vključimo čim več mladih. Pokažimo jim odgovoren in spoštljiv odnos do narave. To lahko preprosto storimo s tem, da se udeležimo čistilne akcije v soboto, 22. marca 2014. Podžupanja Občine Destrnik: Simona Lacko Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec pri OŠ Destrnik in Vrtec pri PŠ Trnovska vas Starše obveščamo, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2014/2015 možen do 15. aprila 2014 v tajništvu OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Informacije lahko dobite na tel. št. 02 761 92 10 – vsak delovni dan med 8.00 in 15.00. Vloge za vpis, ki so bile oddane že med šolskim letom, se upoštevajo pri tem razpisu. Prijazno vabljeni! OŠ Destrnik-Trnovska vas Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Članke in oglase za 4. številko časopisa Občan oddajte do 5. APRILA 2014 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali (odločitev uredniškega odbora z dne 7. 9. 2012). Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 3 Ksenija Munda Pogovor s prvim odgovornim urednikom časopisa Občan Ksenija Munda Novinar z veliko prijatelji je slab novinar Zmago Šalamun je bil prvi odgovorni urednik našega časopisa Občan, ki je začel izhajati v takratni skupni občini Destrnik – Trnovska vas, ki je obsegala območje današnjih občin Destrnik, Trnovska vas in Sveti Andraž. Zmago, ki se z nasmeškom spominja začetkov Občana, je danes medijski strokovnjak, ki končuje magistrski študij Medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je tudi diplomiral. Novinarske izkušnje si je nabiral na nacionalni televiziji in nacionalnem radiu ter večih lokalnih radijskih postajah. Ob urejanju Občana je bil še odgovorni urednik večih lokalnih časopisov, mnogi pa se ga verjetno spominjate kot novinarja na Štajerskem tedniku. Zakaj si se nasmejal, ko sem te vprašala kako se spominjaš začetkov Občana? Hm, nasmejal sem se zato, ker še vedno trdim, da je najlažje nekaj delati, ko o tem nič ne veš. Moji novinarski začetki segajo v leto 1995, ko sem začel obiskovati govorne vaje pri Dušanu Tomažiču in Idi Baš ter delati kot dopisnik-novinar na RTV Slovenija, Studio Maribor. To pomeni, da še niti eno leto nisem imel novinarskih izkušenj, ko sem se povsem samostojno lotil zasnove časopisa in priprav za izdajanje časopisa Občan. Ideja je padla po seji občinskega sveta ob kozarčku rujnega, da bi v občini imeli lokalni časopis, saj so iz Mestne občine Ptuj prihajale informacije, da bodo pričeli z izdajanjem glasila Ptujčan. In potem smo rekli, zakaj časopisa ne bi imeli tudi mi. Zakaj ime Občan? Občan je bilo delovno ime časopisa, pri pripravi dokumentacije za občinski svet in Ministrstvo za kulturo. Ime je nastalo iz »občina« Občan, saj smo v Trnovski vasi v okviru mladinske organizacije izdajali časopis Krajan. Spomnim se, da smo mladinci prvo številko izdali ob Titovi smrti leta 1980. Občinski svetniki se z imenom Občan niso strinjali, večkrat so poskušali najti drugo ime, vendar jim zaradi politično pregretega ozračja to takrat ni uspelo, tako je obveljal moj predlog in s tem imenom časopis izhaja še danes. Ali je bil časopis Občan dobro sprejet med občani takratne občine? Lahko rečem, da smo se s takratnim uredniškim odborom zelo trudili, da bi bil časopis čim boljši in da je res bil kronika časa in kraja. Predvsem smo bili pozorni, da so bili v časopisu enakovredno zastopani vsi trije kraji. Kljub velikemu trudu, so bili interesi posameznikov zelo, zelo močni, zato se je vedno kdo našel in povedal, da smo vsi podkupljeni in da delamo županovo trobilo. Ali bi koga izpostavil, kdo je bil najglasnejši? Ne bi govoril o imenih, vsekakor sem bil največkrat napaden 4 v domačem kraju, saj so krajevni veljaki pričakovali, da bodo privilegirano obravnavani, vendar kodeks novinarske etike je takšen, kot je. No najglasnejši je bil vsekakor takratni podžupan mojega domačega kraja, ki je časopis ocenil kot »golido gnojnice« in od njega sem bil celo deležen večkratnih javnih žalitev in tudi fizičnega napada. Omenjenega gospoda celo razumem, zagotovo se je počutil ogroženega, če je nekdo napisal resnico. Dvajset let je vedril na čelu krajevne skupnosti in kasneje samostojne občine ter s srednješolsko izobrazbo »glumil« velikega intelektualca. Kljub velikemu trudu pa je bil pred leti, kot vsi zasvojenci s častihlepjem, izpljunjen na smetišče politične zgodovine. Verjetno pa si prejel tudi kakšno pozitivno kritiko, ali se spominjaš kakšne? Ne samo, da se je spominjam, še danes sem na njo ponosen. Ob neki priložnosti sem, žal že pokojnemu rojaku in uglednemu novinarskemu kolegu Slavku Frasu, izročil vse številke časopisa Občan in ga prosil za njegovo mnenje. Čez nekaj časa sem prejel podrobno analizo, ki je bila zelo pozitivna in pohvalna. To mnenje smo objavili v Občanu in nekateri se z njim niso strinjali. Osebno mi mnenje človeka, ki je bil dolga leta urednik Dela, Naših razgledov, dopisnik Dela na Dunaju, veliko pomeni. Konec koncev je gospod Slavko za svoje novinarsko delo prejel srebrni častni znak za zasluge, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil. Nisem samo ponosen na mnenje, gospodu Frasu sem tudi zelo hvaležen za vse nasvete in priporočila pri novinarskem delu. Delal si na nacionalnem mediju in lokalnih, kakšna je razlika? Zagotovo je lokalno novinarstvo bistveno bolj zahtevno, saj lokalni politiki delujejo na ozkem geografskem prostoru. Tako so stiki z novinarji zelo pogosti in dokaj neposredni in osebni. Dejstvo je, da v okolju kjer »vsak pozna vsakega« lahko hitreje pride do poskusa vplivanja na oblikovanje uredniške politike. Kaj meniš o novinarski svobodi? Menim, da se v Sloveniji in tudi v Evropi novinarska svoboda lahko definira kot utopični pojem. Živimo v sodobnem kapitalizmu, kjer se je pohlep zaril v vse pore našega življenja. Poglejte na spletno stran organizacije za nadzor nad medijsko svobodo Freedomhouse, ki ugotavlja, da so slovenski mediji svobodni, hrvaški pa pol svobodni. Slovenski in hrvaški novinarji pa so na skupni okrogli mizi ugotovili, da se soočajo z enakimi težavami. Strinjam se s hrvaško novinarsko legendo, pisateljem in esejistom Markom Grčićem, ki pravi, da novinarstvo umira. V medijih je vedno manj novinarskih prispevkov in vedno več PR sporočil, po nekaterih raziskavah več kot 60 odstotkov. Tisto, kar je v slovenskih medijih še novinarskega pa je zelo, zelo rumeno in kot pravi Manca Košir, gre za »baje« novinarstvo. Sam pa bi sodobno novinarstvo poimenoval, kot »kabinetno novinarstvo«, saj novinarji sedijo v uredništvih in čakajo na informacije. Potem napišejo novico in še sanja se jim ne o čem pišejo. Kot primer, zame intervju narejen s pošiljanjem vprašanj preko elektronske pošte ni intervju, saj novinar in intervjuvanec nista v neposrednem stiku. Tako, da imam o četrti veji oblasti ali o »psih čuvajih« slabo mnenje in mislim, da se še redki držijo besed Mance Košir, ki je v knjigi Surovi časi medijev zapisala, da »psi čuvaji« niso varuhi pečata sami po sebi in sami zase, ampak so odgovorni javnosti in zavezani pravici in resnici kot občemu dobremu. Za nastalo situacijo ne nosijo odgovornosti samo novinarji, ampak trdim, da ima prav Noam Chomsky, ko pravi, da sta kapitalizem in demokracija nekompatibilna, celo medsebojno izključujoča se sistema; seveda, če si pod pojmom demokracija predstavljamo pristno množično participacijo pri določanju pogojev družbenega življenja. Danes se je skoraj nemogoče izogniti političnemu vplivu Ksenija Munda pomešali jabolka in hruške. Dejstvo je, da demokracija potrebuje aktivnega državljana in ravno tako Občan potrebuje aktivnega bralca s kritičnim odnosom do dela uredništva in tudi do lokalne politike. Zato bo uredništvo moralo v prihodnje voditi svoje aktivnosti v smeri iskanja kakovostnih informacij o lokalnem dogajanju in se še bolj zavedati pomena sodelovanja z bralci. Le tako bo lahko Občan ustvarjal tradicijo za prihodnje rodove in občani bodo rekli, da je to naša kronika časa in kraja. Miro Kokol Miro Kokol Koranti opravili svoje poslanstvo Letošnje pustovanje je trajalo okroglih 30 dni. Pričelo se je s tradicionalnim korantovim skokom na svečnico – v noči z 2. na 3. februar, ko smo si koranti v tekočem letu prvič nadeli zvonce. S tem smo naznanili prihajajoče pustovanje. Osnovna naloga koranta je odganjanje zime in zla ter privabljanje pomladi, sreče in dobre letine. Tudi člani društva Koranti Destrnik smo v času pusta aktivno delovali. Obiskali smo številne vasi v naši občini, okoliške vasi in mesta širom po Sloveniji ter tako predstavljali lik koranta, njegovo poslanstvo in občino Destrnik. Udeležili smo se vaških kolin v Ločiču, bala v Destrniku, obiskali občne zbore društev in prireditve, ki so potekale v času pustovanja. Tradicionalno smo izvedli obisk županov Destrnika in Cerkvenjaka, kjer smo si zaželeli uspešno in dobro sodelovanje še naprej. Sodelovali smo na 54. mednarodni pustni in karnevalski povorki na Ptuju, ki je potekala v nedeljo, 2. marca, na njej pa je sodelovalo 67 pustnih skupin. A vedno je »vsega lušnega« enkrat konec in tako smo v torek, 4. marca, pusta pokopali in ob tej priložnosti še enkrat vsem skupaj zaželeli čim manj stresnih trenutkov, dobro letino ter vse dobro. Pa drugo leto spet. Miro Kokol in vplivu kapitala. Kakšna je po tvoje funkcija lokalnega medija? Lokalni mediji morajo omogočati demokratični dialog, boj mnenj in polemiko. Onemogočati pa morajo odtujenost informacij, kar pomeni, da se ne smejo izogibati kritiki, analizi in interpretaciji lokalnih političnih dogodkov. Tega pa velikokrat lokalni politiki ne razumejo ali nočejo razumeti, kljub temu, da je dolžnost demokratične politike zagotavljanje virov nepristranskega komuniciranja. Zaradi tega je težko biti urednik, novinar v lokalni skupnosti, ker te politiki ne sprejmejo kot enakovrednega partnerja, ampak poskušajo nate vplivati po načelu starševskega odnosa, kar pa nima nič skupnega z novinarstvom in demokracijo. Lokalni politiki si tega ne izmišljujejo, ampak le posnemajo kolege na nacionalnem nivoju. Verjetno se vsi spomnite zadnje spremembe medijske zakonodaje, kako glasen je bil geolog, ki je magistriral iz politoloških znanosti z magistrskim delom v katerem je primerjal ameriški senat in državni svet. V ozadju pa ni bilo nič drugega kot poskus podrejanja slovenskega novinarstva njegovi politični opciji. Tako lahko rečem, da imajo lokalni mediji premalo moči za pokončno držo, kar pa niso krivi uredniki in novinarji ampak slaba medijska zakonodaja, ki pa očitno nekomu ustreza. Potem meniš, da lokalni mediji ne opravljajo svojega poslanstva? Če pogledamo v širino ugotovimo, da so lokalni mediji izredno pomembni, žal pa svoj potencial zelo težko vršijo v korist lokalne demokracije. V globino pa je pogled bistveno bolj zahteven in kot sem že dejal, kliče po boljši medijski zakonodaji. Veliko pa smo krivi ljudje sami, saj nas očitno bolj zanimajo zaloge in akcije trgovskih verig, ki nas redno bombardirajo s svojimi novicami, kot pa delovanje lokalne skupnosti. Dokler bo tako je težko govoriti o možnostih za boljšo demokracijo. Kakšna je po tvojem mnenju pozicija našega časopisa Občan? Težko bom podal nepristransko oceno, saj sem od začetka vpet v njegovo nastajanje in zelo se počutim krivega za njegov nastanek. Menim, da je na dobri poti in nič ni narobe, če je malo zašel v slepo ulico. Ne po krivdi uredništva, ampak očitno so posamezniki malo 5 Kristina Hauptman Nada Zupanič Nada Zupanič Kristina Hauptman 90 let gospe Gere Polič Občni zbor PGD Destrnik: na mladini temelji prihodnost V soboto, 22. februarja, so se na 45. občnem zboru zbrali članice in člani gasilskega društva Destrnik, predstavniki prijateljskih društev iz Ptuja, Formina, Maribora, Ormoža, Biša, Oseka, Desencev, Grajene, Podvincev, Spodnjega Velovleka in Strelcev, predstavniki domačih društev, župan občine Vladimir Vindiš ter sponzorji. Po uvodnih pesmih Destrniškega okteta je predsednik društva David Fras podal poročilo o enoletnem delu. Plan dela, sprejet na lanskem občnem zboru, je bil v celoti realiziran. Tako so na cvetno nedeljo naredili in postavili presmec pred cerkvijo in bili prisotni pri Florjanovi maši. V juniju so organizirali srečanje s prijateljskimi društvi in jih popeljali na panoramsko vožnjo po občini Destrnik. V juliju so si ogledali letališče v Mariboru in se povzpeli na Triglav. Ogledali so si smučarske polete v Planici. Terasi gasilskega doma so dali novo podobo in se skupaj z desenškimi gasilci udeležili kongresa gasilskih društev v Kopru. Sodelovali so z društvi v občini in z OŠ Destrnik-Trnovska vas. Člani so sami oblikovali koledar in ga raznosili po domovih. Tudi poveljnik društva Andrej Zelenik je podal poročilo. Člani so se redno sestajali na operativnih vajah. Skupaj z intervencijami je bilo opravljenih več kot 1300 ur prostovoljnega dela. Zavedajo se, da na mladih stoji prihodnost, s kar sedmimi desetinami so se udeležili tekmovanja, kjer so bili nadvse uspešni. Operativni načrt so v celoti realizirali. Pregledali so hidrante, bili na intervenciji na kmetiji Kocmut, ozaveščali občane o varnih dimnikih … Novi člani PGD Destrnik (35): Člani: Danijel Murko, Andrej Kirbiš, Daniel Horvat, Tanja Potrč, David Šnofl, Nataša Hercog, Katja Čučko, Aleksandra Arnuš, Diana Bukovina. Pionirji: Gašper Šnofl, Miha Zelenik, Miha Petrič, Miha Kokol, Jan Dobič, Stela Muršec, Leja Murko, Nika Majcen, Aneja Lorbek, Lana Lorbek, Klara Sužnik, Lana Horvat, Ana Potočnik, Teja Črnko-Širec. Mladinci: Anej Krošelj, Žan Potrč, Leon Mahorič, Tomaž Arnuš, Sara Horvat, Laura Zorko, Lina Zelenik, Tjaša Vrhovšek, Tjaša Vrečar, Laura Karo, Katarina Bukovina, Špela Cafuta. Priznanja in odlikovanja: Značka za dolgoletno delo: za 20 let: Jasmina Caf in Borut Pukšič, za 40 let: Franc Kukovec, za 50 let: Franc Voda. Priznanje gasilske zveze III. stopnje: Boris Malek in Larisa Ziško. Priznanje gasilske zveze II. stopnje: Dejan Arnuš in Andrej Zelenik. Plaketa gasilskega veterana: Franc Fras in Franc Voda. Tečaj za uporabnika dihalnega aparata: Dejan Arnuš, Davorin Caf, David Fras, Sašo Petrovič. Zahvala za pomoč pri razvoju prostovoljnega gasilskega društva: Martina Arnuš, Daniel Horvat, Zvezdana Zelenik in Davorin Caf. Napredovanja: Aleš Čuš je napredoval v gasilca I. stopnje, Andrej Kirbiš je napredoval v gasilca II. stopnje. Župan Vladimir Vindiš je vsem dobitnikom priznanj iskreno čestital, novim članom pa zaželel, da se aktivno vključijo v delo društva. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri urejanju prevoznosti cest po žledu, še posebej pa tistim, ki so šli na pomoč v Postojno. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik zveze Marjan Zelenik. 6 »Res je lepo, ko je človek mlad. Včasih smo koščice luščili, prišli so fantje, pa muzikant in smo plesali do jutra. Rada sem plesala, rajši kot na njivi okapala!« Preudarno pove gospa Gera Polič, ki je v soboto 01.marca. 2014 praznovala 90. rojstni dan. Še vedno govori glasno, odločno in resno, ter svojo pripoved začini s kančkom humorja. Rojena je bila 01.03.1924 v Spodnjem Velovlaku v družini Krajnc. Otroštvo in mladost je preživljala ob dveh bratih. Oba sta morala v nemško vojsko, vrnila sta se in mati je dala postaviti križ Bogu v zahvalo, ker je bila njena molitev uslišana. V mladih letih je spoznala svojega moža Polič Franca. Po poroki sta si pričela ustvarjati dom v Zasadih 15. Gospa Gera lepo govori o svojem pokojnem možu, ki je bil zidarski mojster in zgradil je veliko krušnih peči. Poročena sta bila 59 let in malo je manjkalo, da bi lahko praznovala biserno poroko. Ponosna je na svoje tri otroke: Franca, Nežiko in Jožeta. Zadovoljna je, da se dobro razumejo in radi pridejo k njej. Zanjo lepo skrbita sin Franc in snaha Nada. O najmlajšem sinu Jožetu govori s posebno materinsko ljubeznijo. Rodil se je kot otrok s posebnimi potrebami in zanj je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi mu bilo lepo. Star je 52 let, živi in dela v zavodu Črna na Koroškem, radi ga imajo in se tam dobro počuti. Vsako leto pride ob žetvi domov na počitnice. V jeseni življenja jo razveseljuje tudi 5 vnukov in 9 pravnukov. Gospa Gera je v mlajših letih veliko naredila za naš kraj in ljudi. 43. let je v Destrniku zbirala krvodajalce in jih vodila na Ptuj, da so darovali kri, potem pa organizirala številne izlete, kjer so se ljudje družili in veselili. Od šolskih let je pela na koru in za Turistično društvo Destrnik spekla veliko kruha. Tudi zaradi vsega tega jo je ob njenem častitljivem življenjskem jubileju obiskal gospod župan Vladimir Vindiš. Spremljala sta ga svetnik gospod Branko Horvat in gospodična Nataša Burina. Vsi so ji želeli mnogo zdravja ter lepih trenutkov v krogu njenih najdražjih. Slavljenka se je razveselila obiskovalcev, pohvalila rože, ki jih je prinesel župan, ter se takoj pošalila, da tako lepega šopka ni imela niti takrat, ko se je poročila. Prijetno je bilo obiskati tako vedro in optimistično 90 letnico. Pripovedovala je o svojem življenju, ter zgodbe začinila z njenim humorjem. Nasmejala nas je, nam je pa dala povod za razmišljanje. »Kak hitro človek stari rata, kak hitro leta minejo, – škoda, ker sem že tako stara, zdaj bi jaz živela, ko je vse tako lepo in vsega zadosti, veste v mojih mladih letih pa je bilo hudo. Včasih smo molili pred jedjo in po njej, zdaj imamo veliko hrane in nič več ne molimo!« Gospa Gera Polič, lepim željam ob vašem 90. rojstnem dnevu se pridružujmo tudi iz uredništva časopisa Občan! Uradni vestnik Občine Destrnik 3 / 20. 3. 2014 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XIX, številka 3 20. marec 2014 1. JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2014 3. RAZPIS za zbiranje predlogov za priznanja Občine Destrnik za leto 2014 2. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepih za programe razvoja podeželja v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2007) ter Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/2014, z dne 23. 1. 2014), objavlja Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2014 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2014 v okvirni višini 19.000 evrov po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES), št. 1857/2006, in Uredbo komisije (ES), št. 70/2001. II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISNIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2014 v okvirni višini 21.000 evrov, od tega na proračunski postavki: Vrsta ukrepa 04 04002 04 04004 Okvirna višina sredstev Neposredno plačilo v kmetijstvu Financiranje društev (s področja kmetijstva) 19.000 evrov 2.000 evrov III. UKREPI IN UPRAVIČENCI Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za državne pomoči, ki se ne morejo dodeljevati za nazaj za dejavnosti, ki so že bile izvedene. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za ukrepe, izvedene v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 12. 2014. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti morajo imeti datum iz tega obdobja. Upravičenci do pomoči so: – kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, skladno s prilogo 1 k Uredbi komisije, št. 70/2001, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko, na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva, – organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev s področij pomoči v kmetijstvu na območju občine ali regije, – društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so: – v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, – podjetja v težavah, – velika podjetja oziroma podjetja z nad 250 zaposlenimi in z letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov € in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov, – za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, – naložbo ali storitev že zaključili, – nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali evropskega proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti. Pomoči ni mogoče odobriti za: – stroške tekoče proizvodnje, – nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, – drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naložbe za nadomestitev, za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, – kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, – kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, – kritje dela prevoznih stroškov zbiranja mleka, – podporo za preprečevanje zaraščanja, – umetno osemenjevanje, – stroške veterinarskih storitev, – plačilo stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, – različne oblike pomoči pri klanju živali, – regresiranje nakupa semena, – plačilo v obliki premij (na žival), – plačilo stroškov reje plemenjakov. – člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče 7 Uradni vestnik Občine Destrnik 3 / 20. 3. 2014 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju, kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 evrov, če je podjetje, kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Upravičenci do pomoči: – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Bruto intenzivnost pomoči: Bruto intenzivnost predvidene pomoči pri posameznem ukrepu ne sme presegati zgornje meje pomoči, kot jo določa Uredba komisije (ES) za posamezne ukrepe. – za namen ureditve trajnega nasada je potrebno izpolnjevati pogoje za pridobitev, skladne z veljavno uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, – do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005), – do 60 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, če naložbe urejanja kmetijskih zemljišč izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005). a) posodabljanje kmetijskih gospodarstev b) urejanje pašnikov Upravičeni stroški: – stroški za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov ter gospodarskih poslopij na kmetiji zaradi prilagajanja novim standardom, ki temeljijo na zakonodaji (ES); – stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov; – stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije; – stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi; – stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »nitratna direktiva«); – stroški nakupa in montaže rastlinjaka ter opreme v njem; – stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vinograd), stroški priprave zemljišča, nakup opreme, mreže za ograjo in večletnega sadilnega materiala, razen jagod; – stroški za gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; – stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanja novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti; – skladišča za krmo s pripadajočo opremo; – nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje; – stroški nakupa ter posodobitve mrež proti toči; – prispevek v splošnih stroških na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc); – stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu; – stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladišča oziroma nestanovanjski objekti). Upravičeni stroški: – stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika; – stroški za nakup opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z električno ali leseno ograjo (koli, žica, izolatorji, pašni aparat …); – stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; – stroški odstranjevanja zarasti, ravnanja zemljišča, nasutja, stroški strojnih storitev; – splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc). Specifični pogoji upravičenosti: – ustrezno dovoljenje/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katero se uveljavlja pomoč, – kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt, – dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, – drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, 8 Specifični pogoji upravičenosti: – izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, – izdelan načrt ureditve zemljišča v zaraščanju ali dostopov (ureditev poljskih, dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih), – minimalna površina pašnika, ki se ureja, mora biti 1 ha, – pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, – do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, – najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto. c) urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov Upravičeni stroški: Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo večjega posega v prostor, kot so: krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, ureditev dovoznih poti, ureditev zemljišča po izvedeni komasaciji, če se ne sofinancira s strani občine ter države, vse z namenom izboljšanja pogojev obdelovanja. Specifični pogoji upravičenosti: – vloga in odobritev komisije o nameri dela, – kopija katastrskega načrta, – zemljiškoknjižni izpisek ali posestni list, iz katerega je razvidno, Uradni vestnik Občine Destrnik 3 / 20. 3. 2014 da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin. Dokumenti so lahko stari največ 1 leto, – zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, – krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, – pri izvajanju večjih agromelioracijskih del se obvezno izdela investicijski program strokovnih služb ali pooblaščenih organizacij. opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja živali zaradi bolezni. Bruto intenzivnost pomoči: – za izvedbo malih melioracij – do 10 strojnih ur sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve, – za izvedbo večjih melioracij s predhodno izdelanim investicijskim programom strokovne službe sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve v nižinskem območju, – za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost sofinanciramo do 50 % upravičenih stroškov storitve oz. za mlade kmete do 60 % upravičenih stroškov storitve, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu. 5. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb – za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti); – za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev – ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičeni stroški: – priprava dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program; – za nabavo materiala za obnovo; – za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči: – za naložbe v neproizvodne objekte na kmetijskem gospodarstvu do 100 % upravičenih stroškov; – za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % upravičenih stroškov oz. 75 % na OMD, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije; – dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. 3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalne premije za posevke in plodove (zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja ter poplave) za eno rastno dobo. Sofinanciranje zavarovalne premije za bolezni živali (pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni) za eno zavarovalno leto. Bruto intenzivnost pomoči: – podpora občine znaša razliko med višino sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna – do 50 % 4. Pomoč za zaokrožitev zemljišč Upravičeni stroški: Sofinanciranje stroškov, nastalih z menjavo (zaokrožitvijo) kmetijskih zemljišč. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov. Upravičeni stroški: – stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 1400; – stroški za uvedbo sistemov na podlagi analize tveganj in kritičnih točk (HACCP); – stroški za uvedbo sistemov sledljivosti; – stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti ter tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje. 6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu Upravičeni stroški: Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva za usposabljanje kmetov ter delavcev na kmetijskem gospodarstvu. Pomoč se dodeli za kritje: – stroškov organiziranja programov usposabljanja. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: – honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razprav in sejmov ter sodelovanja na njih: – stroški udeležbe; – potni stroški; – stroški izdaje publikacij; – najemnine; – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih – do vrednosti 50 evrov na nagrado in zmagovalca. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) – pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe sveta (ES, št. 510/2006), niso imenovani. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne ter imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve spletne strani). Za nadomeščanje kmeta, njegovega partnerja med boleznijo in dopustom: – stroški strojnih storitev, pri tem je mišljeno, da v času kmetove odsotnosti nekdo vodi kmetijo; – stroški dela nadomestne delovne sile. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. Pomoč se dodeli v obliki 9 Uradni vestnik Občine Destrnik 3 / 20. 3. 2014 subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov. 7. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah Upravičeni stroški: – stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne ter nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; – stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – promocija; – splošni stroški. IV. VSEBINA IN MESTO ODAJE VLOGE Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 8. Za opravljanje storitev in trženja proizvodov ter storitev s kmetij Upravičeni stroški: – vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; – nakup nove opreme; – promocija; Ostali splošni stroški. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 9. Za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja Upravičeni stroški: – stroški kotizacije šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški prevoza in vstopnin za strokovne oglede, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. 10. Za delovanje društev in njihovih združenj Upravičeni stroški: Materialni stroški za delovanje društev. 10 Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: 1. prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2014«, 2. obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignete na Občini Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Objavljena je tudi na spletni strani Občine Destrnik, www. destrnik.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Destrnik, tel. 02 761 92 50, ali pišete na elektronski naslov obcina.destrnik@destrnik.si z navedbo »razpis razvoj podeželja 2014«. Vlogo je potrebno predložiti v zaprti kuverti. Na hrbtni strani mora biti napis »NE ODPIRAJ – RAZPIS KMETIJSTVO 2014«. V. OBRAVNAVANJE VLOG Za izvedbo javnega razpisa je odgovorna komisija za vodenje postopka javnega razpisa dodelitve pomoči za ohranjanje in razvoj podeželja v občini Destrnik v letu 2014. Ta pripravi razpisno dokumentacijo in določi dodatne pogoje razpisa, objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja, obravnava pravočasno prispele in popolne prijave, opravlja oglede na terenu ter pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan v okviru proračunskih sredstev za namene iz tega razpisa. Državne in druge pomoči se dodeljujejo v obliki dotacij kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene. Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neprofitnih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih, za vse ostale ukrepe pa v primeru, če tako določa poseben predpis. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 31. 10. 2014. Vlagatelj se lahko prijavi na razpis za posamezni ukrep samo enkrat. Rok za oddajo vlog za prvo odpiranje je: 20. 6. 2014 – za prvo odpiranje in obravnavo vlog. Rok za oddajo vlog za zadnje odpiranje je: do 30. 10. 2014 – za zadnje odpiranje in obravnavo vlog. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo. Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog odloči o vloženih zahtevkih organ I. stopnje najkasneje v 45 dneh po izteku razpisanega roka. V sklepu se opredelijo namen, višina odobrenih sredstev in upravičljivi stroški za posamezen ukrep. Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve, in sicer na organ II. stopnje. Pritožbo je potrebno poslati na občino priporočeno po pošti. Številka: 330-1/2014-1 Datum: 5. 3. 2014 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ Uradni vestnik Občine Destrnik 3 / 20. 3. 2014 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 712,9782 EUR/t - kalo 5% 35,6489 EUR/t - marža 141,4518 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2014 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 890,0789 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,1896 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,1896 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 22%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 3. 2014. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-3/2014-2, z dne 10. 2. 2014. Štev.: 354-3/2014-3 Datum: 10. 3. 2014 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ 3. Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 4/2010), Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za priznanja Občine Destrnik za leto 2014 1. Priznanja Občine Destrnik so: 1. Naziv Častni občan Občine Destrnik, 2. Plaketa Občine Destrnik, 3. Priznanje Občine Destrnik: - Zlato priznanje Občine Destrnik, - Srebrno priznanje Občine Destrnik, - Bronasto priznanje Občine Destrnik, 2. Pogoji za dodelitev priznanja: Naziv Častni občan prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, šolstva, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva. Plaketo Občine Destrnik lahko prejme posameznik, podjetje, zavod, organizacija, društvo in skupina, združenje in druga pravna oseba za izjemen prispevek na področju gospodarstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Zlato priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa humanitarnih in drugih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Destrnik ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. Srebrno priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnostih, ki so pomembne za razvoj in ugled Občine Destrnik ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasto priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih in drugih dejavnostih. 3. Postopek podeljevanja: Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije, skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. Predlog mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: – splošne podatke o predlagatelju, – predstavitvene podatke o kandidatu, – vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, – utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, – datum pobude. 4. Komisija za odlikovanja in priznanja bo predloge zbirala do 10. aprila 2014. Predlogi se oddajo osebno ali se pošljejo na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Predlogi se lahko pošljejo na elektronski naslov: obcina.destrnik@destrnik.si. 5. Komisija bo zbrane predloge proučila, Občinski svet Občine Destrnik pa bo sprejel sklep o podelitvi priznanj, ki bodo podeljena na občinskem prazniku 24. maja 2014. Datum: 10.03.2014 Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik 11 Tadej Urbanija Intervju z novo zdravnico na Destrniku Za Občana smo se pogovarjali z Rahelo Simonič Kakšni so Vaši prvi občutki ob prevzemu delovnega mesta v ambulanti na Destrniku? Občutki so pozitivni, res pa je po zgolj nekaj dneh dela težko povedati kaj več. Ambulanta je dobro vpeljana, ljudje bodo pa verjetno nekaj časa pogrešali svojega prejšnjega zdravnika, na katerega so bili navezani in so z njim dobro sodelovali. Kakšen status ima sedaj ambulanta? Vemo, da je bila ob službovanju gospoda Mršnika ambulanta zasebna, se je sedaj kaj spremenilo? Status ambulante ostaja enak, gre za zasebno ambulanto s koncesijo, katere nosilec je še vedno gospod Mršnik. Jaz sem v tej ambulanti zaposlena pogodbeno, tako kot medicinska sestra. Če ni skrivnost, koliko pacientov pravzaprav »pokrivate«, obstajajo v zdravstvu kakšni normativi, ki to natančneje določajo? Obremenitev je verjetno velika, saj nam je iz medijev znano, da družinskih zdravnikov primanjkuje. Podatke o številu pacientov na ambulanto oziroma zdravnika javno objavlja ZZZS in niso skrivnost. Seveda so bili oblikovani normativi in na podlagi teh tudi nova mreža na primarni ravni, kar je strokovni svet ministrstva že odobril, ni pa še uradno sprejeto. V prehodnem obdobju naj bi tako zdravnik imel opredeljenih okrog 1500 pacientov, dolgoročni cilj pa je okrog 1200 pacientov. Le tako bi lahko svojim pacientom nudili kakovostno obravnavo, saj nam pri trenutnih normativih, ki se iz meseca v mesec spreminjajo in so trenutno okrog 1900 pacientov, primanjkuje časa, da bi se lahko kakovostno posvetili pacientom. Seveda nas zdravnikov že sedaj primanjkuje, za doseganje končnega cilja potrebujemo v Sloveniji okrog 600 novih zdravnikov družinske medicine. Kaj po Vašem mnenju vpliva na manjše zanimanje za družinsko medicino? Po mojem mnenju je to več stvari, vendar so najverjetneje v ospredju prevelike obremenitve ob najnižjih plačah. V ambulantah, kjer imajo večje število opredeljenih pacientov, je število obiskov dnevno tudi več kot 60, v času nadomeščanj in dopustov pa celo več kot 70. Po kolektivni pogodbi smo zdravniki specialisti družinske medicine med najslabše plačanimi zdravniki v primerjavi z ostalimi specialnostmi. Ob tem marsikje v Sloveniji med rednim delom v ambulanti zdravniki pokrivajo še vsa urgentna stanja na svojem območju in morajo tudi večkrat dnevno pustiti delo v ambulanti ter oditi na teren pomagat hudo obolelim ali poškodovanim. Da so te obremenitve prevelike, kaže tudi prezgodnja umrljivost zdravnikov družinske medicine, ki umirajo več kot 10 let pred ostalimi Slovenci, zdravnice pa celo 20 let prej. Ta statistika je zastrašujoča in ni čudno, da zanimanja za to specializacijo med mladimi ni. Zakaj ste se odločili za zdravniški poklic in zakaj za specializacijo iz družinske medicine? Že od nekdaj sem si želela delati z ljudmi in jim pomagati, zato je bila izbira poklica lahka. Družinska medicina pa zato, ker imaš najbolj pristen stik z ljudmi, obravnavaš človeka in raznovrstne probleme, ki jih ima, ne osredotočaš se le na eno bolezen. Znanja, ki jih potrebuješ, so zelo široka, pokrivajo celotno medicino in vse skupaj predstavlja tudi velik izziv pri delu. Kakšne so vaše želje glede zdravniškega poklica v prihodnje? V prvi vrsti bi želela, da bi sprejeli že oblikovane normative in bomo zdravniki družinske medicine v bodoče ob manjših obremenitvah lahko kakovostno obravnavali naše paciente, da bomo imeli več časa prisluhniti težavam in tudi več časa za razlago, za kar sedaj primanjkuje časa. Zadovoljstvo bo tako večje na obeh straneh. 12 Oddajte podpis PROTI zaprtju arhivov UDBE Čeprav smo volivke in volivci leta 2011 na referendumu jasno povedali, da morajo biti arhivi nekdanje UDBE in njenih funkcionarjev javno dostopni, sta se vlada Alenke Bratušek in koalicijska večina v Državnem zboru RS postavili nad nedvoumno izraženo ljudsko voljo in ponovno onemogočili dostop do arhivskega gradiva. V SDS smo si prizadevali za to, da bi se izognili referendumu, zato smo skušali z ustreznim amandmajem zagotoviti stanje, ki je bilo vzpostavljeno v skladu z referendumsko voljo volivk in volivcev in bi zagotavljalo dostopnost arhivskega gradiva brez omejitev, a nas je, žal, vladna koalicija zavrnila in preglasovala. V praksi novela zakona pomeni, da bodo morali raziskovalci arhivskega gradiva v večini primerov čakati na to, da bodo zaposleni v Arhivu Republike Slovenije arhivska gradiva najprej pregledali in prebrali sami, nato zakrili morebitne »občutljive osebne podatke«, šele nato bodo dostopni javnosti in raziskovalcem. To pa lahko traja leto, dve, tri ali kdo ve koliko. Za raziskovalce to seveda pomeni prefinjen način zaprtja tega dela arhivskega gradiva. Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo in poslanka SDS Eva Irgl pravi: »Arhivi morajo ostati odprti zaradi vseh nas, ki imamo pravico do zgodovinske resnice. Zaradi zgodovinarjev, ki lahko na podlagi arhivskega gradiva celovito in objektivno ovrednotijo neko zgodovinsko obdobje, ter zaradi publicistov in raziskovalcev, ki lahko le na ta način svoje delo opravijo natančno in strokovno.« Drugopodpisani publicist Igor Omerza poudarja, da »pri zapiranju arhivov ne gre za razlike med levico, desnico ali sredino, ampak za razliko med civilizacijskim ravnanjem in barbarstvom.« Mag. Andrej Aplenc, preživeli z Golega otoka, pa poudarja: »Poslanka SD Majda Potrata je dejala, da novi zakon o arhivih ščiti 'dostojanstvo' oseb, ki so navedene v arhivih. Kakšno 'dostojanstvo' pa imajo tisti, ki so morili po ukazih UDBE?« Proti zapiranju arhivov Udbe je nastopila tudi Evropska platforma spomina in vesti in njen predsednik Göran Lindblad je zaradi tega poslal protestno pismo slovenski vladi. Ker vlada in koalicija ne poslušata argumentov, je referendum sedaj edina možnost, da preprečimo ponovno zapiranje arhivov UDBE, vendar ta ne bo povzročil velikih stroškov, saj ga lahko izvedemo hkrati z volitvami v Evropski parlament. Razpis referenduma pa lahko s svojim podpisom zahtevate le vi. Oddajmo podpis: • PROTI omejitvi in zavlačevanju dostopa do arhivov UDBE; • PROTI preprečevanju razkrivanja zločinov UDBE in onemogočanju rehabilitacije njenih žrtev; • PROTI zaščiti nekdanje UDBE, ki je z vsemi sredstvi, tudi z umori, kršila človekove pravice in temeljne svoboščine; • PROTI kršitvi osnovne pravice do informiranosti in objektivne zgodovinske resnice. Podpis za razpis referenduma lahko prispevate na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu po Sloveniji v njihovem poslovnem času ali po elektronski poti, za kar potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo – med 13. februarjem in 19. marcem 2014. Podpisan in potrjen obrazec, ki vam ga bodo na upravni enoti ali krajevnem uradu vrnili, oddajte poverjeniku SDS na stojnici ali pošljite po pošti na naslov: SDS, Trstenjakova ulica 8, 1000 Ljubljana. OO SDS Destrnik Občani pišejo Razvoj občine in demokracije v zadnjih štirih desetletjih Pred štirimi desetletji so bile ceste na območju krajevne skupnosti Destrnik slabo prevozne. Nekaj povezovalnih je bilo gramoziranih, veliko pa jih je bilo blatnih. Pretežni del hiš in gospodarskih objektov je bilo zelo starih. Zaposlenih je bilo malo. Okrog 80 ljudi si je našlo delo v tujini. Veliko ljudi se je preživljalo s kmetijstvom. Ljudje so se veliko družili in bili so enotni tako na vasi kot v krajevni samoupravi. Na pobudo skupin občanov so prišli do osnovne električne energije in s tem zamenjali petrolejke z električno žarnico in tu in tam kakim manjšim elektro motorjem. Leta 1974 je bila asfaltirana prva cesta od Zelenkovih v Janežovskem Vrhu, skozi Destrnik, do Gomilc. Istočasno je bila asfaltirana tudi cesta od gasilskega doma Destrnik do pokopališča. Veliko so prispevali domačini, primaknila pa je tudi Občina Ptuj. Delo je opravilo Cestno podjetje Ptuj. Takrat še cesta od Rogoznice proti Destrniku in Trnovski vasi ni bila asfaltirana. Sledila so leta gramoziranja blatnih in utrjenih cest. Sprva je gramoz vozilo Komunalno podjetje Ptuj z malimi tovornjaki in domači kmetje s traktorji. Nato je gramoziranje prevzel samostojni podjetnik VAUDA. Od začetka se je vozilo na kupe, katere so vaščani sami razvažali. Potem pa se je že gramoz posipaval na mestih kjer je bilo najbolj potrebno. Vaščani so gramoz sami razgrinjali. Organizirali so rabote v katerih so se med drugim tudi družili. Doma se je povečala poraba elektrike in krajani so spet stopili skupaj in ob znatni pomoči Elektra gradili nove transformatorske postaje in obnavljali obstoječa nizko napetostna omrežja, da so lahko priklapljali nove elektro priključke. Ceste so bile že v dobrem gramoznem stanju, električna napetost je omogočala priključevanje električnih priključkov in strojev. Vaščane je že dalj časa mučila oskrba z vodo. Po hribih je veliko krat v poletnih mesecih zmanjkalo vode saj marsikje niso imeli studencev. Krajevna skupnost je z občino Ptuj in Samoupravno komunalno skupnostjo uskladila načrt financiranja in potek gradnje javnega vodovodnega omrežja. Na javni vodovodni sistem so se prvi pričeli priključevati krajani v Pesniški dolini leta 1983. V centru Destrnika so prva gospodinjstva dobila vodovodne priključke spomladi leta 1986, kljub temu, da je prva voda pritekla pozno jeseni 1985. Prvo fazo vodovoda smo dobili ob pomoči Mladinskih delovnih brigad »Slovenske gorice«. Nato pa smo vodovodno omrežje gradili ob pomoči občanov, krajevne skupnosti in občine. Primarni vodovod v Pesniški dolini je zaradi pomanjkanja denarja bil narejen iz cevi slabše kvalitete. Sanacija cevovoda je draga, zato še ni izvedena. Iz leta v leto je več okvar, kar se pozna pri uporabnikih vode. Negodujejo pa tudi lastniki zemljišč preko katerih poteka cevovod. Območje sedanje občine je bilo leta 1975 slabo povezano s telefonskim omrežjem. Prvi telefoni so bili na »državnem posestvu« v Placarju, Opekarni Janežovci in v centru Destrnika (pošta, policija, šola, gostilna, preko induktorske centrale). Skupaj s predstavniki pošte je bil sklenjen dogovor o postavitvi prve telefonske centrale v stavbi Janežovski Vrh 44 (sedanji Volkmerjev dom kulture) po letu 1980. Tako je nekaj telefonov dobil center Destrnika, ostalo pa v smeri Pesniške doline. Vaščani spodnje Rogozniške doline so nekaj telefonov dobili ob dobrem sodelovanju s takratno Krajevno skupnostjo Rogoznica. Nekaj telefonov pa je bilo tudi v zgornjem delu Placarja in na Drstelji. Ker so potrebe po telefoniji naraščale se je krajevna samouprava dogovorila s pošto in pristala v projekt izgradnje telefonije po celem območju takratne krajevne skupnosti. V tem času se je pojavila tudi hiper inflacija in cene izgradnje so vrtoglavo naraščale tako daleč, da projekta ne bi mogli pripeljati do konca. Ob trdni odločenosti krajanov, da temu naredijo konec in telefone dobijo so se uprli. Upor je bil uspešen. Na pogajanjih na Občini Ptuj s predstavniki Pošte Maribor je bila dogovorjena cena, ki jo morajo plačati krajani in čas do kdaj pošta gradnjo zaključi in udeležence akcije priključi. Kasneje je pošta naredila še korak naprej, na celotnem območju smo dobili zemeljsko telefonsko in KTV omrežje. Danes je del občine pokrit še z optičnim omrežjem. Lokalna samouprava se je v tem času skupaj s krajani trudila in modernizirala glavne prometne ceste in s tem se je povečalo tudi število avtobusov, ki so bili v tistih časih polni. Sistem je skrbel, da so delavci prihajali ob uri v službo in ob uri iz službe, kar je delavcem omogočalo uporabo javnih prevoznih sredstev. Vozil je tudi avtobus direktno za Metalno Maribor. Danes je to pravljica. Ceste so v okolici krajevne skupnosti že asfaltirali, zato je tudi pri nas naraščala želja po asfaltiranih cestah. Zaradi visokih stroškov izgradnje je krajevna samouprava modernizacijo speljala v dveh delih in sicer leta 1992 in 1996. Od takrat do danes se je na novo asfaltiralo le malo kategoriziranih cest. Današnja politika bi se morala zavedati, da asfaltna cestišča vzdržijo povprečno do 30 let, odvisno od prometne obremenitve in kvalitete v osnovi zgrajene ceste. V našem primeru bi morali vsako leto obnoviti 3 km cest, da v bližnji prihodnosti ne bomo prišli do točke, ko bodo ceste v razsutem stanju, denarja za obnovo pa ne bo. V tem obdobju je bilo ob aktivni udeležbi krajanov zgrajen večji del sedanjega omrežja javne razsvetljave. V več vaseh je nujno potrebno obstoječo razsvetljavo obnoviti. V Uredbi o svetlobnem onesnaževanju je določen rok do katerega je potrebno zamenjati vse svetilke, ki ne svetijo k tlom. Določila je tudi mejo porabe energije na prebivalca in sicer 44,5 KW/h na prebivalca. V naši občini to presegamo na število vseh občanov občine. Če bi pogledali porabo po vaseh ali odjemnih mestih so ponekod rezultati zelo kritični. Tudi strošek, ki ga plačujemo za energijo je visok. Določene občine gledano širše so se tega problema že lotile na različne načine. Pri nas te volje še ni. V zadnjem desetletju smo pričeli graditi fekalno kanalizacijo in čistilno napravo. Tako so danes na kanalizacijo lahko priključeni občani dela vasi: Destrnik, Janežovci, Janežovski Vrh in Vintarovci (delno Dolič in Zasadi). Za določene vasi so načrti že izdelani ali se izdelujejo. Precej vasi v občini te možnosti ob sedanjem gospodarskem stanju, še dolgo ne bodo imeli. Navodila evropske unije so na tem področju jasna. Na kanalizacijo bi objekti morali biti priključeni do leta 2017, oziroma imeti svoje čistilne naprave. Del kanalizacije je bil zgrajen slabo in bomo v prihodnje morali nameniti znatna sredstva za sanacijo. Odgovarja pa nihče, kot ni pri vgrajenem primarnem vodovodu v pesniški dolini. Ob razvoju komunalne infrastrukture je osnovna šola dobila novo telovadnico in pod njo lepo urejeno igrišče. Na pokopališču je bila zgrajena mrliška vežica, ki je nudila več kot okoliške (Imela je osrednji poslovilni prostor, ki je bil skupaj s prostorom za pokojnika ogrevan. V njej pa se izvaja tudi maša zadušnica.). Ob dogovoru s Turističnim društvom Destrnik, smo razširili zgradbo ob gasilskem domu v katerem danes deluje splošni zdravnik, zobozdravnik in fizioterapevt. Imamo pa tudi lekarno. Na mestu stare kulturne dvorane stoji dograjen Volkmerjev dom kulture, ki je lepo opremljen. V njem so dobila svoje prostore določena društva. V zadnjih dveh desetletjih je v centru Destrnika pričelo primanjkovati parkirišč. Danes jih imamo pri gasilskem domu v Destrniku, pri Volkmerjevem domu kulture in pod osnovno šolo Destrnik. Odkupljena so bila zemljišča za gradnjo prepotrebnega vrtca na katerih se gradi povezovalna cesta z novimi parkirnimi mesti in pripravlja plato za gradnjo vrtca. Nad bodočim vrtcem pa je zgrajena nova poslovna stavba ob državni cesti, ki pa je na žalost 13 močno razdvojila lokalne politične stranke. Do objekta je iz državne ceste mogoče priti le z avtom. Kljub pločnikom in prehodom za pešce v neposredni bližini, pešci po zgrajenih pločnikih do objekta ob državni cesti nimajo dostopa. Ne vem kako so si snovalci projekta, projektant in investitor zamislili dostop do predvidenih prostorov po zelenici ali čez ograjo, ki stoji ob državni cesti. Pod objektom se sicer gradi dostop do objekta. Vendar spodnji in gornji nivo kjer je glavni vhod povezuje le stopnišče. Tri desetletja je vaška samouprava tesno sodelovala z krajevno in lokalno samoupravo. Skupaj so strmeli, da so izvajalci delali kvalitetno in za zmerne cene. V zadnjih nekaj letih pa to ni opazno. Vaška samouprava je skoraj povsem zgubila osnovno povezanost med politiko in vaščani. Prišlo je tako daleč, da določeni posamezni politiki zagovarjajo izvajalce in investitorje v škodo proračunskih sredstev občine. Ne vidijo, da s tem prikrajšujejo občinski proračun in s tem razvoj občine. Prav ima pisec članka v zadnji številki Občana. S takim nadaljevanjem politike, naši politiki ne delajo v interesu volivcev, ki smo jih volili. Glasilo Občan je postalo javni medij medsebojnega obrekovanja, čemur ni namenjeno. Zavedati se je potrebno, da tisti, ki vojno začne iz nje odide kot poraženec. Spoštovani, poglejte, koliko smo združeni naredili v kraju in kaj vse še lahko, če bomo združili moči, da bo naša mladina lahko rekla, to je bila generacija naših staršev. V tem časovnem obdobju sem aktivno sodeloval z našimi krajankami in občani, vaško samoupravo, krajevno samoupravo in sedanjimi politiki. Poznam precej dobrega in slabega dela. Prosim v interesu naše mladine vse politike, da naredijo pri sebi inventuro in zasučejo kolo razvoja občine naprej, da ne bomo vedno manj namenjenih sredstev občinam porabljali za preplačila in vlagali sredstva za sanacije, slabo načrtovanih in izvedenih projektov. Izven centra občine bi občani prav gotovo želeli imeti čistilne naprave, kanalizacijske vode fekalne kanalizacije, na novo asfaltirane ceste, v centrih naselij iz zaselkov razsvetljene ceste in druge drobne stvari na katere opozarjajo, a jih iz leta v leto politika presliši. Anton KOVAČEC Poslanec Pukšič kritičen do izjav predsednice vlade mag. Alenke Bratušek Slovenija kot edina članica EU že drugič dobila negativno oceno Evropske komisije v zvezi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji Poslanec SLS Franc Pukšič je izrazil resne pomisleke nad nedavnimi navedbami predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek, da je prekinitev recesije v Sloveniji rezultat dela sedanje vlade. »Takšne izjave so najmanj nekorektne in kažejo bodisi na popoln odmik vladajoče politike od realnega stanja ali pa na zlorabo določenih pozitivnih premikov za lastno promocijo,« je prepričan Pukšič, ki v potrditev svoje izjave opozarja tudi na opozorilo Evropske komisije Vladi Republike Slovenije v začetku marca. Po njegovem mnenju Vlada RS v že znanem slogu nadaljuje z zavajanjem javnosti, ko javnosti sporoča, da ji je z lastnimi ukrepi uspelo obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti. »Medtem ko se Vlada RS zavezuje k 'nadaljevanju reformnega zagona', se nam v SLS zdi zelo pomembno, da se ob konkretnih podatkih razjasni, kje je pravzaprav izvor pozitivnih kazalcev gospodarske rasti v zadnjem četrtletju preteklega leta,« dodaja Pukšič. Dejstvo je, da se je slovenski BDP po prvih podatkih Statističnega urada RS lani realno zmanjšal za 1,1 odstotka. Resda se je zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zvišal za 2,1 odstotka, toda za samohvale o zaustavitvi negativnega trenda bo treba počakati podatke za vsaj še eno četrtletje. K zadnji rasti BDP so po navedbah državne statistike največ, 3,3 odstotne točke, prispevale naložbe v osnovna sredstva in spremembe zalog. V primerjavi z istim obdobjem predlani so se slednje povečale za 5,9 odstotka. Najbolj, za dobrih 11 odstotkov, so se po uradnih podatkih povečale naložbe v zgradbe in objekte, predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. K tem rezultatom je svoje doprinesla tudi mila zima, ki je glede na prejšnje leto omogočila gradbeništvu skoraj nemoteno izvajanje del. OO SLS Destrnik Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Tvoje pridne roke, pošteno in pridno srce so nam ponos in lep spomin NATE. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, soseda in prijatelja FRANCA LOVRECA Iz Jiršovcev 24 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mu kakor koli pomagali lajšati bolečine med njegovo boleznijo, ga obiskovali doma in v bolnici. Hvala za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala za izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Škofiču, pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta, govornici Danici, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, vokalnemu kvintetu Zarja in praporščakoma. Vsi njegovi 14 SPOMIN 23. marca 2014 mineva 11 let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Marija Kokol iz Janežovcev Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Tudi ona je imela vse rada. Pogrešamo te: mož Franc, sinovi Miro in Silvo z družino ter Mario z Ines Kristina Hauptman 4. rez potomke najstarejše trte na Destrniku privabiti čim več turistov. Trta je zgolj ena od zanimivosti kraja in dokaz, da je trdna destrniška prst rodovitna, ljudje pa delovni in marljivi. Kristina Hauptman Upravni odbor Turističnega društva Destrnik se je v torek, 11. marca 2014, zbral ob Viničariji Destrnik. Opravili so 4. rez potomke najstarejše trte. Predsednik društva in skrbnik trte Ivan Hauptman je nagovoril prisotne, pri tem pa ni skrival razočaranja, saj je nepridiprav trto ponovno močno poškodoval. Z rezjo so rešili, kar se je rešiti dalo. Odstranili so polomljene poganjke in trti zaželeli dobro rast. Modro kavčino ali žametno črnino so posadili 29. marca 2010 in nato vsako leto obrezali, zadnji dve leti je tudi že obrodila. Lani so ji marljivi člani turističnega društva postavili lično oporo. V obdobju od novembra 2012 do februarja 2014 je bila kar trikrat namerno poškodovana. V društvu vedo, da niso bili otroci in mladina, z gotovostjo upajo trditi, da to počne posameznik. Dejanje je obsojanja vredno, prijavljeno lastniku trte in pristojnim službam. Naša destrniška potomka si je v štirih letih ustvarila bogat koreninski sistem in se ne bo vdala kar tako. Verjamemo vanjo in v požrtvovalne člane turističnega društva, ki želijo v Destrnik Tadej Urbanija Po poteh naših vrstnikov Tadej Urbanija Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so v okviru projekta POŠ (Popestrimo šolo) pripravili razstavo, na kateri so predstavili življenje svojih vrstnikov z različnih koncev sveta. Na razstavi, ki je bila v poznih dopoldanskih urah odprta v nedeljo, 16. februarja 2014, so predstavili naslednje države: Malavi, Srbijo, Švedsko, Avstralijo, Vietnam in Gvatemalo. Obiskovalci so si lahko ogledali makete tipičnih bivališč predstavljenih držav, plakate, uokvirjene fotografije obrazov otrok z različnih koncev sveta ter film, v katerem naši učenci pripravljajo tipične jedi nekaterih držav. Kulinarični izlet je obiskovalce popeljal v Srbijo, kjer imajo radi burek, na Švedsko, kjer pečejo palačinke, in v eksotični Vietnam, kjer nam postrežejo z vietnamskimi zavitki. Pripravili so tudi knjižico receptov, s katerimi lahko obiskovalci popestrijo svojo domačo mizo. Tenis klub Destrnik Program teniških tekmovanj, prvenstev, srečanj in tečajev 2014 – otvoritev teniške sezone – 13. april 2014 – BREZPLAČNI TENIŠKI TEČAJI za društva iz občine Destrnik in občane – skozi vso sezono. Tečaji bodo potekali v skupinah po 8 oseb (moški, ženske). Spoznali boste osnove teniške igre in užitke, ki jih prinaša ta šport. Teniško opremo lahko dobite v klubu, potrebujete samo teniške copate. Za termine se bomo dogovorili. – nedelja, 17. maj, ob 8.00 – OBČINSKO PRVENSTVO – moški – pari – sobota, 24. maj, ob 8.00 – tradicionalni MEDOBČINSKI TURNIR “+ 100 LET” – moški – pari – nedelja, 1. junij – OBČINSKO PRVENSTVO – moški – posamezno – Medobčinska teniška liga “POETOVIO” 2014 – JULIJ – “POČITNICE NA TENISU” – za mladino in odrasle – Medobčinska teniška liga “POETOVIO” – sobota, 23. avgust, ob 13.00 – OBČINSKO PRVENSTVO – ženske – posamezno – nedelja, 21. september, ob 8.00 – OBČINSKO PRVENSTVO – ženske – pari – nedelja, 12. oktober – MEDOBČINSKI TRIATLON – tenis-šahkegljanje Ker tekmovanja potekajo zunaj, se v primeru slabega vremena termini prestavijo. Skozi celo leto bodo potekala še druga prijateljska teniška srečanja s piknikom na tenisu. Vse informacije dobite na številki 031 826 994 ali 02 753 04 31 (Milan Šteger). VELIKO TENIŠKIH UŽITKOV! Tenis klub Destrnik Kristina Hauptman TENIS KLUB Destrnik 15 V soboto, 8. marca, so se na svojem drugem občnem zboru sestali člani Kluba starodobnih vozil Sv. Urban Destrnik. Po ustaljenem vrstnem redu je predsednik kluba g. Franc Murko s pozdravnim nagovorom naznanil začetek občnega zbora. Po uvodnih besedah so predstavnicam nežnejšega spola ob 8. marcu podarili lončnico. Sledila so izvolitev delovnega predsedstva in poročila odborov ter komisij. Podeljene so bile zahvale za sodelovanje pri izvedbi prvega vsesslovenskega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil, ki je bilo 6. julija lani. Zahvalo so prejeli članice Društva kmetic Destrnik in član Rudi Malek, ki velja za izvrstnega poznavalca ter restavratorja različnih stabilnih in drugih motorjev. Zahvalo za obisk in ogled pri 15. polku vojaškega letalstva iz Cerkelj ob Krki bodo podelili naknadno, ker predstavnikov ni bilo. Zahvale za sodelovanje ob 1. srečanju starodobnih vozil pa so že bile podeljene županu Občine Destrnik Vladimirju Vindišu, županu Občine Duplek Mitju Horvatu in gasilskemu društvu Desenci. Na koncu je sledila zahvala predsednika članom in gostom. Uradnemu delu je sledilo druženje ob hrani in pijači. Javno pa bi se radi zahvalili tudi pihalni godbi Destrnik za enkraten uvod ob 1. panoramski vožnji 6. julija 2013 in Lovski družini Destrnik za najem prostorov ob 1. in 2. občnem zboru. Aktivnosti kluba v lanskem letu so bile: – 1. občni zbor – 9. marca 2013 – razstava naših vozil na sejmu v Gornji Radgoni – sodelovanje z OŠ: KAJ VEŠ O PROMETU – 4. maja – prva klubska vožnja po naši občini z otvoritvenim blagoslovom vozil in voznikov – sodelovanje ob očinskem prazniku – izvedba 1. vseslovenskega srečanja starodobnih vozil – sodelovanje z društvom kmetic pri žetvi – sodelovanje na kmečkem prazniku – avgust – klubski izlet z obiskom vojašnice Cerklje ob Krki – od aprila do oktobra so naši člani ponesli ime Destrnika na srečanjih oz. relijih starodobnih vozil po vsej Sloveniji in tudi po tujini 16 Milan Hameršak Občni zbor člani Kluba starodobnih vozil Sv. Urban Destrnik Načrti kluba za leto 2014: – sodelovanje na povabilo občine in društev pri različnih prireditvah – klubska panoramska vožnja – maj – 5. julij – 2. vseslovensko srečanje starodobnih vozil in vožnja po naši občini, mogoče tudi po izbrani sosednji občini – izlet članic in članov kluba Na koncu pa velja povabilo vsem občanom, ljubiteljem starih vozil, starim več kot 25 let, da se udeležijo srečanja v juliju. Zaključili pa bi z mislimi predsednika Franca Murka, ki pravi, da moramo ohranjati tehnične stvari, ki so ostale po »gumnah« in kleteh ter jim je potrebno vdihniti novo življenje. Za morebitne informacije in svetovanje ob restavratorstvu lahko pokličete ali se oglasite na sedežu kluba v Doliču 36 b. Klub starodobnih vozil Sv. Urban Destrnik