Lju6ljcina 1966 Leto XIII. SteviMa 2 21 ------- OBZORNIK /19GG 2 49094900537,2 V S F. B r N A i: L A N K I : ^^Kokolc. Slovenske pokrajine ¡11 turigem (V. koprsko primorje)...........33 C.. Malovrh. Vloga fizične geografije v sodobnem geografskem raziskovanju...... %.....36 1. Gains. Slanje furičire geografije v Sloveniji.....39 M, 1'ak. Nekaj geografskih zapa/.anj s terenskega proučevanja v okolici Nov.ske (z eno sliko)......45 .lelic':. Vpliv H K Trebišnjica na spremenil«) okolja . 49 S. Kranjec. Velika cesarska cesta.........52 I) H O B N G VESTI : S. Košnik. Proizvodnja nafte v Jugoslaviji Itibolov v Jugoslaviji — Jugoslavija in SEV — Kanal Donava— Maili—Ren — Manj tujih delavcev v Švici — Gospodarstvo Slovaške Novi rudniki zlata v Sovjetski zvezi — Pelrolejsko ladjevje Gospodarsko povezovanje Latinske Amerike — Svetovno leto riza — Svetovna proizvodnja nafte..............57 I"» 11 U S T V K N K V K S T [ : Odgovor organizatorja posveta o fizični geografiji glede na članek v 1. številki GO l%6...........59 I. Gams. Se o prvem ¡»osvetli o fizični geografiji ... 60 Slika ua naslovni strani: Pakošlane s Skoljem GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski ¡muk. Uredniški odbor: dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilešič, Dušan Kompare, dr. Vladimir Kokole, dr. Avguštin Lah Mara Itadinja. Urednik Mara Radinja. Ljubljana. Grintovška 1. Letna naročnina 600 dinarjev. Posamezna številka za naročnike 150 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski ob»omik'', Ljubljana. Aškerčeva cesta 12. Štev. tek. rač.: 503-8-378. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Tiskala: Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Geografski ofizornift Časopis za geografsko vzgojo iti izobrazijo LETO XIII štev. 2 = 1966 Slovenske pokrajine in turizem (V. KOPRSKO PRIMORJE) r. \ naših sprehodih po slovenskih pokrajinah, ki smo si jih ogledali z očrni geografa in turista, smo prišli do strmega robu planote Podgorskega Krasa. Tam. ob slikovitih strukturnih stopnjah, na skrajnem jugozahodu Slovenije, se s cestnih vijug mad C m i m Kalom odpira naša najbolj mediteranska pokrajina, pogled na naše morje. Čeprav je to po obsegu najmanjše od velikih turi-stičnogeografskih področij, je od vseh za turizem ¡kač najbolj zanimiva in privlačna, edina, ki ji morje daje še poseben pokrajinski čar Ln ji nudi tudi z drugimi značilnostmi turistične osnove prvega reda. Splošne geografske značilnosti obmorskega pasu so znane. Ne bo pa odveč, če jih, prej ko jih podrobneje ovrednotimo kot osnove za turizem, na kratko obnovimo. Mediteransko obrobje po površini ne predstavlja znatnega dela Slovenije (Koprsko pri-morje, Vipavska dolina z Brdi), toda po svoji legi ob obali Jadrana in po svojih klimatskih svojstvih je izredno dragocen del. Gosto obljudeno in intenzivno izrabljeno zemljišče je tudi pokrajinsko prav svojstveno ozemlje. Skoraj povsod tesno sklenjene vasi. kulturno zemljišče marsikje v umetno terasiranih pobočjih, značilne mešane kulture vinogradov, sadovnjakov in sočivja zlasti v obalnem pasu, k a men i le hiše mediteranskega tipa, vse to daje pokrajini poseljen videz in posebno vsebino. Se so ponekod po dolinah slabo izkoriščena tla, ki kličejo po melioraciji in po umetnem namakanju za intenzivne vrtnarske kulture, toda na splošno je svet za kmetijstvo že maksimalno izrabljen, četudi še ne p>vsod povsem smotrno. Dobra prometna povezava z ostalo Slovenijo je za nadaljnji razvoj bistvena osnova (železnica do Kopra). Za njegov procvit pa ni manj važna smiselna prilagoditev celotne organizacije prostora novi — sicer absurdni, a vedno bolj odprti — meji med rta I i jo in Jugoslavijo. Omrežje urbanskih središč se temu še ni dovolj prilagodilo in preusmerilo. Najbolj mediteranska pokrajina Primorske Slovenije pa je seveda prav Koprsko primorje ob južnih obalah Tržaškega zaliva. Zakedje je sicer gričevnato, visoko do 400 m. a je vse iz fliša. Ob obali je dokaj širok nižji pas. ki je tako dobro izkoriščen za kmetijstvo kot malokje v Sloveniji. Trta, sadno drevje, koruza in zelenjava se na malih njivah, na pogosto umetno terasiranih pobočjih, pestro mešajo med seboj. Po ploskih hrbtih gričevja pa so tudi navadne njive, travniki in pašniki, po strminah pa hosta ali pa oljčni nasadi. Ker nikjer na Slovenskem ni zima tako mila in tako kratka, pridelujejo mnogo zgodnje zelenjave, ki je poleg odličnega vina in sadja vseh vrst važna za preskrbo notranje Slovenije. Koprsko primorje je danes edini obmorski del Slovenije. Zato se tu turizem močno razvija. Ne saino v znanih letoviščarskih središčih Portorožu in Ankaranu, temveč tudi drugje ob obalnih peščinah. Tri stara pristaniška mesta Piran, izola in Koper živijo danes največ od industrije, ki predeluje zlasti ribe, sadje in zelenjavo. Po osvoboditvi se je razvila tudi druga industrija. Piran ima manjšo ladjedelnico in je matična luka ladij ..Splošne plovbe". V Kopru pa gradijo pristanišče za velike prekooceanske ladje. Pri Sečovljah so velike soline in manjši premogovnik. Toda mediteranska ali vsaj submediteranska) kulturna krajina je ono, kar daje Koprskemu primorju med slovenskimi pokrajinami še prav [koseben čar. V pokrajuiski podobi izstopajo drobne horizontale podzidanih teras za nasade in vertikale cipres, topolov in vitkih zvonikov, ki mole iznad streh številnih vasi. Tu Ln tain sivo zelene lise nakazujejo oljčne gaje. Toda zelena barva sadnega drevja in trte ter rumeno siva barva prsti pa tudi flišmega skalovja dajeta pokrajini osnovni ton. Močna, a ne preostra svetloba, ki lije na konture skozi mlačni morski zrak skozi komaj zaznavno tenčioo kakor na podobah benečanskih mojstrov, blaži prehude kontraste. In v ozadju vsega je sinjina morja in neba. Toplo morje in sončno nel»o v poletnem obdobju le redko razočarata. Ze z nižjih vzpetin nad obalo med Piranom in Koprom pa se ob kolikor toliko jasnem vremenu za modrino morja te pokrajinske podobe rišejo obrisi visokih gora, Slavnika. Nanosa, Trnovskega gozda. Matajurja in v jasnim po nevihtah oelo sami beli vrhovi Alp. Pa tudi z morja proti obali j>ogled ni nikoli dolgočasen. Strmi klifi se menjavajo z zarezami grap. zeleni hribi bolj v ozadju pa obrobljajo pokrajinsko podobo povsod. II. Ker je morje osnovna turistična privlačnost Koprskega primerja, si oglejmo predvsem geo-značilnosti ožjega obalnega pasu, ki grafske 33 _ spremlja samo obrežje in je tu širši, tam ožji, ki ga pa nikakor ne gre omejiti zgolj na peščine in naselja ob morju. Ta pas bi lahko opredelili kot ono ozemlje, ki ni povezano le s kopanjem in vodnimi športi, ampak tudi z drugimi oblikami rekreacije turistov, s sprehodi, krajšimi izleti na razgledne točke in vobce na bližje vizualno okolje turistov, ki se občasno naselijo v obmorskih naseljih, pa seveda tudi tisto, v katerem se v obmorskem pasu gibljejo peš ali z a\ tomohilom. Na karti bi ga nemara lahko na grobo omejili od obrežja s črto, ki veže vzpetine, vidne z obrežja: vzpetine nad llrvatini in Božiči. Tivjan. hrbet z Marezigami. vzpetine pri Pomjanu in Šmarju nad Koprom ter Malije nad Izolo, Lučan nad Strunja-nom, Portorožem ter končno strmi, proti notranjosti vedno višji odsek istrske kraške- plošče južno od Rokave (ali Dragonje). Ta res priobalni pas že zaradi hribov v ozadju ni nikjer pust hi enoličen. Dve reliefni prvini mu dajeta osnovne poteze: strmi klifi in miniaturne peščine oziroma vrsaji ob koncu strmih grap, ki se spuščajo med temi stenami k morju. Klifi tvorijo, če izvzamemo deltasti ustji H i žitne in Rokave — večino obalne črte. Skoraj povsod so zelo strmi, čeprav ne navpični, in povsod je ob njihovem vznožju sicer zelo ozka, a vendar izrazita terasa iz grobega proda. Zato je obalna črta za sprehajalca, razen ob zelo močni plimi tudi domala povsod dostopna in prehodna. Ta okoliščina je pomembna, kajti omogoča kopanje skoraj povsod ob obali, a obenem onemogoča strnjeno zazidavo obalne črte z raznimi turističnimi objekti. Ker je „kapaciteta" obale za kopalce odvisna bolj od dolžine obalne črte kot od širine peščine, dobimo kar ugodne pogoje in raaneroma znatno kapaciteto za celotni priobalni pas. Obenem je tak mikro-ambient neposredno ob vznožju klifa na prodnato-skalnati terasi tudi še čisto naraven ambient. Vendar ne smemo prezreti, tla je v znatnih odsekih (zlasti med Koprom in Izolo ter med Piranom in Portorožem! precej razvrednoten, ker poteka po sami prvotni peščini tudi avtomobilska cesta, ki ni le za dostop motoriziranih turistov do peščine, ampak je predvsem edina prometna povezava med obalnimi mesti, torej domala „ulica", in to tudi za težek in bolj hrupen tovorni promet. Vsekakor to dela kopalcev ne moti ali pa so se s tem sprijaznili, kajti ob višku sezone je tudi ob teh odsekih dosti letoviščarjev. Kjer pa poteka cesta nekaj sto metrov odmaknjena od obrežja, kot zahodno od Izole, pa cesta ne moti več. Nekoliko neugodni sta za terene pod klifi dve okoliščini: Po večini so obrnjeni proti severu in 60 celo sredi poletja mnogi odseki že sredi popoldneva v senci. Obenem pa pod klifi ni nobene višje vegetacije, ki bi sredi opoldanske pripeke nudila senco. listja grap med klifi ne omogočajo le dostopa do ozke terase pod njimi, ampak tudi nudijo nekaj položnega terena, kjer je mogoče zgraditi posamezne turistične objekte. Poleg tega je pri njih peščina sama bistveno širša kot zgolj nekaj metrov ter tako omogoča tudi sončenje, igre in šport. Ta ustja so dejansko marsikje ze izrabljena za turistične objekte (Fiesa, Strunjan), četudi še zdaleč ne pretirano. Vsekakor so tu v nastanku nova jedra turistične izrabe naše obale. Nekaj podobnega nastopa ob t. im. Simonovem zalivu pri Izoli, kjer se turistično urejena in opremljena (»na šele odpira, a so gotovo dobri pogoji zanjo. Vsekakor ima tudi Izola sama pogoje za večji razvoj turizma. Domala nenačeto pa je še območje okrog Debelega rtiča, zlasti lepi zaliv pri „Lazaretu" tik ob državni meji. Amka-ranska obala tudi še zdaleč ni dovolj izkoriščena za turizem. Toda njem usoda je odvisna od tega, kako bo mogoče urediti koprsko luko in zlasti industrijsko cono ob njej, tako tla bo čim manj ogrozila vsaj neposredno okolje ankaranskega obrežja in zlasti morje preti njim. Krajinske podobe industrija v Kopru, ki je ne bo mogoče odvrniti od te tako ugodne in privlačne — ter za nas v Sloveniji tako dragocene lokacije — pač ne bo povzdignila. Toda dovolj bo, če bo mogoče zagotoviti vsaj kolikor toliko čisto morje na ankaranskem odseku. Nizka oba lii — če sinemo takt) označiti morsko obrežje ob deltah Rižane in Rokave — je kar znaten del slovenske obale. Edino tu je za obalno črto res obsežen raven teren. Toda za turizem pa ima vrsto pomanjkljivosti. Ravno, piano obalo ob ustju Rižane moramo sedaj po izgradnji nasipa med Ankaranom in Koprom, sploh odpisati iz turističnega potenciala. Zelo plitvo blatno dno ob obrežju pa že doslej ni bilo privlačno za kopalce. Ce se bo pristanišče razširilo tudi ob vsem tem nasipu, neposredno ne bo škodovalo turizmu. Drug tak odsek nizke obale z ravnim zaledjem, ki je še širši kot ono pri Kopru (do tri kilometre), je ob ustju Rokave. Morje ob obrežju je tu seveda prav tako zelo plitvo in blatno, toda za nizkim obrežnim nasipom tu še ni pravo „kopno", ampak so velike sečoveljske (ali piranske) soline, ki so še vedno pomemben lokalni gospodarski potencial. To seveda ni vabljivo okolje za kopalce in dejansko tudi ta odsek — taksen, kot je — mi pome m I »en za turizem. Ker pa je v primeru s koprskim odsekom, pa je najbrže ne preveč v bližnji bodočnosti, vendarle mnogo na boljšem. Tam bosta razvijajoča se luka in pa industrijska cona, ki se bo slej ko prej razvila za pristaniščem, dokončno odgnali vsak turizem. Seooveljski sektor bo ostal v tišini, tudi oe se obdrži premogovnik v Sečovljah, ki je od morskega roba solni oddaljen dobre tri kilometre. Vsekakor pa bi turistično izkoriščanje tega odseka obale zahtevalo bistvene in korenite spremembe v licu pokrajine; najbrže tudi premaknitev obalne črte nekaj sto metrov proti morju z umetnim nasipom in verjetno, tudi opustitev solin. Bolj verjetno se bo turistična izraba nizke obale v bližnji bodočnosti omejila na obalo pri solinah v Luciji, kjer so že prvi začetki takega razvoja in kjer tudi urbanistični načrti predvidevajo popolno preusmeritev v velikopotezno turistično urejeno področje in opustitev solin. Bližina Portoroža gotovo govori 34 za tako usmeritev. Portorož Bi s svojo peščino iz mivke — edino tako ob naši slovenski obali — močno razširil svoje turistične kapacitete. Nekako \ istem smislu je mogoče iz že storjenih začetkov naprej razvijati turistično cono v Strunjanu. kjer so geografske osnove močno podobne hicijskemu odseku. nr. Poglejmo komuno še. kako je slovenska obala sedaj že izkoriščena za turizem, katera žarišča so tu nastala ali nastajajo. Prvi turistični kraj ob obali je Ankaran. Griči, ki ločijo Miljski zaliv od Koprskega, se tu prav položno spuščajo na jug proti obali. Skoraj cel kilometer dolga peščina prehaja tu v plitvo morje. Ankaran je razpršeno naselje po pobočjih, toda turistične naprave so seveda ob morju. V umetno nasajenem gaju cipres, topolov in borovcev so uredili pravo turistično vas iz letoviščarskih hišic. Tu je tudi camping. Podjetje „Turist" pa je spremenilo v hotel nekdanji samostan pri cerkvi sv. Nikolaja. Koper, največje mesto ob slovenski obali, je kljub svoji novi gospodarski dinamiki ostal prav tako turistični kraj. Staro mesto, sicer slikovito, a dolgo zanemarjeno, dobiva z modernimi stanovanjskimi in drugimi zgradbami polagoma novo lice. Po drugi strani se sanirajo oni deli. ki lira nijo največ starih arhitektonskih vrednosti, s katerimi Koper ni ravno reven. Prava letoviščarska cojia pa se pri Kopru razvija malo proti zahodu ob naselju Zuetema. Kot Koper tudi fzola, kakih šest kilometrov dalje ob obali, ni prvenstveno turistični kraj. Mesto je turistično privlačno bolj zaradi svojega mediteranskega, še posebej ribiškega ambienta. toda bolj kot celota, manj v arhitektonskih detajlih. Na škodo turizma pa na vzhodni strani to okolje moti tovarna ribjih ui zelenjavnih izdelkov,, tako s svojim dimnikom kot s smradom. Prava „turistična" cona Izole šele nastaja ob Simonovem zalivu, kjer je urejeno kopališče in se razvija tudi naselje weekend hišic. Strunjan je naslednja turistična postojanka ob obali. To staro solinarsko naselje se je šele v zadnjem desetletju preusmerilo v turizem. Z dokončno opustitvijo solin pa bo lahko pridobilo še dosti prostora za širjenje. Portorož je glavni izrazito letovišča raki kraj Koprskega primorja. Med oljke in pristave ter male kmetije so pod terasastimi vrtovi in njivicami, ob lepi peščini, v začetku 20. stoletja postavili več hotelov in penzionov. To letoviščarsko naselje sredi bujnega zelenja vrtov in cvetličnih nasadov, parkov in drevoreda, ki teče za peščino, ni zaslovelo samo zaradi nje. ampak tudi zaradi zdravilnih kopeli v slanici iz bližnjih solin. Tudi zutišina lega in z njo zvezano milo podnebje sta prispevala k slovesu Portoroža kot enega najbolje obiskanih letovišč ob severnih obalah Jadrana. Seveda so to omogočile tudi vse turistične naprave, ki jih v Portorožu pač ne manjka. Piran je najbolj pomorsko, najbolj mediteransko mesto ob vsej obali severne fstre. Zgrajen na naravnem pomolu, ki moli v odprto morje, ves živi od morja. Na severni strani strm klif, ki ga zgoraj krona stolnica, je na bolj položnih južnih pobočjih ves tesino pozidan. Na trgu ob obali — ki je zasut zalivček, je ob pristanišču središče mesta. Oe se je industrija Piranu izognila, pa je kraj vseskozi turistično mesto. Stari meščanski domovi postajajo vse pogosteje počitniški domovi. Marsikatera tovarna iz Slovenije pošilja tja svoje delavce na dopust in rekreacijo. Nista samo sonce in toplo morje, kar privablja turiste tudi od daleč. To je vse arhitektonsko in kulturno okolje, ki ustvarja iz starega pomorskega mesta turistični kraj. IV. Slovenske obale je malo, zelo malo celo za majhno deželo, kol je Slovenija. Prav zato je posebej dragocena. Prirodne pokrajine, nedotaknjene po človeških rokah, kakršne je vsaj v manjših odsekih na jugoslovanski jadranski obali in mi otokih pred njo še obilo, ob Slovenskem morju ni nikjer več. Le pod strmimi flišnimi klifi je prav v drobnem ta iluzija še mogoča, sieer pa nosi vse neposredno zaledje obrežja vidne sledove intenzivne kulturne pokrajine, ne glede na to. da je marsikje zaradi opuščanja obdelave „degradirana", če se smemo tako izraziti z analogijo iz pedologije. Vsekakor pa se je v znatnem delu ob obrežju še ohranil rustikalni ambiont, kajti turistične naprave so vendarle še razmeroma skromno, četudi hitro naraščale. Celo ob ustju kratkih grap, ki se spuščajo med klifi do morja in kjer je le sto ali malo več bolj odprtega in položnejšega zaledja, pa na višku sezone le redko kje ni živžava številnih kopalcev. Samote ui tišine pa naša obala ne nudi več in nujno je bo vedno manj z letovanjem, ki postaja vse bolj množično. Toda umirjeni in rustikalni ambient pa je vsaj v neposredni bližini {»eščin in obrežja z ustreznim urbanističnim načrtovanjem še vedno mogoče ohraniti, če se bodo velikopotezni posegi z raznimi športnimi in drugimi napravami sistematično omejili le na določene krajše odseke. Ne glede na nekatere pomanjkljivosti svojega geografskega okolja je slovenski obalni pas slej ko prej zanimiv m privlačen tudi za tuje turiste. Predvsem za one, ki prihajajo na mediteranske obale s severa. Za znaten del Srednje Evrope, za južno Nemčijo, Češko, Poljsko in celo Madžarsko so severne obale Jadranskega morja najbližji del Mediterana. Za nekatere od teh dežel je Istra res nekoliko bolj oddaljena kot severnozahodna obala Jadrana, toda pokrajinsko je Tstra in z njo naša slovenska obala pestrejša. Na vseh več kot dve sto kilometrov razvlečeni obali od Devina do Ri-minija je obala nizka in le lepe pinete poživljajo enoličnost pečin in lagun. Naša obala pa je razgibana. s polotoki, otočki in mnogimi majhnimi 35 zalivi celo tam, kjer je v zaledju le valovito istrsko nižavje. V slovenskem obalnem pasu pa so v bližnjem zaledju celo hribi in nikjer ni zii obalo samotnih pašnikov nizke istre. ki je še sedaj v tem pogledu nekam „tožna". Za turista iz severnih, pogosto monotonih nižavij, pudi dobro obljudena, v minucioznih parcelah in terasah razčlenjena pokrajina Slovenske Istre vsekakor živahno in prikupno podobo, ki jo mediteranska vegetacija napravi še bolj barvito. Za mnoge iz velikih mest pa je privlačna tudi preprostost že omenjenega, še vedno prevladujočega rustikalnega ambienta. To so dragocene prvine okolja naše obale, ki jih bo treba čuvati, da bodo za te tuje turiste tudi v bodoče ostale privlačnost. Portorož, ki izstopa iz splošne podobe, bo za bolj ,,momdene'" kliente našega turizma najbrže — ustrezno do-|»olnjen — zadostoval. Na tem področju v mon-denosti tudi zlepa ne bomo mogli tekmovati z drugimi deželami ob Mediteranu. Cene Malovrh Vloga fizične geografije v sodobnem geografskem raziskovanju Ako sledimo razvojni poti geografije, se nam precej jasno pokažejo tri njene razvojne faze, ki sc druga z drugo povezujejo vertikalno ter s tem izražajo tudi njeno rast. Problematika, ki jo rešuje geografija v posameznih fazah svojega razvoja. povzroča sicer neke svojevrstnosti v izv ajanju proučevanja, nakazane zlasti v neenakih pristopih ter metodah dela. Ce pa smo količkaj pozorni, ne bomo prezrli istočasne razvojne kontinuitete, ki je nastala zaradi povratnega učinkovanja izsledkov v eni fazi. Vsakokratni doseženi izsledki so odprli vidike na nove probleme, katerih reševanje je terjalo tudi dodatne ali izboljšane prijeme i.11 metode. Označena svojevrstnost in razvojna kontinuiranost pa nimata samo svoje spoznavne teoretske vsebine, ampak tudi posebno izrazno obliko; kažeta se namreč zelo očitno v zemljepisni risbi, metodološko gotovo najboljšem pomožnem sredstvu, ki služi ponazarjanju geografskih dognanj. V prvi fazi razvoja je bil glavni namen geografije predstava zemeljskega površja glede na njegove glavne sestavine bodisi v celoti ali v območju posameznih delov sveta. To je faza opisovanja, ki ga metodološko dopolnjuje zemlje pisna karta. Raznovrstnost in razno rodnost sestavin zemeljskega površja je nujno privedla do sprememb v izvajanju raziskovanja, krž ko je bila opravljena naloga opisovanja dotlej nepoznanih stvari. Raziskovanje se je razvejalo, posamezne sestavine so postajale vedno bolj samostojni predmeti proučevanja, pri čemer je stopil v ospredje genetski vidik. Geografija se je v tej drugi fazi razvoja razcepila v discipline, izmed katerih so se nekatere povsem osamosvojile, kar je občutno prispevalo k zrahljanju enotnosti geografije. Razmotri-vanju posameznih sestav in zemeljskega površja je kot metodološko dopolnilo vedno bolj začel služiti diagram ali njemu sorodni grafični prikaz. Proučevanje sestxivin zemeljskega [>ovršja z vidika njihovega nastanka je moralo seveda pripeljati do končnih dognanj, ki so razjasnjev ala določene zakonitosti. S tem se je vzbudila nova misel, ki je bolj in bolj vznemirjala duha z vpra- šanjem: kakšne so dinamične vzročne povezave med sestavinami? Sestavine niso zbirka, ampak splet v soodvisnosti nastopajočih pojavov, ki ustvarjajo novo, višjo pojavno obliko: enoto zemljepisnega prostora. Le-ta je postala v tretji, sedanji razvojni fazi predmet proučevanja geografije, kar je hkrati ustvarilo temelj za reinte-gracijo te vede. Vidik f unkcionalnosti sestavin v enoti zemljepisnega prostora je poslej pomaknjen v ospredje. Za metodološko dopolnilo razmotrivanj najbolje služi sinteza karte in diagrama, to je kartogram oziroma navpična razvrstitev več kartogramov (kartogramski stratifikat), ki jo prikazujejo sodobni geografski atlasi posameznih dežel. Kaj je enota zemljepisnega prostora? V pre-tehtavanje tega, gotovo ne nevažnega vprašanja, se na tem mestu ne bi podrobneje spuščali. Prav pa je, da opozorimo na dvoje različnih izhodišč za obravnavanje in s tem tudi za določanje prav takšne enote. Fino izhodišče temelji na spoznanju obstoječe povezave vseh materialnih sestavni zemljepisnega prostora, kar dalje narekuje razmotrivanje in razjasnjevanje vzrokov, ki 90 dovedli do takšnega ali drugačnega spleta. To je prvotno, geografsko izhodišče, značilno še po tem. da določuje enoto predvsem po zunanji, fiziognomični oznaki. Skupilo ime enote je pokrajina, ki jo posebej označujeta ena ali dve izstopajoči sestavini bodisi naravnega ali antropogenega izvora. Tako govorimo, postavim, o gorati pokrajini ah industrijski pokrajini ali o gričev nato-vinorodni pokrajini in podobno. Drugo izhodišče temelji na spoznanju delovanja družbeno gospodarskega dogajanja v prostoru, kjer ljudje žive. Delo in vse druge nematerialne prvine, s katerimi družba razpolaga, povzročajo v prostoru bivanja ne le nastanek posebnih sestavin, ampak tudi zelo dinamično spreminjanje odnosajev med sestavinami. Zemljepisni prostor, obravnavan s tega izhodišča, je seveda zožen na manjši obseg in mu v tem obsegu prisojamo tudi skupno ime: gospodarski pro- 36 štor. Za določevanje in diferenciacijo enot gospodarskega prostora se poslužujemo predvsem rezultatov družbenega gospodarstva v posamezni izmed njih. Sprašujemo se. pri kakšnem spletu sestavin so bili doseženi ti rezultati in kakšne so možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja glede na spremenljivost spleta oziroma soodnosnosti sestavin. Taksno izhodišče obravnavanja zemljepisnega prostora postaja danes vse bolj aktualno, saj prihajajo pobude zanj neposredno iz območij različnih družbenih dejavnosti in ga razne, le-tcm ustrezajoče znanosti tudi že osvajajo, bodisi samostojno ali v sodelovanju z geografijo. Ne moremo zanikati sorodnosti obeh nakazanih izhodišč, ki se nanašajo na isti predmet proučevanja, to je zemljepisni prostor. Zato smemo postaviti tudi definicijo geografije v sedanji fazi njenega razvoja tako, da bomo čim jasneje izrazili njene poglavitne naloge in pomembnost izvedb teh nalog. Dejali bomo, da je geografija znanost, ki opazuje, razmotriva in pojasnjuje sestavine zemljepisnega prostora v njihovih dinamičnih medsebojnih odnošajih. Zavedati se moramo, da izvajanje tako zastavljenih nalog ni enostavno predvsem ne zaradi nerazčiščenosti ustrezne metodologije. V tem |h>-gledu bo potrebno vložiti še dosti posebnega napora. Ne sunemo prezreti, da je geografija razmeroma stara \ eda. ki je v teku svojega razvo ja poleg rasti, to je razvojne kontinuitete lastne spoznavno teoretske zasnove, ohranila še marsikaj takega, kar bi lahko imenovali statična kontinuiteta ali enostavno zastarelost. V sedanji fazi razvoja geografije, ko postaja predmet proučevanja zopet zemljepisni prostor, vendar z drugačnega vidika kot nekdaj, je uporabljanje zastarelih metod dela še celo vabljivo i;n na videz tudi opravičljivo. V kaj. če ostanemo samo pri njih. ne da bi jih kritično pretresli in se predvsem zavzeli za to. da doženemo nove. za izvajanje nalog ustreznejše metode! Skrajna posledica prav takšnega postopka bi zagotovo bila vulgarizacija in razvrednotenje naše znanosti. Na njeno mesto bi stopile druge, mlajše, ki zaradi neobremenjenosti z inercijo lahko čvrsteje zastavljajo izgrajevanje svojih metodoloških zasnov. Zato je prav, da se nekoliko zaustavimo ob vprašanju delovnih metod, ki prihajajo v poštev za naš predmet proučevanja in izvajanje raziskovalnih nalog. Sestavine zemljepisnega prostora so pojavi, ki jih moramo sjHiznavati v njihovih konkretnih in procesualnih oblikah, če hočemo razmotrivati in razjasnjevati njihove medsebojne odnošaje. Vsaka procesuabia pojavna oblika je vezana na določeni pojavni sistem, ki je ali homogen ali heterogen. Medtem ko ustvarjajo posamezne sestavine zemljepisnega prostora pretežno homogene pojavne sisteme, je njihov splet, to je zemljepisni prostor sam, tipično heterogen pojavni sistem. Zato je njegovo proučevanje zvezano z vrsto težav, izmed katerih velja opozoriti zlasti na naslednji dve: Prva izvira iz obsežnosti torišča za ustvarjanje soodvisnosti sestavin, pogojene v dimenzio-niranosti zemljepisnega prostora. Druga pa izvira iz pestrosti soodvisnosti. Mnoge sestavine, specifično še tako raznovrstne, nastopajo v medsebojnih odnošajih. enkrat neposredno in bolj očitno, drugič posredno in manj očitno. Obe težavi, še prav posebno pa druga, povzročata neko neza-u|>ainjc itn celo odpor do raziskovanja, katerega naloge so zajete z zgornjo definicijo geografije. Da bomo laže presodili, oe so te težave zares nepremagljive, si predočimo kritična stanja, ki povzročajo razhodišča v zasledovanju zastavljenega smotra; v tej zvezi ne bo odveč, če si preje na kratko predočimo še celotni profil raziskovalnega procesa. Raziskovalni proces sestaja iz opazovanja, ki mu sledita razmotrivanje in razjasnjevanje pojavov. fndividualizacija in kvantifikacija posredujeta nastanek temelja za induktivno metodo dela, ki privede do prvih rezultatov, nanašajočih se na spoznanje vrste in geneze enostavnih pojavov ter vzrokov in učinkov njihove soodnosne povezanosti v pojavnem sistemu. Za dosego tega namena služijo razne pomožne metode, predvsem kvalifikacija, komparacija in kategorizacija. Na temelju tako dobljenih rezultatov nazmotrivanja ter raz-jasnjevanja pridemo končno s pomočjo abstrakcije in generalizacije do dognanja zakonitosti in njenega delovanja v pojavnem sistemu. Po takšni poti pridobimo novo sredstvo raziskovanja, to je metodo naravne logike, ki omogoča sklepanje o objektivnem redu stvari in poteku procesov kakega pojavnega sistema. Pridobitev razširja možnosti spoznavanja zlasti s tem, da olajšuje razmotrivanje in razjasnjevanje [»javnega sistema tudi glede na spremembe, ki jim je ta podvržen, bodisi v času ali v prostoru. To je metoda dedukcije, ki je skupaj z induktivno metodo sleherni znanosti za delo neobhodno potrebno sredstvo. Kritično stanje v geografskem raziskovanju nastopi že s tem, da imamo slej ko prej možnost izbire: ali se odločimo za proučevanje sestavin zemljepisnega prostora ali za proučevanje dinamičnih odnošajev med temi. Marsikaj govori v prid prvi odločitvi, ki je prevladala, kot smo spoznali, v drugi razvojni fazi geografije. Predvsem so za obravnavanje homogenih pojavnih sistemov induktivni kot deduktivni delovni postopki že precej dognani in jih je potreba v glavnem samo dopolnjevati. Bolj tvegana je druga odločitev, ki nas zadolžuje z dokaj kompleksnejšo nalogo. V tem primeru se izpostavimo tudi večji nevarnosti, da bomo delo opravljali samo s pomočjo induktivne metode, ki je ne bomo mogli razviti do kraja tako, da bi s spoznanjem zakonitosti pridobili Se drugo sredstvo dela, to je deduktivno metodo. Z okrnit vi jo sredstev se bo seveda učinek prizadevanj za reševanje zahtevne in težke naloge zmanjšal. To označuje naslednje kritično stanje v sodobni geografiji, njegovo obvladovanje oziroma 37. premagovanje pa terja zlasti veliko smotrnosti in povezovanja skupnih naporov. Ako danes govorimo o novih smereh geografskega proučevanja, »o moramo zavedati, da je to bolj odsev zavesti. omeni torej izpolnitev prve zahteve. Naslednja zahteva po povezovanju naporov dejansko sledi iz prve. Razbita je le ta, da se nanaša predvsem na discipline, ki so se razvile v okviru geografije in jih druži določena sorodnost raziskovalne zasnove. Najpomembnejše je v tej zvezi vprašanje, kako naj se fizična geografija neposredno in tvorno poveže pri naporih. ki naj dovedejo do izpolnitve zastavljenih nalog. Na to vprašanje bomo laže odgovorili, ako bomo zožili zemljepisni prostor na obseg gospodarskega prostora, ki je aktualiziran predmet sodobnega geografskega raziskovanja. Gospodarski prostor je splet sestavin, ki so v svojih konkretnih in proeesuakiih oblikah naravnega, družbenega in antropogenega porekla. Korekcijsko povezanost vseh teh raznorodnih se- stavin ustvarja proces družbenega gospodarstva, to je proizvodnje, menjave in potrošnje dobrin. Pri tako nastali soodroostnosti pridobe sestavine čisto posebno funkcijo, postanejo faktorji, ki delujejo na razvoj gospodarskega procesa in obenem na oblikovanje ter preoblikovanje gospodarskega prostora. Jakost dejstva teh faktorjev ne zavisi samo od njih samih, od njihove lastne kakovosti ter akcijske moči, ampak posebej od tega. v kakšnih odnošajih so do drugih faktorjev v premi ter v obratni snueri. torej kot agensi in kot reagenti. Sele v soodnosni povezanosti prihaja popolnoma do izraza značilnost funkcionalnosti sestavin tudi naravnih, za katere |msehej velja, da se občutno spreminjajo v prostoru, a razmeroma malo v času. V gospodarskem prostoru je v prvi vrsti pomembno delovanje tistih družbenih sestavin, ki jih zastopa nematerialna vsebina proizvajalnih moči in to v raznovrstnih procesualnih pojavnih oblikah, kakršne so zlasti organizacija in z njo skladajoče se tehnično izvajanje dela ter vsklaje-vanje proizvodnje in potrošnje dobrin, ki jih ureja gospodarska politika. Ta oblika proizvajalnih moči je zelo aktivna in hkrati v času kot v prostoru izrazito spremenljiva. Okoliščina povzroča menjavanje odnošajev teh moči do drugih, v našem primeru naravnih sestavin. Le-te vrednotijo in ustrezno gospodarsko izrabljajo tako, kot narekuje dosežena raven nematerialne vsebine proizvajalnih moči. Neko kmetijsko zemljišče, postavimo, pri določeni organizaciji proizvodnje do kraja izrabijo, medtem ko ga pri drugi ne, zato sta produktivnost in celokupni učinek dela v drugem primeru manjša. Enake razlike nastajajo zaradi načina obdelovanja zemljišča: njegova najvažnejša lastnost, rodovitnost, je kot posledica naravnih procesov pedogeneze konstanta, ki pa jo je mogoče z eno agrarno tehniko polno izrabiti, z drugo samo deloma. Izbiranje in odločanje za eno ali drugo organizacijo ter tehniko izrabljanja naravnega sredstva proizvodnje je seveda odvisno od potreb po zadevnih dobrinah; ob naraščanju potreb bo gospodarska politika nujno narekovala boljšo realizacijo naravnega sredstva proizvodnje, torej racionalnejšo organizacijo i:i seveda popolnejšo tehniko. Podobno kot ta primer kmetijskega zemljišča, odlikuje tudi ostale naravne sestavine gospodarskega prostora precej velik razpon izrab-ljivosti. To je povsem nova lastnost, ki izvira iž nastajajočih odnošajev in pomeni vsega upoštevanja vredno funkcionalno značilnost. Znotraj tega razpona se namreč giblje akcijska sposobnost naravnih sestavin. Toda premiki znotraj razpona ne potekajo, kot smo že zgoraj ugotovili, samo zavismo od odnošajev naravnih in družbenih sestavin v premi smeri, ampak tudi od tistih v obratni smeri. Specifična lastnost že ene same naravne sestavine lahko s svojim povratnim učinkovanjem zožuje ali razširja razpon. Premosmernost odnošajev bi veljala edino v primeru, če bi bil splet naravnih 38 sestavin v prostoru neizpremenjen, in hi se spreminjale le družbene ter antropogene sestavine. Dejanski razpon izrabijivosti naravnih sestavin ne določujejo torej izključno zunanji odnošaji do sestavin ostalih dveh kategorij, temveč tudi njihovi notranji odnošaji. tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju naravnega okolja. Vemo. da se naravno okolje v prostoru spreminja. Toda še važnejše je. da so pri takšnih spremembah udeležene naravne sestavine, ki so z vidika funkcije v gospodarskem prostoru precej jasno diferencirane, ter jih zato lahko razdelimo v dve skupini. V eno skupino sodijo: zemeljsko bogastvo, bioklimatski kompleks (podnebje, rodovitnost tal. rastje) in kopninsko vodovje. To so naravna sredstva proizvodnje. FCot taka se uveljavljajo predvsem v proizvodnem gospodarstvu, a so pomembna še v raznih drugih ozirih. ki jih na tem mestu smemo zanemariti. V drugo skupino uvrščamo: zemljepisni položaj, geološko zgradbo kopnin. relief kopnega sveta in vremensko dogajanje. To so naravni določevalci kakovosti oziroma stopnje izrabljivosti sestavin prve skupine.' Takoj naj dostavimo, da imajo ti še neposredno in samostojno gospodarsko veljavnost zlasti pri oblikovanju jakosti prometnega upora. Vse navedene sestavine so skupaj naravno okolje, v katerem vlada določeno ravnotežje. Zato so značilnosti naravnega okolja določene enote gospodarskega prostora pomemben indikator kakovostnih svoj ste v posameznih sestavin. Ako že- limo dognati potencialno vrednost ene ali druge gospodarsko važne naravne sestavine, zlasti tiste, ki je sredstvo proizvodnje, jo moramo najprej pretehtati kot prvino obstoječega naravnega okolja. Šele potem je na vrsli obravnavanje sestavin« glede na njene odnošaje do družbenih in antro-pogenih sestavin gospodarskega prostora. Preteh-tavanje v prvi smeri odkriva in razjasnjuje kakovostno stopnjo naravne sestavine, medtem ko tisto v drugi smeri pokaže, ali je zadevna kakovost že do kraja izrabljena ali ni in so še možnosti za boljšo, racionalnejšo izrabo. Na tak način pridobimo pravo sliko o širini razpona izrablji-vosti naravnih sestavin. Le-fre obstajajo v svoji dinamični vlogi faktorjev, ki delujejo v gospodarskem procesu. Izvajanje tako zasnovanega raziskovanja naravnega okolja gospodarskega prostora spada k fizični geografiji, vendar ne med seboj ločenim disciplinam fizične geografije, temveč njeni višji, doslej še ne razviti integrirani obliki! Takšna fizična geografija mora razpolagati zlasti s specifičnimi metodami raziskovanja, da bo zagotovljeno vsebinsko smiselno povezovanje v enotni delovni program sodobne geografije. Ne smemo prezreti, da je povezovanje v enotni program vedno bolj neobhodno potrebno. Sodobna geografija prevzema precej zahtevno nalogo, ki jo narekujejo vse širše potrebe našega družbenega življenja in to nalogo bo mogoče izpolniti uspešno samo tedaj, če bomo tudi pri raziskovanju uveljavili načelo o smotrni delitvi dela. Ivan Gams Stanje fizične geografije v Sloveniji Namenu posveta o fizični geografiji vse bolj ustreza, če njenega stanja ne opišemo toliko statistično, temveč ga ocenimo. Ocene pa so vselej subjektivne. V tem referatu navedene trditve imajo edini namen, izzvati diskusijo. Posamezne fizično-geografske panoge ocenjujemo tu z vidika njihovih poglavitnih nalog: 1. raziskovanje domačega ozemlja z metodami, ki so jih dosegli po svetu; 2. prispevek k razvoju fizične, regionalne in ostale geografije: 3. sodelovanje s sorodnimi strokami in pri reševanju gosjiodarskih vprašanj: 4. razvoj teoretske zgradbe svoje stroke in sodelovanje v mednarodnih okvirih. Poglejmo nekatere poteze polpreteklega razvoja fizične geografije, ki je privedel do današnjega stanja. Za strukturo današnje f. (fizične) g. (geografije) je odločilen razvoj iz dunajske geografske šole. ki pomeni veliko navezanost geografije na geologijo in klima to logijo. Z ustanovitvijo nacionalne države po prvi svetovni vojni in ustanovitvijo katedre za geografijo na mladi slovenski Univerzi ti idejni tokovi niso bili prekinjeni, čeprav sta bila takrat najbolj plodna in po mojem mnenju premalo poznana fizična geografa Ferdinand SeidI ter Artur Gavazzi, raziskovalno nekoliko drugače usmerjena. F. SeidI je gojil poleg klimatologije še vegetacijsko geografijo in seizmologi jo, akad. prof. dr. Artur Gavazzi. prvi predstojnik katedre za geografijo na ljubljanski univerzi, pa kliniatologijo in hidrolo-gijo. Oba ne pomenita prave kontinuitete med dunajsko in ..ljubljansko" šolo. Prvi ni bil vključen v delo na univerzi, drugi pa je imel le malo študentov in je deloval na Slovenskem le nekaj let. Po njegovem odhodu goji fizična geografija na ljubljanski univerzi skoraj samo kliniatologijo in geomorfologijo. Edino znanstveno glasilo geografov v razdobju med obema svetovnima vojnama, Geografski vestni k, je objavljal iz fizične geografije skoraj samo geomorfološke in klima-tološke članke, meteorološki inštitut Slovenije, ki je takrat deloval v ozki povezavi z geografskim oddelkom, pa je od njega dobival kader. L. 1948 je bil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovljen Inštitut za geografijo, ki je svoje delovanje vse bolj osredotočil na 39 fizično geografijo. Taka usmerjenost sicer ni bila načrtna, saj je imel v programu skoraj vso geografsko problematiko Slovenije, temveč bolj osebna usmerjenost sodelavcev. L. 1947 so formalno ustanovili speleološki inštitut SAZU v Postojni, ki je v letu 1951 začel dejansko organizirano delovati. Ta se je očitno, da bi dobil tudi na zunaj vidno geografsko raziskovalno širino,) preimenoval v Inštitut za raziskovanje krasa. Kot tretja formalna značilnost povojnega razvoja je povečano število v hidrometeorološkem zavodu zaposlenih geografov. Ob koncu leta 1955 jih je bilo tam deset, to je več, kot deluje fizičnih feografov v obeh geografskih inštitutih (pri AZU in na univerzi), na geografskem oddelku na univerzi in na kraškem inštitutu v Postojni skupaj. Čeprav so pri viru podatkov, ki jih morajo nekateri drugi sami zbirati, so oni do neke mere zapostavljeni za „poklicnimi" fizično-geo- grafskimi raziskovalci, ker so mnogi zaposleni s „tekočo obdelavo", to je z obdelovanjem podatkov opazovalne mreže. Usmerjenost povojne fizično-geografske raziskovalne tvornosti statistično pojasnjuje spodnja tabela. Kot avtorji so upoštevani tisti geografi, ki so končali univerzitetni študij in so napisali razpravo sami ali kot soavtorji. Upoštevala so se le originalna dela s področja fizične geografije Slovenije, predvsem razprave in daljše študije z izvirnim gradivom. Ni upoštevana f. g* v regionalnih geografskih delih, ne v poljudnih in pol-strokovnih delih, od revij pa ne Geografski obzornik, Proteus, Naše jame in podobno. Zaradi pomanjkanja prostora seznama upoštevanih del, Id morebiti ni popoln, ker je težko potegniti mejo med originalnim in kompilativnim, ni bilo mogoče objaviti skupaj s tem referatom. V rokopisu ga je mogoče dobiti pri avtorju. Število objavljenih del Število tipkopisov Glacialna geomorfologija................9 Kraška geomorfologija..................31 Regionabia geomorfologija..............5 Ostala geomorfologija..................29 Geomorfologija skupno..................74 Geografija lednih in snežnih pojavov .... 5 Klimatologiija........................53 Hidrogeografija......................23 Pedo geografija........... Biogeografija........................2 Skupno..................157 50 53 5 6 Skupno 9 34 5 79 127 5 58 29 o/o od vseh napisanih del 4,1' 15,4 2,3 35,8 57,6 2,3 25,8 13,1 1,0 64 221 100,0 (Tipkopise v rubriki „ostala geomorfologija ' povečujejo predvsem elaborati iz raziskovalne teme „kvartarni sedimenti", ki jo izvaja inštitut za geografijo SAZU.) Gornja tabela ilustrira, čeprav morda ne s povsem točnimi odstotki, izrazito usmerjenost povojne fizično-geografske raziskovalne tvornosti v geomorfologijo in klimatologijo. Ni samostojnih regionalnih fizično-geografskih študij in pedo-geografije. Taka usmerjenost s stališča regionalne geografije Slovenije in gospodarstva pa nikakor ni zadovoljiva. Ocenjevanje posameznih fizično-geografskih panog bomo pričeli pri g eo morfologiji. V gornji tabeli zavzema morda nekoliko preveč vidno mesto glede na število objav in tipkopisov, ker se številne geomorfološke študije bolj ali manj približujejo splošni fizični geografiji. Toda osnovni cilj vseli teh razprav je, spoznati razvoj reliefa. Vse drugo, sedanji procesi, usadi, izkoriščenost zemlje, spreminjanje rečne inreže in p>- dobno je cesto le dokazno gradivo ali izhodišče za geomorfologenezo. Posebno mesto med povojnimi geomo r f o loški -mi raziskavami zavzemajo nekatera sistematična kolektivna dela. Tako delo je geomorfološka raziskava robnih peripanonskih in perijadranskih predelov Slovenije s poglavitnim ciljem, spoznati geomorfogenezo na osnovi proučevanja predvsem nivojev in teras. Te študije, ki jih je izvajal ali vodil inštitut za geografijo SAZU. so zajele ves gričevnati svet od Goričkega do Novomeške kotline in Bele krajine, terciarno gričevje izza Tržaškega zaliva in Kras. Čeprav so individualne razlike, se avtorjem zeld pozna ista šola. ki sloni na Davisovi koncepciji o razvoju reliefa v hu-midnem podnebju. Študije že s tabelami nivojev in teras pričajo, tla so zamišljene kot delci celote, ki naj prikaže inladoterciarni in kvartarni razvoj nizke Slovenije. Kličejo po sintetiku. ki bi ugotovljene krajevne metode in terase vzporedil in jih utemeljil s tektoniko. fialeogeografijo. pa!eo- 40 klimatologi jo im podobno. Sinteze doslej Se ni. verjetno tudi zato ne. ker dela niso zastavljena tako. da In bili mogli samo z resumiranjem zaključkov dobiti pregled nad širšo strokovno i:i regionalno tematiko. Metode in zaključki dela kličejo |W) sodelovanju z raziskovalci v sosednjih per(panonskih, panonskih in perijadranskih področjih. V Jugoslaviji je kvartarna in mladoter-eiarna morfogeneza aktualna zlasti \ Srbiji. Toda slovenski raziskovalci s to problematiko nismo nastopili na jugoslovanskih ali mednarodnih geografskih ali geoloških zborovanjiii. Seveda pa to ilejstvo še ne vrednoti dela samega, ki je precej prispevalo k fizično - geografskemu poznav anju robnih predelov. Drugo večje sistematično kolektivno de!o Li-štituta za geografijo SAZL je študij kvartarnih sedimentov. ki je po raziskovalnih metodah bolj enotno. Klasične geomorfološke metode dopolnjuje z niorCometrijo prodov, granulaeijo kla-stičnili sedi men to v i.i deloma tudi s pelodnimi raziskavami in petrografsko analizo. Leta 1958 začeto delo naj bi trajalo predvidoma pet let. Doslej sta obdelani ok.ili - ;i Slovenije. i:i ker se je nabralo več deset rokopisov, nastaja vedno težje vprašanje samiranja i;i objave preglednih rezultatov. h katerima j - delo od vsega početka tudi stremelo. O obeh imenovanih sistematičnih kolektivnih delili pa ni mogoče dati zaključne besede, ker sta torzo in še čakata na končnega oblikovalca. Kraška geomorfologija je zdaj v fazi iskanja novih poti in metod ter iskanja odgovora, ali ima kraška morfogeneza posebne zakonitosti, ali pa je samo v nov 'jši dobi modificirana tako imenavana običajna, erozijska geneza reliefa. S tem se je vključila v trenutno zanimanje kraške geomorfologi je po svetil. Poleg kvartarne geomor-fologije je kraška geomorfologija trenutno med geomorfo!ogi najbolj \ ospredju in jo gojijo na vseh institucijah, ne samo na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZL*. katerega Poročila kažejo, da se je prvotino lotil sistematičnega raziskovanja predvsem jam. Toda še pri njih je ostalo bolj pri zbiranju in urejevanju osnovnega gradiva kot [tri klasifikaciji geneze in oblik. Trenutno je težko soditi o vrednosti tega kraško-morfološkega raziskovanja. Treba pa je pripomniti, tla še danes nimamo modernega pregleda vseh kraških pojavov \ Sloveniji, niti podrobneje omejenega in klasifieiranega kraškega teritorija. Da tak pregled potrebuje ne le gospodarstvo ampak tudi znanost, priča dejstvo, da tuja literatura od vse naš« kraške književnosti največkrat citira Šerkove Kraške pojave \ Jugoslaviji in dr. A. Gavazzija ..Die Seen des Karstes". ki sta obe kompilativno pregledni deli. žal, študija o pleistocenski akumulaciji \ kraških poljih ne sloni na do volj ni tehnični dokumentaciji in ni bila v dovoljni meri prikazana v mednarodnih jezikih, da bi mogla dobiti podoben značaj. Med sistematična dela Inštituta za raziskovanje krasa SAZL spada tudi študij nekaterih" glacialnih in snežnih pojavov. Dal je pregled Mrežnih plazov in snežišč ter nihanje obsega povojnega Triglavskega ledenika. Zal. vsakoletno merjenje pozinopo!etuega stanja na Triglavskem ledeniku ne najde d o voljnega odziva v javnosti, ker izide poročilo šele za več let skupaj in ne vsako leto. kot je to navada ponekod drugod. Velika večina geo morfološki h študij je geo-uiorfogenetsko usmerjena, tudi zadnja leta. ko je stopila klimatska geomor.oiogija v ospredje. Tako imenovana dinamična geomorfologija. ki obravnava sedanj - prooee. je kvantitativno manj razvita. aplikativna geomorTologija pa še nima izdelanih zadovoljivih metod. Pri tem pa je pripomniti. da je geomorfologija pretežno morfo-genetska tudi drugod po svetu. Menim, da je naša geomorfologija kot celota po moderni tematiki obravnavanja in metodah ter povezanosti z mednarodnim razvojem v ospredju v Jugoslaviji. M.inim tudi. da dosega uspehe predvsem zaradi osebnih kvalitet raziskovalcev. ki odtehtajo slabo, neustrezno organizacijo in slabo laboratorijsko opremljenost. Svoje laboratorije so v inštitutu za geografijo SAZL. pri geografskem oddelku univerze in \ inštitutu za raziskovanje krasa SAZL začeli snovati šele pred nekaj leti in po opremljenosti še zelo zaostajajo za sorodnimi institucijami po svetu. Pri študiju kvartarnih sedi men to v marsikje uporabljajo nekatere metode, ki so pri nas v geomorfo-logiji še neznane (delež, medsebojno razmerje in stopnja preperelosti težkih mineralov, eksaktnejše petrografske in granuiacijske analize za vse gra-nulacije m podobno). Geomorfologi se poslužujemo pomanjkljive terenske opreme. \ poročilu o posvetovanju sovjetskih geomorfologov: (\ oskre-seaisktj S., \ to ros V sesujuznoe soveščanie po geomorfologii. Vestnik .Moakov skogo univ ersiteta. s. V. geogr. št. 6. Moskva 19G0). je navedeno, da odhajajo v SZ časi. ko so imeli geomorfologi edino opremo pri terenskem delu v aneroidu, kladivu, kompasu in fotoaparatu, v preteklost. Ce je to res. smo pri nas v znatnem zaostanku. Delo geomorfologov moramo oceniti z vidika, da imajo med fizičmo-geografskimi panogami priviligiram organizacijski položaj, ker so zaposleni v takiii institucijah, ki si lahko same odrejajo smer znanstvenega raziskovanja. Pa tudi cela geomorfologija. ki je tudi pri nas pretežno geoinorfogenetska, je v geografiji priviligirana. Geografija obravnava namreč predvsem sedanje stanje. S študijem preteklega razvoja hočemo sedanjost samo pojasniti: ne moremo pa obravnavati preteklega razvoja, ne da bi poznali sedanjo podobo, ki je za geografijo izhodišče. Obravnavanje preteklega razvoja so v stari fizični geografiji prevzele posebne panoge. Tako obravnava paleo-geografija preteklo razprostranjenost morja in kopnega, preteklo klimo pa paleoklimatologija enako sta se razvili paleopedologija in paleobio-logija. Samo pretekli razvoj reliefa smo ohranili kot predmet geografskega raziskovanja in to zaradi historičnih vidikov, ker je bila geografija 41 dolgo časa povezana z geologijo Ln je od nje po osamosvojitvi obdržala kot vmesno panogo — geomorfogenezo. Zaradi te zavzema stratigrafija v geografiji se danes tako važno mesto. V geo-morfologiji gre zanemar jan je sedanjega stanja na račun morfogeneze cesto v prid verbalizmu in v škodo kvantitativnih metod, izrazita usmerjenost geomorfologije v genetsko zmanjšuje njeno uporabnost. ker se druge znanstvene panoge in gospodarstvo često bolj zanimajo za kvatitativno analizo sedanjega reliefa kot za pretekli razvoj, ki je po svojih ciljih in metodah bolj geološka disciplina. Zaradi neizdelanih metod v gemnorfo-genetskih študijah mnogo bolj prev ladujejo osebne metode kot v dinamični ali aplikativni geo-morfologiji. Ce hi na osnovi povedanega naredili zaključek, da bi bilo treba preusmeriti vso geo-mortologijo, ne bi bil umesten. Geomorfologijo pojmujem kot samostojno panogo, ki jo po svetu gojijo večidel geografi. Po svojih ciljih iu metodah je lahko pretežno geološka, geografska ali pa tehnična. t.'e je morfogenetska. dopolnjuje geološke cilje, tehnična in uporabna je predvsem dinamična geomorlologija, geografska jki je predvsem funkcijska geomorfologija, ki so jo pri nas že idejno utemeljili, toda dalje od splošnih teoretskih zaključkov nismo prišli. Menim, da bi bilo treba okrepiti predvsem funkcijsko geomor-fologijo in ji utrditi kvantitativne metode, pa tudi dinamično geomorfologijo, ki so jo |>i> svetu obogatile predvsem terenske opazovalne postaje. Teh pa pri nas še nismo uvedli. Slovenska kliinatoiogija je morala po osvoboditvi obvarovati svoje predvojne pozicije pri hidrometeorološki službi v letih, ko je hotel njeno aktivnost nadomestiti meteorološko izobražen kader. Kasneje je prišlo do strpnega sožitja in uvidevnosti, da je potrebno sodelovanje obeh. bolj meteorološko in bolj geografsko izobraženih kadrov, ki se medsel»ojno dopolnjujejo. Menim, da moramo hiti zadovoljili, kar se tiče novejše obdelav e gradiva meteorološke opazovalne mreže za klimatologi jo Slovenije. Dobili smo pregledne prikaze padavin, temperatur zraka, snežne odeje in nekaterih drugih elementov. Bolj pomanjkljivo podobo imamo glede bidroteinpera-turnih bilanc, pedofcemperatur. vpliva ekspozicij na pedoteinperaturo i:i zračno temperaturo. Obstoječe novejše klimalološke študije obravnavajo namreč. Slovenijo predvsem ali izkl jučno po jk>-datkili redne opazovalne mreže in njihovi avtorji povezujejo rezultate opazovanj samo še z reliefom, sicer pa z nobenim drugim fizično-geografskim okoljem. To je tembolj presenetljivo, ker so številni avtorji geografi in ker izhajajo publikacije često pri geografskih institucijah. V tem vidim posledico organizacijske nepovezanosti me I temi klimatologi in ostalimi geografi. \ geografiji tudi premalo cenimo rezultate zdaj že skoraj desetletnega fenološkega opazovanja, ki so naj bol j neposredni pokazatelji krajevnih razlik v klimi tai iii ozračja. Krivda za to zadene verjetno slabo udbe-anost fenološkega gradiva in nepovezanost z geografijo, na drugi strani pa starinsko usmerjenost geografije h klimi zračnih pojavov in počasno prilagodljivost novim panogam. Tako kot meteorologija in kliinatoiogija je marsikje po sv etu tudi h i d r o I o g i j a izšla iz fizične geografije. Ker slovenska hidrologija ni doživela takega razvoja, je morda to vzrok, da kot znanstvena disciplina zaostaja za modernim razvojem po svetu in za gospodarskimi potrebami. Za rast ji ne manjka gradiva, ki ga zbira dobro razvita opazovalna služba. Manjka pa ji kadrov, ki so, kar jih je zaposlenih pri hidrometeorološki služiti, preveč zavzeti z obdelavo tekočega gradiva opazovalne mreže. Ob takem stanju se zdi. da bi imeli fizični geografi v sodelovanju s h idro geografi ugodno področje udejstvovanja. Hidrometeorološka služba je zares pritegnila v službe več absolventov geografije, toda predvsem za obdelavo tekočega gradiva. V ključevanje geografov v hidrogeografsko proučevanje Slovenije ov ira težka dostopnost neobjavljenih hidroloških podatkov, ki jih je zbrala opazovalna mreža. Na drugi strani pa geografi ne kažemo dovolj zanimanja za hidrogeografijo. in verjetno tudi pri študiju na univerzi ni deležna tolike pozornosti kot na primer geomorfologija, čeprav je trenutno pri hidrometeorologiji zaposlenih deset geografov, izven nje pa se poklicno s fizično geografijo ukvarja v geografskih institucijah le sedem do osem oseb. Slovenske pedogeografije ni in tudi o naši pedologiji ne bi mogli trditi, da zadovoljuje potrebe znanosti in gospodarstva. Morda je za njeno počasno rast krivo ludi to. da ni izšla iz fizične geografije, kot marsikje drugod, kjer je še zdaj ozko povezana z geografijo. Slovenska pedologija je agrotehnično in prakticistično usmerjena, in prav značilno je. da se je v Sloveniji kot tudi drugod v Jugoslaviji tako slabo uve-1 javila razvojna pedologija, ki je drugod po svetu na pohodu, kljub izrečenim obojestranskim željam pa doslej med fizično geografijo in pedologijo ni prišlo do pravega sodelovanja, zaradi česar imata škodo obe strani, pri geografiji zlasti agrarna geografija in geomorfologija, zakaj re-oentni morfogenetski procesi so predvsem pedološki procesi. Pedologi so. žal. objavili malo znanstvenih razprav, številnih ekspertiz, ki so jih napravili, pa se geografi navadno ne poslužujemo pri lokalni geografiji. Čeprav je bila pedologija učni predmet geografske vzgoje na univerzi, geografi le redko uporabljajo strokovno pedološko terminologijo, kadar opisujejo tla (ali prst). Kot ostale prirodoslovne panoge se bo verjetno tudi fizična geografija razvijala vedno bolj v smeri študija drobnih oblik in procesov, to je, elementov biotskega okolja, ki sega inekaj pedi v globino tal in prav toliko nad njimi. To okolje obravnavajo pedologija, hidrologija in kliinatoiogija. Znanost in gospodarstvo pa zahtevata vedno bolj sintetično obravnavanje, ki ga more dati fizična geografija. Njena prednost pa ni samo v združevanju rezultatov teh treh disciplin, temveč tudi v poznavanju 42 družbeiiogeografskih sprememb in procesov, ki so krivi, tla pri nas ni več nespremenjenega sveta. Raziskovanje vegetacije na slovenskih tleh je doživelo po osvoboditvi precejšen napredek. Služi predvsem botaničnim in gozdarskim ciljem, in ker geografi pri tem napredku nismo sodelo-\ali, si z njegovimi rezultati nekako ne mamo pomagati. Manjka nam zveznega člena — fito-geografije. ki ima \ Seidlovih študijah dobro osnovo. Med geografi je čutiti pomanjkanje zavesti. kolikere koristi more imeti za ¡našo strok.) fitogeografija. saj bi nam olajšala rekonstrukcijo gozda v polpretekli in pretekli dobi. omogočila, da po sestavi vegetacije sklepamo na lokalno klimo Ln svojstva prsti, olajšala klimatsko rajoniza-cijo Slovenije, tnikroklimatske študije itd. V geografiji navadno obravnavamo gozd samo glede na gospodarsko vrednost, oziroma kot tako imenovano ..kulturno" ali „zemljiško kategorijo", kar pa je za sodobno lokalno geografijo vsekakor mnogo premalo. Poglejmo si zdaj fizično geografijo kot celoto. Regionalne fizične geografije kot samostojne geografske panoge, žal. ne gojimo, kar daje nekaterim povod za trditev, da fizična geografija ni samostojna geografska disciplina, temveč le skupinsko ime za fizično-geografske panoge. Regionabia fizična geografija se pri nas uveljavlja le v regionalno-geografskih prikazih. Poglejmo si le taka regionalno geografska dela, ki se tičejo Slovenije, kajti le od njih moremo pričakovati da je avtor izviren. Menim, da sloni fizično-geografski opis v njih na vedno bolj zastarelih podatkih, ker so najnovejši podatki s področja pedologije, hidrologije in vegetacije vedno teže dostopni, iver jih vedno manj objavljajo in so dostopni le v matičnih ustanovah, se marsikateri geograf zadovoljuje s prepisovanjem starih, cesto zastarelih podatkov iz starejše geografske literature, izjema so klimatološki podatki. Ce je v teh študijah fizično-geografski opis originalen. je navadno to samo s področja geomor-fologije in še to največ s področja geomorfoge-neze. S tako kvaliteto moremo zadovoljiti splošno javnost, toda strokovnjaki nam bodo. ker vidijo v geografiji enostavno nizanje podatkov, upravičeno očitali zastarelost in nestrokovnost. Prirodo-siovci Ln gospodarstveniki nam cesto očitajo, da se ta ali oni geografski opis sicer lepo čita, da pa iz njega ne jnorejo izluščiti ,mnogo uporabnega. V tem se skriva očitek, da uporabljamo preveč subjektivne in premalo objektivne, kvantitativne metode. Pri teh metodah se geografiji pozna, da se je razvila iz nekdanjih humanističnih ali tako imenovanih filozofskih ved. kjer je bil edini namen spoznati ideje in z močjo besede prepričati bralca o njihovi pravilnosti. PogiaviUii namen geografije je in je bil v iskanju medsebojne odvisnosti. To pa je ie prva stopnja spoznavanja, ki ne zadovoljuje več. To medsebojno odvisnost je treba kvantitativno in kvalitativno določiti Seveda ne moremo zaiti v iskanje vseh odvisnosti, saj nam fizikalno-kemične in biološke vede od- krivajo vsak dan nove in cesto kompleksne zakonitosti, ki segajo izven domene geografije Ln njenih metod. Toda pri lokabio-geografskem raziskovanju naletimo na take pojave, ki smo jih spoznali za geografsko pomembne, pa jih sorodne stroke se niso kvalitativno določile. V teh primerih se mora fizični geograf lotiti lastnih meritev, za katere pa mu je nudil univerzitetni študij le malo vaj. Naj navedeni le nekaj primerov subjektivnih metod, ki bi jih lahko nadomestili s kvantitativnimi. Pri opisu reliefa se cesto zadovoljimo z oznako, da je na primer ravnina ravna ali da le malo visi v to ali ono smer. Toda že analiza specialne karte nudi dragocene podatke o drobnih strmcih, ki nam razodevajo pretekle hidrografske razmere. Pri gričevnatem Ln goratem reliefu se cesto zadovoljimo z oznako: strm, položen, pre-paden in podobno. Toda te oznake so subjektivne 111 relativne Ln pomenijo Vojvodincu nekaj drugega kot nam. Določitev naklonov s pomočjo iiaklonomera in ust rožna izdelava karie je mnogo lažja in obenem mnogo pomembnejša kot pa na primer določevanje starosti reliefa, saj je karta naklonov koristna za planerja, graditelja cc3t, vodovodov, za kmetovalce itd. Pri lokalnih študijah so podatki meteorološke opazovalne mreže, ki so navadno edLii vir, čisto pomanjkljivi, ker je polno drobnih razlik, ki izvirajo iz razmer v tleh, ekspozicije pobočja in podobno, iver je uporaba termometra pri lokalnem raziskovanju redka, so tudi primeri meritev na primer razlik v pedo-temperaturi na prisojali Ln osojah ob značilnih vremenskih situacijah in pri različnih kulturah redki. Temperature vodnih izvirov cesto že same po sebi mnogo govorijo o izvoru vode. Navajeni smo. da na termii ugotavljamo predvsem terase in nivoje, cesto pa ne znamo napraviti vodne bilance kakšne pokrajine, izmeriti zalog vode za vodno oskrbo, čeprav to ne zahteva posebnih spretnosti in je gospodarsko vedno bolj pomembno. Od fizičnega geografa ni mogoče pričakovati. da bi izvrševal popolnejše analize tal. Toda če določi taline vodne razmere, izmeri pil z enostavnimi terenskimi pripravami Ln približno strukturo tal. je s tam opravil že veliko za razumevanje krajevnih razlik v podobi jKikrajine. Tak profil fizično-geografskih raziskovalcev, ki je marsikje po svetu običajen, more dati zaključni, specializiran študij geografije na univerzi. Posebno poglavje je fizična geografija, kot je zastopana v novejših družbeiiogeografskih elaboratih. Tu opažamo, da se je zadnja leta razmerje ined fizično in družbeno geografijo premaknilo. \ dobi med obema svetovnima vojnama so slovenski geografi gojili več fizične kot družbene geografije. Zadnja leta pa se je ravnovesje-premaknilo v prid družbeni geografiji. Ta premik se je pričel na univerzi i:i se kaže na številnih področjih. Seminarske in diplomske naloge s področja fizične geografije so vedno bolj v manjšini. Kar jih je regionalnih, imajo vedno bolj skromen in pomanjkljiv fizično-geografski opis. Nesoraz- 43 merje se kaže tudi v sestavi predavateljskega kadra. Pri ti j ill je razmerje med fizičnimi in družbenimi geografi določeno po osnovni raziskovalni Usmerjenosti 1 :3 ali celo slabše. Še bolj kot neustrezno številčno razmerje se mi zdi za nadaljnji razvoj geografije nevarno, da proizvajata obe vrsti geografije vedno manj za drugo stran uporabnega in uporabljenega znanja in da sta tudi vedno manj organizacijsko povezani. Javljajo se celo medsebojni očitki, da druga 9tran zapušča geografske pozicije. Očitek, da nekaj ni geografsko, pa se cesto pojmuje za večji greli od očitka, da delo ni znanstveno. Izboljšanje takega stanja po mojem mišljenju ni mogoče doseči z idejnim prepričevanjem, ker imajo vsi raziskovalci šolo. ki zagovarja enotno geografijo, temveč samo z boljšo organizacijo raziskovalnega dela. Žalostno je dejstvo, da se [m> tako imenovani novomeški akciji leta 1954 družbeni in fizični geografi niso več našli v večjem številu pri skupnem terenskem raziskovanju. Čeprav jih je le za eno samo večjo terensko ekipo. Ekipno delo bi pritegnilo ..specialiste" k delu pri skupnih, geografskih ciljih in jih seznanilo z napredkom v vseh geografskih strokah. . Čeprav je fizičnih geografov — raziskovalcev malo. so zaposleni v treh znanstveno-raziskov alnili oziroma znanstveno-pedagoških institucijah. Morda je tudi to razlog, da je večjih sistematičnih kolektivnih del razmeroma malo (o dveh takih delih, ki sta še torzo, je bilo že govora . V socialističnih i:i nekaterih drugih deželah so se fizični geografi lotili geomorfološkega kartiranja. Dvomim. da bi bilo pri nas podrobno kartiranje (na karto v merilu 1 :25.000) smotrno, toda geomor-fološka karta v srednjem merilu bi bila le potrebna. a se je doslej nismo lotili. Mnenje, da je treba prej dopolniti lokalne študije ali razčistiti ta aH oni problem, kaže statično pojmovanje znanosti, ki je le sistematično razpravljanje in približevanje resnici z vedno popolnejšimi metodami. Zlasti pri nas, kjer ima uporabna znanosi tolikšen pomen, ne kaže ozemlja kartirati z vidika spornih morfogenetskih pogledov, temveč bolj z vidika gospodarske funkcije reliefa. Geomorfoge-netsko karto našega ozemlja pa je že priobčil Arthur If. Winkler. Kljub sklepom seminarja slovenskih geografov junija 1960 v Novem mestu se nismo lotili klasifikacije in razmejitve krasa med «lekraskim ozemljem in tako še danes ne vemo točno, koliko in kateri areal zavzema (.Vrtače, ki jih je A. Šerko vzel za omejitev krasa, so same ponekod nezadovoljiv kriterij). Nimamo atlasa Slovenije. V dejstvu, da so nas na avstrijskem Koroškem in na Zgornjem Štajerskem prehiteli z izdajo deželnega atlasa, ne vidim večje razvitosti njihove geografije — Koroška nima niti univerze — temveč večji posluh za potrebe javnosti. Verjetno sta organizacijska nepovezanost in pomanjkanje odkrite načelne diskusije o raziskovalnem delu krivi nesporazuma in neenotnega pojmovanja vprašanj o enotnosti in heterogenosti geografije, kar se cesto povezuje z vprašanjem specializacije. Glede teh vprašanj se včasih sklicujemo na težnje ali stanje v drugih deželah, ki imajo svojstveno razvito geografijo. Odpor proti specializaciji pomeni na primer v SZ ali na Poljskem zaradi tamkajšnjega stanja v geografiji nekaj drugega kot pri nas, kjer prosperirajo še splošni geografi. Obstoječa specializacija pri nas gotovo ni koordinirana z znanostjo in gospodarstvom. saj sicer ne bi imeli specialistov za kvartarno ali kraško geomorfologijo. pri tem pa nobenega geografa, ki bi se ukvarjal z vegetacijsko ali pedogeografijo. \ erjetno pod vplivom napačno pojmovane enotne geografije tako malo kdaj poprosimo za sodelovanje ali nasvet sorodne strokovnjake za gradivo, ki zadeva njihovo stroko, in tudi sicer premalo sodelujemo s sorodnimi strokami. Zato tudi včasih ne registriramo primerov kršenja osnovnega kodeksa znanstvenega pisanja. Eden od njih zahteva, da je treba pri raziskavi in objavi upoštevati vse, kar je bilo na tem področjiu že raziskano ali objavljeno, ali je obležalo v arhivih dostopnih institucij. Odstopanja od tega kodeksa najdemo tudi pri drugih strokah, posebno odkar gospodarske in raziskovalne organizacije tako ljubosumno čuvajo z družbenimi sredstvi zbrano znanstveno gradivo. Od tega ima škodo vsa znanost. Zlasti bi morali geografi in fizični geografi biti prvi v borbi za to, da bi bile z družbenimi sredstvi opravljene raziskave brezplačno dostopne vsem znanstvenikom. Nekateri iz sorodnih strok nam očitajo, da njihovega gradiva pri izrabi ne citiramo. Pregled nekaterih novejših del dokazuje, da imajo delno prav. Saj je možno, da izide pri geografski instituciji knjiga. ki ne navaja, odkod je vzet«) osnovno gradivo. Pri citiranju geografskih del se ponekod opaža, da je važnejše, kdo je nekaj napisal, kot pa, kaj je napisano. Primeri so. kjer je citiranje očitno sredstvo prikiupovanja. Ponekod je vidna pomanjkljiva razgledanost po svetovni literaturi. Do teh pomanjkljivosti prihaja v veliki meri tudi zato. ker geografi ne sledimo praksi nekaterih sorodnih društev (v Jugoslaviji na primer geografskega društva v Zagrebu in Beogradu) in ne pretresemo znanstvenega dela pred objavo na javnem sestanku. Taka praksa je v srednji in zahodni Evropi običajna. Pri nas je toliko bolj potrebna, ker more imeti le malo mladih znanstvenih raziskovalcev svojega mentorja v starejšem kolegu, ker se specializira. Geografi se tako radi pritožujemo, da nas zapostav l jajo in naši stroki odrekajo znanstvernost. Zal pa je premalo zavesti, da dajemo z našim pisanjem cesto povod za take očitke. Zato se mi zdi prizadevanje za izboljšanje kvalitete najpotrebnejše in je pogoj za uv eljav Ijane geografije v javnosti. V tem referatu navedeni problemi so le del celotnega vprašanja o vlogi in deležu geografije v sklopu domače znanosti in šolskega izobraževanja. Ta vloga ni jasno določena ali vsaj ne ravnamo vselej v skladu z njo. Od tega deleža je 44 odvisno, kakšen strokovni profil naj dobijo fizični geografi pri univerzitetnem študiju. Ce naj se geografi se naprej zaposlujejo \ hidrometeoroloških poklicih in oe naj še naprej vodijo geo-morfološko raziskovanje Slovenije in ce naj razvijemo domačo vegetacijsko geografijo in pedo>-• geografijo in :iaj ne l>omo samo pomočniki regionalnega in lokalnega družbeno - geografskega raziskovanja, potem je treba poklicnim raziskovalcem iz teb strok bolj na široko odpreti vrata med predavateljski kader na univerzi. Praksa pritegovanja sorodnih ali geografskih strokovnjakov — specialistov za občasna predavanja na univerzi je \ deželah z razvito geografijo mnogo boljša kot pri nas. kjer držimo preostro mejo med -učnim- in raziskovalnim kadrom. Taka nieja. pa je vsestransko škodljiva. Ce pa bi se odločili za ozko pojmovano enotno geografijo, ki ne bi zahtevala le enotnih ciljev, temveč ne bi dovoljevala niti delovne specializacije, potem bomo zaprli vrata absolventom geografije v sorodne stroke. kjer so se nekateri že uveljavili. Ce bi hoteli kljub (emu ohraniti širino raziskovalnega področja. bi morali ustrezno okrepiti samostojne in enotne geografske institucije. Kakršna koli naj. bo smer. jo j? treba jasneje določiti. Ce hor& univerza dajati dobre fizično-geografske razisko-. valce. je ob sedanjem dvopredmetnem študiju geografi]':' potrebno mnogo bolj razvili tretjo študijsko stopnjo. Mirko Pak * Nekaj geografskih zapažanj s terenskega proučevanja v okolici Novske Program študija geografije na iT. stopnji predvideva v okviru družbeno geografskega seminarja terensko proučevanje v takšnih področjih Jugoslavije, ki doživljajo zaradi posebnih fizičmo-geografskih osnov in zgodovinskega razvoja tudi v sedanjosti specifičen gospodarski razvoj. Tako nas je v letu 1962 pot vodila v Tremerje in na Svetino v okolici Celja ter na Zgornje Dravsko polje. Naslednje leto smo želeli uporabiti enake raziskovalne metode m področju izven Slovenije Ker so se tudi v Zagrebu v okviru študija geografije usmerili v podobne raziskave kakor pri nas. in je sodelovanje predavateljev na družbeno-geografskeni področju posebno močno, smo s .predavatelji in slušatelji geografije iz Zagreba v letu 1963 sklenili, da bomo podrobno proučili tisti del Posavine med Prosaro in Požeškim hribovjem. kjer se ravnina Save v vsej svoji dolžini najbolj zoži. Kolegi iz Zagreba so za petdnevno proučevanje pripravili vso potrebno dokumentacijo ter se močno potrudili, tla je bilo bivanje v tej za nas še posebno zanimiv i pokrajini izredno prijetno. Prav posebno koristno je bilo sodelovanje slušateljev ol»eh republik, tako s strokovnega kakor z družabnega vidika, fsti slušatelji so nas ne dolgo po tem ob terenskih vajah v Zagrebu •zares prijetno presenetili. Leta 1964 smo bili mi gostitelji predavateljev in slušateljev geografije iz Zagreba. Za področje proučevanja smo si izbrali za Slovenijo značilen tip kulturne pokrajine, močno deagrarizirano in mestoma že urbanizirano pokrajino med Lescami in Begunjami na Gorenjskem. Po že nekako ustaljeni navadi sodelovanja smo bili naslednje leto v gosteh pri kolegih iz Hrvatske. Tudi tokrat smo si za proučevanje izbrali izredno zanimivo pokrajino, kjer hitre populacijske in ekonomske spremembe preoblikujejo pokrajino ta ko rekoč pred našimi očmi. Obdelali smo tri katastrske občine v Kaštelanskem Primorju med Splitom rii Trogirom, katerih zem-. Ijišče sega od obale preko Kozjaka na Hrvatsko Zagoro. kjer se v obmorskem pasu uveljavljajo-tri gospodarske ¡«noge. kmetijstvo, industrija in turizem, za okrog 700 m visokim Kozja kom pa. je edina gospodarska panoga kmetijstvo, ki zaradi neugodnih pri rodu i h pogojev vse bolj nazaduje. Tudi tokrat je bilo delo dobro pripravljeno, na razpolago so nam bili številni statistični podatki. po petih dneh skupnega dela pa smo sc prav tako težko ločili kakor že dvakrat poprej. Čeprav je bilo naše prvo skupno delo oprav--' Ijeno že pred tremi leti menim, da bi lahko naše ugotovitve s pridom uporabil vsak geograf, ki poučuje v šoli. Ugotovitve so sicer plod raziskave ozkega področja, vendar so veljale in še veljajo za mnogo širša področja, v okviru katerih leže raziskane katastrske občine, ter za druga podobna področja. Raziskave v sosednji republiki bodo v Zagrebu podrobno obdelali, nekatere sodijo celo ■ v okvir širših raziskav.1 Vendar bodo že skromne ugotovitve na podlagi manj bogatega gradiva pokazale tako hitre in obsežne spremembe^ razvoju navedenih področij, da jih mora geograf v šoli poznati, sproti prikazovati in s tem nekako dopolniti vsebino učbenikov, ki vsega tega seveda ne morejo zajeti. V Posavini smo z družbenogeografskega vidika podrobno proučili tri katastrske občine, katerih zemljišče sega od Save preko vse aluvialne ravnine na terciarno obrobje Psunja. Ravnina je tukaj široka okrog 12 km. Sava se je sioer naslonila na planino Prosaro. vendar jo je L na. ki priteka vanjo v neposredni bližini, potisnila v tem delu ravnine nekoliko proti severu. Aluvialna ravnina 1 Področje v Kaštelanskem Primorju. katerega smo proučevali v I. 1965. so istega leta proučevale ekipe geografov iz Poljske, Madžarske, Zagreba in Ljubljane. na levem bregu S,ive je wmn rahlo nagnjena proti severu, proti odrastkom Psunja. V Košuta-rici. ki leži oh Savi in je eno od proučenih naselij, je nadmorska višina 91 m in se do Starega Gra-bovca. ki je bilo drugo naselje našega dela in leži ina severnem robu ravnine, dvigne na 110 m. Se manjša je višinska razlika zemljišča v smeri toka Save. kar je povzročilo nastanek številnih velikih meandrov na Savi in njenih pritokih ter zavlačevanje izliva severnih pritokov Save. Tudi Košutarira leži na kolenu velikega meandra. v njegovem oklepu je. na za spoznanje bolj vzpetem svetu velik del obdelovalnega zemljišča te katastrske občine. Vse zemljišče te katastrske, občine leži skoraj v isti višini z gladino Save. zaradi česar spremlja Savo v vsej tej dolžini in pravzaprav v vsem n:enem toku oil Zagreba naprej nad 5 m visok nasip. Na nasipih so speljane poti. po katerih poteka edini možni promet v mokri polovici leta. Na severni strani meji zemljišče na Veliki Strug, ki po poplavah nikakor ne zaostaja za Savo. Tudi ob njem so zgrajeni nasipi, vendar ne tako visoki, zaradi česar poplavlja voda v mokri polovici leta redno vsako leto ravnino v višini dveh metrov in še več. Ta voda poplavi pašnike in gozdove vse do nasipov, ki obdajajo obdelovalno zemljišče posameznih naselij in naselja sama tudi s severne strani. Višino poplavne vode nam prav lepo pokažejo zareze na rlrevju. ki so posledica ledu na njej. Poleg teh vidnih, tudi nad dva metra visoko ležečih zarez, opazimo na drevju tudi smer. od koder je voda pridrla. Vsa drevesa na robu gozdov in nekoliko v notranjost imajo debla ukrivljena v smeri toka vode. Vendar nasipi ne morejo obdelovalnega zemljišča povsem obvarovati pred vodo. Ker se voda v bližnjih vodotokih dviga, prihaja na dan talna voda. Zgodnji nastop talne vode v nekaterih letih otežuje obiranje koruze, ki je tukaj daleč najbolj razširjena poljedelska kultura. Velik del gospodarstva v tistem delu Posavine, ki smo ga imeli priložnost podrobneje spoznati, je odvisen od vode. Prav vse zemljišče katastrske, občine Košutarica. ki leži na j južneje. ogrožajo poplave Ln talna voda. Od vodnega toka je odvisen tloris naselja, zaradi vode imajo obdelovalna zemljišča značilno lego s še bolj značilno zemljiško razdelitvijo, ki ss na to veže. od vode je odvisno komuniciranje in še posebno tukajšnji ritem življenja. Severno od KO Košutarira ležeča katastrska občina Stari Grabovac ima nekaj čez polovico zemljišča na sami ravnini, severni del pa sega na obronke Psunja. Pobočja so zaradi dokajšnjega strmca za kmetovanje kaj malo ugodna, v številnih strmih grapah in dolinicah pa so dna zaradi nepropustnosti materiala vlažna. Se ImjIj prihaja do izraza vlažnost dolinskih tal v najbolj severno ležeči KO Subocki grad. Dolina Subocke je tukaj širša, mestoma tudi čez kilometer, prav lako široke so doline njenih pritokov. Značaj teh dolin bi lahko primerjali z onimi v Slovenskih goricah ali še bolje v Halozah, z daieč prevladujočim de- ležem travnih površin. Zaradi večje položnosti gričevja (v KO Subocki grad znašajo relativne višinske razlike med dnom doline Subocke in obrobnim gričevjem na severu okrog 30 m, v KO Stari Grabovac pa v isti razdalji kar 80 m se je tukaj kmetijstvo razvilo močneje kakor v ostalih dveh KO. Kljub majhni razdalji in morfološko ne prevelikim razlikam so v tem okrog 20 km širokem področju na splošno veliki ekstremi. Ze doslej naštetim razlikam se pridružijo še klimatske, saj zasledimo v padavinah razliko 32-") mm pri skoraj enaki temperaturi. V Jasenovcu (ta leži ob Savi kakor Košutarica je v šestih letih padlo povprečno .">82 mm padavin, v \ovski pa jih je v istem obdobju padlo 907 mm. Kljub neugodnim prirodnim pogojem je tukaj kmetijstvo osnovna in močno prevladujoča gospodarska panoga. V Košutarici je bilo leta 1961 v kmetijstvu zaposlenega še 80.4"'o aktivnega prebiva istvaf 1953. leta 81.0). v Suboekem Gradu2 pa celo 81.9o/o (1953. leta 87.4o/0). Le v Starem Grahov ni. ki je samo kakšen kilometer oddaljen od gospodarskega in občinskega centra Novake, je kmetijstvo že stopilo nekoliko a ozadje. Leta 1961 je bilo tukaj v kmetijstvu zaposlenega 30.6 odstotkov aktivnega prebivalstva (1953. leta 49.o odstotkov). Kmetijstvo je kot gospodarska panoga v Košutarici in Suboekem gradu še prav tako važno kakor leta 1953 in poprej, saj se je delež v kmetijstvu zaposlenih le neznatno zmanjšal. Razen bližine Novske je v Starem Grabovcu pospešil hitro nazadovanje števila kmečkega prebivalstva in kmetijstva obče tudi majhen obseg obdelovalnega zemljišča. V vseh treh katastrskih občinah je njivskih površin najmanj, čeprav so za kmetovanje najbolj potrebne. V KO Košutarica je večji kompleks njiv severno od naselja, torej spremlja naselje v vsej dolžini v nekoliko širšem pasu. Več njiv je na najbolj vzpetem delu zemljišča, ki ga oklepa velik meander vzhodno od naselja. Nekaj njiv je še v zelo ozkih pasovih med nasipom ob Savi in gozdovi, največkrat so ti samo nekaj deset metrov široki, pogosto še manj. Le redke so njive v ozkem pasu med samo reko in nasipom. Na takšnem zemljišču so večino njiv že opustili. Zaradi pomanjkanja njiv so parcele silno razdrobljene. ozki, do nekaj metrov široki in precej daljši delci potekajo pravokotno z ozko stranjo na nasip. Samo tam. kjer spremljajo njive sto ali nekaj več metrov daleč v notranjost večje poti, ležijo parcele brez reda. Nenehne poplave in nastop talne vode siroma-šijo že tako slabo rodovitno zemljo. Vode onemogočajo gojenje ozimnih kultur in nekaterih poletnih. Se najbolj mili koruza, s katero je posejanih preko 8.1 o/o njiv. Samo tu in tam najdemo kakšno parcelo pšenice, več kultur je samo na ! V KO Subocki grad «> vključena naselju Hair. l'o-|H>vac in Brozovac s pripadajočim zemljiščem, vrtovih. Zaradi nazadovanja števila prebivalstva in staranja kmečkega prebivalstva potrebe po obdelanem zemljišču ter možnost obdelave obstoječih njiv se pojemajo. Skoraj vsaka peta parcela je opuščena, največ na od hiš. najbolj oddaljenih njivskih kompleksih. V nadaljevanju vrtov je za nad 100 svinj. Te čudovite gozdove so pred leti podmiadili in pašo seveda prepovedali. Temu je sledilo izredno hitro zmanjšanje števila svinj. Leta 1963 smo jih našteli z anketo le še okrog 120 v vsem naselju, kur pa ho verjetno le nekoliko prenizka številka. Se danes lahko naletimo v go- l krhljena delila drevM kažejo smer, oil koder pridere voda. fo/.nni tic na vodi napravi led. ki pusti na drevesih vidne sledove. Smer in višino poplavne \ode lahko loeno odeilamo i. dreves. hišami tudi več sadovnjakov', v katerih prev la-duje sliva. Posavima je znana po hrastovih gozdovih, ki so v preteklosti nudili obilo hrane prašičem. Čeprav sestavlja v obsežnih gozdovih med Savo in V. Strugom okoli 70 o/o gozda jesen in samo 30 o/o hrast, je bila na gozdno pašo vezana svinjereja močno razvita. Se po vojni so imeli večji kmetje zdovih, kjer paša ni bila prepovedan^, na staje za svinje ter podobno kakor v Vojvodini, na črede sv inj, ki so seveda ma jhne. Danes je pastir dovolj za vse naselje. Podmlajene gozdove so obdali s številnimi visokimi nasipi. Zemljo zanje so kopali kar na mestu samem, kar je ustvarilo značilen videz zemljišča z izkopano zemljo med drevjem in 47 ■vi«jimi kolobarji zemlje okrog vsakega drevesa. Na dva do tri dem nižjem zemljišču stoji voda skoraj vse leto. kar dela takšne gozdove skoraj neprehodne. Severno od gozdnega kompleksa je obsežno mokro tno travnato zemljišče z značilnim imenom Mokro polje, ki ga poplav lja V. Strug. Pred desetletji so bile tukaj njive, danes pa služijo te travne površine samo paši. največ govedu kmetijske zadrug« iz sosednje Mlake. Od Košutarice so ti pašniki daleč, cesto nedosegljivi, zato niso pospeševali števila goveje živine. Večina od 152 goved, kolikor jih je bilo 1963. leta v Košutarici. 6o gojili za mleko, medtem ko opravljajo vri poljska dela v glavnem s konji. Leta 1963 jih je bilo 116. Severno od zemljišča KO Kosutarira se nadaljuje ravnina s podobnimi hidrografskimi lastnostmi vse do prvih obronkov Psunja, ki se dviga dokaj strmo iz ravnine. Naselje Stari Grabovac leži na samem stiku obeh prirodnih enot. posledice te. lege pa so vidne v izkoriščanju zemljišča, katerega večji del je razdeljen med posestnike v progah. Južno od ceste se širijo za hišami vrtovi in • sadovnjaki ter v nadaljevanju njive. Vse do zgraditve avto-ceste so se širile njive dokaj daleč na jug. Avto-eesta je presekala velik del obdelovalnega zemljišča. Zemljo južno od tod ¡e takrat kupilo Gozdno kmetijsko gospodarstvo Nova Gra-diška in ga večji del spremenilo v pašnike. Tak > je ostal še največji kompleks njivske površine te katastrske občine med cesto in avto-eesto. Severno od ceste so na strmih pobočjih raztreseni vrtovi, sadovnjaki in redki vinogradi. Mednje se v vedno večjem številu vrivajo parcele. p»ra?le z grmovjem ali drevjem, čemur je mnogokrat vzrok strmina, v zadnjem času pa poklicna preobrazila prebivalstva. Prst je tukaj zaradi pešce-nosti za kmetijstvo prav tako neugodna kakor v Košutarici. Največji delež zemljišča KO obsegajo gozdovi, ki jih je največ prav severno od obdelovalnih p ivršin. Ogromen gozdni kompleks se imenuje Bukovica. kar potrjuje tudi prevlado bukovine. Na njivah je prav toliko pšenice kakor koruze. morda j? je ce!o nekoliko več. opazen de!ež njiv je tudi pod deteljo. Delež posameznih kultur na njivah nam prav tako tudi tukaj kaže težnjo po samooskrbi. Čeprav je delež gozda v najbolj na eeveru ležeči KO SubOcki grad zelo velik, je kmetijstvo tam najmočneje razvito. Številni travniki v vlažni dolini Subocke in njenih pritokov so postavili na prvo mesto rejo goveje živine. Poleg te je zlasti na gričevje severno od doline Subocke ¡kileg številnih njiv že tudi več vinogradov. Zaradi močnejšega poudarka na živinoreji je na njivah razen pšenice in koruze več detelje in drugih krmnih rastlin. Kmetijstvo j? v treh imenovanih katastrskih občinah edina gospodarska panoga. Izredno ne- ugodni prirodni pogoji, predvsem na jugu, so vzrok nerazvitosti kmetijstva. Izbor kultur je še vedno usmerjen v samooskrbo, kar je delno tudi posledica velike oddaljenosti od večjih centrov. Samo Stari Grabovac živi v večji meri od ne-agrarnih gospodarskih panog v Novaki, kar usmerja tudi njegovo kmetijsko gospodarjenje v opuščanje kmetovanja, v opuščanje njiv ter v večjem številu sadovnjakov (v glavnem sliv) in vinogradov. Gozd hrani tukaj največje bogastvo, medtem ko dajejo tudi arondirani pašniki zaradi prevelike inokrotnosti le majhen del tistega, kar bi ob dovolj obsežnih melioracijskih delih lahko dali. Prav neverjetno je. da je živinoreja najmočneje razvita prav \ Suhorkem grailu. medtem ko je na vsej ravnini med Košutarico in Starim Grabovcem. kjer so travne površine najbolj obsežne. najbolj skromna. Kaže. da je prepoved paše svinj v večini gozdov zajela kmečko prebivalstvo Košutarice v fazi staranja (odseljevanje mladih je izredno veliko), kar je preprečilo močnejšo preusmeritev na gov edore jo. Si ari Grabovac pa je zaradi neposrednega sosedstva Novske močno zajela deagrarizacija. Demogeografski pregled naselij, ki ležijo na zemljišču treh katastrskih občin, potrjuje posledice neugodnega prometnega položaja tega dela Posavine kakor tudi n jugodnih prirodnih pogojev za kmetijstvo. Cesta, ki poteka na samem robu gričevja in ravnine, ter železnica, ki teče južno od nje. pa obravnavanim naseljeni nista prinesli močnejšega gospodarskega razvoja. Samo Stari Grabovac. ki leži ob cesti in dobra dva kilometra od železniške postaje, j? de!ežen nekaterih gospodarskih potencialov v večji meri šele po letu 1953. Avto-eesta, ki gre južno od železnice, temu področju ni prinesla ničesar, nasprotn >. odrezala je del zemljišča posestnikov v Starem Grabuvcn. zaradi česar se je zmanjšala njihova posest. Predvojnemu padcu števila prebivalstva v Košutarici je sledilo nazadovanje do danes. Od leta 1948 do 1953 se je število prebiv alstva zmanjšalo za 3,4o/o, do leta 1961 pa še za nadaljnjih 5,5o/o (z anketo smo leta 1963 našteli še veliko manj prebivalcev). Zaradi velike medvojne izgube mladega prebivalstva je prirastek majhen, odseljevanje pa zaradi izoliranosti naselja izredno veliko. V Novski je delovnih mest v industriji in obrti premalo, na železnici pa so se zaposlili že prebivalci bližnjih naselij. Mladina iz Košutarice kakor tudi iz ostalih naselij, v večji meri iz naselij KO Subocki grad. odhaja v največjem številu v Zagreb in Sisak. Priseljevanje je izredno majhno. \ Košutarico (za katero imamo podatke) se vračajo samo odseljeni domačini — penzionisti. ki si na robu vasi zgradijo hišo. Od leta 1917 do danes se je sem priselilo samo 8 družin, zaradi česar je tudi število družin v upadanju: od 178 leta 1948 na 152 leta 1961. Podobno stanje kakor v Košutarici je v naseljih katastrske občine Subocki grad. Število prebivalstva je nazadovalo od leta 1948 do 1953 kar 48 za 7.4o/o. Po tem letu so se z razmahom avtobusnega prometa ta naselja le nekoliko približala \<>vski na eni i:i Lipiku na drugi strani. Posledic« so se pokazale takoj \ dnevni migraciji delovne sile. kar je povzročili» povečanje števila prebivalstva za 1.1 »o od leta 1953 do leta 1961. Več kakor v Košutarici je tukaj mladega prebivalstva, zlasti otrok. Povsem drugačno podobo v razvoju prebivalstva daje stari Grabovac. Število prebivalstva je narastlo od leta 1948 do leta 19.13 sicer samo za od o/o. je pa v naslednjem obdobju znašal porast kar I60/0. Razvoj prebivalstva in naselja se kaže tukaj že v zunanji podobi. Hiše so mnogo bolje oskrbovane, več je vrtov, povečalo pa se je med zadnjima štetjema tudi število družin skoraj za trideset. Kako močno populacijsko kmetski sta Košu-tarica in naselje KO Subocki grad. smo si že ogledali. Vsč zaposlitve je ljudem iz Košutarice dala železnica, na kateri je leta 19."53 bilo zaj>o-slenega fi.fi "o aktivnega prebivalstva. Močno agrarno obeležje tega dela Posavine. razen Novske in neposredno ob njej letečih naselij, nam kaže kar 73.9o/o zaposlenih v kmetijstvu v občini Ja-senovac. pa tudi v občini Novska znaša njih delež še skoraj fi0°o. Prebivalcem Košutarice je dala zaslužek železnica, ki teče mimo Jasenovea. medtem ko so iz Starega Grabovca zaposleni na železnici v Novski. Kar 27.8»0 aktivnih prebivalcev Novske dela na železnici. To je več kakor v industriji (1 fi.9'o/o), kjer je bilo leta 1953 zaposlenega le 2.80/0 aktivnega prebivalstva. Podobo gospodarske usmerjenosti naselij v tem področju si lahko izpopolnimo še s pregledom struktur družin. Največ čistih kmečkih in najmanj povsem nekmečkih družin. Zaradi usmeritve v živinorejo so kmetije v naseljih KO Subocki grad najbolj trdne, kar potrjuje največji delež «"•istih kmečkih družin (74.80/0). Mešanih družin je 19.9o/o. nekmečkih pa samo 0.30/0 ali 9 po številu, kar je . če izvzamemo penzioniste. povsem nepomembno število. Manj čistih kmečkih družin je v Košutarici (51,30/0). Odkar se je zmanjšalo število živine, je življenje od zemlje izredno skromno, kar ima za posledico velik delež meša- nih družin (po anketi je izven naselja zaposlenih 51 ljudi, največ v Jaeenovcu). Število nekmečkih družin znaša tukaj le 7. če izključimo penzioniste. Stari Grabovac je tudi populacijsko močno de-agrarizira.no naselje, saj znaša delež čistih nekmečkih družin (20,2o/o) več kakor delež nekmečkih (I6.90/0). Navezanost prebivalstva (predvsem starejšega) na zemljo pa dokazuje tukaj še fi2.9 odstotkov mešanih družin. Košutarica leži vzdolž Save. Stari Grabovac pa na obeh straneh ceste Nov ska — Slavonski Brod. Rair. Brezovac in Popovac, prav tako ob poteh. Naselja so si torej po tipu podobna, razlike so le v zunanjosti hiš. po številu gospodarskih poslopij in še zlasti v intenzivnosti transformacije poslopij. Tako srečamo v Košutarici poleg prevladujočih pritličnih hiš tudi veliko visoko-pritličnih in enonadstropnih. Vzrok zadnjim je tukaj voda. ki so se ji ljudje umaknili v višino, kajti nasip so v celoti zgradili šele leta 1960. Gospodarskih poslopij je izredno malo. prav na vsakem dvorišču pa srečamo koruznjak. Hiše so grajene iz o|>cke in lesa. le redko katera pa je ometama. Več gospodarskih poslopij imajo kmetije v Bairu, Brezovcu in Popovcu. v Starem Grahovem pa so poslopja v večji meri nekmečkega videza, s še manjšim številom gospodarskih poslopij in z velikim številom transformiranih hiš. Nadaljnji razvoj petih naselij v treh katastrskih občinah Posavine je odvisen od vključitve v gospodarsko dogajanje. \ KO Subocki grad so ugodni pogoji za živinorejo, kamor se kmetijska produkcija že tudi usmerja. Kljub velikim travnim površinam v ostalih dveh KO je živinoreja v skromnem obsegu vključena samo v zasebne kmetijske obrate. Premalo je njiv za gojenje krmnih kultur, travniki pa morejo zaradi mokrotnosti služiti samo kot dopolnilo prehrani živine v sušnih mesecih. Kaže. da se bo proces depopulacije v Košutarici nadaljeval, saj je prometna povezanost naselja z Jasenovcem in Novsko slaba. Jasenovac pa tudi ne odpira toliko novih delovnih mest. da bi lahko absorbiral poklicno preusmerjeno prebivalstvo bližnjih naselij. Prebivalstvo Košutarice se bo še naprej odseljevalo v bližino Novske. v Sisak in Zagreb. D j o k o J e 1 i č Vpliv HE Trebišnjica Cas po drugi svetovni vojni je za ekonomski razvoj Jugoslavije nadvse karakterističen. Ta napredek je mogoče začutiti tudi v kraških predelih Bosne in Hercegovine, kjer se prav očitno kaže tudi v gradnji novih cest. tovarn in hidroelektrarn. Fina od navečjih hidroelektrarn v Jugoslaviji. (ki je že v zaključni fazi), se dviga na reki Trebišnjici in bo nosila ime ..IIC Trebišnjica". Z dograditvijo tega velikana našega elektrosistema bo mogoč tudi hitrejši razvo j v sega .gospodarstva, na spremembo okolja še prav posebno v predelih porečja Trebišnjiee: na Trebinjskem in Popovem polju in na področjih Konavelj. Dubrovačke Zii|>e in Dubrovačke Rijeke. Ce je vir energetike eden od najvažnejših faktorjev za vsestranski razvoj našega gospodarstva, pa so [mi drugi strani v lokalno-pokrajinskem merilu nastali problemi zaradi odvzema in ..opustošenja" relativno najboljših kmetijskih zemljiških površin, ki so omembe vreden činitelj v 4» celotni spremembi pokrajinske fiziognomi je. Gradn ja I IE je zahtevala številne preselita ? kmečkega prebivalstva pa njegovo ponovno nastanitev ter zaposlitev v bližini rojstnega kraja ali kraja prejšnjega bivališča. V akumulacijskem jezeru ..Miruše" ob izviru Trebišnjice do Graničareva se bo potopilo 2800 hektarjev površin, od tega 883 ha plodne zemlje. V nekoliko manjšem akumulacijskem jezeru ..Gorica" (od Arslanagič Mosta do Gorices ho potopljenih «50 ha zemlje, medtem ko bodo v Dživar-skem polju vzeli 19 ha plodnega zemljišča /a potrebe nekaterih objektov hidroelektrarne. V kolikor to izgubo v obdek>va'nih pov ršinah primerjamo z izgubami pri "radnji liidr »elektrarne ...iablaniea", spoznamo, da je bilo tam zaradi akumulacijskega jezera potopljenih 1000 ha rodovitnih |w>vršin ali 70o/o celokupne površine, medtem ko se bo z ustvaritvijo akumulacijskega jezera ..Miruše" in ..Gorica" izgubilo 902 ha obdelovalnih površin. Poleg tega so morali iz jablaniškega hidroenergetskega področja preseliti .120 družin, medtem ko se ho iz Miruš in Gorice preselilo oziroma izselilo samo 180. večinoma še kmečkih družin. V jablaniškem umetnem jezeru se pri normalnem stanju vode akumulira okrog 320.000 m3 koristne vode na I ha z vodo zalite plodne zemlje. medtem ko se Ih> v Miruškem jezeru na 1 ha akumuliralo 3.470.000 m3 koristne vod" ali desetkrat več. Zato bodo izgube v zmanjšanju areala rodovitne zemlje zaradi nastajajočega jezera zelo zelo maj lin" v primerjavi z vrednostjo, ki jo bo posredno ali neposredno nudila električna moč. Jez ..Grančarevo" (akumulacijskega bazena ..Miruše" bo moral zadrževati ogromne količine vode, ki I »odo pri odvodnem jezu ..Gorica" usmerjene proti morju. S tem pa bo tudi preprečil vsakoletne nadloge, ki so jih povzročale ppvodnji na okrog 5000 ha najboljših ornih površinah Popovega in Trebinjskega |>olja. Obenem pa bo na ta način tudi dovolj vode za namakanje Po[x>-vega in Trehinjskega polja kot tudi vseh ostalih rodovitnih površin v Bileči. Konavljah. Dubro-vački Zupi in "Dubrovački Rijeki. Z vodo iz akumulacijskega jezera ..Miruše" bodo namakali 11.830 ha rodovitne zemlje, in to v Konavljah. Dubrovački Rijeki in Zupi 5055 ha. na Popovem polju 4500 ha. na Trebinjskcm polju lil." ha. na področju med Popovim in Trebinjskim poljem .100 ha. na Bilečkem polju 320 ha in Lastvi 300 hektarjev. \a teli površinah se liodo verjetno pokazali izredno dobri r-zultati že pri tržnih viških: pri povrtninah za 2500 vagonov, sadju i:i grozdju 1200 vagonov, istočasno pa računajo na povečani pridelek krmnega rastlinstva, kar je lahko samo vzpodbuda za intenzivni razmah živinoreje. \a vseli teh površinah so vse doslej sejali še v največjem obsega tržilo nerentabilne kulture (koruza, pšenicah, ki so posledica ekstenzivnega gospodarjenja in avtarkije, iti to kljub temu. da vse te kmetijske površine ustrezajo pridelovanju rentahilnejših kultur (tobak, zgodnja zelenjava itd.). In prav zaradi tega bodo v prihodnje pri izkoriščanju ter obdelavi teh kmetijskih površin uporabljali vse sodobne agrotehnične ukrepe, ki naj zagotavljajo optimalne količine kvalitetnih pridelkov. Sedanjo kot tudi perspektivno izrabo že prej omenjenih ornih površin nam zelo nazorno prikazuje naslednja tabela: Tabela: Izraba zemljišč v letu 1903 ter predvidena izraba zemljišč po zaključku hidrotehnicnih i!d v porečju Trebišnjice (v o/o) Hercegovski Dalmatinski Celotno Glavne skupine predel: predel: ureditveno področje: posevkov: ,„,„ i 1963 narrl 1963 naerl 1063 po načrtu Orne površin? 100 100 100 100 100 100 Žitarice 90.3 38.7 39,3 20.2 80,3 39.3 Po v rlnine 4.3 14.1 42,2 28,8 11,7 18.8 Industrijske rasilir e 0,6 9.1 1,7 6,2 0,8 8,3 Krmne rastline 4.8 38.1 17,0 45,0 7,2 40,1 Hast. prikazana z indeksi (leto 1963 100N t Orne površine 100 110 100 181 100 124 Žitarice 100 47 100 93 100 51 Pov rlnine 100 357 100 124 100 193 Industrijske rastline 100 1.630 100 650 100 1.228 Krmne rastline 100 869 100 100 100 668 50 Kot vidimo, se i)o povečal arcal krmnih rastlin 7,a 6-krat. industrijskih za 12-krat. vrtnin za 2-krat. medtem ko se bodo setvene površine žitaric zmanjšale za polovico. S krčenjem obstoječih livad in pašnikov pa se bo dvignila vrednost poljedelstva, nastala pa bo tudi možnost za večje pridobivanj« hlevskega gnoja. Za uresničitev vseli zgoraj nakazanih predvidevanj pa je nujno potrebno dvigniti vzrejo živine, ki jo bo omogočil večji areal. posejan s krmilnimi rastlinami, kakor tudi njihov kvalitetnejši in obilnejši pridelek. Kot smo že omenili, pričakujemo tudi 12-krat.no povečanje areala. zasajenega z industrij -skinii kulturami: bombaž in tobak bodo sadili na Popovem polju, kjer so že številni dosedanji poizkusi pokazali zelo dobre rezultate. Za gojenje omenjenih dveh kultur tudi ne lw> potrebna dodatna delovna sila. ampak bodo še vnaprej vsem potrebam delovnega procesa pridelovanja tobaka in bombaža zadoščali že doslej zaposleni starejši ljudje in otroci. Čeprav se bodo sedanje žitne površine zmanjšale skoraj za polovico, pa se bo zaradi sodobnih agrotehničnih posegov njihov pridelek skoraj podvojil. Na teh skupnih površinah v hercegovsko-dalmatinskem predelu je znašala proizvodnja krmnih rastlin ."81 vagonov letno (podatek je za obdobje 1960—63), načrt pa predvideva povečanje na 4488 vagonov. Tolikšno povečanje pa bo omogočilo vzrejo nadaljnjih 8160 glav živine, če računamo 50 mtc letne porabe sena na glavo. Vzporedno z gradnjo I1E na Trebišnjiri pa so začeli z izdelavo projekta, ki predvideva, da bodo vode i>o tunelu oziroma po kanalu i/. Da-harskega. Fatniškega in Neveiinjskega usmerili oziroma speljali v Trebianjico. to je v akumulacijsko jezero ..Miruše". S tem bi se povečala proizvodnja električne energije za 30°o (saj bi količina vode v akumulacijskem jezeru bila znatno večja1. Vzporedno z vsemi temi deli bodo regulirali celotno vodno omrežje na omenjenih poljih, s čimer bodo pridobili precejšnje površine obdelovalnega zemljišča, ki je še vse doslej kar po nekaj mesecev \ letu pod vodo. Tako bosta nastala dva izredno obsežna kmetijska areala: na jugu ..južni", ki mu bo pripadalo Dubravniško primorje. Ponovo. Tr?binjsko iti Vidovo polje ter Dubrave s skupno površino 19.720 hektarjev, in ..severni", ki bo vključeval Lju bom irsko. Lju-binjsko. Bilecko. Fatniško, Dabarsko in Nevesinj-sko polje s skupno površino 18.900 ha. Južni predel je pod vplivom sredozemskega podnebja, kar je precej ugodno za pridelovanje zelenjave ter sadja in industrijskih rastlin, medtem ko bodo v „severnem'"' kmetijskem okolišu največjo pozornost posvetili pridelovanju krmnih rastlin in v /.reji živine. Z dograditvijo 11E na Trebianjici pa se ne bodo pokazale samo koristne spremembe v kmetijskem gospodarstvu ali v pospeševanju prirod-nim pogojem ustreznih kultur v kmetijstvu, temveč bo ta elektrogigant pospešil še gradnjo manj- ših hidroelektrarn v Hercegovini. „PodkuTa" — Slat.no polje. „Dabar" pri Nevesinju. „Cemica" pri Gackem, ..Fatnica" in ..Bileča" z jakostjo 7 M\V in z letno proizvodnjo 3.5 milijona K\Vh električne energije. Toda že sama gradnja HE na Trebišnjici je do sedaj vplivala na spremembo prometnega omrežja. V tem času so morali prestaviti železniško progo skoraj na vsej dolžini od Trebinja do Bileče. Od Trebinja do Arslanagič Mosta so železnico prestavili z levega na desni breg reke. S tem v zvezi so morali prestavi ti tudi železniško postajo, ki je odmaknjena «>t od njihovih bivališč do kraja zaposlitve. Poudariti pa je treba, da ti dve naselji nista zgrajeni kot začasni bivališči, ampak bodo delavci lahko ostali v njih tudi po končanih delih na I1E. Pozabili niso niti na šolo, in tako je omogočeno šolanje številnim otrokom, tistih staršev, ki so zaposleni pri gradnji objektov velike ..11C Trebišnjice". Gradnja HE na Trebišnjici pa je vplivala tudi na spremembo poklicne strukture prebivalstva, še prav posebno v tistih naseljih, ki stoje v neposredni bližini gradbišča (n. pr. Dolina). Bazen stalno zaposlene delovne sile iz gradbenih podjetij v Sarajevu in Mosta tj u (kvalificirani in polkvali-ficirani delavci), so gradbena dela zahtevala še obilico nekvalificiranih delavcev (težakov) pri zemeljskih delili (za kopanje kanala, prevoz zemlje, 01 prenašanje najraznovrstnejšega materiala itd.), ki pa so v glavnem prišli iz bližnje okolioe. predvsem iz naselij Zuboev, Ljubomira. Trebinjskih brd, okolice Lastve in Doline. Približno 250 kmetov s področja omenjenih vasi je zapustilo svoje kmetije ter se zajmslilo pri gradbenih delih HE. Doma so ostali samo starčki, žene in otroci. Ta odhod pa je imel za posledico, da so mnoge rodovitne vrtače ostale neobdelane oziroma [topdnoma opuščene. saj ni več dovolj moške delovne sile. ki bi se mogla ukvarjati s kmečkim delom na svojih domačijah. Tudi kmetijski zadrugi v Trebinju je začelo primanjkovati predvsem sezonske delovne sile za obdelavo zadružnih površin. Zato je bila prisiljena poiskati si delovno silo celo iz okolice Capljine (80 km od Trebinja), a uspelo ji je dobiti samo 75 žena (v letu 1963). — To je samo novo spoznanje, ki nam dokazuje tudi ekonomsko utemeljene težnje velikega števila ljudi na našem podeželju po zaposlitvi v neagramih panogah gospodarstva. Brez dvoma je vzročna posledica prav takšnih in podobnih teženj nenehno upadanje obdelanih površin, zmanjševanje kmetijskih pridel- kov najrazličnejših zvrsti, pa tudi posledica poli-k uit urnega sistema našega kmečkega gospodarjenja. ki je tudi neposreden izraz avtarkije precejšnjih predelov našega podeželja. S pričujočim sestavkom sem želel opozoriti na nekaj najpomembnejših sprememb, ki jih je prinesla v pokrajino gradnja IIE na Trebišnjici. Vse te velikopotezne spremembe je mogoče še toliko bolj spremljati, registrirati in dojemati, ker nastajajo v pokrajini, ki je dlje časa živela v zatišju gos|*>darskega razvoia primorskih predelov. Morda bo prav IIE ..Trebišnjiea" z vsemi svojimi konsekv encami vplivala na rušenje gos|x>darskih razlik med turističnimi predeli južnega Hrvaškega priiuorja (Dubrovnik) ter njegovim agrarnim zaledjem — rodovitnimi |M>Iji Hercegovskega krasa. POGLAVITNA VIRA: I. ..K.laboral o izgradnji hidrorentralr na Trrbišnjici". Trebipjc 1955. J. ..Klaborat o iirm|ii*djcnju poljoprivrede.", Zeuiljorad. zadruga Trebinjc. Trebinje 1%3. Silvo Kranjec Velika cesarska cesta r. Dolini Morave in Niša ve ter dolina Marice, ki jih povezuje visoko ležeča Sofijska kotlina, so ena od najvažnejših prometnih |»oti Balkanskega polotoka, pa tudi vse Evrope in Prednje Azije. Severozahodni konec te |>oti stopa pri Beogradu v Panonsko kotlino in se nadaljuje ob Donavi in Savi v srednjo in zahodno Evropo, jugovzhodni konec pri Carigradu pa se nadaljuje čez Bospor v Prednjo Azijo k Perzijskemu zalivu i'i Rdečemu morju. To je edina kopna zvez:» med vzhodom i:i zahodom. Rimom in Bizancem. krščanskim in islamskim svetom, prava „cesta narodov"'. Po tej pot i so se gibala že prazgodovinska plemena, sledile so jim rimske vojske, pohodi Hu-nov in Obrov ter selitve Gotov in Slovanov . Srednji vek je videl hoditi tod bizantinske vojake in trgovce, pa tudi miroljubno poslanstvo bratov Konstantina in Metoda, kajti ta cesta je vezala z Bizancem tudi Velikomoravsko državo in panonska legenda jo imenuje kar ..put moravskv". Od konca 11. do konca 12. stoletja so šle tod proti Carigradu prve tri križarske vojske, za njimi pa so prišli v nasprotni smeri turški osvajalci in ..Istanbnl jol", ..carigradski drum" ali tudi ..carska džada" {=• cesta je postal hrbtenica evropskega dela velike osmanske države. Po njem je ta napredovala prav v osrčje Podonavja in po njem se je od druge polovice 17. stoletja umikala najprej pred avstrijskimi vojskami, v 19. stoletju pa že pred bivšimi lastnimi podiožniki Srbi in Rolgari. ki ao se leta 1913 celo nevarno približali samemu Carigradu. V prvi in drugi svetovni vojni je tudi ta pot rabila nemškemu ..pritisku na vzhod", obakrat pa tudi umiku poraženih nemških armad pred zmagovitimi Jugoslovani in njih zavezniki. Kot drugod so tudi na tej |H>ti zgradili prvo in dolgo časa edino umetno cesto Rimljani: kajti gradnja cest je bila prva naloga rimske vojske po zasedbi vsake nove province. Večji tlel današnje Srbije je postal leta 29 pr. n. št. rimska provinca Mezija (kasneje Gornja VTezija). današnjo Bolgarijo in evropsko Turčijo pa je napravil šele cesar Klavdij leta 46 po n. št. za rimsko provinco Trakijo. Tudi naša cesta j-- hila za Rimljane predvsem ..via militaris"', poglavitna vojna cesta na Balkanskem polotoku. Njen zahodni del do Niša so najbrž zgradili hkrati s cesto skozi Železna v rata \ letih 33 — 34. medtem ko se cesta skozi Trakijo omenja šele za Neroma leta 61. Leta 69 je že šla jm novi cesti skozi Trakijo in Mezijo Vespazijanova vojska z vzhoda proti tekmecu Vitelijii v Gornjo Italijo. V kasnejših stoletjih je ljudski glas pripisoval zgradbo rimske ceste iz Beograda do Carigrada cesarju Trajanu (98—117) in jo deloma tudi imenoval po njem. Tra jan je na Balkanskem polotoku veliko gradil, tako tla so kasneje še Slovani večino rimskih zgradb in raz-v alin imenovali |x> njeni, in gotovo j« on tudi našo cesto na več mestih izboljšal. Kot druge glavne rimske ceste je bila tudi ta 6 m široka in tlakovana z velikimi kamni, čez vodne struge so vodili kamnitni. redkeje leseni mostovi, ob cesti pa so bili na vsako rimsko miljo (mille passuuni =■ 1472 m) postavljeni kamnitni miljniki. Udobnosti potnikov so bile namenjene 52 'razne stavl»e, kot prenočišča (mansio), postaje za inehjavanje konj ali voz (mutatio) in gostilne (ta-bema). Za varnost prometa so zgradili oh cesti številne štirikotne utrdiie z okroglimi stolpi (ca-stellum) ali posamezne stolpe (turres); iz prvih so nastali mnogi gradovi srednjeveških fevdalcev, drugi pa so marsikje še nedavno stali kot turške karavle. Poglavitno jamstvo za varnost pa so bila naselja rimskih veteranov in drugih kolonistov, ki so močno pospešila romanizacijo zahodno od ceste ležečih pokrajin, medtem ko je na vzhodu in zlasti ¡na jugu ob Egejskem morju prevladoval grški element. Konec rimske države je pomenil tudi za rimske ceste začetek propadanja. Za našo je bilo usodno že dejstvo, da ni bila v srednjem veku z izjemo dobrega polstoletja nikdar pod oblastjo ene države, jampak so si jo največ časa delile kar štiri: Ogrska, Srbija, Bolgarija in Bizanc. Le Bi-zantinci so po pokoritvi Bolgarije leta 1018 imeli v svoji državi vso cesto od Beograda do Carigrada in jo obdržali do leta 1 19.5. ko je nastalo drugo bolgarsko carstvo. V tem razdobju je oesta rabila zlasti križarskim vojskam, pa tudi sicer posredovala živahen promet med vzhodom in zahodom, saj so prihajali bizantinski trgovci prav v južno Nemčijo in na Češko. Ni pa manjkalo ob njej tudi krvavih bojev, tako spopadov s križarji, kot domačih vojn in uporov. Sledili pa so še nemirnejši časi. Za vzhodne pokrajine so se borili med seboj Bizantinci. Bolgari in Latinci, v deželah onstran Trajanovih vrat pa so bile vojne med Bolgari. Srbi in Ogri pogoste. Kmalu pa se je [»ojavil nov tekmec, Turki, ki so počasi dobili oblast nad vso cesto. Ze leta 1365 so skoro brez truda zavzeli Odrin, ki je postal sultanova prestolnica. Po „cesarski cesti" je sedaj hitro napredovala turška oblast, že leta 1.586 je bil na vrsti Niš, Srbija je še pol stoletja životarila kot vazalna državica, ko pa je leta 1453 padel Carigrad in leta 1521 Beograd, je prišla cesta zopet v celoti in za dolgo časa v oblast ene države. Novi gospodarji so se njene važnosti dobro zavedali, in Mohamed IT. je dal brž jk» zavzetju Carigrada obnovili propadla mostova čez obe bližnji laguni in na mnogih mestih popraviti tlak. Tudi njegovi nasledniki in njihovi vezirji so za cesto dobro skrbeli, tako da je vzbujala občudovanje evropskih potnikov. Najbolj pri srcu je bil Turkom prvi del ceste med obema prestolnicama Odrinom in Carigradom, koder so sultani večkrat potovali sem in tja. Ob tem delu ceste so nastala turška mesta s sijajnimi inošejami. bazarji, kopališči, vodovodi, karavanseraji itd. Večino je dal postaviti naš znameniti rojak Mehmed Sokolovie. veliki vezir Sulejmana iT. Tudi drugod so bili ob cesti v določenih razdaljah preprosti karavanseraji, kjer so prenočevali, bolj ali manj od nje ločeni, potniki s svojo živino. Lepši so bili v mestih s svinčenimi kupolami kriti kursumli-hani (kuršum svinec). Večina teh naprav so bile ustanove pobožnih vernikov in potnikom brez- plačno na uslugo, včasih ceio s prehrano. Ža vAP» nost so na kočljivih mestih postavili palanke, s plotom ograjena majhna naselja turških stražarjev. kasneje so imeli to nalogo proti določenim ugodnostim tudi prebivalci krščanskih vasi (voj-nici). Zaradi nasilij potujočih Turkov, turških roparjev , kasneje tudi raznih vojsk, hajdukov itd., so se krščanski prebivalci umikali od ceste v okolne hribe in na dolge razdalje je šla cesta po odljudni samoti. Sploh je s propadom turške države po Sulejmanu li. propadala tudi cesarska vesta s ¿tvojimi napravami. \ začetku 19. stoletja že ni bilo mogoča potovati iz Beograda v Carigrad z vozom. Skozi Trajanov a vrata in nekatere druge soteske so mogli samo jezdeci. Kljub temu je oesta imela še velik pomen in so jo v odrinskem miru 182*). ki je priznal Srbiji avtonomijo, proglasili za nevtralno zemljišče, kjer so še naprej svobodno potovali tatarski sli beograjskega vezirja in kurirji tujih držav. Ko se je leta 1834 začela paroplovha na spodnji Donavi in zlasti še ko je Avstrijski Llovd leta 1837 odprl redno paroplovno linijo Trst—Carigrad. je začel promet na cesarski cesti usihati. \ naslednjih desetletjih je sicer skušala turška vlada na več mestih cesto obnavljati, toda kot že prej druge velike ceste, je morala tudi ta prepustiti prvenstvo železnici. Da se je to zgodilo primeroma kasno, je pri kulturni in gospodarski zaostalosti takratne Turčije razumljivo. Zanimivo je. da je dobila cari-grajska pot prvo železnico v svojem vzhodnem delu. Ta je bila del t. i. orientalskih železnic, ki so jih za Turčijo gradili zahodni kapitalisti. Stekla je leta 1873 od Svilengrada (takrat Mustafa l>aše) preko Piovtliva do Sarambeja ob gornji Marici v dolžini 196 km. Srbska vlada pa je kot turški vazal že leta 18.11 zaman prosila Porto za dovoljenje, da bi smela graditi železnico, a šele leta 1874 ji je ta dovolila gradnjo proge Beograd —Aleksinae in naprej do takratne turške moje. Začeli so že s pripravljalnimi deli [>otl vodstvom nekega francoskega inženirja, vojni dogodki naslednjih let pa so delo kmalu ustavili. Ko se je vojno obdobje na Balkanu z berlinskim kongresom leta 1878 končalo, je prišla na vrsto tudi gradnja železnic. Srbija se je morala leta 1880 Avstro-Ogrski obvezati, da bo v treh letih zgradila železnico Beograd—Niš s priključkoma dti avstrijske in bolgarske meje, tacaš pa bo Av stro-Ogrska potegnila progo do Save pri Beogradu. Po raznih težavah so progo Beograd— Niš (243,5 km) leta 1884 izročili prometu, nato leta 1887 progo Niš—Pirot in naslednje leto še zadnji kos do bolgarske meje. Tehnično najbolj zahteven je bil odsek Niš—Pirot, kjer so speljali progo skttzi Sičevačko sotesko ob Nišavi. mestoma obdano s 300 m visokimi skalnimi stenami. Pri tem so morali prevrtati pet predorov, najdaljši otl njih meri 250 metrov. Tudi Bolgariji je naložil berlinski kongres, da mora povezati turško železniško omrežje s srednjeevropskim in leta 1885 so začeli z gradnjo 53 proge Caribrod (danes Dunitrov'grad) — Sofija — Vakarel (114 km). Zgradilo jo je domač« bolgarsko podjetje. ko so končali se \mesni tlel Saram-l»ej — Vakarel (48 km), je leta 1888 peljal tod prvi vlak od Carigrada do Beograda in naprej \ srednjo Evropo. Železna cesta, ki je poslej spremljala „carsko džado" na vsej dolžini, je kmalu prevzela njene posle \ prometu na daljavo, in „orient express" je postal eden najbolj znanih mednarodnih vlakov. Vendar j e cesta zlasti v notran jem prometu ohranila svoj pomen in obe domači državi. Srbija in Bolgarija, ki sta kmalu imeli dobri - ceste v oblasti, sta jo skrbno vzdrževali, nekoliko slabše je bilo glede tega v Turčiji. Balkanski vojni 1912 13 ui prva svetovna vojna ki ji je kmalu sledila, so prinesle tako cesti kot železnici velike naloge, povzročile pa obema tudi veliko škodo. Medtem ko so bile vse tri države zaposlene z obnovitvijo, se je tudi na Balkanu začelo uveljav ljati motorno vozilo kot tekmec železnici, in cesta je pridobivala na pomenu. Novo vozilo je zahtevalo v marsičem nove, boljše in zlasti dražje ceste; takim zahtevam balkanske države še daleč niso bile kos in le krajši odseki cest v bližini največjih mest so dobili v dobi med obema vojnama asfaltno prevleko. Šele po drugi svetovni vojni, ki je prinesla zlasti z načrtnim uničevanjem, ki ga je izvajala nemška vojska na svojem umiku, še neprimerno večjo škodo tudi tej cesti in železnici, so začeli usposabljati cesto za avtomobilski promet. i Medtem ko so se v Bolgariji in Turčiji poleg ublažitve nekaterih klancev in izravnave ovinkov omejili \ glavnem na asfaltiranje oz. tlakovanje ceste s kockami, smo se v Jugoslaviji lotili gradnje prave av to ceste, ki je širša ter usposobljena za večji in hitrejši promet, predvsem pa se zlasti izogiblje vseli križanj v nivoju. Poglavitni del carigrajske ceste v Jugoslaviji je hkrati osrednji del velike „avto ceste bratstva in enotnosti", ki teče v dolžini 1069 km od Ljubljane do Djevdje-I i je. Zgradil;; so jo v letih 1948—19;>0 in 19f>8— 1963 po večini mladinske delovne brigade, v katerih je sodelovalo skupno nad pol milijona mladincev in mladink. Ivo so leta 19."50 končali cesto Beograd—Zagreb in leta 1958 cesto Ljubljana— Zagreb, je prišel leta 19.19 na vrsto kot prvi del carigrajske ceste v naši državi odsek Paračin—-Niš v dolžini 84 km. Najtežje delo so tu imeli graditelji pri Bujmiru, malo naprej od Aleksinca: tu gre cesta tesno med Bujmirskim bregom in Mo-ravo. pred kateri» so jo morali zavarovati s 630 metrov dolgim opornim zidom. Veliko delo je bil tudi 96 in dolgi in 18 m široki most čez novo regulirano strugo ¡Višave. Leta 1962 so zgradili drugi veliki del ceste od Paračina do Osipaonice. ki ima še daljši most. namreč 276 m dolgi most čez Moravo v Mijatovcu pri Cupriji. Tudi tu je bilo treba v Bagrdanski soteski zavarovati cesto pred Moravo: napravili so to velikopotezno, tako da so reko na dolžini I km prestav ili za 2(1 m na desno. Med Veliko Piano in Velikim Orašjeui pa so celo zgradili novih 10 km železniške proge, ker bi sicer stara proga križala cesto v nivoju. Primeroma lahka je bila gradnja zadnjih 60 km ceste od Osipaonice do Beograda, ki so jo opravili v letu 1963. Tako je začetni del „velike cesarske ceste" v dolžini 233 km. to je dobra njena petina, dobil svojo sodobno obliko. Širina cestišča se je — razen v soteskah — razširila na 7..1 ni. ovinki v veliki meri izravnali (polmeri krivin merijo povprečno 2.10 m) in klanci znižali, kajti vzdolžni nakloni praviloma niso večji od 5o/o. Rimske in bizantinske menjalne postaje in turške karavan-seraje so zamenjale bencinske črpalke in mehanične delavnice, nekdanje taberne in bane pa hoteli in moteli. Prvih ne manjka v večjih krajih ob cesti, drugi pa pri današnji hitrosti potov anja niso hudo potrebni; zato sta ob vsej cesti le dva. pri Veliki Piani in pri Paračinu. Najdlje je moral čakati na modernizacijo zadnji del carigrajske ceste v Jugoslaviji od Niša do bolgarske meje. Medtem ko je bila cesta od Niša do Niške hanje že dolgo asfaltirana, sta naša in bolgarska vlada šele leta 1962 sklenili pogodbo, tla bosta skupno financirali gradnjo mednarodne ceste f. reda od Niša do bolgarske meje. Poglavitna tehnična ovira pri tem delu je bila zopet Sicevačka soteska, kjer so že v letih 1946—19 prebili 9 predorov in zgradili več podpornih zidov. Sedaj so delo nadaljevali z boljšo mehanizacijo in leta 1964 dovršili zadnje 3 km ceste ter prebili še 5 predorov. Hkrati so dokončali cesto naprej skozi Pirotsko kotlino do meje, tako tla so vso cesto že 22. novembra 1964 slovesno izročili prometu Ln odtlej se prav od Beograda do Carigrada lahko peljemo po betonu in asfaltu — brez prahu. TL Fvo smo se tako seznanili z burno usodo, ki jo je doživljala „velika cesarska cesta" od svojih začetkov tlo danes, si oglejmo na kratko še njen potek v sami pokrajini. Za njeno osnovo, staro rimsko cesto, je ohranjenih iz pozne cesarske dobe več podrobnih opisov. Najstarejša je znana Peutingerjeva karta iz začetka 3. stoletja. najbolj natančen pa t. i. Jeruzalemski itkterar iz 4. stol. Takrat so računali razdaljo od Singiduna (Beograda) do Konstantinopola na okroglih 670 rimskih milj ali skoraj 1000 km. Vmes je bilo 31 postaj za prenočevanje in 43 za menjavo konj, potovanje je torej trajalo približno mesec dni. Rimska cesta je šla marsikje drugače kot kasnejše ceste in današnja ali pa celo železnica. Zaradi trdnosti tal in tudi varnosti se je umikala dolinskemu dnu in se držala v išin. Pri takratni tehniki je tudi razumljivo, da ni imela globljih usekov, pač |ki mnogo strmih klancev. Od Beograda je šla dva dni hoda v jugov zhodni smeri in pri sedanjem Ritopeku dosegla Donavo, nato je ob njenem desnem bregu vodila v Vini i -nacium, glavno mesto Gornje Mezije (današnji 54 kostolac). Šele tu se je okrnila na jug in šla po gorskem hrbtu med Nforavo in M lav o. kjer je bila še pred dobrim stoletjem mnogo uporabljana karavanska pot. Po višinah je vodila cesta tudi onstran Resave, in Moravsko dolino je dosegel potnik šele peti dan pri današnji Oupriji, kjer je stalo pomembno mesto I lorreuni Margi (= žitnim ob Moravi). Kmalu nato se je v zdignila cesta zopet na višine in enako kot današnja obšla sotesko pri Stalacu mimo Ražnja. Medtem ko se pa današnja cesta pri Aleksincu vrne k Moravi in se je nato drži vse do Niša. se je stara pri Deligradn obrnila na vzhod, prekoračila pri Bovanu sotesko Mora-vice in po zahodnem pobočju Ozrena in njegovih predgorij dosegla Niško kotlino. Tu je stal znameniti Naissus, rojstno mesto cesarja Konstantina in izhodišče kar šestih cest. Z rav nine ob Nišavi se je vzpela cesta proti vzhodu čez hribe v kotlino k Beli Palauki (Remesiana in nato zopet čez hribe k današnjemu Pirotu. Tako je šla tudi moderna cesta, dokler niso ob modernizaciji v letih 1962—64 preložili njenega prvega dela na sever v Sioevačko sotesko ob Nišavi. Ta del stare ceste je bil še ob mojem potovanju spnnladi 1964 najslabši na vsej poti od Beograda do Carigrada, zato pa so potnika odškotlovali čudoviti pogledi na Svrljiške planine in Midžor na severu, zlasti pa na gole grel>ene Slive planine ua jugu. Medtem ko je rimska cesta vodila dalje po ozki dolini ob Nišavi navzgor in prekoračila južno od njenih izvirov razvodje med Nišavo in Iskrom ter se spustila na jug v Sofijsko kotlino, jo doseže današnja naravnost v jugovzhodni smeri preko Dra-gonianskega prevala. Tu je poleg Niša najvažnejše prometno vozlišče na naši poti: v jugozahodni smeri se pride do Skopja in naprej k Jadranu, na jug ob Strumi k Egejskemu morju in na sever skozi sotesko Iskra v ¡severno Bolgarijo in k Donavi. Na južnem obrobju kotline blizu Vito še so postavili Rimljani mesto in mu dali ime Serdica po traškem plemenu Serdi: od Serdov izvirajo tudi številne gomile, ki jih gledamo še danes severno od ceste. Slovani so Serdico poslovenili v Sredec (Srjadec), pri čemer so gotovo mislili tudi na njeno sredinsko lego; od 14. stoletja naprej pa je začelo prevladovati današnje ime Sofija po stari cerkvi sv. Sofije. Od Sofije gre cesta proti jugovzhodu, da lahko prekorači Isker, preden se ta razcepi v rokave, hkrati se tako izogne še do nedavna precej močvirnemu središču kotline. Vzdigujoč se po obrobju, od koder je lep pogled nazaj proti Sofiji, doseže cesta kmalu nad vasjo Vakarelom hkrati z železnico najvišjo točko vse poti, 843 metrov visoko razvodje med Marico in Iskrom oz. med Egejskim in Črnim morjem. Iz \ akarelske kotline pridemo čez nizko Ihtimansko Srednjo goro v večjo kotlino z mestom Ihtimanom. Iz prijetno zelene planinske pokrajine s hrastovimi gozdovi na pobočjih teče skozi skalno sotesko proti vzhodu Mutivir (=> motni vir). Sedaj se izliva v podolgovato umetno jezero nove hidro- cemtraie na Topotnici, ki priteka od severa 11 pod balkanske Pirdopske kotline v Gornjo Marico. Prehod iz Ihtimanske kotline v nižino ob Marici je v strateškem pogledu najvažnejši del carigrajske ceste, saj je njegova posest večkrat v zgodovini odločala usodo celih dežel. Tu je bila že v starem veku pogosto omenjena soteska. Rimljani so ji rekli „Succoruni claustra", 'Bizantinci pa „bolgarska" ali tudi ,.cesarska soteska". Nad prevalom v višini 809 m sta slaii utrdbi, zvezani z mogočnim zidom iz kvadrov, skozenj pa so vodila vedno zastražena ..Trajanova vrata". Tu je bila meja med Trakijo in Dacijo, med prefektu-rama lllvricum in Oriens, med latinskim in grškim svetom; tu je bila tudi sredina poti med Singidunom in I leracleo (danes Eregli) na egejski obali: od obeh mest je bilo do sem štirinajst dni potovanja. Danes vrat ni več: podrli so jih Turki, ko so leta 183.1 gradili cesto; a še pred pičlim stoletjem so jih stari ljudje tam dobro pomnili. Imenovali so jih tudi ..Markova kapija" in pripisovali kraljeviču Marku. Težavna je bila cesta tudi še onstran vrat skozi precej globok skalnat kotel, v katerem teče pritok Topolnice Javorica, in nato strmo čez okoli 100 m nižji preval. Tudi ta je bil dobro utrjen in ga omenjajo včasih kot ..mala Trajanova vrata". Šele za njim se odpre veličasten pogled na širno. 300 m niže ležečo ravnino Tra-kije: po njej se vije Marica, v daljavi se sveti Plovdiv. na desni zadaj pa veličastni rodopski vršaci. | Ze v srednjem veku so odkrili lažjo pot iz Ihtimanske kotline k Marici, čeprav dolgo ni imela zgrajene ceste. Ta |M>t zavije na desno proti jugu in pelje čez 100 m nižje razvodje ob nekem potoku h gornji Marici skozi romantično 16 km dolgo sotesko, imenovano ,,Momin prohod'" ali „Momiiia klisura". Do večjega pomena je prišla šele pod Turki, zlasti pa. ko so tod zgradili železnico in glavno eesto. Tektonsko razgiban svet kažejo mnogi rudninski izvori, ob katerih so nastala že zgodaj zdravilišča. Danes stoje tu moderni hoteli in počitniški domovi delovnih kolektivov z igrišči in športnimi napravami. Taka je najprej Momiiia banja s sedmimi radioaktivnimi vrelci, niže v dolini pa Dolnja banja in Kostenečka banja pod mestom Kosten ceni, staro Konstantio. Po vstopu v nižino južne Bolgarije, nekdanje \ zhodne Bumelije, se stara cesta bolj ali manj ujema z današnjo, ki jo spremlja tudi železniška proga. Do Pazardžika gresta po desni strani Marice, tu prestopi cesta na levi breg, medtem ko ostane železnica skozi vso Bolgarijo na desnem bregu Marice. Pazardžik pomeni mali trg ali tržič in je ustanova Turkov iz 13. stoletja. Ti so tu naselili mnogo Tatarov. zato se je včasih imenoval Tatar — Pazardžik. Zaradi nizke lege (20."> m) je v ečkrat trpel od piplav. na močvirno ravnino siv Turki prinesli iz Egipta kulturo riža, ki je Jioleg vinske trte tudi danes pomembna v vsej Trakiji. Cez dobrih 30 km, skoro naravnost proti vzhodu grede, dosežemo zadnje veliko mesto pred 55 Carigradom in zelo v ažno prometno križišče — Plovcliv. Ze od daleč vidimo na desnem bregu Marice sedem sienitnifi osaineloev, ob tri, reki najbliže, se je nekoč naslanjalo traško naselje, ki ga je Filip fT. Makedonski izgradil v mesto in mu dal svoje ime. Najvišji hrib je 283 m visok in na severni strani zazidan do vrha, na južno pa pada s strmo steno: sedaj je vključenih v mesto bolj ali manj zazidanih kar pet hribov. Zaradi ireli gričev so Rimljani rekli mestu Trimontmm. To ime nosi danes novi razkošni hotel blizu mestnega parka. Za selitve narodov in kasneje v bojih med Bizantinci in Bolgari je bilo mesto velikokrat porušeno, požgali pa so ga križarji Friderika Barbarosse. ki so tu pol leta taborili. Pod Turki, ki so ga imenovali Filibe, je imelo večinoma turško prebivalstvo. Slovansko ime Plovdiv izhaja morda iz tra-škega Pulpudeva, a se javlja šele v 17. stoletju. Danes je Plovdiv drugo največje bolgarsko mesto (1 (>().()()() preb.) z močno, zlasti tobačno industrijo in znamenitimi vzorčnimi sejmi. Od Plovdiva naprej pa vse do Odrina ni bilo v starem in srednjem veku nobenega mesta, ampak le utrdbe in vasi. Rodopsko predgorje, ki sega do Marice in se veže s predgorji Strandže. so pokrivali gosti hrastovi gozdovi, Kmalu od Plovdiva naprej se obrne cesta na jugovzhod k mestu I laskov o, ki je važno tržišče tobaka. Skozi lepo hribovito pokrajino se vozimo.nad ITarman-lijsko reko naravnost proti vzhodu in se pri 1 larmanliju zopet približamo Marici. Z železnico v red se držimo nato njenega desnega brega vse do Svilcingrada (pod Turki Mustafa paša), medtem ko je sla rimska cesta po višinah nad njo. llarmanli in — kot ime pove — Svilengrad sta središči svilarstva, o katerem pričajo zelo obširni nasadi murv. \ Svileingradu prestopi cesta Marico po mostu, ki stoji blizu tam. kjer sta bila rimski in srednjeveški most. in zapusti pri mejni postaji Kapitan Andreevo Bolgarijo. Prišli smo v gričevnato ravnino turške Vzhodne Trak i je. kjer stoji na sotočju treh rek in od leta 1922 tudi blizu stičišča treh držav prva turška prestolnica v Evropi, Edirne. slovanski Odrin, Drino polje ali Jedrene. kar vse izhaja iz rimskega l ladrianopolis. Nekoliko pred mestom priteka v Marico od zahoda preko grškega ozemlja v bolgarskih Rodopih izvirajoča Arda. tik pred njim pa priteče naravnost od severa vanjo Tundža. V taki odlični prometni legi je bilo že v traški in makedonski dobi večje mesto, ki ga je cesar lladrijan polepšal in mu dal svoje ime. Že leta 1361 so ga osvojili Turki hi so tu stolov ali sultani do zavzetja Carigrada leta 1453. Najlepši arhitektonski spomenik v mestu je džamija Seli-inija, mojstrsko delo turškega stavbenika Sinana. Zaradi strateške pomembnosti svoje lege je bil Odrin večkrat bojišče. V prvi balkanski vojni so ga Bolgari dolgo oblegali in zavzeli šele s srbsko pomočjo leta 1913, a že čez štiri mesece so ga v drugi balkanski vojni vzeli zopet Turki. Po prvi svetovni vojni so ga dobili Grki, ki so ga morali po porazu-v Mali Aziji prepustiti leta 1922 Turkom. Danes je Odrin mirno provineialno mesto z nekaj industrije: prednosti njegove'prometne lege zmanjšuje tromeja zlasti danes ne preveč prijaznih sosedov (vprašanje Cipra!). Tik pred mestom prekorači cesta po dolgem kamnitem mostu Tundžo in se za vselej poslovi od Marice: ta se obrne na jug, cesta pa gre proti jugovzhodu skozi valovito stepsku pokrajino z redkimi drevesi ob rekah, ki tečejo v vzporednih tokovih s Strandže proti jugu v Ergeno. Današnja cista se skoro povsem ujema z rimsko, enako kot njene postaje z današnjimi večjimi kraji. Tak je i/, balkanskih vojn znani I Ju le — Burgas, ki nosi še staro grško ime (pyrgos grad . svoj pridevek pa je dobil od izdelovanja turških lončenih pip ali lul. Naslednji večji kraj je iz prve balkanske vojne znani Cor hi, v starem veku Tzurulium. ki je torej vsem zgodovinskim spremembam nav kljub ohranil svoje ime. Malo pred mestom prekorači cesto železniška proga, ki se je bila že pri Odrinil v velikem loku oddaljila proti jugu. Stara cesta je za Corhijem krenila na jug k obali, kjer je stala sijajna Heraclea (prej Perinthos), ki je bila včasih tekmica Bizanca: sredi njenih ruševin stoji danes mali Rregli. Tu se ji je pridružila od Drača (Dv rrhachium) prihajajoča \ ia Egnatia. Prišli smo na ozki Carigrajski polotok, ki je imel v antiki kar dve cesti. Starejša je šla severno od obeh morskih lagun, segajočih od juga v kopno. C.'ez prvo laguno z močvirnim zaledjem, ki ga železnica z velikim zavojem obide, so zgradili Rimljani nasip iz apnenskih kvadrov. Južno cesto ob morski obali, deloma še ohranjeno, je zgradil cesar Konstantin, ko je napravil Carigrad za prestolnico. Tako gre t udi današnja od Siliv rija (stara Selymbria) naprej in se po mostu čez prvo laguno vzpne na pusto planoto, kjer se odpre potniku veličasten pogled na Carigrad z n jegov imi kupolami in minareti. Oez drugo laguno pa pelje most tik ob obali po ozki peščeni sipini, ki zapira laguno od morja. Obe laguni je tudi rimska cesta prekoračila [x> kamnitnih mostovih. Onstran drugi- lagune se pridruži cesti od severa še železniška proga in obe nas mimo zgodov inarjem dobro znanega San Štefana pripeljeta v Carigrad. V1RT (poleg topografskih kart): ('.. J. Jireeck, Uit 1 leeresslrasse von Belgrad nach Constan- tinopel umi die Balkanp&sse. Prag 1877. Slo godina željeznua Jugoslavije. Beograd 1951. Auto— put bratstva i jedinstva. Izdaja CK SOJ. Beograd brez letnicc). Avtokarta Jugoslavije. Ljubljana 1963. Z. Ongački. Aulo atlas Jugoslavije, 2. izdaja Zagreb 196j. Deliradev P. — Vilkov I.. Iz Blgarije. Patevoditel. Sofija 1946. Mararuten atlas na palistata v NR Blgaria. Sofija 1900. Karla na patištata na Nit Blgaria. Kartproekt. Sofija 1963. Turkey Highway Map. Istanbul 1961. 56, DROBNE VESTI PROIZVODNJA NAFTE V JUGOSLAVIJI Leta 1965 smo v Jugoslaviji načrpali nekaj več kot dva milijona ton surove nafte. S tem smo krili 80 odstotkov vseh domačih potreb in moramo le 20 odstotkov derivatov uvažati iz tujine. Proizvodnja bencina se je povečala na 230.000 ton. proizvodnja plinskega olja na 405.000 ton. gorilnega olja na 450.000 ton in mazutnega olja na 73.500 ton. Nekatere frakcije nafte sino cclo izvažali. Tako smo izvozili 20.300 ton »uperbencina v Avstrijo in Češkoslovaško socialistično republiko, 20.400 ton navadnega bencina na Nizozemsko, v Avstrijo in 7.DA. Iz Sovjetske zveze smo uvozili 23.500 ton letalskega bencina. V Zahodno Nemčijo smo izvozili okoli 1800 ton Dieslovega olja. iz Romunije. Sovjetske zveze in Češkoslovaške republike pa uvozili 56.300 ton istega olja. Proizvodnja različnih frakcij nafte bo v bodoče še večja, saj že dela naša največja rafinerija nafte v Urin ju pri Reki. Mogla bo predelati 1.3 milijona ton nafte vsako leto. Ta objekt je naša država zelo potrebovala, saj ostale čistilnice ne morejo več zadostiti domačim potrebam. RIBOLOV V' JUGOSLAVIJI Jugoslovanski ribolov se v zadnjih letih ni bistveno izboljšal. V preteklih letih smo zgradili okoli osemdeset novih ribiških ladij, veliko pa jih je tudi slo v odpad. Zaradi tega nismo mogli naloviti dovolj rib za našo kon-ser\no industrijo. Tovarne ribjih konserv žc dolgo delajo z zmanjšano zmogljivostjo. Veliko rib smo morali celo uvoziti. Zato sino leta 1%4 napravili 27.000 ton ribjih konserv, leta 1965 pa okoli 25.000 ton. Pa še ta številka bi bila znatno nižja, ako ne bi bili imeli v mesecu decembru neobičajno dobrega lova. Proizvodnja ribjih konserv se je samo v Sloveniji in Islri držala na isti višini. Dobili smo ekipo, ki se je vadila v lovu na odprtih morjih na Japonskem (od tam so tudi ladje). V Pulju pa gradijo tri moderne ladje za lov na odprtem morju. Mor-narji-ribiči, ki bodo za|>osleni na teh ladjah, se že vadijo v Cihi. kjer je med tamkajšnjimi ribiči veliko Dalmatinccv. Računamo, da Ik> vsaka od teh treh ladij ujela vsako leto približno 6 tiioč ton rib. Do leta 1972 nameravamo zgraditi še enajst takih tnnolovk. JUGOSLAVIJA IN SEV Jugoslavija in članice Sveta za vzajemno gospodarsko jiomoe so zelo razširile trgovinsko izmenjavo. Pred letom 1963 je izvoz v države SEV presegal uvoz. Po tem letu pa se je uvoz zvišal v večji meri kot izvoz, tako da se je za Jugoslavijo pojavila pasivna trgovinska bilanca. Kupec jugoslovanskega blaga je na prvem mestu Sovjetska zveza, kamor izvažamo največ prehrambene proizvode, pijače, 'tobak, kemične proizvode, industrijske polizdelke in blago za široko potrošnjo. Glede kemičnih proizvodov naj omenimo, da jih gre polovica v Sovjetsko zvezo, ostala polovica pa o-tau • \ državah ,SE\. Na drugem mestu ji- DR Nemčija. \ lo državo izvažamo piehrambene proizvode, tobak in industrijske polizdelke. Na tretjem mestu je Češkoslovaška republika, kamor izvažamo skoraj iste proizvode. Na četr- tem mestu je Poljska, kamor izvažamo pijače, tobak, nekatere surovine in blago za široko potrošnjo. Na Madžarsko, v Bolgarijo in Albanijo izvažamo precej manj kot v zgoraj omenjene države. Glede uvoza iz teh držav velja isti vrstni red kot pri izvozu, le da se na drugem in tretjem mestu zamenjata Češkoslovaška socialistična republika in DR Nemčija. Iz Sovjetske zveze uvažamo prvenstveno investicijsko blago, polizdelke, kemične proizvode in goriva. Podobno velja tudi za ostale države. KANAL DONAVA—MA IN—REN Donava je zelo pomembna evropska plovna reka, saj vse ladje prepeljejo pa njej nad šest milijonov ton različnega blaga. Ker I »o ta tonaža iz leta v leto hitro naraščala, bo vloga Dotane se večja. Zato so začeli razmišljati o kanalu, ki bi povezal to reko z Renom. Dela, ki so se ponekod že začeta, spričo pomanjkanja denarnih sredstev zelo počasi napredujejo. S takim prekopom bi dosegli Niirnberg leta 1969, zveza med Nurnbergom in Regensbur-gom na Donavi pa bo začela obratovati predvidoma že leta 1968. Za izboljšanje plovbe med Regensburgom in Passauoin so načrti že pripravljeni. Preden bodo dela v celoti končana, bo preteklo najmanj dvanajst let. Ko bo ta prekop dograjen, bo postala Donava še |>o-membnejša evropska prometna žila. Ladje bodo plule nemoteno iz Rena v Donavo in raznovrstnega blaga ne 1m> potrebno prekladati na tovorne vlake. Tako se bo povezala (udi Nizozemska s Črnim morjem. Od 9000 ladij, ki so preteklo leto prevažale tovore ]w> Donavi, jih je bilo največ iz Avstrije M000), Zahodne Nemčije (1600). Sovjetske zveze (1200) in Jugoslavije (700). Samo po sebi je umevno, da je ena ladja šteta tudi po večkrat. To je odvisno od tega. kolikokrat je ladja plula po Donavi v enem letu. MANJ TUJIH DELAVCEV V ŠVICI V eni zadnjih številk GO smo pisali o velikem številu tujih delavcev v Švici. Od vse tuje delovne sile je največ Italijanov, ki hodijo tja na delo za stalno ali samo sezonsko. Ker je število tuje delovne sile iz leta v leto zelo hitro napredovalo (leta 1959 350.000 in leta 1965 pa kar 750.000) so švicarske oblasti uvedle nove zakone, ki omejujejo doseljevanje. švicarska |>o!icija je nove zakone takoj začela izvajati in je vrnila vsakega delavca, če ni imel |>oleg vstopnega dovoljenja še delovne pogodite in potrdila o stanovanju. Ze prvi dan veljavnosti novih zakonov ni smelo v Švico preko tisoč italijanskih delavcev. Oblasti so šle celo tako daleč, da so odslovile italijanske delavce, ki so že dalj časa delali v tej državi in niso imeli urejenih nekaterih potrebnih dokumentov (na primer dovoljenja za bivanje . Podobno ukrepajo švedske oblasti. GOSPODARSTVO SLOVAŠKE Danes ima Slovaška veliko večji delež pri gosj>odar-stvu Češkoslovaške socialistične republike, kot pa ga je imela pred vojno. V primerjavi z letom 1937 se je indu- strijska proizvodnja več kot |H>dvojila. Njen obseg jc tolikšen. kol jo bil pred vojno obseg celotne državne industrije. Pred vojno so na Slovaškem predel«» ali največ les. celulozo, papir in kopali nekaj rud. Industrija je torej predelo\ala tisto, kar je bilo pri roki. Po zadnji vojni so zaceli graditi strojno, kemično in metalurško industrijo. Danes proizvaja Slovaška | «ilovico vse češkoslovaške proizvodnje goriva, čez polovico celuloze, sedemdeset odstotkov TY aparatov, devetdeset odstotkov radijskih aparatov in skoraj vse hladilnike. Ti podatki povedo, da so skoraj vso novejšo industrijo zgradili v \zhodnih delili države. Pripomnimo liaj še to. da se j.' zmogljivost HK povečala za štirinajstkrat. Kmetijska proizvodnja se je povečala samo za tretjimi proizvodnje. NOVI RIDNIKI ZLATA V SOVJETSKI ZVEZI Koliko zlata proizvajajo v Sovjetski 7.\ezi. je državna tajnost. Vendar računajo po svetu, da proizvodnja ni večja od 400 ton na leto. Tretjino vsega zlata dajejo predeli na skrajnem severovzhodu države. Na tem mestu smo že enkrat pisali o nahajališčih zlata, toda danes jih moramo nekoliko dopolniti. Iz številnih nahajališč severovzhodno od Rajkal-skega jezera in Tihega oceana (Magadan se je v zadnjih letih težišče pridobivanja zlala prestavilo na skrajni severovzhod države proti Cukotskemn polotoku. Tukaj so zrasle prve barakr za delavce, ki pa bodo kmalu dobili v velikih blokih nova moderno opremljena stanovanja. Prvo novo nahajališče jc ob Oukotki. kjer je nastala naselbina Bilibino. 1-ežišoa označujejo kot nenavadno velika in bogata. Druga radarska področja so v bližini pristanišča Povek. tretja pa ob mestu Anadir. PETROIEJSKO LADJEVJE Leta 1965 je imelo celotno tankersko ladjrvje 78 milijonov ton nosilnosti. Zanimivo je. da je na prvem mestu Liberija z okoli 13 mil. ton. Razlog je največ v tem. da lastniki, ki registrirajo svoje ladje v tej afriški državi, uživajo posebne davčne olajšave in nosijo manjša socialna bremena za mornarje, ki delajo na ladjah. Na dragem mestu je \ elika Britanija z h«kaj nad 12 milij. Ion. Do druge svetovne vojne je bila daleč pred drugimi državami, a je med zadnjo vojno utr|>cla velike izgube. Precej let je minilo, da so Britanci nadomestili vojno škodo. Prehiteli so celo ZDA. ki so bile nekaj let po zadnji vojni na prvem mestu. Norveški je komaj us|>elo obdržati tretje mesto z nekaj nad II milij. ton tankerske nosilnosti. Na četrtem mestu so Združene države Amerike, ki imajo nekaj manj kot 11 milij. ton. ZDA so posebno med zadnjo vojno zgradile veliko tankerjev, da bi mogle oskrliovati svoje čete onstran oceanov. Po vojni so veliko tankerjev prodale. Na petem mestu je Jap-inska s 3.5 milij. Ion tankerjev. Tako močno tankersko ladjevje je mogla .la|>onska zgraditi zaradi želje po hitri obnovi. V zadnjih sedmih letih so Ja|>onr3 povečali tonažo za skoraj štirikrat. Država je sploh znana, da gradi orjaške tankerje s preko 100.000 tonami nosilnosti. Sledi mala Panama, ki lastnih tankerjev skoraj nima. daje pa iste ugodnosti kot Liberija, zato so luji lastniki prijavili ladje kar tukaj. Ima okoli tri milijone lankerskih ladij. Panami sledijo Francija. Italija. Nizozemska. Grčija. Sovjetska zveza. Švedska itd. Vsaka od teh držav ima od 2 do 4 odstotke celotne tankerske tonaže. GOSPODARSKO POVEZOVANJE LATINSKE AMERIKE V GO smo že večkrat poročali, da so se hotele države Latinske Amerike povezati in lo predvsem na gospodarskem področju. Preko začetnih težav le države nikoli niso prišle. Sredi leta 1965 so »o v Merico Citvju {KMtovno sestali predstavniki nekaterih držav in izdelali predloge za gospodarsko integracijo. Poudarili so. da morajo vprašanja integracije reševali latinskoameriške države same. saj gre za njihove lastne koristi. Taka združitev bi pospešila trgovino med državami članicami. Ugotovili so namreč, da trgovina med temi državami zaostaja. V načrtu je rečeno, naj bi skupni trg obsegal vse latinskoameriške države (prejšnje načrte so integrirale samo nekatere). Težišče je v postopni odpravi meddržavnih pre-praj. V desetih letih naj izginejo carine. Proti drugim državam naj bi izdelali skupno carinsko tarifo. Trgovale bodo med seboj po načelih največje ugodnosti. SVETOVNO LETO RI2A Po vsem svetu se že dalj časa trudijo, da bi proizvodnja prehrane hitreje naraščala, kot pa se množi svetovno gos|>odarstvo. Kljub vsemu napredku agrarnega gospodarstva je to še vedno pereč problem, ki se mu najbolj smelo zoperstavlja KAO. Pri reševanju tega svetovnega problema bo gotovo igral eno uaj|M>membnejših vlog riž. glavna hrana polovice človeštva. Ker je problem prehrane največji ravno v teh državah, kjer je potrošnja in proizvodnja riža največja. se svetovno leto riža nanaša v glavnem nanje. Na predlog Organizacije združenih narodov in KAO bodo v Jugovzhodni in V zhodni Aziji posvetili posebno pozornost ravno pridelovanju te kulture. I/eta 1964/65 je bil svetovni pridelek riža 166 milij. ton. kar je nekaj več kot je znašala prejšnja letina. Od te vsote so izvozili 7.3 milij. ton riža (1963 64V Občutno manj je bilo riža za izvoz v letu 1965. zato so se države uvoznice znašle v izredno težavnem položaju. Največji izvoznik riža na svetu. Tajska, ga ne more toliko izvoziti kot prejšnja leta. Isto velja za dragega izvoznika. Burmo, kjer so pridelali nekaj manj riža zaradi katastrofalnih poplav. Poleg tega so se tako v Burmi kot v Siamu |>ovečale lastne potrebe. Nekaj več kot prej ga bodo izvozili Američani, Kgipčani in Kitajo. Presenetljivo je to. da so se nenadoma pojavili Kitajci kot izvozniki riža. Izvažajo ga kljub premajhnemu pridelku in velikemu pov praševanju na domačem tržišču. Za riž dobijo na svetovnem trgu ver deviz s katerimi lahko kupijo veliko večje količine cenejše pšenice. Indija je največji pridelovalec riža na svetu. Kljub temu jc tudi največji uvoznik. Največ ga dobijo iz ZDA. Indonezijo, ki je včasih riž izvažala in ga sedaj uvaža ogromne količine, tarejo plačilne, težave. Zato nameravajo uvoz riža močno omejiti, povečati pa predvsem proizvodnjo drugega živeža. SVETOVNA PROIZVODNJA NAFTE Proizvodnja nafte še naprej narašča. Leta 1965 je svetovna proizvodnja že presegla 1,5 milijarde ton. Povprečno s«- poveča letni pridelek za okoli 100 milijonov ton. Tako količino so pred manj kot petdesetimi leti načrpali na vsem svetu. Od zgoraj navedene količine so v Severni in Južni Ameriki načrpali nad 44 odstotkov vse nafte na 58 svetu. Skoraj 26 odstotkov odpade na ZDA. 3 odstotki na lianad» in ur kaj nad 14 odstotkov na karibsko področje. Ostalo odpade na dežele latinske Amerike. Malo čez 28 odstotkov nafte so načrpali v Prednji Aziji Bližnji in Srednji Vzhod . Ta del sveta načrpa toliko nafte kot . Kanada in ZDA skupaj. Glavni proiz\ajaler je Kuvajt. Močno je napredovala afriška proizvodnja. V Afriki prednjaei l.ihija. kjer so začeli pridobivati nafto pred dobrimi štirimi leti. pa že znaša količina načrpanega zemeljskega olja 50 milijonov ton (to je 25-krat več kol v Jugoslaviji). Močno je narasla proizvodnja v Nigeriji. Zahodna Evropa je preeej napredovala, toda kljub temu načrpajo \ vseh državah samo 1.4 odstotka vse nafte na svetu. Nekoliko manjši je bil napredek pri državah Daljnega V zhoda, ki pa v svetovni proizvodnji daje 2.2 odstotka nafte. Sovjetska z\eza in ostale socialistične države proizvajajo 17.7 odstotkov vse svetovne proizvodnje nafte. S. ROSNI K DRUŠTVENE VESTI ODGOVOR ORGANIZATORJA POSVETA O FIZIČNI GEOGRAFIJI glede na članek v 1. številki GO 1966 Članek z naslovom ..Nekaj misli s ]K>svrta o prirodni geografiji", ki ga je GDS priredilo 17. novembra 1965 v Ljubljani, navaja, da je bil koneept posveta pomanjkljiv, premalo «motril in da mu ni bila dovolj jasno začrtana osnovala koncepcija ter osnovni namen. Te navedbe bi utegnile nepoučenega bralca GO zavesti k napačni oceni priprav in programa. Zato hoče odsek za znanstveno delo v Geografskem društvu Slovenije, ki je ta posvet izvedel, pojasniti naslednje. Prvotni predlog programa, referatov in referentov je izdelala tričlanska komisija, ki jo je ustanovil upravni odbor GDS na seji 14. IX. 1964. ko je pretresal skle|>e velenjskega zborovanja slovenskih geografov. Po tem predlogu naj bi prišli na posvet referati o vlogi fizične geografije nasploh, o stanju in nalogah fizične geografije v Sloveniji, o pomenu fizične geografije za pedagoško geografijo, o aplikativni geografiji, o sodobnih metodah v geomorfologiji, o enakih metodah v klimatologiji ter o problemih geografskega raziskov anja krasa. L pravni odbor GDS je sprejel na seji 26. XI. 1964 le prve štiri načelne r.-ferale in določil. da naj traja posvetovanje le en dan. Za izvedbo tega programa je imenoval posebno komisijo. Da bi priprave poživil, je isti odbor spomladi 1965 ustanovil novo telo in mu naročil, da naj se o programu še posvetuje s fizičnimi geografi. Na prvem sklicanem posvetu dne 21. IV. 1965 so redki fizični geografi, ki so se ga udeležili, poudarjali, da naj posv;-t obravnava širšo problematiko. Ker bi to spremenilo sklep Upravnega odbora GDS z dne 26. X. 1964. je Odsek za znanstveno delo, ki mu je LO GDS ]»overil iniciativo, povabil za 11. maj 1965 na sestanek o programu posveta člane Upravnega odbora GDS in vse aktivne fizične geografe iz Ljubljane in delegate sorodnih slrok. Na vabilu je bilo v celostranskem tekstu pojasnjeno dosedanje delo pri formiranju programa. Vabilo je sprejel tudi pisec članka ..Nekaj misli...", ki se je sestanka tudi udeležil. Zal. so bili prisotni skoraj izključno fizični geografi. Na dolgem sestanku so prisotni predlagali različno in obsežno tematiko, ki naj jo |K>svet obravnava. Navaja jo tudi pisec omenjenega članka na strani 27, ko poudarja, kaj vse bi moral posvet obrav navatl, če naj bi bil uspešen. Po njegovih besedah bi moral obravnavati načelne poglede na geografijo kot celoto, prirodno geografijo v okviru enotne geografije, odnošaje med prirodno geografijo in družbeno geografijo in vprašanje dualizma. specifičnost posameznih panog fizične geografije in njihovo medsebojno razmerje, odnose med fizično geografijo in sorodnimi vedami, vrednost fizične geografije za aplikacijo in pedagoško delo. probleme slovenske fizične geografije itd. To je seveda tematika za večdnevno posvetovanje ali za vrsto nadaljnjih posvetovanj, ki so bila predvidena. Ker je imelo GDS za leto 1965 sredstva in program samo za enodneven posvet, je odbor GDS sklenil, da naj se izvede prvotni sprejeti (irogram s šijirinii načelnimi referati. Na seji 29. \ I. 1965 je imenoval petčlansko komisijo za preciziranje programa in je na seji 11. X. 1965 poveril izvedbo posveta Odseku «a znanstveno delo. Po|K>ln predvideni program pa ni bil izveden, ker je bil en mesce pred posvetom odpovedan referat o aplikativni geografiji iz subjektivnih razlogov. Pisca članka ..Nekaj misli . . .", ki je spomladi 1965 zavrnil zaradi Imlczni referat o |Mimenu fizične geografije za pedagoško delo. smo Iri tedne pred posvetom zaprosili za referat o aplikativni geografiji ali za delni referat z izredno željo, da naj pomaga premostiti nastalo vrzel. \ abilu se ni odzv al, ker je menil, da je rok prekratek in ker je imel drugo delo. V sporazumu s predsednikom GDS in z nekaterimi drugimi člani je Odsek za znanstveno delo odločil, da naj se namesto odpadlega načelnega referata vstavijo delili, to je krajši referati in to o tistih panogah, kjer u|M>rahljajo fizično geografijo kot celoto in ne njenih posameznih strok. Lspelo nam je dobiti delne referate o fizični geografiji v urbanizmu, pri preučevanju hriliovskega kmetijstva, krasa in pri hidrološkem raziskovanju, vendar je zadnji zaradi odsotnosti referenta izostal. Za geomorfološko in klimato-loško problematiko pa smo tako ali tako predvidevali posebna posvetovanja. Zgornji podatki zgovorno dokazujejo neosuovauost očitkov. da posvetu nismo začrtali osnovne koncepcije, zaradi česar |>o kritikovem mnenju ne bi bil uspel. Upravni odbor Geografskega društva Slovenije pa meni. da je bil prvi posvet o fizični geografiji v teh razmerah us|>ešna društvena prireditev. VODSTV O ODSEKA ZA ZNANSTV ENO DKI.O GDS predsednik: tajnik: I. Gams S, Polajnar V' ŠF, O PRVEM POSVETI O FIZIČNI GEOGRAFIJI Kot referentu, kol članu prvotne komisije o pronranm in kol predsedujočemu na tem posvetu se mi zdi potrebno, da ml> k nekaterim trditvam \ članku ..Nekaj misli s posveta o prirodni geografiji" \ GO. I. 1%6. Ali je liil pomet res brez vsakega uspeha, kot to skuša dokazali pisec članka? Najlilr/ si o tem tudi sam ni |>ovsem na jasnem. Na strani 26 pis-?: ..Druga naloga posveta naj l>i bila v tem. da ovrednoti vlog» prirodne geografije v geografski znanosti, geografskem podagoškem delu in geografski praksi. V tem |x>gledu je liil posvet na srečo nekoliko linij uspešen olioje podčrtal I. G.). Na strani 2H p« stoji: ..Zavedati se namreč moramo, da posvet ni dal ustrezne slike niti o vlngi in jtomenu prirodne geografije, šs manj pa o njenih tendeneah in problemih". Na isti strani navaja: ..Na |M>svctu se je znova |x>kuzalo. da so bilr dosedanje |K>bude glede organiziranega in Ih>Ij sistematičnega obravnavanja načelne problematike |M>trebne in da temu liliji v IhmIočc ne bomo mogli ogniti". Vsak« ocena |«>sveta je nujno subjektivna, pa če jo začenjamo z ..zavedati se moramo" ali kako drugače. Tako tudi moja. Po mojem mišljenju pa je |misvcI doseg I enega od |K>glavitnih namenov, če je zares, kot navaja članek, utemeljil |>otrebo |>o obravnavanju načelne problematik.'. Pisec članka utemeljuje negativno oceno tudi s |mi-manjkljivo diskusijo na posvetu. Kako je z njo? Ni nobena tajna, če zapišemo, da je v privatnih razgovorih slišnti očitke o za|M>stav Ijanjti fizične geografije za socialno ali obratno, o zaostajanju rasti te al i one pnnogc fizične ali družbene geografije iu podobno. O tem smo .se lahko prepričali tudi pri prebiranju nekaterih ocen v GO ter na sestankih v okviru Odseka za znanstveno delo. Posvet smo si zato od vsega začetka zamislili kol izmenjavo mnenj, njegovo stališče pa je bilo vselej programirano na diskusiji. I'ri fakultetno izobraženih udeležencih res ni treba, da bi se ta diskusija še drugače vodila in bi jo izzvali z utemeljitvijo spornega gledišča, kar so opravili referenti. Zato je očitek, da smo prepustili diskusijo naključju, čuden. I)a je bilo v referatih povedanega marsikaj spornoga. dokazuje kritik sam. Prva točka zapisnika seje programske komisije z dne 14. X. 1%4 (v sestavi prof. dr. S. Ilešič. as. J. Kunaver iu pisec) se glasi: ..Posvet naj obravnava prvenstveno teme. kjer nuj diskusijo olajšajo naslednji referati:...'" Na vabilu na prvi posvet je z velikimi tiskanimi črkami pred referati napi «no: PROGRAM REFERATOV'. KI BODO UVOD V DISKUSIJO. Kljub vsemu pa se prizadeti niso kaj prid« javljali k Itcscdi ali pa jih na ¡Misvct ni bilo. Zakaj? To daje misliti. Pustimo vnemar razglabljanje o tem. Menim pa, da je krivično, valiti vso krivdo na organizatorje in referente. Ge trdimo, kot to del« kritik, da geografov-šolnikov v referatih obrav navana temntika ni zanimala, jih po mojein podcenjujemo. Napredek vsake panoge se sčasoma pokaže tudi v geografskem šolskem predmetniku in šolnike bi slabo ocenili, če trdimo, da jih razvoj njihove stroke ne zanima. Posvet bi bil nedvomno liolj živahen, če bi bili referati in diskusija Itolj konkretni. Težko je reči. ali bi bil posvet v tem primeru bolj uspešen in če se morda ne bi sprevrgel v |M>lemiko. Saj je ostal tudi pisec omenjenega članka pri bolj splošnih navedbah. Zakaj bi kot on pisali ..geomorfo-loški inštitut", če pa vsi vemo. da je s tem imenom Inštitut za geografijo SAZl zakaj kraški inšti- tut1' = Inštitut za raziskovanje krasa SAZl"'. zakaj ..agrar-nogeografski inštitut — Institut zn geografijo trn j verze v Ljubljani) in zakaj ..pcdagosko-geografsld institut" stran 28). če vemo. d« kritik misli Oddelek za geografijo FF v UjuMjani? Če imenujemo institute tako. kot imajo naslov, dobi (»udarjanje enotnejšega raziskovalnega programa mnogo trdnejšo osnovo. Fizičnim geografom, ki so zaposleni v negeografskih institucijah meteorološki, hidrološki, narekujejo delovni program njihove organizacije po svojih vidikih. Inštitut za geografijo univerze se preživlja od («kili tem. zn katere mu us|>e dobili finančna sredstva od raznih organizacij. Edini geografi, ki so v službi pri tako imenovanih proračunskih ustanovah in ki si več ali manj iahko sami določujejo raziskovalni program, so v Inštitutu za geografijo SAZl in do neke mere v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU ter pri geografskem oddelku FF. Ali je kritik mogel pričakovati, da bi posvet rešil vprašanja nezadostnega organizacijskega iu programskega sodelovanja teh iiištilucij? Ce po njegovem v tem ni us|X'l. bi bilo dobro obrazložiti v dolgi oceni posveta, objavljeni v GO. konkretne predloge za rešitev te problematike, škodu da kritik ii« |k»svcIii ni |Mived«l vsega, kar je zapisal v oceni. To bi gotovo vz|K>dbudilo k liescdi tiste, ki mislijo drugače. pa bi prišlo do pričakovane živahne diskusije in ne hi bilo treba zdaj tratiti z odgovori časa in prostora v tej reviji, namenjeni geografski vzgoji in izobrazbi. Odgovarjati n« negativno oceno prvih dveh do|>oldan-skili referatov, ni |>otrebno. ker si ju lahko bralec sam tirecita v tej številki in se preveri o točnosti kritike. Piscu drugega referata je šlo predvsem za to. d« bi zbranim geografom analiziral dobre in slabe strani novejšega razvoja fizične geografije, pa če so sialic strani komu všeč ali ne. Mislim, da sialic strani trenutno ImiIj' škodijo fizični geografiji, da se ne more ustrezno uveljaviti, kot pa zapostavljanje fizične geografije zaradi nepoznavanja njene v rednosti. ■Skoda, da GO ni objavil vsega gradiva, to je olieli referatov, ob katerih je bilo sprejetih nekaj sklc|wiv. poročila o jMileku. zaključkov poeveta in kritike posveta, vseh v eni številki, tako kot smo vedno mislili. Za to ni bilo tehničnih ovir. številni bralci GO. ki jih 11» posvetu ni bilo. so tako prej zvedeli za kritiko, kot so mogli prebrati referata. Takoj za resolucijo objavljen« negativna ocena |wisvcta. o katerem bralec ne zve vse resnice o referatih in gibalu (»osveta. jemlje resoluciji veljavo in s tem hote ali nehote zmanjšuje uspeli društva 11a področju koordinacije med geografi in skrbi za napredek stroke. IVAN GAMS OPOMBA UREDNICE: Ivan Gams trdi. da za skupno objavo vsega gradiva o posvetu s kritiko vred ni bilo tehničnih ovir. To enostavno ne drži. kar avtor sam prav natanko ve. Zato si te trditve ni mogoče razlagati drugače, kot zavestno potvarjanje dejstev. Komu služi tako pisanje, naj vsak presodi sam. Povedati pa je treba, da še do danes niso zbrani in pripravljeni za tisk vsi referati. Krivdo za to nosi med drugim prav I. Gams. ki s tem v zvezi ni opravil prev zete naloge. Sedaj je že drugič, da kol urednica doživljam v zvezi z objavo kritičnih pris|ievkov ueosnovane napade. Prav ti pojavi pa so dokaz, da je razvijanje kritične misli v našem geografskem tisku močno, močno |>otrebno. Tovarna perila TOPER Celje Telefon št. 32-32 IZDKLLJK VSE VRSTE KVALITETNIH MOŠKIH SRAJC PO NAJNOVEJŠIH MODNIH KREACIJAH Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv! Cene brez konkurenčne! Tvornica slakla »STRAŽA« H u m na S u \ 1 i P. ROGATEC POSTA I 2ELJEZNICKA STANIČA ROGATEC proizvodi SVE VRSTE SUPLJEG AMBALA2NOG STAKLA ZA DOMAČE I STRANO TR7.TŠTE Grafično podjetje „CELJSKI TISK" Celje TRG V. KONGRESA 5 Telefon 23-75 izdeluje: knjige, brošure, časopise, tiskovine, kataloge, plakate, knjigoveško-galanterijske izdelke, razno kartonsko embalažo ter črtne in raster klišeje za enostavni in večbarvni tisk Veže vse vrste knjig S kvalitetnimi izdelki in solidnimi cenami skuša delovni kolektiv podjetja zadovoljiti vsakogar! Sleiztrarna Šoštanj ŠOŠTANJ se priporoča cenjenim o d j em a Ic em v t u z e m s t v u ter v i 11 o z e m s t v iu za O D J E M ELEKTRfCNE ENERGIJE Kemična tovarna Podnart PODNART Za vse namene Ln zahteve sodobne površinske zaščite kovin, za enostavne naprave in avtomate Široka izbira preparatov za: RAZMASCEVANJE BAKRENJE NIKLJANJE KROMIR ANJE CINKANJE KADMIR ANJE SREBRENJE ZLATENJE EOSFATIRANJE BARVANJE KOVIN itd. Prva specializirana tovarna v državi za proizvodnjo kemikalij za galvanotehniko in fosfatiranje — 'i . ------ . ..-. ,—i--... ........ ■ _ GOSTINSKO PODJETJE „NA-NA" Celje priporoča svoje obrate: Kavarno — slaščičarno „MIGNON", Titov trg, Restavracijo, bife. slaščičarno „NA - NA", Stasnetova ulica, Gostilno „PRI TURŠKI MAČKI", Gledališka ulica, Hife „DALMACIJA", Linhartova ulica in Restavracija „KOPER", Prešernova ulica Odlične kuhinje — izbrana vina ter solidna postrežba so odlike Gostinskega podjetja „NA - NA, Celje! TRGOVSKO PODJETJE GJefrna- OftLetcat&c C E L J E GUBCEVA ULIGA 2 prodaja na veliko in malo elektrotehnični material, radijske aparate, televizorje, gramofone in gramofonske plošče, barve in kemikalije, steklo in porcelan, gradbeni material in železnimi l'ri iijtku|ki v prodajalnah lahko |M>trošuiki najamejo [»otrosnisko p<»ojilo. Prodajamo za tujo valuto z 10o/o popustom. Posredujemo tudi prodajo /.a tujo valuto hladilnike, pralne stroje in centrifuge znamke Hosch ter av to-radioaparate znamke Hlaupunkt. Prospekte in cenike za te proizvode |>a si potrošniki lahko ogledajo v prodajalni ,,'TEHNIKA", Ljubljanska cesta 10. Servis podjetja vršijo servisna popravila v garancijskem in izven garancijskem času v delavnici in na domu za vse radio aparate in televizorje. „Klima" INDUSTRIJA AEROTERMICNIH NAPRAV CELJE, VODNIKOVA 6 Telefon: h. c. 21-56 komerciala 27-00 izdelujemo in montiramo kompletne ventilacijske in klimatiane naprave. poleg vseh v stroko spadajočih del. vršimo še instalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav Keramična industrija Liboje CELJE — P. PETROVCE nudi svoje izdelke po najugodnejših pogojih Za kvaliteto jamči s 150 letno tradicijo LIK Savinja Celje Tovarna usnja Šoštanj Šoštanj izdeluje v prvovrstni kvaliteti v a in n 111 ti i in nudi po ugodnih cenah: p o ugo (J n i li cena h podplatno usnje, special in ago, vse v rste mehkega in trdega lesa, vse vrste embalaže, lesne volne, plemenite furnirje, parket in embalažni papir boks in velur v raznih barvah, lak za obutev in galanterijo, henting v raznih barvah, dullhoks, mastno kravino ter tehnično in galanterijsko usnje Za cenjena naročila Za cenjena naročila se priporoča se priporoča delovni kolektiv! delovni kolektiv podjetja! Elektro - Celje Opekarna Lju Sečna - Bu fiovžla& LJUBEČ NA Celje Pošta CELJE — Poštni predal 13 dobavlja proizvajamo : potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; kvalitetne opečne izdelke kot ZIDAK M —200, projektira, FASADNI ZIDAK", gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj: vse vrste stropnih opek, radialno opeko za vse višine tovarniških dimnikov i z v r š u j e vsa v elektriško stroko spadajoča Priporočamo se za cenjena naročila, instalacijska dela v • •J "' v; •• ' • • *■ i. i' katera izvršujemo točno in solidno! <0 o K* a eo s» <0 •mm h J£ a s es | Trbovlje Hrastnik PROIZVAJA NASLEDNJE VRSTE PREMOGA: !!— K O S O V E C —!! !!— K OČKOVE C —!! !!— OREHOVEC —!! !!— G R A II O V E C —!! !!— Z D R O B —!! !!— P R A H —!! / ZA INDUSTRIJO IN ZA ŠIROKO POTROŠNJO! CELOPANSEC PROZORNI lEPim TRAK TOVARNA AERO CELJE