YU ISSN 0040-1978
LETO XXX., ŠT. 14
Ptuj, 7. aprila 1977
CENA 3 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Povišanje stanarin v letu 1977 (stran 4)
Svetovni dan zdravja (stran 5)
Višek sredstev za počitniški dom v Biogradu
(stran 6)
Obnovitev glasbene zbirke (stran 7)
v počastitev 40. obletnice ustanovnega kongresa
KP Slovenije ^ 40. obletnice prihoda tovariša TITA na
čelo KP Jugoslavije in 85. rojstnega dne tovariša Tita, bo
jutri zvečer (v petek, 8. aprila 1977) ob 19.30 v športni
dvorani „Mladika" v Ptuju osrednja občin^a proslava.
Občinski pripravljalni odbor za proslave jubilejev
pričakuje, da ne bo v ptujski občini krajevne skupnosti,
teme^ne in druga organizacije združenega dela ali
delovne skupnosti, ki ne bi poslala svoje delegacije na
to osrednjo manifestacijo ptujskih občanov ob letošnjih
jubflejih, manifestacigo pripadnosti samoupravni socia-
listični Jugoslaviji in njenemu tvorcu — tovarišu TITU.
Scenarij proslave je napisal Tone Partljič, dramaturg iz
Maribora, program pa bodo izvajali:
-	Pihaibi oikester Ptuj
-	Folklorna skupina in tamburaški orkester ŽKUD
„Ivo Mikac" iz bratske občine Varaždin
-	Mešani pevski zbor prosvetnega društva „Ruda
Sever^' Gorisnica,
-	Mladinska pev^a zbora osnovne šole Toneta
Žnidariča in gimnazije Dušana Kvedra Ptuj
-	Dijaki ptujskih srednjih šol in vojaki gamizije JLA
Ptuj
-	Gledališka igralca Jože ZUPAN iz Ljubljane in
Tomislav LIPUIN iz Varaždina.
V okviru proslave bo svečano sprejetih v Zvezo
komunistov 60 novih članov, 20 občanom in trem
organizacijam bodo podeljena srebrna priznanja Osvobo-
dilne fronte in 6! družbenopolitičnih delavcev bo prejelo
knjižna priznanja za nad SO^etno aktivno delo v ZK in v
organih samoupravljanja.
Z vašo udeležbo na proslavi boste izkazali svoje
zaupanje v polit&o ZKJ in našega dragega tovariša Tita!
V dvorani narodnega
doma v Ptiijii so se v sredo,
JO. marca sestali vsi trije
zbori skupščine občine
Ptuj in ob ravnal'ali troje
pomembnih področij%ki so
bila predvidena za skupno
zasedanje. Kljub slabemu
vremenu, saj je zunaj
metlo kot sredi januarja, je
bila udeležba nadpoprečno
dobra, saj je od skupno
130 delegatov bilo na
skupnem zasedanju navzo-
čih J16 delegatov.
Pri pivi točki dnevnega leda ie
FRAN JO GNILSEK, predsednik
Evršnega sveta SO I^j, ki je
obenem predsednik komisije za
zaščito interesov občine Ptuj pri
gradnji hidroelektrame Srednia
Drava, podrobneje poročal o delu
te komisije; Pjedstavnik investi-
toija. Dravske elektrarne Maribor,
ing. Vlado Kovačič pa je delegate
p(^robneje seznanil s potekom
gradnje. V razpravi so sodelovali
predvsem delegati iz prizadetih
krajevnih skupnosti: Markovci,
Gorisnica in Ptuj ter delegat TGA
„Boris Kidrič" Kidričevo,
Po razpravi so delegati zborov
SO Ptuj sočasno sprejeli osnutek
ugotovitev in stališč, ki jih je
pripravila komisija in ki jih je
treba dopolniti se s predlogi iz
razprave. Sprejet je bil tudi
pr^og, da se s celotnim
poročilom in s stališči seznani
širša javnost z objavo v Tedniku,
Pod drugo točko so obravnavali
poročilo o delu upravnih organov
skupščine občine Ptuj, primeijalr
no za leti 1975 in 1976. Po
uvodnem poročilu Franja Gnilška,
predsednika IS, ki je v zvezi z
delom upravnih organov predlagal
tudi' zaključke in stališča, je
delegat Mesokombinata „Perut-
nina Ptuj s satališča svoje
delegacije, kritično ocenil poroči-
lo vetermarske inšpekcije. Delegat
KS Ptuj pa se je zavzel za to, da bi
delovni čas v upravnih organih
bolj približali potrebam delovnega
človeka in za učinkovitejše
reševanje kadrovskih problemov,
zlasti na tistih delovnih mestih, ki
29. seja skupščine občine Ptuj
SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV
-TRI POMEMBNA VPRAŠANJA
so neposredno povezana z zado-
voljevanjem potreb občanov. V
imenu ptujske delegacije je v
celoti podjgil predložene zaključ-
ke in stahsča, ki so jih delegati
tudi z manjšimi dopolnitvami
sprejeli.
Obširno informacijo o go^o-
darskem pdožaju občine Ptuj na
začetku letošnjega leta, s pied-
lo^m zaključkov in stališč, so
d&gati prejeli šele tik pred sejo,
zato o njem niso mc^ razpravljati
v svojih delegacijah. Uvodno
poročilo je preb^a Jožica Carma-
nova, članica izvršnega sveta in
načelnica oddelka za finance in
planiranje SO Ptuj,
Poročilo pa je s svojo obširno
razpravo dopolnil še Milan Kne-
žeyič, direktor ptujske podružnice
SDK. (Sklep vseh treh zborov z
osnutkran zaključkov in stališč
objavljamo na 4, strani). FF
Zbor združenega dela
Po končanem skupnem zase-
danju so se v domu Franca
Krambergerja sestali delegati zbo-
ra združenega dela. Ker so bili
očitno že utrujeni od skoraj
4-umega skupnega zasedanja, raz-
prav k posameznim točkam
dnevnega reda skorajda ni bilo,
čeprav je ta obsegal 24. točk.
Nekoliko več so delegati posvetili
pozornosti osnutku odloka o
c^rostitvi plačevanja pristojbine
za uporabo javnih cest za
kmetijske traktorske priklopnike.
Nekateri so menili, da bi tudi za
traktorje opustili plačevanje cest-
nine. Pri tem je treba vedeti, da se
iz tega naslova zbrani denar vrača
v krajevne skupnosti kot njihov
stalni vir dohodka za vzdrževanje
cest Delegacija KS Markovci je
predlagala, daje treba na krajevne
skupnosti prenesti evidenco trak-
toijev oziroma priklopnikov, ker
bo tako več kontrole, če imajo
lastniki prijavljene ah ne. Delegat
iz Gorišnice pa je v imenu kmečke
delegacije predlagal, da bi (mrostib
plačevanja prispevka za traktorske
priklopnike tudi tiste, ki niso
kmeč ki z avarovand.
Velja še pripomniti, da obširni
dnevni red na tej 29. seji zbora ni
bil sprejet soglasno, ker je bilo
nekaj delegatov proti tako obšir-
nemu dnevnemu redu, ki jih je
nekako »prestrašil" zaradi te^
ker je pač skupno zasedanje
trajalo predolgo.	i, k.
Zbor krajevnih
skupnosti
Ta zbor je nadaljeval zasedanje
v narodnem domu. Pri vseh
predlogih odlokov in sklepov je
šlo gladko, dočim so k posamez-
nim osnu^am, to je tudi prav,
delegati imeli več pripomb. Pri
sprejemu odloka o ddočitvi
lanetij po zakonu o dedovanju
kmetijslah zeml^ so zadolžili
občinsko kmetijsko zem]yiško
skupnost, da s krajevnimi skup-
ostmi še prekontrolira sezname
kmetij, da pri objavi odloka v
uradnem vestniku ne bi prišlo do
pomanjkljivostL
K osnutku odloka o oprostitvi
plačevanja pristojbine za uporabo
javnih cest za kmetijske traktorske
prikolice so podp^ predlog KS
Gorisnica, da se oprosti plačevanja
pristojbine vse tiste lastnike
prikohc, ki jih uporabljajo izključ-
no na svojih kmetijah, ne ^ede na
to, če imajo status kmeta ali ne.
K osnutku odloka o prepovedi
in omejitvi reje živali na določenih
območjih c^ine so predlagali
predvsem razne bolj form^e
dopolnitve, da bi bil odlok kar
najbolj jasen in vsakemu raz-
umljiv, enako velja tudi za
osnutek odloka o registraciji,
označevanju in reji psov na
območju občine Ptuj. Sicer so vse
osnutke odlokov z dopdnitvami
sprejeli soglasno, prav tako ostale
točke dnevnega reda. Da ne bi
zavlačevali seje so delegati iz KS
Cirkovce, Destrnik, Jursinci, Pod-
lehnik in Pdenšak svoja delegat-
ska vprašanja predložili zboru
pismeno.	ff
Družbeno politični zbor
Zbor je zasedal v dvorani KS
Ptuj in so na seji delegati brez
bistvene razprave sprejeli vse
predloge, ki so bili na drievnem
redu. Na podlagi 251. ČL statuta
občine Ptuj in 64. čL poslovnika
SO Ptuj je zbor razpravljal in
zavzemal stališča tudi o točkah
dnevnega reda, ki so v pristojnosti
zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti
Razprava se je razvila pri
osnuto odloka o zvišanju stana-
rin v ptujski občini in osnutku
odloka o družbeni pomoči v
stanovanjskem gospodarstvu, V
osnutku je pr^agano zvišanje
stanarin za 30 odstotkov od 1.
julija 1977 dalje. Razprava je
(^oeorila na probleme, la bodo v
zvezi s tem nastali Zato so se
delegati zavzeli za poglobljeno
reševanje stanovanjske problema-
tike našega območja. Ni rešitev le
v povišanju stanarin temveč je
treba iskati tudi druge vire m
rezerve na drugih področjih.
Predlagali so, da bi naj o tej
problematiki razpravljale vse druž-
benopolitične organizacge v ob-
čini, izvršni svet SO Ptuj pa naj
pre^da obstoječo zakonodajo s
tega področja.	^^^
Ormož
Povečati
proizvodnjo
hrane
v občini Ormož že dalj časa te-
čejo intenzivne razprave o proble-
matiki in o vsebini kmetijske
proizvodnje, o povečanju hrane, in
o ustrezni vsebini združevanje
kmetov. Na seji občinske konfe-
rence SZDL Ormož so veHko
razpravljali o združevanju dela in
sredstev ter zemlje. Poudarili so,
da bo celotno združevanje temelji-
lo na prostovoljni osnovi. Vsak
kmetovalec se bo po lastnih izku-
šnjah in spoznanjih vključeval v
organizirano kmetijsko proiz-
vodnjo, kar je nujno, da dosežemo
zadane cilje, to je povečati proiz-
vodnjo hrane in s tem tudi poceni-
nx) celotno proizvodnjo.
Na zasedanju socialistične zveze
sa ugotovili, da ena temeljna orga-
nizacija kooperantov v občini ne
bo mogla zajeti vse potrebe in
ahteve.
Poleg tega so predstavniki ob-
činske konference SZDL obravna-
vali tudi zaključni račun lanskega
leta in sprejeli začasni finančni na-
črt dohodkov in izdatkov OK
SZDL Ormož za letošnje leto.
zk
Mnogo za otroški dodatek
Iz podatkov skupnosti otroškega
varstva o prejemanju otroškega
dodatka v ptujski občini je
razvidno, da ga dobiva 10.787
otrok delavcev. Oirok, ki imajo
samo enega hranilca je 739, teže
prizadetih 142 in 1555 otrok, ki so
iz kmečkih družin in upravičeni do
otroškega kmečkega do-
datka.
Med kmečkimi družinami je 352
otrok, ki imajo samo enega hra-
nilca, 24 otrok je umsko prizade-
tih, 915 pa jih dobi otroški doda-
tek kot posebno pomoč. Tudi za
leto 1977 ni predvidenih posebnih
sprememb na tem področju,
razprava pa bo še tekla o dohodku
na posameznega družinskega čla-
na, ki velja kot osnova za pridobi-
tev pravice do otroškega dodatka.
šm
Markovci
Tekmovanje mladih kmetovakev
ZMAGALI ORMOŽANCI
Konferenca mladih v kmetijstvu pri občinski konferenci
ZSMS Ptuj je organizirala v soboto, 2. aprila, v Markovcih
regijsko tekmovanje „Mladi in kmetijstvo". Vkinodvorani v
Markovcih se je ob 18. uri pomerilo 5 tričlanskih ekip območja
podravskih občin: Lenarta, Maribora, Ormoža, Slovenske
Bistrice in Ptuja. Odgovarjali so na vprašanja iz živinoreje,
rastlinstva, gospodinjstva in družbenopolitične prakse, vpraša-
nja je pripravil kmetijski zavod iz Maribora, odgovore pa je
ocenjevala posebna strokovna komisija skupaj s kulturnimi
programi posameznih ekip.
Bcipe so bile izenačene do konca tekmovanja, zato je bilo
treba poseči po dodatnih vprašanjih. Tu pa se je stanje precej
spremenilo. Ekipa mladih kmetovalcev iz Ormoža je pokazala
največ znanja in je postala zmagovalec podravske regije.
Upamo, da bodo mladi kmetovalci iz ormoške občine enako
uspešno zastopali naše kmetijsko območje na republiškem
tekmovanju, ki bo še ta mesec v Ljubljani. Želimo jim mnogo
znanja in tudi tekmovalne sreče!	-OM
O organiziranosti interne banke
Kmetgski kombinat Ptvg je v sredo, 30. marca obidcala posebna skupina članov izvršnega komiteja
Predsedstva CK ZKJ,ki jo je vodil sdcretar v izvršnem komiteju CX ZK Srbge za gospodarska vprašanja.
Gos^e so se s predstavniki družbeno^litičnih organizacg samoupravnih o^anov in strokovnih služb KK
^^ pogov^ali o organiziranosti interne banke v kmetijdcem kombinatu, ki ima poslovaige svoje banke že
^bro vpe^ano. Prav zato je goste zanimala sedai^a urgenost in prihodi^a organiziranost interne banke v
skladu z določili novega zakona o bankah.	1. k.

Ohladitve v zadnjem času so
povzročile precej škode zlasti v sa-
dovnjakih in vinogradih. O posle-
dicah ohladitev na kmetijskih kul-
turah in ukrepih za ublažitev le-teh
je kmetijski inšpektor pri SO Ptuj
Oril Satej povedal:
„Ceprav se je vegetacija močno
razvila tudi na oziminah, je škoda
tukaj minimalna. Precej škode je v
sadjarstvu in vinogradništvu. Ne
pomnimo tako rane vegetacije,
tako ranega brstenja. V najboljših
letinah je bilo takšno stanje, kot je
bilo sedaj v naših vinogradih in
sadovnjakih, okrog 25. aprila. Ta-
lUipan Jc zaprl cvetno £alo.
Foto: R
31. —nr 1977 — cvftoli Miad kraik m PaaonuBi Jc pivkiU iMg.
Foto:B
CtiMJev cvet, en nam	cvet...	poto: R
ko lahko ugotovimo, da je vegeta-
cija prerana kar 25 dni. Prav zara-
di tega je močna ohladitev povzro-
čila znatno škodo v vinogradih
predvsem na ranih in srednjeranih
vrstah.
V sadjarstvu so precej škode
utrpele hruške, ki so bile močno
odprte v cvetju, češnje, predvsem
rane, za tem breskve in tudi neka-
tere druge, ki so začele cveteti, kot
so slive in marelice.
Nastalo škodo lahko ublažimo
samo z gnojenjem, takoimenova-
nim foliarnim gnojenjem skozi list,
da bi rastlina čimprej dobila gnoji-
la, da bi nadoknadila to, kar je se-
daj v hudem mrazu izgubila.
Pričakujemo, da bo škoda, če-
prav je to napovedovati še prezgo-
daj, znašala od 20 do 40 odstotkov
v vinogradih in enako tudi v
sadovnjakih. Upamo, da tisto
(frevje, ki še ni pričelo cveteti, ni
ittrpelo škode. Temperatura je bila
med O stop. Celzija in —4 stop.
Celzija. Usodna pa je od —4
stopinje Celzija navzdol."
1. kotar
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7.april1977- tednik
Dan se spozna
po jutru
v letošnjem jubilejnem letu, ko se poteg priprav na proslave
pomembnih obletnic, tudi skrbno pripravljamo na oba kongresa Zveze
komunistov, ne smemo zanemariti še drugih pomembnih nalog. Prav
od uresničevanja teh nalog je odvisno, kako se bomo pripravljali na
kongrese. Poleg uresničevanja zakona o združenem delu, tu mora biti
poudarek vsebinskim spremembam sedanje prakse, ne pa le urejanje
organizacijskih in normativnih vprašanj, moramo posvečati posebno
skrb uresničevanju dogovorjene politike ekonomske stabilizacije, kije
neposredno povezana z gospodarskimi gibanji pri nas.
Gkivne značilnosti gospodarskih gibanj v zadnjih mesecih
lanskega leta in v prvih mesecih letošnjega leta so si — tako v
Jugoslaviji kot v SloveniJ in tudi v ptujski občini — močno podobne,
čeprav gre na nekaterih področjih, pač zaradi posebnosti posameznih
gospodarskih panog, za izrazitejša odstopanja.
V lanskem letu so bili doseženi pomembni uspehi pri
uresničevanju gospodarske stabilizacije, povezano z razvojem
socialističnih samoupravnih odnosov. Ob zaostrenih pogojih
gospodarjenja in z uvedbo novega sistema obračunavanja in
pbčevanja je biki v prvem polletju nekoliko počasnega gospodarska
rast. Za drugo polletje pa je značilen vzpon industrijske proizvodnje, ki
se je začel s hitro rastjo izvoza in močnim povečanjem kupne moči
prebivalstva. To se nadaljuje tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Pri
tem pa nekoliko preveč mislimo samo na delitev, premalo pa na
povečanje produktivnosti, zato se moramo nujno soočiti z upadanjem
dinamike rasti osebnih dohodkov.
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v temeljnih
in drugih organizacijah združenega deh, v samoupravnih interesnih
skupnostih, predvsem pa v skupščinah družbeno-političnih skupnosti,
od občine navzgor, enako velja tudi za vodstva družbe no-političnih
organizacij, prav v tem času razčlenjujejo zaključne račune za krnsko
leto, ugotavljajo vzroke zff bolj ali manj neuspešno poslovanje,
obravnavajo informacije o gospodarskih gibanjih na začetku letošnjega
leta in na podktgi vsega tega začrtujejo naloge v letošnjem letu, to je v
drugem letu našega srednjeročnega planskega obdobja, v katerem bi
radi nadoknadili na posameznih področjih tisto, kar nam lani ni uspelo
in v celoti izpolnili načrtovane cilje v letošnjem letu.
Ocene kažejo, da v fanskem letu ni bila uresničena ena od
osnovnih nalog razvoja, to je povečanje reprodukcijske sposobnosti
organizacij združenega deb s področja materialne proizvodnje, kar
pomeni, da bi morala biti počasnega rast splošne in skupne porabe, ki
pa je msk hitreje kot družbeni proizvod, čeprav smo v resolucij
drugače zapisali To stalno poudarjamo, toda praksa kaže drugače.Kaj
je tu narobe? Ali res neupravičeno raste splošna in skupna poraba, ali
so vzroki tudi kje drugje. Ali tudi v gospodarstvu niso taki, ki ne
zagotavljajo dovolj dohodka, ki obremenjujejo zunanjetrgovinsko
bilanco, ki v veliki meri povzročajo, da je reprodukcijska sposobnost
gospodarstva manjša.
Uresničevanje politike cen v letošnjem letu moramo sicer gledati v
luči celotnega spleta notranjih in zunanjih gospodarskih pojavov,
vendar tudi tu prihajamo v nasprotja s samim seboj Vsi smo proti
administrativnemu urejanju cen, po drugi strani pa je izredno velik
pritisk na pristojne organe, da bi dosegli višje cene za svoje proizvode
po administrativni poti. Resnična rešitev je v tem, da se zavedamo
dohodkovnih odnosov in medsebojnega povezovanja. Toda v praksi
se marsikje še zapirajo za svoje tovarniške plotove, zapadajo
podjetniškolastninski miselnosti, pri tem se ne zavedajo, da so proiz-
vodna sredstva družbena bstnina in da je vsaka delovna skupnost
pred družbo odgovorna, da zaupana fi proizvodna sredstva čimbolj
gospodarno izkorišča. Ni izbire, začeti moramo dosledno uveljavljati
dohodkovne odnose.
Razmeroma ugodni rezultati gospodarskih gibanj na začetku
letošnjega leta dajejo stvarne možnosti, da bomo v okviru množice
nalog, ki smo si jih zadali v letošnjem letu, ohranili dinamično rast
proizvodnje in povečanja dohodka, da bomo splošno in skupno pora-
bo obdržali v okvirih stvarnega dohodka. Vseh nalog, stališč in
sklepov, ki bodo oblikovani na podbgi razprav o gospodarskih gi-
banjih, se moramo lotiti brez odbšanja, resno, poglobljeno in celovito.
Razvojno problematiko je treba soočiti z nalogami, ki smo jih s prejeli z
družbenimi pbni in z letošnjo resolucijo. Resnična rešitev je v medse-
bojnem povezovanju vseh dejavnikov v gospodarstvu ali kot drugače
pravimo — v reprodukcijskem procesu, ker le tako bomo zagotovili
višji dohodek in uskladili skupno in splošno potrošnjo z rastjo
družbenega proizvoda.
Vsega tega pa ne bomo dosegli, če bomo o tem le pisali in
govorili. Zapisana stališča mora vsaka delovna sredina prenesti na
lastne razmere in jih začeti uresničevati v neposredni praksi. V pbnih
smo jasno opredelili, kam bomo v prihodnje usmerili svoje site in to
moramo uresničiti, kar pa ne bo šlo brez sprememb v družbeno-eko-
nomskih odnosih, če teh sprememb ne bomo povezovali s konkretno
gospodarsko politiko.
Pri tem so zlasti pomembni ljudje, saj pri uresničevanju
zastavljenih nalog gre tudi za preizkus kadrov, od TOZD navzgor, če
so pripravljeni za konkretne akcije in spopade. Pri kadrovski politiki
moramo uveljaviti gbvno merilo v tem, kako se je kdo izkazal pri delu,
kako se je angažiral v akcijah in kakšni so rezultati teh akcij. To bo
obenem tudi najboljša priprava na kongrese ZK in tudi na volitve.
Franc Fideršek
Uspel referendum
v Panoniji
v temeljni organizaciji združe-
nega dela Panonija Ptuj so se kon-
kretno lotili novega samoupravne-
ga organiziranja. Zato so prejšnji
teden izvedli referendum, na kate-
rem so se zaposleni odločali o
ustanovitvi delovne organizacije,
ki se bo združevala v sestavljeno
organizacijo združenega dela Mer-
kator Ljubljana. Ob tej priložnosti
so sprejeli tudi nekatere dopolnitve
k statutu nove delovne organiza-
cije.
Zaposleni so se.s 95,3 odstotka
odločili za oreaniziranje nove de-
lovne organizacije Panonija. Poleg
t^a so se odločali tudi o sklenitvi
samoupravnega sporazuma o
združitvi z Merkatorjem. Pred-
nosti nove organiziranosti se bodo
v prihodnje kazale v urejevanju in
ustvarjanju dohodka ter delitvi
dela.
V Panoniji predvidevajo, da
bodo sedaj po tem uspelem refe-
rendumu v juniju izvedli novega in
sicer za oblikovanje novih te-
meljnih organizacij združenega de-
la.
zk
ZA SAMOSTOJNO TOZD
DFLAVCl r CERTUS -
MARIHOR	TOZD
AI TOHLISM MEDKRAJEVM
PROMET^ POSLOVALMCA
PTUJ SO NA REFERENDUMU
21. MARCA SPREJEL!
on LOČITE V: ... DA SE
POSLOVNA	ENOTA
ORGANIZIRA V TEMELJNO
ORGANIZACIJO
ZDRU/ENEOA DELA.
FVve razprave o organiziranju PE
v TOZD so stekle že v okviru DPO,
predvsem v vrstah ZK in ZS.
Dokončno potrditev pa so delavci
izrekli na referendumu, 21. marca,
s sprejetjem sklepa o organiziranju
FE v TOZD Potniški promet Ptuj s
sedežem v Ptuju, Rajšpova ulica
14.	___
V svoji odločitvi so delavci že na
Aoru delovnih ljudi ocenili, da so
dani pogoji za organiziranje temelj-
ne organizacije. Kot sta nam po-
vedala, vodja poslovalnfce, Egon
Vauda in sekretar OO ZKS Luka
Varvoda, so pri svoji odločitvi med
drugim upoštevali tudi določila
ustave in zakona o združenem
delu, v njegovih določilih
zgotavljanja čimbolj neposrednega
izvrševanja samoupravnih pravk:
delavcev in njihovega resničnega
nadzora gibanja dohodka ter hkrati
razpolaganja z rezultati svojega
dela.
Med pogoji za organiziranje
temeljne organizacije: Potniški
promet Ptuj med drugim zasledimo
v opredelitvi uresničevanja
družbenoekonomskih in
samoupravnih pravk;; da bodo
delavci temeljne organizacije skozi
novo organiziranost lahko nepo-
sredno, skupno in enakopravno
odločali o delu in poslovanju TOZD
ter do DO Certus preko zbora.
Tako bodo združevali delo in sred-
stva z drugimi delavci in odločali o
dohodku, ki ga bodo ustvarili v
različnih oblikah združevanja dela
in sredstev. Preko temeljne in
sptošne delegacije bodo sodetovaK
pri uresničevanju funkcij
samoupravnih interesnih skupno-
sti, krajevnih skupnostih in
družbenopolitičnih skupnosti.
V naši prvi infomiaciji o or-
ganiziranju nove temeljne orga-
nizacije pa moramo navesti še, da
bi naj le-ta zajela v svojo detovno
cekjto poleg vseh avtobusov in
avtobusnih linij, ki so bile v deto-
krogu PE Ptuj, tudi tiste avtobuse,
ki čez noč stojijo v Ptuju, oz.
pfoge, ki začenjajo in končujejo v
Ptuju. Nova temeljna organizacija
pa načrtuje tudi druge kvalitetne
premike v predmetu svojega
posk)vanja.
MG
Dvojni učinek prvoaprikke šaie
Morda ste bili deležni katere od
prvoaprilskih potegavščin. Mafce
smeha na škoduje, boste dejali.
Tjudi sami ste morda koga naaprili-
1l
Dvojni učinek pa je imela šala
KK Ptuj, TOZD Tehnoservis. V
Tedniku ste lahko prebrali objavo,
da bodo 1. aprila cel dan brez-
plačno opravljali servis in druga
opravila na traktorjih. Isti dan smo
že navsezgodaj navsezgodaj po
radiu sUšali enako obvestito.
Vsakdo bi lahko sklepal, da gre
za prvoaprilsko šalo. Kljub temu pa
js že navsezgodaj bila pred vhodni-
mi vrati Tehnoservisa prava gneča.
Lastniki traktorjev so parkirali svoje
železne delovne konjičke in
negotovo postopali pred vhodom.
Bo kaj ali ne bo? Vsi tisti in teh je
bilo veliko, ki so bili dovolj ,,hrab-
ri" in vprašali koliko je resnk;e v
objavi niso bili razočarani, kajti
prav vsi, ki so to želeli, so ta dan
ineli resnično brezplačna popravila
ali servise na traktor^.
Vsi, ki še ne veste v informacijah
le toliko, da je to „masto" skuhal
sam direktor TOZD Tehnoservisa,
Atojz Ganza, ki pravi: ,,Veliko ^h je
bito, ki so nasedli naši prvoaprilski
potegavščini in splačato se jim je.
Po deveti uri, ko je bil naval
največji smo nehali z vsem drugii
dmgimi deli in ustregli vsaki stran-
ki, ki je želela brezplačen pregled,
popravilo ali cetoten servis na trak-
toiju. Od blizu in daleč so bili.
Moram priznati, da je bil naš cilj
razen lastne propagande: pomaga-
ti kmetijcem, saj so navsezadnje
oni naše stalne stranke. Mislim, da
jp šala popolnoma uspela, še več,
imela je dvojni učinek."
V času našega obiska je pred
vhodnimi vrati, na dvorišču in v
delavnkah kar,,mrgolelo" traktor-
jev. Vozniki so si zadovoljni meli
roke, se nasmihali drug drugemu
in si kimali, češ: kaj takega pa še
ne. Franc Kostanjevec, kmetovalec
iz okoKce Ptuja se nam je približal:
„Kaj nas bote slikali? Veste na sle-
po sem prišel, saj sprva nisem
mogel verjeti, da bomo res deležni
brezplačanih popravil. Na trak-
torju, poglejte, tisti zeleni je moj,
so opravili celoten servis, mislim
da sem tako prihranil ne dosti manj
kot novega tisočaka. Hec pa
p, hec, ha ha. .	M. Ozmec
Pred delavnicami Tehnoservisa je bilo 1. aprila živahno.
Foto: J. Bračič
Spodbuda izumiteljstvu in tehničnim
izboljšavam
„5. SAMOUPRAVNIMI SPORAZUMI IN DRUŽBENIMI
DOGOVORI POSKRBETI ZA UREDITEV TEMELJNIH
MERIL ZA VZPODBUJANJE IN VREDNOTENJE REZULTA-
TOV VNOVATORSTVU ..
Samo v SR Sloveniji je bilo
zaradi ureditve osnovnih vprašanj
na področju izumiteljstva spreje-
tih 19 panožnih samoupravnih
spo-razumov in nad 70 posebnih
spc«azumov. Inovacijska dejavnost
je v SR Sloveniji beležila v
minulem obdobju uspeh v akcijah
za gospodarsko stabilizacijo in
prizadevan|ih za povečanje pro-
duktivnosti in intenzivnosti dela.
Iz analiz in anket, ki so imele
nalogo posnetka izumiteljske de-
javnosti, povzemamo ugotovitev,
da se v bistvu merila za
ocenjevanje koristi uporabljenih
inovacijskih rešitev le počasi
spreminjajo. Potrdilo za to ugoto-
vitev najdemo v naslednjem: da
znatno hitreje narašča dodatek od
uporabe izumov, tehničnih izbolj-
šav in koristnih predlogov, kakor
pa naraščajo ustrezna nadome-
stila, ki se jih po sporazumih ali
pravilnikih izplača inovatorjem.
Vendar moramo poudariti, da ano
v letu 1975. zabeležili dokaj širši
proces družbenega vrednotenja in
dajanja priznanj novatorjem in
racionaUzatoijem kakor v letu
1971 Na splošno lahko govorimo
o ugodnejšem odnosu do inventiv-
nega dela. Inovacijska dejavnost je
v letu 1975 zabeležila 50 odstotni
dvig nasproti letu 1972.
Razvoju ustv^alnosti in izumi-
teljstvu v naši državi dajemo
poudarek v vseh družben o-po-
utičnih dokumentih kot enemu
izmed temeljnih ciljev v razvoju
naše samoupravne socialistične
družbe. Poseben pomen pri
ustvarjanju najširše fronte za
an^iranje vseh organiziranih sil v
nasi družbi na tem področju imajo
sklepi X. kongresa ZKJ, ki so
skupaj z resolucijo o nalogah pri
razvoju znanosti najneposredneje
zavezali vse progresivne sile, da se
angažirajo za spreminjanje dose-
danjega stanja na tem področju.
Gospodarski razvoj v svoji težnji
za enakovredno vključevanje drža-
ve v dinamični tehnološki razvoj v
svetu in v mednarodno delitev
dela, prav tako sili k vzpodbujanju
družbenih sil v celotni družbi v
spreminjanju dosedanjega neugod-
nega odnosa do znanstvene in
tehnološke ustvarjalnosti V ta
namen smo v SR Sloveniji tudi
dose^ združitev sredstev gospo-
darske zbornice in znanstveno-raz-
iskovalne skupnostti SR Slovenije
za financiranje raziskovalnih nalog
za izboljšanje pogojev gospodar-
jenja.
Z namenom pridobiti sliko
stanja inovacijske dejavnosti v
ptiMski občini je občinski svet
ZSS občine Ptuj naslonil na
delovne organizacije in druge
skupnosti, posebai vprašalnik, v
katerega bi n^ delovne in druge
sredine zabelezile prisotnost ino-
vacijske dejavnosti v svoji sredini.
Inovacijska dejavnost je bila vsaj
po odgovorih, ki jih je za leto
1976 sprejel OS ZS občine Ptuj
razvita le v treh delovnih sredinah
in še tu smo lahko zasledili, da so
ponekod pravilniki za urejanje
notranjih odnosov v kolektivih, ki
vzpodbujajo razvoj izumitdjstva,
zelo pomanjkljivi in da morajo
inovatorji na svoji poti do
družbenega, materialnega in mo-
ralnega priznanja odstraniti marsi-
katero oviro.
Raziskovalna skupnost Ptuj, ki
se je pred dnevi sestala na redni
skupščmi, je prav tako lahko
ugotovila le minimalno prisotnost
inventivne dejavnosti v naS
skupnosti. Z3 večji razmah le-te
bo potrebna, vsaj tako kaže
sedanje stanje, večja angažiranost
vseh subjektivnih siL Z^edati se
moramo, da s povečanim števflom
izumov, tehničnih izbdljšav in
njihovo praktično uporabo v
delovnem procesu, povečujemo
finančni učmek in tudi družbeno
korist gjede pogojev dela.
MG
KONKRETNI PROGRAM
USKLAJEVANJA
Pred kratkim so se sestali člani konference ZK v Kmetijskem
kombinatu Ptuj. Med drugim so se pogovarjali o gospodardcem starcu v
posameznih teme^nih organizacgah združenega dela. Kot osnovo za delo
so uporabili sklepe in stališča izvršnega komitga predsedstva CK ZKJ in
tako gradili pregled v posameznih TOZD.
Nada^e so podah predlog za izvedbo propama o usklajevanju
zakona o združenem delu. Predlagali so, da njg samoupravni organi
imentggo posebno komisgo, ki bo izdelala konkretni program
usklajevanja in tudi sprem^ala potek izvajanja-	l.k.
TEDNIK -7-april 1977
NAŠIH 40 LET-3
Prekaljen komunist in španski borec
ALEKSANDER ŽIVADINOVICACO
le dobra tri leta je v Sloveniji.
Sekaj časa je iivel v Kidričevem,
sedaj pa stanuje skupaj z ieno Ve-
ro v novem bloku na Ziherlovi
ploščadi v Ptuju. Pred tem je iivel
v Beogradu. Njegova ielja je bila
preživeti jesen svojega iivljenja v
Sloveniji, to se mu tudi uresničuje.
Po narodnosti je Srb, rojen v
pespotovcu in ta kraj je danes
ponosen nanj, čeprav ga je kmalu
zapustil. S trebuhom za kruhom je
odšel v svet.
V času začetka vojne v Španiji je
iivel v Niči, kot čevljarski delavec.
Tam je spoznal Mirka Paunoviča,
prav tako čevljarskega delavca, ki
je bil član komunistične partije
Francije. Na poziv KPF je Mirko
odšel med prvimi dobrovoljci v
Španijo, predtem pa je dejal Aco-
tu, naj organizira zbiranje pomoči
v denarju in blagu za španske bor-
ce in naj dela propagando za nove
ck)brovoljce. S skupino 15 ljudi je
tudi sam odšel v Španijo. O tem
takole pripoveduje:
,,Od Niče do Marsseilla smo po-
tovali z vlakom, razdeljeni v
manjše skupine. V Marsseillu smo
se priključili večji skupini 50 ljudi,
v kateri so bili razen Francozov in
Italijanov tudi Jugoslovani. Od
tam smo potovali skupaj z vlakom
do Pertinjana, kjer smo imeli
zdravniški pregled. Iz Pertinjana
smo s skupinskim pasošem poto-
vali v avtobusih do Figerasa v Špa-
niji, kjer je bilo že kakih 1500
dobrovoljcev raznih narodnosti.
Po nekaj dneh so nas z vlakom
prepeljali v Barcelono, kjer so nas
domačini navdušeno pričakali.
Povsod so nas pozdravljali in
obsuli s cvetjem. Po krajšem
zadrževanju smo krenili v Albase-
to, kjer so nas razporedili v
prostovoljne enote. V mestni areni
smo nato skupaj z množico doma-
činov imeli velik miting, na kate-
rem je govoril Andre Marti o
pomenu borbe proti fašiznju.
Po razporedu sem stopil v ba-
taljon ,,Georgija Dimitrova" sku-
paj z ostalimi Jugoslovani in seve-
da Bolgari. V Mahori sem končal
vojno usposabljanje, nato pa so
ir>e razporedili v sanitetno enoto
bataljona. Od tod so nas poslali na
Haramsko fronto, kjer smo takoj
stopili v boj. Na tej fronti je naš
bataljon v ogorčenih bojih z veliko
močnejšim in številnejšim
sovražnikom imel prve izgube. Pa-
del je sam komandant bataljona
Grabenarov, težje pa je bil tudi
ranjen Ratko Pavlovič—Ciko. Po
nalogu Veljka Vlahoviča, Branka
Krsmanoviča in Laze Udovičkega
sva skupaj z nekim Bolgarom od-
nesla v ozadje težko ranjenega
Ratka do reševalnega avtomobila.
V teh bojih sem bil tudi sam ran-
jen. Nek Bolgar me je odvlekel do
reševalnega avtomobila, s katerim
so me odpeljali v madridsko bol-
nišnico. Tukaj sem se srečal s šte-
vilnimi ranjenimi interbrigadisti.
Zdravniki sb bili Španci. V tem
času, koncem leta 1937, je bila
formirana internacionalna bol-
nišnica ,,Lina Odena", v kateri so
bili glavni zdravniki interbriga-
disti.
Po ozdravitvi so me zadržali v
Madridu pri Celeru, kjer sem dobil
nalogo, da zberem vse podatke o
ranjenih interbrigadistih po vseh
bolnišnicah v Madridu. Po tem so
me zdravega razporedili v XV.
divizijo, kjer sta me Čopič in dr.
Gorjan napotila v štab h generalu
Galu. Štab te divizije me je spet
zaposlil v sanitetni enoti. Tam sem
delal, dokler me niso poslali za
prevajalca ruskemu vojnemu
svetovalcu Voljikovu v 86.
^ansko brigado, katere koman-
dant je bil Vege. Spominjam se,
kako strašen mraz je bil, ko smo
prešli na Levantsko fronto. Slabo
smo bili oblečeni, toplih obrokov
hrane nismo dobivali, zadovoljili
smo se z nekaj suhe hrane. Volji-
kov je svetoval komandantu Vegu,
da osvojimo položaj Mola Teruel,
ki je bil utrjen kot trdnjava. Glede
na to, da so bili fašisti izredno
dobro oboroženi, je Vega najprej
to misel odklanjal, pozneje pa je le
klonil in pristal. Čeprav smo bili
slabo oboroženi, smo v nekajurni
borbi na juriš položaj le zasedli.
Takrat sem kot kapetan poveljeval
mitraljezski četi. Vsi smo bili veseli
skupne zmage in nekaj sto fašis-
tov, ki smo jih ujeli. Vendar se
tam nismo mogli dolgo zadrževati,
kajti fašisti so poslali proti nam
nove enote. Prešli smo na fronto v
Saragosi.
Operativni štab Levantske fron-
te, ki je bil v Pueblo Kablu, so fa-
šisti napadli iz zraka. Letala so
bombardirala celotno naselje in pri
tem uničila tudi sedež štaba. Spo-
minjam se, da je takrat padel ruski
polkovnik Ševčenko, medtem ko
je svetovalec Voljikov izgubil obe
očesi. Tudi jaz sem bil ranjen v
glavo. Ko sem prišel k sebi sem na
hitro zbral dokumente brigade in
skupaj z nekim interbrigadistom
sva ranjenega Voljikova pref)eljala
v Barcelono, kjer so ga namestili v
letalsko bolnišnico. Po ozdravitvi
sem bil spet ruski tolmač, tokrat
ruskemu vojnemu svetovalcu
Novikovu. To sem ostal vse do
umika ruskih svetovalcev in
prostovoljcev iz Španije.
Marca 1939 sem s skupino prija-
teljev prepešačil Pireneje in prišel v
Francijo, kjer nas je tamkajšnja
policija prijela."
Iz koncentracijskih taborišč je
uspelo 250 jugoslovanskim prosto-
voljcem, po ilegalnih partijskih
kanalih, prebiti se v Jugoslavijo,
kjer so se vključili v narodno-
osvobodilni boj. Kot prekaljeni
borci so naši tovariši iz Španije,
oboroženi z vojnimi izkušnjami
stopili v prve vrste našega boja in
doprinesli ogromno k organizi-
ranju vstaje v vseh krajih naše
domovine, na čelu s tovarišem
TITOM.
Del španskih prostovoljcev pa je
ostal v Franciji in se tam vključil v
vrste odpora. Tam je bil tudi
Aleksander Zivadinovič—ACO.
Po osvoboditvi Bordeanx je začel
organizirati komite za pomoč Ju-
goslaviji, pozneje pa postal tudi
sekretar tega komiteja. Po odhodu
Vlajka Begoviča v Jugoslavijo je
bil Aco imenovan za predsednika
vojne misije Jugoslavije za Bor-
deaux.
Številna priznanja, spomenice,
pohvale in diplome pa potrjujejo
pomembno vlogo Aleksandra
Živadinoviča pri boju našega
naroda za svobodo.
M. Ozmec
PROGRAM
XVI. SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA KOPRIVNICA 1977
Občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov
Slovenge občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož ,Ptig,
Slovenca Bistrica in Varaždin organizir^o
v počastitev
40. obletnice ustanovnih kon^esov Komunistične partije Hrvatske in
Komimistične partige Slovenije, 40. obletnice prihoda tovariša Tita
na čelo Komunistične partge Jugoslavije in 85. rojstnega dne tovariša
Tita
XVI. SREČANJA BRATSTVA
iN PRIJATELJSTVA
Program prireditev:
I.	V OBČINI ČAKOVEC
1.	KOTORIBA, 1. aprila 1977 ob 19. uri vkino dvorani nastopata:
FOLKLORNA SEKOJA IN PEVSKI ZBOR AKTIVA DRUŠTVA
ZENA JESENJE IZ OBCINE KRAPINA.
2.	ČAKOVEC, 6. aprila 1977 ob 12. uri v športni dvorani nastopa:
GLASBENA SOLA VARAŽDIN.
3.	NEDELIŠCE, 21. m^a 1977 ob 19. uri vkino dvorani nastopata:
MEŠANI PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA „RUDA
SEVER" GORIŠNICA IN PTUJSKI INSTRUMENTALNI KVIN-
TET DPD »SVOBODA" PTUJ IZ OBČINE PTUJ.
4.	CAKOVEC, od 16. do 25. maja 1977 v dvorani knjižnice in
čitalnice:
RAZSTAVA ROČNIH ŽENSKIH DEL IZ OBČIN ČAKOVEC,
KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVEN-
SKA BISTRICA IVARAŽDIN.
II.	V OBČINI KOPRIVNICA
5.	PETERANEC, 16. aprila 1977 ob 19. uri v društvenem domu
Nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA CIRKOVCE
IN MOŠKI PEVSKI ZBOR DPD »SVOBODA" KIDRIČEVO IZ
OBČINE PTUJ.
6.	KOPRIVNICA, 14. m^a 1977 ob 10. in 15. uri v domu kulture
nastopa:
LUTKOVNO GLEDALIŠČE KUD KOBANO KAMNICA IZ
0BQNE MARIBOR, z lutkovno igrico dr. Jan MAUK: »Žogica
Marogica".
7.	KUZMINEC, 5. junija 1977 ob 9. uri v društvenem domu ob 75.
obletnici Kmečkega pevskega društva »Sloga" Kuzminec, nastopata:
MOŠKI PEVSKI ZBOR DPD ,3V0B0DA" ORMOŽ IN
FOLKLORNA SKUPINA OBREŽ IZ OBDNE ORMOŽ.
8.	KOPRIVNICA, 4. juniga 1977:
REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH ŠOL IZ
OBČIN CAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR,
ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
9.	KOPRIVNICA, 25.junija 1977 ob 10. uri:
SREČANJE MLADINE IN BORCEV NOB IZ OBČIN ČAKOVEC,
KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVEN-
SKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
10.	KOPRIVNICA, avgusta 1977:
MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »BRATSTVA IN PRI-
JATEUSTVA" OBČIN ČAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA,
MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN
VARAŽDIN, sodelige na zvezni mladinski delovni akciji „Otok
mladosti" pri Šibeniku.
11.	KOPRIVNICA„ 11. septembra 1977 ob 9. uri:
REVIJA PIHALNIH ORKESTROV IZ OBON ČAKOVEC,
KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVEN-
SKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
12.	KOPRIVNICA, septembra 1977:
SREČANJE DELAVCEV OBČIN ČAKOVEC, KOPRIVNICA.
KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA
IN VARAŽDIN.
13.	koprivnica, oktobra 1977:	/s
razstava likovnih del delavcev iz či^o^c,
koprivnica, krapina, maribor, ormož, ptuj, sloven-
ska bistrica in varaždin.
III. V OBČINI KRAPINA
14.	KRAPINA, 29. aprila 1977 ob 18. uri v festivalski dvorani
Narodnega vseučihšča „Ivica Božič" nastopata:
TAMBURAŠKI ORKESTER DPD »SVOBODA" PTUJ IZ OBČINE
PTUJ IN KUD ,4LIRCI" KRAPINA IZ OBONE KRAPINA.
15.	KRAPINA, v tekstilni tovarni „KRATEKS" nastopa:
KUD ,4VAN KNEZ" KOTORIBA IZ OBCINE CAKOVEC.
16.	HUM OB SOTLI, aprila 1977 vkino dvorani „Naprqed"nastopno:
PLESNA SKUPINA KLUBA MLADIH ,JV1LADJE" MARIBOR,
PLESNA SKUPINA MKUD ,,Dr. FRANJO CRNEK" I.
GIMNAZUA MARIBOR IN PLESNA SKUPINA PIONIRSKEGA
KUD OSNOVNE ŠOLE „IVAN CANKAR" MARIBOR - OBČINA
MARIBOR.
17.	KRAPINA, septembra 1977 v okviru TEDNA KAJKAVSKE
KULTURE - KRAPINA 1977 nastopajo:
KULTURNO UMETNIŠKE SKUPINE IZ OBČIN CAKOVEC,
KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVEN-
SKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
18.	PREGRADA, septembra 1977 v okviru prireditev ^Trgatev grozdja"
nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER RKUD
,,SLOBODA-VIS" VARAŽDIN.
IV.	v OBČINI MARIBOR
19.	MARIBOR, 12. junija 1977 ob 11. uri v mestnem parku:
PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA RKUD
»ŽELJEZNIČAR" IZ OBCINE KOPRIVNICA.
20.	RUŠE, septembra 1977 v letnem gledahšču nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
RKUD ,,SLOBODA-VIS" VARAŽDIN.
V.	v OBČINI ORMOŽ
21.	ORMOŽ, 15. aprila 1977 ob 8. uri v dvorani Skupščine občine
Ormož:
POSVETOVANJE O PROIZVODNEM SODELOVANJU V
. KMETIJSTVU OBCIN CAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA,
MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN
VARAŽDIN.
22.	SREDIŠČE OB DRAVI, 27. aprila 1977 ob 18. uri v dvorani
doma "Partizan" ob »Srečanju mladine občin Novi Travnik,
Ormož, Split, Velenje in Vmjačka Baiya", nastopa:
kmeCko pevsko društvo »Sloga" kuzminec iz
obcine koprivnica.
23.	ORMOŽ, 28. maja 1977 ob 7. uri:
TEKMOVANJE EKIP ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH
STAREŠIN OBCIN ČAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA,
MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN
VARAŽDIN.
24.	SREDIŠČE OB DRAVI, 22. julija 1977 ob 14. uri v dvorani
nove tovarne ,,Droga" ob otvoritvi novega obrata in srečanju
delavcev,,Droge" nastopa:
NARODNO ZABAVNI ANSAMBL BRACA BENC KUD
»ILIRCI" IZ OBCINE KRAPINA.
VI.	v OBČINI PTUJ
25.	PTUJ, 8. aprila 1977 ob 17. in 19.30 v športni dvorani
„Mladika" Nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
ŽKUD »IVO MIKAC" IZ OBCINE VARAŽDIN.
26.	PTUJ, 15. aprila 1977 ob 17. uri v ptujskem ^dališču v
počastitev praznika Dneva jugoslovanskih železničarjev
nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
OKUD »MILICA PAVLIC-KATA" IZ OBCINE VARAŽDIN.
27.	ROGOZNICA, 23. aprila 1977 ob 7.30 pred domom
Slovenskogoriške čete:
ZBOR DELEGACIJ ZVEZE S0CL\USTICNE MLADINE
OBCIN ARANDJELOVAC, ČAKOVEC, KOPRIVNICA,
KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ. SLOVENSKA BISTRICA IN
VARAŽDIN, ki sodelujejo na pohodu ..PO POTEH
REVOLUCIJE" v Krambergeijevem Slovenskogoriškem odredu.
28.	PTUJ. 30. aprila 1977 ob 15. uri v Ptujskih topUcah
PROMENADNI KONCERT v počastitev mednarodnega praznika
dela 1. maja, ki ga izvajata:
PIHALNI ORKESTER KUD »lURCI" IZ OBČINE KRAPINA
IN PIHALNI ORKESTER PTUJ IZ OBČINE PTUJ.
29.	JURŠINCI, 8. maja 1977 ob 16. uri v domu kulture nastopajo:
HARMONIKARSKI, PIHALNI IN PLESNI ORKESTER
GLASBENE ŠOLE IZ OBCINE KRAPINA.
30.	GORIŠNICA, 28. maja 1977 ob 19. uri v domu kulture
nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
»SELJACKA SLOGA" NEDELIŠCE IZ OBCINE CAKOVEC
31.	DORNAVA, 4. junija 1977 ob 19. uri v domu kulture nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
OKUD »FRAN GALOVIC" IZ OBCINE KOPRIVNICA.
32.	ŽETALE, 12. junija 1977 ob 16. uri v domu kulture nastopa:
NARODNO ZABAVNI ANSAMBL BRACA BENC KUD
»ILIRCI" IZ OBCINE KRAPINA.
33.	PTUJ, avgusta 1977 na oUmpijskem strelišču v počastitev
praznika občine Ptuj:
TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA UMETNE
GOLOBE - SODELUJEJO EKIPE OBCIN CAKOVEC,
KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ,
SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
34.	PTUJ, septembra 1977 v Ptujskih toplicah:
TEKMOVANJE V PLAVANJU - SODELUJEJO EKIPE OBCIN
CAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ,
PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
35.	PTUJ, 22. oktobra 1977 ob 9. uri v delavskem domu Franca
Krambergena:
POSVETOVANJE »SINDIKATI IN KULTURA V ZDRUŽE-
NEM DELU" OBGN CAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPINA,
MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ. SLOVENSKA BISTRICA IN
VARAŽDIN.
VII. v OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
36.	SLOVENSKA BISTRICA, 24. aprila 1977 ob 8. uri:
TEKMOVANJE RIBICEV OBCIN ČAKOVEC, KOPRIVNICA.
KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA
BISTRICA IN VARAŽDIN.
37.	SLOVENSKA BISTRICA, 26. aprUa 1977 ob 19. uri v domu
kulture nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER
RKUD »VILKO JUREC" IZ OBCINE VARAŽDIN.
38.	POLJCANE, 11. junija 1977 ob 18. uri v Osnovni šoli nastopata:
FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER KUD
»BRATSTVO" IZ OBCINE KOPRIVNICA.
VIU. v OBČINI VARAŽDIN
39.	VARAŽDIN, 7. maja 1977 ob 19. uri v dcanu JLA nastopajo:
KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ, FOLKLORNA
SKUPINA DPD »SVOBODA" PTUJ IN TAMBURAŠKI
ORKESTER DPD »SVOBODA" PTUJ.
40.	VARAŽDIN, maja 1977 v tovarni ,,VIS" nastopa:
KUD »ŠTUDENT" IZ OBCINE MARIBOR
41.	VARAŽDIN. maja 1977:
TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT OBCIN ČAKOVEC.
KOPRIVNICA, KRAPINA. MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ.
SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽDIN.
42.	KUČAN DONJI. 28. maja 1977 ob 18.30 v Osnovni šoli
»Florjan Bobič" nastopata:
MOŠKI IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR DPD »SVOBODA"
SLOVENSKA BISTRICA.
43.	VARAŽDIN. septembra 1977:
SREČANJE TABORNIKOV OBCIN ČAKOVEC. KOPRIV-
NICA, KRAPINA, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA
BISTRICA IN VARAŽDIN.
Program XVL Srečanj bratstva in prijateljstva - Koprivnica
1977 je obravnaval in sprejel Medobčinsko - medr^ublišla odbor
občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov
Slovenije občin Cakovec, Koprivnica, Krtina, Maribor, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin, na seji, 11. marca 1977 v Koprivnici.
Informacije v zvezi izvajanja programa dajejo občinski sveti
Zveze sindikatov Slovenije v Maribom, Ormožu, Ptuju in Slovenski
Bistrici
Sekretar
Medobčinsko-medrepubliškega odbora
Feliks B A GA R. 1. r.
Predsednik
Medobčinsko-medrepubliškega odbora
Filip CIZIC, Lr.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
7. april 1977 - TEPMIH
POVIŠANJE STANARIN V LETU 1977
Premajhna materialna osnova za
vzdrževanje stanovanjskega skla-
da, otežuje hitrejši razvoj samo-
upravnih ekonomskih odnosov na
stanovanjskem področju in vpliva
na to, da ta sklad hitreje propada.
Družbenoekonomski položaj hi-
šnih svetov in zborov stanovalcev v
upravljanju in vzdrževanju stano-
vanjskih fKJslopij v samoupravnih
stanovanjskih skupnostih se prav
tako uresničuje počasi. Zato je tre-
ba v krajevnih, samoupravnih
interesnih skupnostih in občinah
sprejeti ukrepe za ponovno uvelja-
vitev hišnih svetov in okrepiti
materialno osnovo za njihovo de-
lovanje. Po samoupravni poti je
treba precizneje določiti njihove
pravice in odgovornosti. V hišnih
svetih in skupščinah stanovalcev, v
krajevni in samoupravni stano-
vanjski interesni skupnosti morajo
stanovalci širše razvijati svoje po-
ixide in odgovornosti za vzdrže-
vanje stanovanj in stanovanjskih
poslopij v naseljih, v katerih so. V
ta namen morajo hišni sveti razpo-
lagati z ustreznim delom stanarine.
Sedanja stanarina ne zadošča
rriti za redno vzdrževanje stano-
vanjskega sklada, ne vzpodbujajo
pa niti vlaganja osebnih sredstev v
stanovanjsko graditev. Zategadelj
je treba sestaviti dolgoročnejši
program in v njem določiti dina-
miko in pogoje za postopno pove-
čanje stanarine, da bi tako omogo-
čili celotno pokrivanje stroškov za
enostavno reprodukcijo stano-
vanjskega sklada. Stabilizacija cen
za zidanje stanovanj je pomemben
pogoj za postopno uvajanje eko-
nomsko in družbeno utemeljenih
stanarin. Vzporedno pa je treba
hitreje ustvarjati še druge pogoje,
da bi višino stanarin lahko uskla-
jevali z gibanjem narodnega do-
hodka ter z ravnijo in politiko
osebnih dohodkov.
Vse povojno obdobje do leta
1975 smo zanemarili gospodarjenje
s stanovanji v družbeni lastnini,
čeprav smo po letu 1965 naredili
nekatere premike na področju go-
^odarjenja, ker smo zavestno
zadrževali stanarine zelo nizke, da
ne bi preveč obremenjevali
življenjskih stroškov občanov.
Nizke stanarine pa niso omogočile
normalnega gospodarjenja in niso
dale zadostne materialne osnove
samoupravnim organom od hišnih
svetov do stanovanjskih skupnosti.
Zadnje čase so bili narejeni dolo-
čeni napori, da bi se stanje popra-
vilo, tako smo v letu 1975 povišali
stanarine za 25 odstotkov in uvedli
nov točkovni sistem, v letu 1976 pa
smo stanarine povišali še za 20 od-
stotkov.
Med tem časom so bili v okviru
Zveze stanovanjskih skupnosti na-
rejeni tudi izračuni o tem kolikšna
bi bila realna stanarina. Pri tem se
je ugotovilo, da sedanja stanarina
znatno odstopa od tiste stanarine,
ki bi omogočala vsaj enostavno
reprodukcijo stanovanj ob skrb-
nem gospodarjenju. Na osnovi teh
ugotovitev smo dosegli, da je reso-
lucija o politiki izvajanja družbe-
nega plana SR Slovenije za ob-
dobje od 1976 do 1980, v letu 1977
med drugim tudi upoštevala pred-
k)g stanovanjskih skupnosti za po-
višanje stanarin.
Predlog zveze je predvidel povi-
šanje stanarin za 30 odstotkov s 1.
aprilom 1977. Glede na tako obli-
kovana stališča Zveze stanovanj-
skih skupnosti Slovenije in glede
na dogovor za realizacijo politike
cen izdelkov in storitev iz pri-
stojnosti republike in občin v letu
1977 je sprejel izvršni svet Sloveni-
je sklep, da se z resolucijo predvi-
deno povišanje stanarin ne uveljavi
pred mesecem julijem 1977, tako
da bo na podlagi tako oblikovane-
ga stališča prišlo do povišanja sta-
narine s 1. julijem 1977.
Povišanje stanarin pa istočasno
zavezuje, da izdelamo ustreznejše
kriterije za subvencioniranje sta-
narin. Proučiti moramo sedanji si-
stem družbene pomoči in uveljaviti
učinkovitejše subvencioniranje sta-
narin, kar bo omogočilo pridobitev
subvencije širšemu krogu občanov
z nizkimi dohodki ob upoštevanju
redne rasti standarda.
Na 29. seji zborov skupščine ob-
čine Ptuj so delegati obravnavali
osnutek predloga odloka o zvi-
šanju stanarin v občini Ptuj in
osnutku odloka o spremembi
odloka o družbeni pomoči v stano-
vanjskem gospodarstvu v občini
Ptuj. Ob razpravi obeh odlokov je
bilo slišati med drugim tudi, ali
velja uvesti povišanje stanarin v
celotnem predvidenem znesku, ka-
terega realizacija bi povzročila
večje ali manjše probleme. Stano-
vanjsko problematiko bo v pri-
hodnje potrebno bolj poglobljeno
reševati in iskati tudi številne ,,no-
tranje" rezerve, ki jih včasih hote
pregledamo. Družbenopolitični
zbor SO Ptuj je v interesu
prejemljivega reševanja omenjene
problematike zavzel stališče, da je
o njej potrebno temeljito sprego-
voriti v krogu družbenopolitičnih
organizacij in v razpravi nakazati
bolj konkretno politiko; prav tako
pa so predlagali, da se v koreninah
pregleda obstoječa zakonodaja s
tega področja. Odločitev za takšen
ali drugačen odstotek povišanja
stanarin v naši skupnosti pa mora
temeljiti na širokih družbenih inte-
resih, zato je pred nami težka, a
hkrati odgovorna odločitev.
Pripravila: MG
Polžev premik
na področju
raziskovalne dejavnosti
KO SO DELEGATI 5. SKUPŠČINE RAZISKOVALm
SKUPNOSTI PTUJ NA SEJI, KI JE BILA 29. MARCA,
ANAIJZIRALI DELO RAZISKOVALNE SKUPNOSTI PTUJ
ZA LETO 1976, SMO LAHKO PODALI LE SKROMEN
SEŠTEVEK REZUL TATOV. V LETU 1976 JE OBONA PTUJ
PRIJAVILA RAZJSKOVAIM SKUPNOSTI SLOVENIJE LE
10 RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH NALOG; OD
KATERIH JE 10 RS PTUJ UGODNO OCENIL 7 NALOG IN
JIH POSLAL V SPREJEM RS SLOVENIJE
Da bi zaznamoval stanje raz-
iskovalne dejavnosti v združenem
delu in njene prisotnosti v letnih
in sredrgeročnih razvcgnih pro-
gramih, je 10 skupnosti pripravil
dtrbno izdelano anketo. Od^vor
je bil minimalen, posebno kntiko
pa zasluži podroqe negospodar-
stva. Omeniti ve^a nekatere
delovne organizacge s podroga
industrije in kmetgstva ter pokra-
jinski muzej Ptuj,, so jasno
opredelile svoje nalo^, katere
bodo reševale s pomoqo razisko-
valnih skupnosti in raziskovalnih
organizacg.
Skupščina tudi ni izrekla
n^bojše ocene za podroge
razvoja delegatskih odnosov v
skupnosti; le-ti še vedno ne
zagotav^go vpliva delavca —
uporablja na razidcovalno dgav-
nost; ocena je izrečena za celoten
sistem delegatskih odnosov na
obmoqu občine, enako pa veja
tudi za območje re^e in
republike. Temeljni vzrok je
nepravočasno prih^anje materiala
tako s strani RS Slovence kot tudi
področnih raziskovalnih skupno-
sti, ki so tako dgansko prispevale
k temu, da se je okrnila razprava v
te mednih delegacgah. Zadovopvo
pa ni tudi sodelovanje z RS v
reggi. RS Ptvg je v minulem letu
zabeležila le delno sodelovanje z
RS Ormož na podroqu uresniče-
varga programa raziskav, združe-
nih s pridelovarijem sladkorne
pese na obmogu ptujske in
ormoške občine.
Boljši in kvalitetnejši korak na
podrogu raziskovalne dgavnosti
lahko v letošigem letu pričakiqe-
mo le od polne podpore in
obenem tudi odmevnosti iz
združaiega dela, nenehne prisot-
nosti temejnih delegacg in konfe-
renc delegacg.
Samoupravni sporazum o te-
menih pl^a raziskovalne dgavno-
sti v Slovenigi za obdobje
1976-80, z^ema predvsem pred-
nostne n^ge, pomembne za arši
slovendci prostor, vk^učige pa
tudi raziskovalne nalo^, ki jih
predvideva občina Ptifl za leto
1977 in za obdobje 1976-80. V
občini Ptig bomo v sredigeroo-
nem obdobju namenili za razisko-
valno dejavnost 27 miligonov
din^ev, v letu 1977 pa 2,1
milijona dinarjev. Polovico sred-
stev za realizacigo pro^ma bodo
prispevali piedlagate^i razidcav,
drugo polovico pa RS Slovence.
C^ovna naloga raziskovalnih
skupnosti je oblikovaige takih
razi^ovalnih prograirov, ki bodo
v	začetku sicer še imeli določene
pomaiqk|ivosti; v daflši perspdcti-
vi	pa bodo omogočili celovit
pristop na podroge raziskovalne
dejaviKJsti.
Program raziskovalne dejavnosti
v letu 1977 izh^a iz programa za
obdobje 1976-80 tako v občini
Ptvg kot v SR SlovengL Program
je dok^ konkreten in vsebige
vrsto raziskovalnih in razvojnih
ludog, ki zavezuggo v realizacgi
vse delovne organizac^e in druge
sredine pa tudi razidcovalno
skujHiost Ptig.	MG
O gospodarskem
položaju
na začetku
leta 1977
Na predlog predsedstva skupščine občine Ptuj so dnevni red skupnega
zasedanja vseh treh zborov, ki je bilo v sredo, 30. marca 1977, razširili še
na razpravo o gospodarskem položaju občine Ptuj na začetku leta 1977.
Podlaga za razpravo je bila informacija, ki jo je pripravil izvršni svet SO
Ptuj.
Delegati vseh treh zborov so informacijo, uvodno poročilo razpravo in
osnutek zaključkov in stališč sprejeli soglasno, s sklepom, da o gradivu raz-
pravljajo vse temeljne delegacije v združenem delu in v krajevnih skupno-
stih ter predlagana stališča že vključujejo v svoje programe nalog. Ker o
tem, za razvoj občine pomembnem dokumentu teče javna razprava, v
celoti objavljamo osnutek.
ZAKUUČKOV IN STALIŠČ
1. Za uresničevanje dogovorjenih nalog z družbenim planom občine za
obdobje do leta 1980, ki jih opredeljuje resolucija za leto 1977, se morajo
vsi nosilci razvoja v občini in zunaj nje s polno odgovornostjo vključiti v
izvajanje dogovorjenih nalog. Še posebej si morajo prizadevati za uresniče-
vanje tistih nalog in ciljev, vsebovanih v družbenem planu občine, ki bodo
zagotovili večjo produktivnost dela in s tem večjo učinkovitost gospodar-
jenja. To bo možno doseči z doslednim uveljavljanjem kakovostnih de-
javnikov razvoja.
2.	OZD, ki so v zaključnih računih izkazale nekrito izgubo, morajo v
skladu s predpisi uvesti postopek sanacije izkazanega stanja, ugotoviti
odgovornost poslovodnih organov in na osnovi sanacijskega programa za-
gotoviti ukrepe za odstranitev vzrokov izgub. Sanacijski programi morajo
zagotoviti tudi kvalitetne in trajnejše ekonomske rešitve. Program mora
bati predvsem akcija, v kateri se morajo odpraviti vzroki izgube in s tem
zagotoviti trajnejše uspešno poslovanje.
Usklajenost sanacijskih programov s samoupravnimi in družbenimi
plani je nujnost, mimo katere ne bo mogoče iti. Prav tako bodo morali biti
samoupravno in družbeno verificirani, tako v organizaciji z izgubo, njeni
širši asociaciji, to je delovni in sestavljeni OZD, v dohodkovno povezanih
organizacijah, kot tudi na ravni občine in morda tudi republike. Sanacijske
ukrepe in poti za sanacije je potrebno osredotočiti na izkazanje ukrepov
znotraj OZD in izkazanje doslednega dohodkovnega povezovanja vseh
dejavnikov v procesu reprodukcije.
3.	OZD, ki po zaključnih računih za leto 1976 izkazujejo reproduktiv-
ne sposobnosti v primerjavi s preteklim letom, le teh je 43 od skupaj 76,
morajo temeljito analizirati vzroke, zaradi katerih slabi njihova reproduk-
tivna sposobnost in prav tako oblikovati svoje preventivne sanacijske
programe; v njih opredeliti aktivnosti in ukrepe, ki bodo zaustavili nega-
tivne težnje zmanjševanja učinkovitosti gospodarjenja.
4.	Z združevanjem sredstev pri Kreditni banki Maribor, podružnica
Ptuj, kot udeleženki dogovora o temeljih plana, mora svojo poslovno in
kreditno politiko zastaviti tako, da bodo prednostno obravnavani in fi-
nančno podprti tisti investicijski programi, ki so sestavni del širših sanacij-
skih programov OZD, usklajenih s srednjeročnimi plani in zagotavljajo
poleg kratkoročnih rešitev tudi trajnejši razvoj delovne organizacije.
5.	Glede na to, da je prvo leto planskega obdobja 1976—1980 za nami,
morajo vsi nosilci planiranja v združenem delu materialne proizvodnje, v
skladu^z načelom kontinuiranega planiranja, konfrontirati svoje srednje-
ročne plane z doseženimi rezultati na osnovi zaključnih računov za leto
1976.	Oceniti morajo realnost svojih razvojnih in investicijskih programov
za to srednjeročne obdobje. To z namenom, da jih časovno in po obsegu
uskladijo z obstoječimi dohodkovnimi možnostmi.
6.	Samoupravne interesne skupnosti tako s področja družbenih de-
javnosti kot gospodarstva, morajo pospešiti aktivnosti na pripravi samou-
pravnih sporazumov o temeljih svojih planov in izdelati srednjeročne plane
razvoja do leta 1980 v skladu s programom dela, ki ga je sprejel izvršni svet
skupščine občine. Pri ttTi morajo upoštevati elemente družbenega plana
občine za to srednjeročno obdobje ter uskladiti programe z realnimi
dohodkovnimi možnostmi gospodarstva ptujske občine.
Pri ugotavljanju potrebnih sredstev za izpeljavo programa za leto
1977,	morajo SIS s področja družbenih dejavnosti dosledno upoštevati
ugotovljene presežke sredstev nad dovoljeno valorizacijo osnov po
družbenem dogovoru o razporejanju dohodka za leto 1976 ter jih
poračunati z instrumenti za leto 1977.
7.	Organi in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti so
kot samoupravni in strokovni nosilci planiranja skupno z delegati v združe-
nem delu in krajevnih skupnostih dolžni voditi aktivnosti v postopku
usklajevanja razvojnih programov SIS v združenem delu in krajevnih
skupnostih ter med področji družbenih dejavnosti in z republiškimi inte-
resnimi skupnostmi s svojega področja. Nujno je, da se tako občinske kot
regionalne samoupravne interesne skupnosti med seboj usklajujejo za tiste
naloge, ki so v medsebojni programski odvisnosti.
8.	Za prehod na redno financiranje skupne in splošne porabe v letu
1977 je potrebno zagotoviti ustrezne osnove in aktivnosti izpeljati v skladu
s sprejetim programom dela in rokovnikom izvršnega sveta skupščine ob-
čine. Strokovno so za to odgovorne poleg izvršilnih organov SIS tudi
strokovne službe SIS in strokovne službe oddelka za finance in planiranje
skupščine občine.
9.	Izvršni svet skupščine občine bo sproti spremljal izvajanje nalog in
obveznosti, ki izhajajo iz navedenih stališč izvršnega sveta in opozarjal po-
samezne nosilce na njihove naloge in obveznosti.
Delovni čas za varstvo predšolskih otrok
v ptigdci občini je 8.692 predšolskih otrok, od teh jih je 972 ali 11
odstotkov z^etih v organizirano varstvo v 48 oddelkih 12 varstvenih
enot na obmogu ptigdce občine. Delovni čas v vseh enotah
vzgojno-varstvenega zavoda Ptig je doslg enoten — od 5,30 do 16. ure, v
treh enotah pa še ob sredah do 17.30 in ob sobotah do 16. ure.
Z namenom, da bi ugotovili, kakšne so de:[anske potrebe po
popoldanskem varstvu otrok na obmogu pri^ske občine, s^ so marsikje
matere zaposlene tudi v popoldanskem času ali delsgo v izmenah,
prostori v vrtcih pa so takorekoč neizkoriščeni, so poslali vsem
delegacgam v združeno delo posebni vprašalnic. Ce bo dovoj mater
izrazilo željo po popoldanskem varstvu otrok v v^cgno varstveni
ustanovi, bi tudi to obliko pomoči materam uveflavi!i,kar bi postala
naša stalna praksa.
mš...
O DELU IN NALOGAH KMETIJSKE
ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
Kmetijska zemljiška skupnost
skrbi za celotno zemljiško politiko
v občini in jo usmerja. Skupnost je
v preteklem letu lahko opravila le
del nalog, saj so kadrovska vpra-
šanja strokovnih služb reševali šele
med letom, zraven tega pa je le-ta
tudi bolj šibka po številu. Iz nalog,
ki jih postavlja zakon o kmetijskih
zemljiščih, so opravili le najnuj-
nejše. To so predvsem obširni
postopek za sprejem odloka o za-
ščitenih kmetijah, tekoče naloge in
ocene lokacij. Sprejeli so tudi sta-
tut in srednjeročni program dela.
Najpomembnejša aktivnost
skupnosti kot nosilca kmetijske
zemljiške politike je bila ta, da so
obudih problem ureditve porečja
Polskave v letu 1976. Uspelo jim
ga je prikazati kot področno akci-
jo, ki združuje interese treh občin,
po svoji razsežnosti pa predstavlja
največji vodnogospodarski poseg v
republiki. Stekli so tudi prvi raz-
govori o zagotovitvi denarja, s
plačilom svojega deleža pa je
skupnost omogočila začetek del na
ureditvi porečja Polskave. Iz-
kušnje iz Pesniške doline jih učijo,
da je potrebno k takšni akciji pri-
stopiti načrtno in pripravljeno.
S pomočjo podatkov iz eko-
nomskega centra Maribor so izde-
lali sezname zaščitenih kmetij po
krajevnih skupnostih in organizi-
rali razprave. Ob koncu razprav
vsebuje seznam 3125 kmetij, ki so
zaščitene z odlokom Skupščine ob-
čine Ptuj.
V letu 1976 so izdali 366 soglasij
za spremembe namena kmetijskih
zemljišč. Strokovna služba je v
tem letu pričela od ostarelih obča-
nov, ki prebivajo v domovih,
prevzemati kmetije in jih prodajati
kmetom.
Za nadaljnji razvoj kmetijstva je
zelo pomembna jasno opredeljena
kmetijska politika in prav tako
zamljiška. Zato si moramo organi-
zirano prizadevati za ohranitev
obstoječih in na novo pridobljenih
kmetijskih zemljišč. Za uresničitev
dogovorjene kmetijske zemljiške
politike si je skupnost za leto 1977
med drugimi postavila tudi nasled-
nje naloge:
1.	Prostorski plan
Skupnost bo letos izdelala
kmetijski del prostorskega načrta v
sodelovanju z Zavodom za urbani-
zem iz Maribora in Skupščino ob-
čine Ptuj. Načrt bo zajemal vse
površine, ki bodo trajno name-
njene kmetijski proizvodnji ter
površine, katerih namen bo lahko
spremenjen, izdelan pa bo do kon-
ca leta.
2.	Skupnost bo v letošnjem lefti
pričela ustanavljati melioracijske
skupnosti na območju Pesniške
doline, kjer je potrebno meliorirati
še 1500 hektarjev kmetijskih povr-
šin. Naročili so izdelavo projektov
za dvanajst melioracijskih skupno-
sti. K sodelovanju bodo riorali
pritegniti krajevne skupnosti,
kmetijske delovne organizacije ter
vse družbenopolitične organizacije
na terenu in v občini.
3.	Prizadevali si bodo pospešiti
regulacijo Polskave in njenih pri-
tokov, da bi bila vsa dela opravlje-
na v tem srednjeročnem obdobju.
Istočasno bodo pričeli s priprava-
mi za melioracijo površin, kjer bo
po opravljeni regulaciji to po-
trebno. Pri izdelavi dokumentacije
za ta dela bosta sodelovali tudi
skupnosti iz Maribora in Sloven-
sko Bistrice. Skupna površina po-
vodja reke Polskave znaša pri-
bližno 18.800 ha. Za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo bodo ure-
dili 17000 ha sedaj zamočvirjenih
zemljišč. Prva* faza izgradnje
hidrosistema Polskave bo obsegala
regulacijo Polskave in pritokov z
varovanjem na desetletno vodo,
druga faza gradnjo zadrževalnikov
in tretja ureditev drenažnega siste-
ma. Celotna prva faza mora biti
opravljena do leta 1980.
4.	V letošnjem letu bo skupnost
ustanovila kmetijski zemljiški
sklad. V bodoče bo z vsemi
nerazporejenimi zemljišči
upravljala skupnost.
5.	Strokovne službe skupnosti
bodo pričele evidentirati vsa zem-
ljišča, ki jih lastniki iz raznih vzro-
kov več ne obdelujejo.
6.	Sodelovali bodo pri izvedbi
namakalnih sistemov ob do-
vodnem kanalu hidroelektrarne
Formin, kjer bodo ugodne možjio-
sti pridelovanja vrtnin.
7.	Skupnost bo zagotovila del
sredstev za visokovodni nasip od
Male vasi do Formina, ki bo ščitil
kmetijske površine pred poplava-
mi. Vendar so se pojavile težave
zaradi nerazumevanja prebivalcev
tega območja.
To je nekaj najpomembnejših
nalog, ki stoje pred kmetijsko
zemljiško skupnostjo v tem letu.
Za uspešno izvedbo bodo potrebo-
vali tudi širšo pomoč, kajti sami
jih ne bodo zmogli.
1. kotar
Objavljamo prosto delovno mesto
vodja gradbeno-servisne
enote
Pogoj: tehnična srednja šola gradbene smeri z opravljenim
strokovnim izpitom ter 8 let delovnih izkušenj, izpit
iz varstva pri delu, smisel za delo z ljudmi in vodenje,
emocionalnost in kooperativnost.
Delo za nedoločen čas. Nastop takoj po sprejemu. Stanovanja
ne nudimo.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ, Kerenčičev trg 9/a.
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5
TBPMIK-7. april 1977
Dr. Fran Brumen
Problemi
potovanja
z letali
(1. nadaljevanje)
Kljub pospešenemu izpopolnjevanju in uvajanju novih udobnosti je še
nekaj drugih dejavnikov, ki s svojimi vplivi bolj ali manj prizadevajo pot-
nike.
OBČLI IKNJK POSPKŠKA JK PREMO SORAZMERNO z hitrostjo
premikanja in se i/raža v različno močnem pritiskanju nazaj na sede/evo
naslonjalo, i dviganjem pa tudi navzdol in narašča tako dolgo, dokler nisla
doseženi najvišja višina in največja hitrost letenja. Tedaj občutek pospeška
v nekaj sekundah naglo popusti. Delovanje pospeška vpliva na ljudi
individualno ra/lično.
ROPOT in glasovi, ki nastajajo med letenjem prihajajo iz treh virov in
so zelo različni pri propelerskih, oziroma raketnih letalih. Prvo je tok zraka
ob trupu letala in ob krilih, ki je pri hitrosti nad 700 km na uro v visokem
tonu prodirno piskajoč. Drugo je grmenje motorjev predvsem skozi
izpušne cevi in končno še poseben zvok, ki ga povzročajo naglo se vrteči
vijaki.
Tehnika si zelo prizadeva omiliti neprijetnost močnih zvokov, toda
utišati jih popolnoma ni mogoče in tako po stopnji občutljivosti različno
vplivajo na potnike.
Od vseh dosedanjih letal so helikopterji najbolj glasni. Pri daljših vož-
njah z njimi so opazovali znatne okvare sluha, ki so brez primerne zaščite
lahko tako izdatne, da se normalen sluh povrne komaj po preteku 26 do 32
ur. Glavoboli, zvenenje v ušesih, siljenje na bruhanja, moreča pospanost in
omotice so lahko nadaljnja posledica dolgotrajnega vplivanja preglasnega
ropota.
Retroaktivna raketna letala ogrožajo s svojim neznosnim ropotom
predvsem prebivalce, ki stanujejo v bližini večjih letališč, so pa za potnike
same znatno manj nadležna. Pri osebju, ki je zaposleno na prometnejših
velikih letališčih, so ugotovili tudi že težje in trajne okvare, ki so POSLE-
DICA DOLGOTRAJNEJŠEGA VPLIVANJA PREKOMERNEGA RO-
POTA. Ugotovljeni so celo primeri popolne oglušelosti, ki se eventualno
popravlja šele po ^dalje časa trajajočem zdravljenju, v sicer redkejših
primerih pa ostaja celo trajna in neozdravljiva.
Pri občutljivejših osebah vpliva prekomeren ropot sčasoma tudi na
samohotno živčno sestavo, kar se odraža predvsem in najhitreje na delo-
vanju krvoobtočnega sistema. Posebno resno so ogroženi otroci in
bolehavi ljudje, ki prebivajo stalno v bližini velikih letališč. Razumljivo je,
da nastopajo trajnejše zdravstvene okvare tedaj, kadar prekomeren ropot
deluje predolgo časa, oziroma se prepogosto pojavlja, tako da se slušni
organi nimajo časa dovoijno opomoči. Tudi s tega vidika je nujno potreb-
no graditi večja letališča primerno daleč izven stanovanjskega okolja.
Mnogo lažji je problem HIGIJENA LETENJA, ker je njenim os-
novnim zahtevam laqe zadostiti. Velika letala premorejo higijenične
toaletne oddelke, umivalnice so opremljene celo s prhami in vsemi drugimi
potrebnimi pripomočki, ki dandanes dosezajo že takšno stopnjo komforta,
kot jo imajo najmodernejši potovalni vagoni.
Tudi oskrba s prehrano je povsem neoporečna. Na razpolago so
najmodernejše hladilne in pregrevalne naprave za različna živila. Letala
pred vsakim poletom oskrbijo s sveže pripravljenimi živili v higijenskih
posodah.	Sledi 2. nadaljevanje
PRAZNIK MLADOSTI, NAŠ SKUPNI PRAZNIK
Številne prireditve in proslave ob dnevu mladosti, ki so strnjene v
mesecu mladosti, se bodo v svoji izpovedi povezovale z jubilejem
letošnjega leta: 40-kstnico ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40-lemice
prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega rojstnega dne. Skozi
vrsto aktivnosti in predstav bo mladi rod dokazoval svojo prisotnost v
ustvarjalnem'pristopu na področju razvoja naše samoupravne družbene
skupnosti	,	•	o, ■
Najširša manifestacija mladosti - štafeta mladosti, bo v ^Sloveniji
»obiskala" kraje, ki so povezani s preživljanjem otroštva tovariša Tita in
njegovega kasnejšega delovanja; ne bo pa obšla tudi drugih
revolucionarnih zgodovinskih obeležij. Štafeto mladosti bomo v Sloveniji
sprejeU 16. aprila, v Ptuju jo bomo pozdravili 18. aprila. Ostale akcije, ki
se navezujejo na praznovanje dneva mladosti, so se srečanja mladine
Slovenije in Hrvatske, ki bo v Kumrovcu in na Kozjanskem. Mladi bodo
za prvi maj prižgali tisoč kresov, kresovi pa bodo v vsem sijaju z^oieli
tudi na predvečer dneva mladosti - 24. maja. V mesecu mladosti bo v
vrste ZSMS vstopilo tudi 12.000 novih članov. Svečani sklep letošnjega
praznovanja meseca mladosti je predviden za 15. junij, ko bo predsednik
RK ZSMS, Ljubo Jasnič, tisočim najboljšim učencem in dijakom izročil,
posebna priznanja.
V ptujski občini bano praznik mladosti proslavili 20. maja na
letališču v Mošk^cih, kjer se bo zbrala ogromna večina ptujske
mladine, saj bodo sole imele ta dan športni dan. Po sprejemu okrog tisoč
pionirjev v mladinsko organizacijo m kulturnem programu bo letalski
miting in razgovor s piloti ptujskega aerokluba.
MG
Svetovni dan zdravja - 7. april
LETOŠNJI SVETOVNI DAN ZDRA VJA JE NAMENJEN OTROKOM
VSEGA SVETA. NA TA DAN NAJ BI VSAKDO OD NAS, NE LE
TISTI, KI SE VSAK DAN UKVARJAMO Z OTROKOM PO SVOJI
SLUŽBENI DOLŽNOSTI, NE LE VSAKDO, KI IMA SVOJE
OTROKE, NE, PRA V VSI LJUDJE PO VSEM SVETU NAJ BI NA TA
DAN POSVETILI NEKAJ SVOJEGA ČASA, NEKAJ MISLI
OTROKOM.
Dolga leta smo se ubadali s
problemom pravilne prehrane ot-
rok, s preprečevanjem podhranje-
nosti in z zniževanjem smrtnosti
zaradi prebavnih motenj. Spo-
minjamo se tistih dni, ko smo bili
na začetku utrujajoče dolge poti,
ko so nam matere dan za dnem
prinašale slabotne, nepravilno
hranjene, često sestradane in celo
umirajoče dojenčke! Hvaležni
smo, da so ti težki časi za nami. V
veliki meri se je z izboljšanjem
življenjskih razmer, s prosvetlje-
vanjem ljudi, z ureditvijo boljših
prometnih zvez in mnogimi drugi-
mi pridobitvami znižala obolev-
nost dojenčkov in malih otrok,
znižala se je tyih smrtnost. V letu
1977 je npr. v ptujski občini umrlo
na 100 živorojenih otrok v prvem
letu starosti še skoraj šest, danes
pa komaj 1,5.
Z zaščitnimi cepljenji proti
nalezljivim boleznim smo
zmanjšali na minimum obolevanje
otrok za tuberkulozo, oslovskim
kašljem, ne poznamo pravzaprav
niti več davice niti tetanusa. Pred
približno 15 leti se je še dogajalo,
da je umrl otrok, tudi novorojen-
ček, rojen doma brez strokovne
pomoči, za tetanusom. Po težki
epidemiji otroške paralize, ki je
pred leti zahtevala pri nas visok
davek, po obveznem zaščitnem
cepljenju tudi te bolezni pri nas ni
več. Zavidljivo se je znižalo število
otrok, ki obolevajo za ošpicami,
morda bi se ravno pri tej bolezni
lahko napravilo še več, če bi ?e
starši zavedali, kako težko obo-
lenje je to in kako se naglo širi.
Kaj pomeni zaščitno cepljenje pro-
ti črnim kozam po zadnji epidemiji
leta 1972 ni potrebno posebej
naglaševati.
Ce smo do neke mere opravili s
temi problemi, ki so za veliko
število zdravstvenih delavcev po
vsem svetu, zlasti v deželah v raz-
voju, še velik vsakdanji problem,
pa so z napredkom civilizacije, z
izboljševanjem življenjskih raz-
mer, vedno gostejšim in hitrejšim
prometom nastopili drugi proble-
mi.
V	mislih imam problem dve do
triletnih otrok, ki vsako leto
utonejo v domačih mlakah za
napajanje živine, starejših, ki
utonejo pri kopanju v raznih gra-
moznih jamah z vodo, njihove
vrstnike, otroke, ki jih vsako leto
več zdrobe traktorske ali avtomo-
bilske gume. V mislih imam deco,
ki se leto za letom zastruplja, ne z
gobami in pokvarjeno hrano, am-
pak z različnimi zdravili, škropivi
in si., ker jih neprevidni starši pred
njimi ne spravijo na nedosegljivo
mesto in pod ključ.
Ce je težko človeku, ko vidi, da
kljub vsem zdravniškim naporom
ni mogoče rešiti otroka s težko
prirojeno napako, za rakom ali
leukemijo obolelega, koliko težje
nam je zdravstvenim delavcem in
materam, ko zvemo, da je edei.
naših varovancev zopet končal
svoje komaj začeto življenje v
ctomači mlaki ali na cesti kot žrtev
lastne neprevidnosti, premale
pozornosti staršev ali zaradi brez-
obzirnega divjanja voznikov.
V	preteklem letu je umrlo na
območju ptujske občine 16 otrok,
starih nad eno leto. V mlaki pri
domači hiši sta se utopila 22-me-
sečna deklica in 4-letni deček, na
cesti so obležali pod kolesi avto-
mobila: dva dečka stara po 5 oz. 8
let, 4-letna deklica, 10-letni deček
je obležal pod domačim traktor-
jem, njegov vrstnik pa je po večte-
denskem zdravljenju v bolnici
podlegel težkim poškodbam po
prometni nesreči. Dve sestrici, stari
po 2 in 3 leta sta se doma v dimu
zadušili.
Zahvaljujoč moderni medicini in
posebno napredku kirurgije je
uspelo naporom zdravstvenih
delavcev nič koliko težko
poškodovanih otrok' rešiti, seveda
z večjim ali manjšim odstotkom
invalidnosti, pri poškodbah
možganov tudi z duševnim
zaostajanjem. V lanskem letu sicer
nismo zabeležili nobene zastrupitve
s smrtnim izidom, toda tako često
moramo poslati na izpiranje že-
lodca in zdravljenje otroka, ki je
doma pojedel večjo količino
različnih tablet proti bolečinam in
za pomirjanje, popil kakšno škro-
pivo ali se dobesedno opijanil s
slivovko ali likerjem. Kako se
aoveku stisne srce, ko mati ali oče
prinašata pijanega otroka in neka-
ko sicer v zadregi vendar z navdi-
hom ponosa, češ poglejte ga, kako
je še majhen, pa se ga je že nale-
zel!
Res je, da se vsak človek ob
bolezni, ob nezgodah tolaži, ko ni
več pomoči, da je pač usoda tako
hotela, neko tolažbo človek v takih
trenutkih pač mora imeti. Ce je ta
tolažba nekako opravičljiva, kadar
zboli otrok za boleznijo, ki je da-
nes še neozdravljiva, pa ne smemo
dovoliti, da bi se tako tolažili
starši, varuhi, šoferji avtomobilov
in traktorjev, kadar se zgodi taka
nezgoda. Ali veste, da je v zadnjih
8 letih na ptujskem območju umr-
lo 5 otrok za leukemijo, v istem
obdobju pa jih je kar 19 to je štiri-
krat toliko utonilo?!
Nezgodo lahko skoraj vedno
preprečimo tako, da otroka ne
puščamo samega, posebno ne ko je
shodil. Za takšnega malčka
zadostuje dobra minuta brez nad-
zorstva, ko ga mati nima ravno
pred očmi, da pade v mlako in se
utopi, zato je nujno ograditi vse
mlake za napajanje živine in vse
jame z vodo, ki jih potrebujemo
ob zidanju ali obnavljanju hiše.
Otroka, ki ni vajen večjega prome-
ta, ne smemo puščati samega na
cesto, pa tudi kadar ga spremlja-
mo, ga je treba voditi po notranji
strani cestišča, tako da je odrasli
na zunanjem robu in prvi iz-
postavljen eventuelnemu udarcu,
če pride do nezgode, držati ga
moramo za ročico in to trdno, saj
se otrok sicer nenadoma iztrga iz
roke in skoči na cestišče pred avto,
kadar vidi na drugi strani prijatelja
ali znanca. Otroka je od malih nog
treba učiti pravilnega obnašanja na
cesti, navajati ga, da z nami
prečka cesto in pri tem paziti, da
sami ne delamo napak.
Otroka ne jemljemo s seboj ra
vožnjo s traktorjem, ne posedajmo
jih na visoko s senom naložen voz,
odkoder nam lahko vsak čas
omahnejo na cestišče. Pri vožnji z
osebnim avtomobilom naj otrok
sedi vedno na zadnjem sedežu in
naj bo pripet z varnostnim pasom,
nikoli ga ne posedajmo na desni
prednji, ki se po vsej pravici ime-
nuje ,,sedež smrti". Ne puščajmo
otrok samih v prostorih z ognjem
in jim ne dovoljujmo igre z
vžigalicami, saj ogenj predstavlja
za otroka dvojno nevarnost —
težke opekline in zadušitev s
strupenimi plini.
Ne dovoljujmo otroku, da sedi
na okenski polici ob nezavarova-
nem oknu.
Pravijo, da vsaka nezgoda
človeka nečesa nauči, žal to ni
vedno res, naj pa bi držalo. Srce
mi je zastalo, ko sem neki dan
slišala za očeta, ki mu je pred
nekaj leti petletni sin končal pod
kolesi domačega traktorja, pa je
zdaj ob spomladanskem delu na
polju zopet posadil ob sebi na
traktor komaj dveletno hčerko.
Težko je človeku, ko mora s
pretnjami, z miličniki in sodiščem
doseči, da ogradijo domačo mla-
ko, ki je v njej utonil otrok, če-
prav imajo pri hiši še več malčkov
in tudi pri sosedovih jih je kopica.
Odprite starši, svoja srca za te
besede ob svetovnem dnevu
zdravja, naj bo vsako leto manj
takih res nepotrebnih smrti, naj se
vsako leto na manjšem številu ma-
lih grobov prižigajo svečke in
prelivajo solze, naj naši Ivančki,
Darje, Andrejčki, Lizike in Marice
rastejo in se razvijajo pod budnimi
ljubečimi očmi mater in očetov!
Dr. Ljuba Neudauer
Grča in po!
ALOJZ BELŠAK iz Muretinc 43. je še eden redkih sedlarskih mojstrov,
ki kljub svojim 89. letom ni odložil svojega orodja. ,.Danes so mladi
pametnejši, kot smo bili včasih. Veste, cele noči sem šival, danes pa še
pokojnine nimam. Enajst let nisem slekel vojaške suknje tako, da so se
mladi oficirji učili vojaških veščin od nas, ne mi od njih," je v šali
pripomnil Alojz, ki bo letos 1. maja praznoval svoj 89. rojstni dan.
Dfelam pa tudi berem še vedno brez očaL . .	Foto: R
Ko smo ga povprašali, če mu še gre delo vedno tako od rok kot nekoč
je dejal: ,,Ja, leta so tu. Berem in delam še brez očal. Naša obrt izumira, pa
saj tudi konjev ni več. Kakšnemu sosedu ali znancu še kaj popravim, novo
opremo pa bolj malo naročajo. Tudi z ,.rezervnimi deli" je križ, ni več
pravega sedlarskega usnja."
Zgovoren in šaljiv možak je ta Belšakov Alojz. Veliko je pretrpel v živ-
ljenju je ostal je sam, brez svojih bližnjih, zato mu ob njegovi visoki staro-
sti vsi skupaj želimo še dosti lepih pomladi in krepkega zdravja!	mš
Rdeči križ Slovenije se pridružuje splošnim prizadevanjem
za gospodarsko stabilizacijo, za večje varčevanje ter ohranitev
naravnih bogastev — zlasti gozdov in napredek higiene. Zato bo
11. aprila 1977 organiziral akcijo
zbiranja papirja
in papirne ennbalaže
od 8. do 18. ure.
Darovani papir zberete, zvežete v svežnje in ga ob akciji za
zbiranje zložite pred vhodna vrata na ulico.
Tako boste v najkonkretnejši obliki neposredno prispevali
k splošnemu varčevanju, varstvu gozdov in napredku higiene.
V slučaju, da bi bilo papirja in papirne embalaže za kamion,
obvestite o tem občinski odbor Rdečega križa — telefon 77542
(vsaj dva dni pred akcijo), da bo lahko organiziral poseben
prevoz.
Načrtnejši in hitrejši razvoj
kmetijstva
Prejšnji teden so v občini Slov.
Bistrica zak^ učili z javnimi
razpravami o kmetigstvu, gozdar-
stvu in nada^njem razvoju vasi.
Skoraj vse razprave, skupno jih je
bilo 42, so bile dobro obi^ane,
sprgeti sklepi pa pomemben
prispevek in osnova za postavitev
teme^ev razvoja kmetijstva,
gozd^tva in tui vasi v prihod-
qem obdobju. Vse razprave so
bile v organizaciji ^ajevnih
konferenc SZDL ob sodelovanju
političnega aktiva občine Slov.
Bistrica.
Vzporedno 'z boljšim delo-
vanjem pospeševalne službe bo v
prihodnje potrebno načrtneje
delovati na področju strokovnega
usposab^anja kmetovalcev in daja-
ti poudarek štipendiranj u otrok za
j kmetgdc^e šole vseh vrst in stopeirj.
j Več pozornosti bo potrebno v
I prihodrge posvetiti tudi krediti-
ranju dgavnosti različnih skupno-
sti, s kreditno politiko pa bo
mqno pospeševati razvoj višindcih
kmetg in poiskati najugodneje
možnosti za hitrejši razvoj kmeč-
kega turizma v bistriški občini.
Razen kreditiranja kmetijske
mehanizacge in gospodarskih po-
slopij bo potrebno kreditirati tudi
kmečka stanovanjska poslopja. Ob
tem bi bilo potrebno v občini
izdelati načrt zbiranja in delitve
sredstev v te namene.
Z ugodngšimi krediti za obrat-
na sredstva, boljšo usposobljenost
kmetov, s formiranjem strojnih in
drugili skupnosti kmetov, njihovo
bo po povezanostjo z družbenim
sektorjem kmetijstva, planirano in
dogovoijeno proizvodi^o z bolj-
šim sodelovanjem v uprav^anju je
možno zagotoviti tudi na območ-
ju občine Slov. Bistrica, znatno
veqo proizvodnjo in s tem tudi
večje tržne viške.
Nedavna javna razprava o
kmetgstvu, gozdarstvu in razvoju
vasi v občini pa tudi tokrat ni
uspela izoblikovati dokončnih
stališč o bodoči organiziranosti
kmetijskih proizv£yalcev zasebni-
kov, zato bo potrebno to
dopolniti v prihodtgih razpravah,
usmeijenih izk^učno v hitreja
razvoj kmetgskih dgavnosti obči-
ne. O teh vprašanjih pa javna
razprava doslg še ni bila organi-
zirana v organizacijah združenega
dela, kjer bodo morah o tej
problematiki izreči svojo besedo v
prihodkih dneh.
V krajevni skupnosti Slov.
Bistrica bo v tem okviru organi-
zirana še posebna javna tribima o
preskrbi prebivalcev in trgovine s
kmetgskimi proizvodi. V zd^e-
nem delu bodo morali v prihod-
kih razpravah posvetiti posebrio
pozornost nadaj njemu razvoju
kmetijstva, gozdarstva in vasi, saj
prav ti dejavniki n^odločnege
vplivno na njihovo nadaj^i?®
uspešnejše preskrbo vanje obča-
nov.	V. Horvat
Ribe drstijo v Polskavi - črni ribiči na delu
Vsako pomlad, v času drstenja prihajajo po
Dravi navzgor podusti odlagat oplojene ikre v
bistre, še neoskrunjene reke: Polskavo, Pesnico
in Dravinjo. Podusti namreč najraje drstijo na
produ, v nizkih deročih vodah, te reke pa jim
vse to nudijo, zato jih v teh dneh kar mrgoli.
Samce je v tem času kaj lahko prepoznati, saj
nosijo na glavi svatovsko krono, majhne pra-
zorne izrastline. Na pritisk priteče iz njih mleko
iz samic pa seveda ikre.
Pred leti je to drstišče predstavljalo eno naj-
bogatejših v Evropi, takrat je bilo svatovsko
razpoloženih rib seveda veliko več. Sedaj pa jih
je razmeroma malo, zato je ena glavnih nalog
ribičev in seveda vseh nas, da ta ribji zarod
poskušamo ohraniti, kolikor je le mogoče.
Dovolj bi bilo že samo to, da jih številni
domačini ne bi lovili na vse mogoče načine. V
tem so postali že pravi strokovnjaki. Večina jih
lovi na ,,šero", mlajši predrzneži so spretno
izurjeni v lovu na zanko, posamezniki pa so jih
v največjem navalu metali ven kar z grabljami.
Pa to še ni vse. Čeprav podusti v času drstenja
niso okusne, da so tako rekoč nemesnate, jih
posamezniki kljub številnim paznikom lovijo
„na kilograme" in jih potem prodajo, recimo
po 5 dinarjev za kos. Pri vsem tem se ne
zavedajo, koliko bodočih mladic so uničili, kaj-
ti ribe so še polne iker, škoda, ki jo povzročajo
črni ribiči je ogromna in resno ogroža ribji
zarod.
Ribiški družini Ptuj delajo ti posamezniki
velike preglavice. Da bi omejili črn ulov rib in
vandalizem te vrste nasploh, so mobilizirali vse
svoje paznike, na pomoč so jim priskočili člani
tovskih družin, številni ribiči in seveda doma-
čini, ki se zavedajo škode in morebitnih posle-
dic. Rib je že tako in tako malo in če ne bomo
očuvali mladega zaroda jih bomo počasi krepko
pogrešali.
M. Ozmec
6- IZ NAŠIH KRAJEV
TE9NIK
O preobrazbi
družbenoekonomskih odnosov
29. marca so se zaposleni
delovne organizacge ,J>anonija"
Ptuj odločali v vseh temeljnih in
delovnih organizac^ah o združitvi
v sestav^eno organizacgo združe-
nega dela Mercator. Ob tej
priložnosti smo obisk ah nekatere
delavce na njihovih delovnih
mestih in jih povprašah, kaj
mengo o novi organiziranosti in s
kakšnimi problemi se srečujejo pri
delu.
Franc Rožmarin, vodja steklar-
ske delavnice:	še ni opaziti
konkretnih rezultatov novega or-
ganiziranja, ki je v skladu z
zakonom o združenem delu.
Način poslovanja se bo vsekakor
izbo^šal, k^ti nova organizira-
nost, tudi kasneje, ko se bomo
odločah o oblflcovanju TOZD,
nam bo prinesla nek^ novosti.
Tako bo dohodek enakomerno in
tudi pravilno razdeljen. Tudi o
delitvi skupnega dohodka bomo
morah razmiš^ati in vzporedno s
tem zbojšati osebni dohodek. Pri
svojem delu se srečigem skupno z
drugimi steklaiji z vrsto težav.
Tako nas pesti prostorska utesige-
nost, potrebigemo novo skladišče,
k^ti dovoz je nemogoč, potrebo-
vali bi vozilo za terensko delo in
seveda bo^še tehnične pripomoč-
ke za rezanje stekla. Naše delo je
še vedno ročno."
Bdi Koletnik, prod^alec v
Kemikaliji: „Nova organiziranost
je za I^nongo uspeh in pravje, da
smo tako organizirani. Mislim pa,
da se pri mojem delu ta
organiziranost še ne kaže. Ker sem
bil dobro seznanjen o pomemb-
nosti nove organiziranosti, sem se
na referendumu odločil ZA. Tako
kot vsi drugi, tudijaz razmiš^amo
bo^šem osebnem dohodku in
prepričan sem, da bomo odslej
delavci zaposleni v DO Panonija
imeli boljše osebne dohodke. Kar
zadeva moje delo, sem zadovoljen,
čeprav bi ne bilo napak, če bi v
Kemikahji zaposlili še kakšnega
prodajalca. Problem, ki bi ga
morah v čim krajšem času rešiti
je, da organiziramo športno in
rekreativno dejavnost. ^ delu bi
se namreč rad razvedril. S
sodelavci bi lahko gojili kakšen
šport, vendar pa ga zaradi
neorganiziranosti ne moremo."
Kristina Pihler, blag^ničaika v
elektro in pohištvenem oddelku
blagovnice: „aasovala sem ZA :
novo organiziranost. Mislim, da se i
bo sedaj premaknilo tudi z I
vsebino medsebojnih odnosov in
da se bo z ustvaijanjem ve^ega :
skupnega dohodka povečal tudi ;
osebni dohodek, vendar pa o tem i
nisem popolnoma prepričana. Z i
mojim delom sem zadovo^na, !
lahko bi ga še bolje ocenili, k^ti :
obremenjena sem z deviznimi
računi in valutami. V oddelku, ^
Wer delam, so dobri odnosi. |
Skoda le, da se delavci blagovnice ;
srečujemo samo na zborih dela v- ;
cev in tam prih^amo do medse- j
bojnih stikov. Delavci blagovnice i
bi morah tesneje sodelovati." j
Magana Frčeč, blag^ničarka v
samopostrežnem oddelku blagov-
nice: „No, sedaj ko smo poštah j
delovna organizac^ a, moramo še j
oblikovati teme^ne organizacge
združenega dela. Nova organizi-
ranost Panonjge je v ^ladu z
zakonom o združenem delu in
zato prinaša vrsto kvahtet. Zdru-
ženje v SOZD Mercator bo
ugodno vplivalo na razvoj naše
delovne organizacge. Mishm, da
bomo tako ustvarih še več
skupnega dohodka in s tem
izbo^šali tudi delavčev osebni
dohodek. V prihodnje bi morah
več graditi in sicer na podeželju. Z
mojim delom sem zadovoljna,
&prav oprav!yam več del in sicer
še urgigem svojo poUco tako kot
vsi drugi zaposleni. V tem ne
vidim nobenih problemov, čeprav
jih nekateri drugi vidigo. Pa k^ bi
to!"
zk
foto: zk
Franc Rožmarin
Edi Koletnik
Maijana Frčeč
Kristina P^er
Višek sredstev
za ureditev počitniškega
domaBiorgad
Na 11. seji skupščine skup-
nosti otroškega varstva Ptuj,
prisotnih je bilo 31 delegatov,
je bilo največ razprave o
zaključnih računih skupnosti
za leto 1976 in počitniške
kolonije Biograd na morju.
Skupnost otroškega varstva
je imela v lanskem letu
11,070.770 dinaijev dohodka,
kar je 9% več sredstev kot so
jih načrtovali. Izdatkov je bilo
za 9,728.968,85 dinaijev in
96 % realizacija finančneg na-
črta. Na računu otroškega
varstva je bilo 31. decembra
lani 650.911 .dinarjev, na
računu denarnih pomoči —
otroškega dodatka pa
690.890 dinaijev.
V lanskem letu je bila
poprečna ekonomska cena na
enega otroka v vzgojno var-
Priprave na
tekmovanje
Občinski odbor Rdečega križa
Ptig in oddelek za ^udsko
obrambo skupščine občine Pti^,
sta že razpisala peto občinsko
tekmovanje ekip prve pomoči in
ekip civilne zaščite, ki bo 28. m^a
v osnovni šoh Franca Osojnika v
Ptigu.
Tako se bodo tega vsakoletnega
tekmovanja udeležile ekipe za
prvo pomoč članov Rdečega
križa, civilne zaščite iz krajevnih
skupnosti in naselij, dcipa za prvo
pomoč iz občinskih enot civilne
zaščite ter ekipe civilne zaščite iz
delovnih in drugih organizacg.
Vsi tekmo^ci se morajo
prijaviti do 7. aprila, n^bo^ša
ekipa iz občinskega tekmovanja
pa bo sodelovala tudi na repubhš-
kem tekmovanju, ki bo v mesecu
jungu v Celju.
mš...
stvenem zavodu 1.287 dinar-
jev mesečno, najnigi prispev-
ki staršev 30 % ali 232
dinarjev za vrtec, za jasH 288
dinarjev in najvišji 70 % ali
541 dinaijev za vrtec in za
jasH 673 dinaijev.
Zmogljivosti za sprejem ot-
rok v vzgojno varstvene zavo-
de so se lani povečale v
Kidričevem, Ptuju in Vito-
marcih za skupno 63 otrok,
41 otrok pa so sprejeh v
ostalih oddelkih in v večini
primerov nad dovoljenimi
normativi. Lani je začel delo-
vati tudi oddelek za vedenjsko
motene otroke, v krajevnih
skupnostih pa »vzgojni dnevi"
in „cicibanova šola".
V počitniški koloniji Bio-
grad na morju, ki deluje v
okviru skupnosti otroškega
varstva Ptuj, je bilo v lanskem
letu organiziranih 6 izmen
letovanja otrok po deset dni.
Skupaj je letovalo 471 otrok
in je imel dom 571.144
dinaijev dohodkov ter
376.801 izdatkov. Ostanek
sredstev so namenili za
vzdrževanje doma v letošnjem
letu.
Prav v zvezi s počitniškim
domom v Biogradu se je
razvila živahna razprava. Dele-
gati so ponovno opozorili na
nevzdržno stanje v katerem je
omenjeni počitniški dom že
nekaj let in občina Biograd
zahteva čimprejšnjo ureditev
doma in okolice. Delegati so
predlagali, da bi višek sredstev
nekaterih samoupravnih inte-
resnih skupnosti, predvsem
socialnega ^rbstva, izobraže-
valne skupnosti, telesnokul-
tume skupnosti in skupnosti
otroškega varstva, namenili za
ureditev počitniškega doma v
Biogradu in da teh sredstev ne
bi poračunavali v prispevni
stopnji za leto 1977, seveda v
skladu z veljavnimi predpisi.
Tudi na samoupravni spora-
zum za združevanje strokov-
nih služb interesnih skupnosti
niso imeli bistvenih pripomb,
pooobiastili pa so izvršni
odbor o sklepanju pogodb za
programirane investicije v le-
tošnjem letu.
mš
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska
vprašanja skupščine občine Ptuj
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE
OBČINE PTUJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še enega od pogojev, ki jih določa 85. člen zakona
o prekrških (Uradni list SRS št. 7-31/73).
Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralnopolitične
lastnosti.
Pismene priglasitve, kolkovane z 2 din upravne takse
in z dokazili o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati
v 30 dneh od dneva objave tega razpisa komisiji
za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
skupščine občine Ptuj.
Komisija za volitve, imenovanja
in kadrovska vprašanja SO Ptuj
DELAVNI MLADI ČLANI RK
Prejšnjo nedelo so imeli v
Žetalah volilno skupščino osnov-
ne organizacge Rdčega križa
Pester kulturni program so pripra-
vih mladi člani RK. VeOcratnim
krvod^alcem so podelili značke
za pet, deset in petnajst kratno
darovanje krvi.
V osnovni šoli Žetale im^o 126
mladih članov Rdeče^ križa, od
tega so jih 28 sprgeU lani. Za 7.
april - svetovni dan zdravja so
pripravili več akcg, stalno pa
skrbgo tudi za čisto in zdravo
oko^e, za stare in osamele
občane. Mladi so zbirah tudi
denar za pomoč Posogu in
sodelovali v dru^h akcijah skupaj
s staregšimi člani osnovne organi-
zacge Rdečega križa, teh je v
Žetalah skupno 285.
Podobne letne skupščine so
imeli še v Stopercah in v Dornavi,
kjer so kar 50 krvod^alcem
podelih značke Stanko Peteršič pa
je dobil plaketo za več kot
25-kratno darovanje krvi. V
Domavi so izvolih za novega
predsednika osnovne organizacge
RK Franca Simoniča.
Vzkipela zemlja
Skoraj ves mesec marec so imeli kmetovalci polne roke dela. Izpod ko-
larnic in garaž so potegnili številne kmetijske stroje, z obveznimi priključki
plugi, brane in drugi, s katerimi si kmetje zagotavljajo večji pridelek in
olajšujejo delo.
Če se krajevno središče Crešnjevec vse hitreje razvija v sodobno
pozidano naselje, pa njegovo okolje te dni spominja na vzkipelo zemljo,
saj ostaja le malo površin, kjer kmetijski stroji niso opravili svoje naloge.
Letos, ko končujejo z regulacijo potoka Bistrice tudi na območju Crešnjev-
ca, postajajo obdelovalne površine za prebivalce teh krajev bolj ,,zanimi-
ve", zato ni čudno, da so precejšnje travne površine že spremenili v rodo-
vitna polja.
^eže brazde, v ozadju Črešnjevec.
Svoje proizvodne površine pa bo na teh površinah v prihodnje razširil
tudi Kmetijski kombinat iz Slov. Bistrice, ki ima v okolici že večje sadne
plantaže.
Nepričakovani hladni val in poslabšanje vremena ob koncu marca je
dela na poljih sicer močno zavrl, vendar obstaja upanje, da zaradi tega ne
bo težjih posledic za kmetijsko proizvodnjo.
Besedilo in shka: V. Horvat
Gasilski center - uspešno delo
v soboto, 19. marca so se v
gasilskem domu v Hajdošah zbrali
Sani gasilskega centra Hajdina, ki
že več let aktivno deluje in združu-
je v svojih vrstah gasilce iz društev
Hajdina, Hajdoše ter Gerečja in
Slovenja vas.
Gasilski center Hajdina je del
operativnega štaba občinske gasil-
ske zveze Ptuj, ki mu tudi daje
navodila in naloge. Lahko se
pohvali z zelo dobro kadrovsko
zasedbo, kar je dokaz stalne skrbi
za izobraževanje svojega članstva.
Vodilni kader centra šteje 5 častni-
kov, 14 podčastnikov 1 in 23 pod-
častnikov. S tem pa se ne mislijo
zadovoljiti, načrtujejo številno
udeležbo na tečaju za častnike, ki
bo letošnjo jesen.
V letu 1976 so se ekipe gasilske-
ga centra udeleževale rednih vaj.
oemerskih in tudi vaj enot civilne
zaščite. Namen centerskih vaj je,
da gasilci preizkušajo svoje vešči-
ne, orodja in opremo. Na vaji, ki
je bila v Hajdošah, so npr. ugoto-
vili, aa imajo predolge cevi in da je
zaradi tega zmanjšana možnost
hitrega in uspešnega ukrepanja v
primeru izbruha požara. Hkrati pa
se zmanjša tudi pritisk vode, zato
bo potrebno posvetiti vso skrb
gradnji vodnjakov, ki bi naj služili
tako gasilcem, kot tudi ostalim
prebivalcem krajevne skupnosti za
preskrbo z zdravo pitno vodo, kar
je še posebej nujno v primeru ele-
mentarnih nesreč.
Dejavnost gasilskega centra ni le
v izpopolnjevanju gasilskih veščin
in izvajanju operativnih nalog,
ampak ima tudi vzgojni, torej
preventivni značaj. S pravilnim
vzgajanjem prebivalstva in
prikazovanjem posledic, ki jih lah-
ko povzroči neznanje, je potrebno
vse bolj izključevati možnosti
izbruha požara povsod in ob vsaki
priliki. Zato so ob tednu požarne
varnosti med drugim tudi po vseh
izložbah trgovskih poslovalnic, ki
so na območju gasilskega centra
Hajdina, razstavili gasilsko opre-
mo in orodje, s čimer so želeli
prebivalstvo še bolj opozoriti na
prisotnost gasilstva, te humane m
množične organizirane dejavnosti.
Po zbranih podatkih je bilo v
celotnem centru opravljenih več ti-
soč prostovoljnih ur, bodisi na va-
jah, tekmovanjih, izobraževanju
ali na delovnih akcijah in sestan-
kih, ki jih je bilo v preteklem letu
9. Po številu ur prednjači GD
Gerečja vas, ki je nabralo kar
5.570 ur. Hajdina se lahko pohvali
s 3.987, Hajdoše s 3.684 in Slove-
nja vas z 2.840 urami.
V programu dela so si udeleženci
letne skupščine zapisali, da bodo v
letošnjem letu pripravili posvet
podčastnikov, organizirali centr-
sko tekmovanje, aktivno sodelova-
li na vajah civilne zaščite, na raz-
nih proslavah in tekmovanjih, da
bodo svečano proslavili 40-letnico
prihoda tov. Tita na čelo partije in
85-letnico rojstva našega voditelja
in pa seveda, da bodo kar se da
množično zastopali barve svojega
centra na najbolj množični
manifestaciji ptujske občine, na
pohodu po poteh slovensko-
goriške-Lackove čete v Mostju.
S. B.
Miadi V krajevni
skupnosti Lovrenc
Preteklo jesen smo se mladi KS
Lovrenc na novo organizirali. Ze v
novembru smo si zadali program
dela za leto 1976/77. Do sedaj smo
sodelovali pri pripravah na refe-
rendum, decembra smo se že lotili
prve delovne akcije — čiščenje
kluba, v aprilu pa še bomo organi-
zirali čiščenje okolja. Začeli smo
tudi s pripravami na športna tek-
movanja. Čakajo nas še druge na-
loge in upamo, da jih bomo
uspešno izvedli, ^aj smo
zainteresirani za delo, kar tudi kaže
številna udeležba na sestankih.
P. Z.
Priprave na strokovni izlet
v programu dela OO ZSMS mladih v kmetijstvu pri Lovrencu na
Dravskem polju ima vidno mesto skrb za izobraževanje mladih kmetoval-
cev v obliki strokovnih izletov. Po uspehu lanskega izleta, ko so obiskali
Verono in Padovo, so se mladi letos odločili za obisk sodobne specializira-
ne kmetije v Avstriji, Nemčiji ali Nizozemski. Obiskali pa so tudi že moder-
no mlečno farmo v Poljčah, na Gorenjskem.
Poleg mladih se bodo izleta udeležili tudi strokovni delavci s področja
kmetijstva. Sredstva bodo v pretežni večini prispevali mladi sami; za
pomoč pa bodo zaprosili tudi sklad za pospeševanje kmetijstva in kmetij-
ske delovne organizacije z območja ptujske občine.
Pomen strokovnega izleta ni samo v pridobivanju strokovnega znanja
in poznejši morebitni uporabi izkušenj v svoji sredi; temveč se kaže tudi v
spoznavanju novih krajev.
MG
TEDNIK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Na
gradbišču
v Rabeljčji
vasi
Arheološka izkopavanja in
gradnja novih stanovanj na
območju zazidalnega okoliša
Rabeljčja vas so vse do
poslabšanja vremena tekla
usklajeno in na obeh podro-
čjih uspešno. Upamo, da bo
tako tudi za naprej, ko bo
sneg skopnel in ix) zopet
posijalo sonce.
Temefe bodočega stanovaiq-
skega bldca B—4 so prejši^i
teden že zabetonirali.
O^enka, s katero so si Rbn^a-
ni svetiU, n{ydena na parc^
bloka B-3.
Del oedfla, od danaSi^ega se
razlikige le po tem, dn je iz
g^ne. N^deno na parceli
bloka B-3.	Foto: R
Sistematizirale zbiik pt^^e^ Pokr^inskega muzeja, ki je začek)
fc pred desetle^i, se nada^ige. Dolgo je že od tega, ko je bila stavba
bivšega dominikanskega samostana odrejena samo za arheologgo,grjqsko
poslopje pa je v povojnem času muzeolo§co obravnavalo kulturno
Zgodovino, etnologgo in obdobje narodno osvobodilne vojne. Odkar je
stavba bivše žitnice na gr^skem hribu v celoti namenjena etnološkemu
oddelku muzeja, so resni iz^edi, da bodo tja po dokončni adaptaciji
vse^ene igegove zbirke. Kako monument^e pa bodo razstavne dvorane,
nam nazorno kaže stalna Vinarska zbirka, kije bila odprta lani v kletnih
prostorih obravnavane stavbe. Tudi zbiika NOB bo, up^mo kmalu,
zapustila gragdco prith^e in se vselila v stavbo bivšega sodišča in zaporov
ob Muzejdtem trgu, ki si jo je muzej v ta namen pridobil že v lanskem
letu. Le tako bo mogoče prostore na gradu posvetiti samo
kultumo-zgodovinski zbirki.
V gr^dcem pritli^u je bila že pred sedmimi leti opuščena etnološka
razstava (urejena leta 1956). Zato smo te prostore namenili glasbilom,ki
so bila doslej k|ub dobremu izbora matoStevilno zastopana le v
kultumo-zgodovinski zbirici in niso mogja obidcovalca dovo| preprič^ivo
opozoriti na sebe in svojo vrednost.
Sed^ smo iz muzgskega fonda izbrali glasbila, ki jih je za naše
razmere impozantno število, skupiq preko sto trideset in jih razdeUli na
kulturno-zgodovinska in ^udska glasbila, prik^učili pa smo še
izvenevrop^a, ki jih je tudi prdco trideset. Tako bodo z inštrumenti
izpohgene vse tri dvorane, ki bodo obiskovalcu lahko nudile, sicer
nepopoln pregled glasbil, toda dovog zanimiv, s^ so nqstarejša iz 17.
stole^a. Med njimi je datirana le koma lutnja iz 1964. leta, dočim je iz
18. stoletja razstavljenih kar dv^set glasbenih inštrumentov. Kuriosum
bodo brez dvoma indijska glasbila, ki jih je zbiral v času svojega
službovanja v Indiji kot veleposlanik Dušan Kveder (1915-1966).
Glasbena kultura tudi brez dvoma na slovenskem Štjgerskem spada
med bogatejše, kar dc^azi^e neizčrpno ljudsko izročilo, številni
glasbeniki, in skladatelji, ki izh^ajo od tukžg ter delovanje glasbenih
institucg in zavodov na tem območju. Znano je, da so se organizirali
pevski zbori in instrumentalni ansambli pojavjah že zelo zgod^. Tudi
^asbene šole posameznili mest imigo za seboj bogato tradicgo, sq je tudi
ptigska Glasbena šola začela s svojim delovargem že leta 1878.
Velike zasluge za glasbeno živ^erge v Ptigu, kot za proučevanje
Kudskih glasbil, je brez dvoma imel nedavno umrli profesor glasbe Drago
Hasl (1900-1976), kije zbiral glasbila tudi za ptiijski Poknginski muzej,
pred leti pa je v njem na gradu uredil doslej razstav^ene inštrumente,ki
bodo sed^ vkj učeni med ostala glasbila v novih razstavnih prostorih.
Otvoritev zbirke bo v četrtek popoldne, 14. aprila 1977, dan pred
pričetkom letošnje sezone muzeja odprtega za publiko. Istega dne zvečer
bo v dvorani ptujske Glasbene šole celovečerni koncert na fagot Ptigčana
mednarodnega slovesa, prof. Božidarja Tumpeja, ki živi v Beogradu, s
svojimi koncerti pa navdušile evropsko in ameriško glasbeno publiko
(vstopnice v jpredprodaj i v Pokrsg indcem muzej u).
Ž otvontvgo Glasbene zbirke, ki ima poseben pomen v delovaigu
ptujskega Pokr^inskega muzeja, se ponovno vkgučigemo k letošrgim
prireditvam, posvečenim 40 letnici ustanovnega konusa KP Slovence,
40-letnici prihoda Josipa Broza Tita na čelo KP Jugoaavge in rgegovemu
85. živKenjdcemjubilgu.
Dr. ^flca Oobe^
Idejnost in humanizacija
učno-vzgojnega procesa
Prejšnji torek je bila v sejni
dvorani na magistratu v Ptuju H.
seja skupščine izobraževalne skup-
nosti (»čine Ptuj, ki se ga je
udeležflo 29 delegatov zbora
uporabnikov in zbora izvajalcev.
O uresničevanju nalc^ v vzgojno
izobra^valnih organizacijah ^ v
ptujski občini in na območju
podravsjce regije je spregovoril
Viktor Svajger, predstojnik zavoda
SRS za šolstvo — organizacijske
enote Maribor. V svojem izvajanju
je med drugim navedel, da imamo
na območju ptu^ke občine v vseh
29 popcinih in podružničnih
osnovnih šolah le 85 odstotkov
kvalificiranega učnega kadra in
15 % učnih moči, ki s svojo
strokovno kvalifikacijo ne zado-
voljujejo. To narekuje potrebo^ da
na tem področju še naprej vodimo
stalno skrb za izobraževalni proces
pedagoških delavcev in jim nudi-
mo tudi potrebno pomoč pri
študiju.
V	solskem letu 1975/76 je bil
na območju ptujske občine
zabeležen 98,5 odstotni učni
uspeh^ kar pomeni, da smo na
območju podravskih občin na
predzadnjem mestu, za ptujsko
občino je še Ormož, dočim je v
Slov. Bistrici najboljši učni u^eh.
Pri tem je tov. Svajger poudaril, da
je^ kvaliteta dda v primerjavi z
učnim u^ehcHn nekoliko slabša
kot kažejo števflke. Sodobni učni
proces ne terja samo zadostno
število kadra, temveč tudi modei^
na učna sredstva, normativno
število učencev v oddelkih in
seveda primerne prostore.
V	nadaljevanju svoje razprave je
Viktor Svajger govoril o nalogah,
ki jih pred prosvetne delavce in
pred ves naš vzgojru proces
postavljajo partijski in skupsčinski
dokumenti. O tem je bfla pred
nedavnim izdelana ustrezna študi-
ja, za katero so zbrali podatke z
anketo, ki so jo izpolnili v vseh
osnovnih in srednjih šdlah. Vsa
prizadevanja pa gredo v smeri
idejnosti m humanizacije učnp-
vzgojnega procesa in hitrejše
povezave našega šolstva z organi-
zacijami združenega dela, z
okcM^em in dogajanjem v njem,
kjer živijo in delajo.
Delegati obeh zborov skupščine
izobraževalne skupnosti so potr-
dili poročilo posebne komisije in
samoupravne ddavske kontrole, ki
sta Jmdi nalogo , — proučiti
vprašanje osnovno-šolskega pro-
stora v Ptuju. JTudi ob sprejemu
zaključnega računa skupnosti za
leto 1976 ni bilo bistvene
razprave, razen dveh vprašanj
delegatov iz TGA Kidričevo in KK
Ptuj ki sta se nanašali na presežek
zbranih sredstev nad dovoljeno
mejo porabe.	____
Po sprejetju začasnega sklepa o
financiranju vzgoje in izobraže-
vanja v prvem polletju letošnjega
leta. So delegati razpravljali se o
samoupravnem sporazumu za
združevanje strokovnih služb in-
teresnih skupnosti Predlog so
sprejeli, vendar s pripombo, da bi
morala s tem sam<wpravnim
sporazumom biti predložena tudi
začasna sistemizacija predvidenih
delovnih mest, saj je bilo za
pripravo dovcdj č asa.
Ob koncu ^ so delegati še
pooblastili izvršni odbor izobra-
ževalne skupnosti za sklepanje
pogodb v zvezi z uresničevanjem
načrtovane investicije. Drugih
delegatskih vprašanj m bilo.
mš .. .
Za spremembo zakona o varstvu
kulturne dediščine
Delegati zbora uporabnikov in
izvajalcev kulturne skupnosti ob-
čine Ptuj so prejšnji teden razprav-
ljali o problematiki arheoloških iz-
kopavanj na arheološkem spo-
meniškem območju mesta Ptuj in
ob tej priložnosti sprejeli nekatere
pomembne sklepe. Tako so potrdili
predloge oz. sklepe izvršnega od-
bora KUS, ki je predlagal
skupščini, da morajo dolžnosti do
kulturne dediščine biti enakomerno
razdeljene na celotno slovensko
družbeno skupnost in da bo potreb-
no izdati nov zakon oz. spremenjen
zakon o varstvu kulturne dediščine,
ki bo financiranje kulturnih spome-
nikov uredil tako, da bo mogoče
kulturne spomenike ohranjevati in
čuvati tudi na gospodarsko manj
razvitih območjih. Sklepi so bili
dani izvršnemu svetu skupščine ob-
čine Ptuj, republiški kulturni skup-
iK)sti in skupnosti zavodov za spo-
meniško varstvo SRS.
Izvršni svet za družbeno dejav-
rKjst v Ljubljani pa je že razpravljal
o tej problematiki. Tako je podprl
predloge izvršnega sveta SO Ptuj in
se med drugim strinjal, da bo po-
trebno spremeniti zakon.
Poleg tega so delegati na
skupščini razpravljali še o delu in
finančni realizaciji kulturne skup-
nosti Ptuj za leto 1976 ter potrdili
zaključni račun lanskega leta. V na-
daljevanju seje so delegati
razpravljali še o ustanovitvi skup-
nih služb vseh samoupravnih inte-
resnih skupnosti občine Ptuj. Cilj
skupnih služb je, da se zagotovi
racionalnost, koordiniranost in
kvaliteta dela vseh SIS. Ob tej pri-
ložnosti so delegati sprejeli samou-
pravni sporazum o ustanovitvi
skupnih služb. Velja poudariti, da
delegati zbora uporabnikov niso
bili enotni pri sprejemanju pred-
loga o ustanovitvi skupnih služb,
kajti 12 delegatov je bilo za, 10
delegatov pa se je glasovanja
vzdržalo.
zk
Starši premalo
vključeni
v učno-vzgojno delo
Na zased^ju izobraževalne
skupnosti občine Ptuj so med
diugim ugotovili nič kaj spod-
budno dejstvo, da se sveti staršev
mnogo premalo vključujejo ^ v
učno vzgojno delo na naših
osnovnih šolah. Tako je v
minulem šolskem letu bflo v
poprečju le dva in pol sestanka
svetov staršev na eno solo-
Sodobna maiksistična vzgoja
zahteva vključevanje vseh odgo-
vornih dejavnikov, ne samo
proa^etnih delavcev. V tem je tudi
odprtost šole sodelovanje in
povezanost z okoljem v katerem
dela- To ^ nalogo moramo v
prihodnje še bdj poglabljati in
uresničevati v vsakodnevni praksi
— so enotno ugotovili na seji.
šm . . .
ŽIVLJENJE
IN DELO JAKOBA
AUAŽA
V^ ptujski ljudski in študijski
loijizmci pripravljajo razstavo o
življenju m delu Jakoba Aljaža
znanega slovenskega govornika in
komponista.
Odprtje razstave v prostorih
Ljudske in študijske knjižnice
bodo povezali s takoimenovanim
ALJAŽEVIM VEČEROM. Po
uvodnih besedah bodo pripravili
še recital in v di2|)ozitivih
prikazali slovenski gorski svet, ki
ga je Jakob Aljaž imel tako rad.
šm
ZADONELESO
ZBOROVSKE PESMI
Preteklo nedelo smo si lahko v M^šperku ogledali kvalitetno
kulturno predstavo. Tamkajši^e delavsko prosvetno društvo Svoboda je
namreč priredilo koncert, na katerem sta nastopala dekliški pevski zbor
iz M^speAa in mošci pevski zbor iz Dornave. Koncert je bil na dokaj
visokem nivoju zborovskega petja, ob tem pa moramo upoštevati, da sta
oba zbora se precej mlada. Dekliški zbor iz Majšperka je bil namreč
ustanovljen decembra lani in seje prvič predstavil javnosti ob letošnjem
Dnevu zena. Sestavljajo ga predvsem dekleta iz M^šperka in okolice, ki
pod vodstvom Ivana Volm^erja vztrjgno vadgo in tako uspeh ne izost^a.
Nonet — moški pevski zbor iz Domave ima za seboj šest mesecev
skupnega dela in se je občinstvu predstavil že večkrat. Sestav^^o ga
pevci iz raznih zborov, ki lahko v takšni zasedbi izrazijo vse svoje oevsko
znanje.
Program obeh zborov je bil na nedeljskem koncertu sestavljen iz
narodnih m umetnih pesmi. Občinstvo je sleherno skladbo sprejelo z
dolgotrajnim plosk^jem, ker nam dokazutje, da čut za lepo slovensko
^sem v teh krajih še ni povsem zamrL Kljub temu pa lahko rečemo, da
bi mor^o za takšne in podobne prireditve vladati med našimi delovnimi
fludmi in občani še večje zanimanje, k^ti le tako bomo naredili korak
naprej k približevanju kulture vsakemu posamezniku. Ni dovolj, da se za
kulturo v določeni sredini zanimajo le posamezniki ali maloštevilne
skupine, k^ti ta dobrina bi morala postati sestavni del življenja vsakega
posameznika v naši družbL	B. Vodusek
Bogato kulturno snovanje v ptujski bolnišnici
Kulturni izraz različnih oblik je
med delavci splošne bolnišnice dr.
Jožeta Potrča v Ptuju doživel bo-
gat odmev in tvoren nastop. De-
lavci so kulturno snovanje sprejeli
kot sestavni del delovnega procesa
in njegovo prisotnost je čutiti na
vsakem koraku.
Slovesnost velikih trenutkov
naše revolucionarne preteklosti in
sedanjosti: 40-letnico prihoda
tovariša Tita na čelo partije, nje-
govo 85-letnico, 40-letnico usta-
novnega kongresa komunistične
partije Slovenije, 27. april — dan
OF in 1. maj — praznik dela,
bodo delavci bolnišnice zabeležili v
recitalu, v katerem bodo zajeli ob-
dobje teh velikih dogodkov vse do
današnje stvarnosti. Z recitalom se
bodo predstavili 25. ali 26. aprila.
V programu se bo povezoval
nastop pevskega zbora, dramske
skupine in folklorne skupine.
Kulturna skupina, ki dela v
okviru osnovne organizacije
sindikata vključuje v svoje vrste
blizu 80 članov; med njimi
zavzemajo osrednje mesto mladi.
Bolnišnica dr. Jožeta Potrča je ena
izmed redkih delovnih sredin, ker
je zaživelo delo odbora za kulturo,
izobraževanje in družbeno
življenje delavcev. Njegov delež v
uspešnosti poslanstva kulturnih
sporočil je brez dvoma zastopan
tudi v množičnosti in plodni
ustvarjalnosti. Za kvaliteto posa-
meznih nastopov pa s svojim stro-
kovnim nasvetom pomagata reži-
ser Marjan Kovač in mentorica,
dr. Lidija Trop.
Mesec mladosti, katerega
praznovanje bo prav tako potekalo
v znamenju velikih jubilejev, bodo
v bolnišnici zaznamovali z dvema
premierama: Mandragolo in Ope-
racijo.	MG
Komisija, ki proučuje probleme osnovnošolskega
prostora v Ptuju in v primestnih šolah, imenovali so
jo 24. decembra lani, je imela doslej že štiri seje in v
glavnem nalogo, da izdela analizo osnovnošolskega
prostora in šolskih okolišev v mestu Ptuju in v njego-
vi neposredni okolici. Doslej so si že ogledali šolske
prostore, priskrbeli podatke o novogradnjah družbe-
nih in zasebnih stanovanj ter o naravnem prirastu
prebivalcev v krajevni skupnosti Ptuj in Rogoznica za
minulih sedem let.
Konkretno je bilo predlagano, da bo v bodoče
enoten šolski okoliš za osnovni šoli ,,Tone Znidarič"
in ,,Franc Osojnik". Zato lahko v osnovni šoli Fran-
ca Osojnika sprejmejo maksimalno 108 učencev v
prve razrede, osnovna šola Toneta Žnidariča pa ima
na voljo še 10 prostih učilnic v popoldanskem času.
Omenjeni šoli naj tudi po posebnem samoupravnem
sporazumu rešujeta problematiko zaposlovanja peda-
goškega kadra. O tem naj razpravljajo tudi komu-
nisti z obeh šol. V obdobju do leta 1980 pa je nujno
predvideti dozidavo osnovne šole Ivana Spolenjaka v
Ptuju.
S temi predlaganimi ukrepi in s predvideno za-
sedbo šolskega prostora v sedanji gimnaziji, bo do le-
ta 1980 začasno rešen problem osnovnošolskega pro-
stora v Ptuju.
Na sestanku članov Zveze komunistov — pro-
svetnih delavcev iz obeh osnovnih šol, so ugotovitve
omenjene komisije v. celoti podprii, kar bodo še
obravnavali tudi na sestankih delovnih skupnosti.
Tako je končno nekoliko jasnejše vprašanje, kate-
ra ptujska osnovna šola ima največje potrebe po do-
datnih prostorih in katera je do njih tudi najbolj
Upravičena. To pa je bila tudi glavna naloga omenje-
ne komisije.
mš.
Popularnih 6 mladih
v Apačah so skoraj redni gostje
na vseh plesih člani vokalno in-
strumentalnega ansambla 6 mladih
iz Maribora. Čeprav jih vedno ob-
krožajo ljudje s prošnjami, da bi
prišli igrat na plese, vesdice in
družabne večere, smo vseeno uspe-
li malo z njimi pokramljati. Fantje
resnično znajo zaigrati za mlade in
za starejše občane, ki zelo radi pri-
sluhnejo in še rajši zaplešejo po
i^ihovih taktih. Ansambel 6 mla-
cfih sestavljajo naslednji člani:
Avgust Petrič trobenta in tudi
vodja ansambla; na orgle, harmo-
niko igra Štefan Visket, po vokal
kitari brenka Roman Burkelc; po
bas kitari pa Ostoje Bajič, klarinet
in saksofon igra Branko Ratej in
za bobni sedi Drago Volk.
Vodja ansambla mi je dejal, da
je vseh šest mladih takorekoč že
doma v Apačah in bližnjih krajih.
Zdo radi se odzovejo vabilom,
seveda če je to mogoče. Saj so
zasedeni za lep čas naprej.
Članom ansambla 6 mladih
lahko zaželimo veliko uspeha pri
rgihovem igranju, njihovim poslu-
šalcem pa ob njihovem poslušanju
veliko užitka.
Danilo Klajnšek
Kako je »Horizont" zagrel mlade Ptujčane
Plakati so po Ptuju naznanjali,
da bo tudi 26. marca 1977, v sobo-
to ob 19. uri veselo. Prihajal je an-
sambd HORIZONT.
Ko sem v soboto ob 20. uri sto-
pila v klub, sem onemela. Na ple-
sišču je plesalo kakih 15 ljudi.
Stisnilo me je pri srcu. Kako se le
počutijo fantje, ki so prišli igrat
mladim, vsem, množici. Stisnila
sem se v kot in si rekla, da bom
danes samo opazovala. Pa ni šlo.
Med odmorom, ko so si prepoteni
fantje odšli po coca-colo, sem sto-
pila pred oder in si ogledala opre-
mo. Oprema pa taka, vredna mili-
jone, sem pomislila.
,,Ja, veš, za to opremo pa smo
morali pošteno delati. Cele noči
vaj in potem nastopi, vsak sleherni
večer!"
Osupnila sem. Sem mar mislila
na glas? Tip, ki pa je pravkar pri-
stopil, je nadaljeval:
,,Veš, tri leta je že od tega, od-
kar smo se v Ljubljani zbrali in
kar tako ustanovili grupo. V začet-
ku ni nihče mislil resno. Takrat
nismo imeli take opreme, še za ime
ansambla nismo vedeli. Začeli smo
popolnoma nekomercialno."
In kako se pKKutite danes?
,,Danes, veš, nakam čudno je.
Prodanih je komaj 30 vstopnic in
vse kaže, da vam bomo igrali no-
coj zastonj. Komaj, da bodo po-
kriti potni stroški. Ampak, povej
ti meni, zakaj vas je tako malo?"
Nisem mu znala odgovoriti!
Potem je šel igra. On, T0MA2
KUMELJ je sedel za orgle, Pišta
Pajor, je vzel v roke kitaro, Mar-
jan Vidic, ki je začel bobnati, Iz-
tok Cerne, ki je zabrenkal na kita-
ro in Vlado KresHn, srce ansam-
bla, ki je navdušil s svojim petjem,
neposrednostjo in ustno harmo-
niko.
Igrajo funky muziko. Nekaj
svoje in nekaj tuje glasbe. Pevec
veliko improvizira.
Ko sem se potem pogovarjala z
vsemi, so rekli, da so srečni. Samo
smejali so se. Kajti kljub temu, da
je bilo malo mladih, jim je uspelo
zagreti dvorano.
,,Poglej," mi je rekel pevec Vla-
do ,,danes jim ni treba piva, danes-
jim ni treba posedati. Danes smo
jim dali vse, pivo, ljubezen, ljudi
in to, da se ni treba bati?"
Cesa naj bi se bali? sem se
čudila.
,,Mi vsi mladi se večkrat bojimo
biti drugačni. Drugačni od svojih
vrstnikov. Plešemo, še muziko ču-
timo enako. V tem velikem svetu
lahko edino tako preživimo. Pa ni
dobro tako!"
In tako so se vsi odprli. Fantje
na odru in mi. Ze dolgo se nismo
tako spontano in odprto zabavali.
Na koncu so mi rekli: ,,Pa je
bilo vseeno čudovito. Super! Na-
piši, daje bil folk enkraten!"
Mladi Ptujčani, enkratni ste!
Zvezdana Mlakar
8- NAŠI DOPISNIKI
7.april1977- ^SD^IK
PLANINSKI KVIZ V MARKOVCIH
2e od začetka šolskega leta 1976— 77 so se
trije člani planinskega krožka na naši šoli pri-
pravljali na planinski kvi/ pod naslovom:
lX)MOVINA, Si Se kakor ZDRAVJh? Bili
smo nemalo presenečeni, ko smo zvedeli, da bo
kviz prav v Markovcih. Tako kot so se pri-
pravljali na ta kviz naši planinci, so se nanj pri-
pravljale tudi ostale ekipe, ki so na njem sode-
lovale.
26. marca v soboto ob 14. uri pa se je začelo
zares. Ekipe, bilo jih je osem iz osnovnih šol;
Orkulane, Destrnik, ,,Franc Osojnik" in Tone
?jiidarič Ptuj, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik
in Markovci, so ziisedle svoje mesto ob mizah
ter se še zadnjič posvetovale s svojimi mentorji
o tem in onem. Za dober začetek smo si vsi
ogledali diapozitive o našem čistem okolju.
Poieni se je začelo tekmovanje. Vse ekipe.
razen dveh, so na prvo vprašanje odgovorile
pravilno in dosegle po pet točk. Približno tako
je bilo tudi z drugim vprašanjem. Med vpra-
šanji smo si gledalci in nastopajoči lahko
ogledali kratki skeč iz partizanskega življenja,
ki so ga pripravih Markovčani, prisluhnili smo
tudi poskočni harmoniki. Pri tretjem vprašanju
smo že videh, da ima največ možnosti za zmago
ekipa ,,Tone Žnidarič" iz Ptuja.
Učenka 5. razreda nam je prebrala odlomek
iz knjige ,,lz minulih dni". Za naš smeh je
poskrbelo vprašanje, oz. met pikada v tarčo.
Nlekaterim planincem je šlo dobro od rok,
nekateri pa so zadeli napačno tarčo. Pri tej igri
je dobila največ točk spet 0§ ,,Tone Žnidarič".
V dobro voljo so nas potem spet spravili
planinci iz Mladike, ki so nam na zelo šaljiv
način prikazali življenje planincev. Nasmejali
smo se tudi pismu malega Cirkulančana svoji
sestri v Ljubljano.
Po pričakovanju so zmagali planinci OS
Toneta Žnidariča s 27 točkami, sledile so ekipe:
Podlehnik, Destrnik, Cirkulane, Markovci in
Majšperk, ,,Franc Osojnik" in Gorišnica. Vsi
sodelujoči so prejeli nagrade, prve tri ekipe pa
še diplome.
Za konec so nam vsem zaplesali mladi fol-
kloristi naše šole.
Te dni si lahko učenci naše šole ogledamo
razstavo o varstvu okolja. Razstavo smo pri-
pravili ob pomoči planinca tov. Petroviča iz
študijske knjižnice v Ptuju v avli nadstropja
šole.
Slavica Pičerko, 8/b,
OS Markovci
Dan Žena v Cirkulanah
Ob Dnevu žena se mladi člani organizacije RK OS Maksa Bračiča Cirku-	|
lane spomnimo naših ostarelih občank. Mene zadene vsako leto sreča, da	i
smem obiskati nekaj teh ostarelih žena. Ves šolski kolektiv in nas mlade je	;
presenetila in ganila zahvala zavedne stare ženice, ki je mnogo žrtvovale za	i
svoje Haloze. Njeno zahvalo navajamo v celoti:
,,Spoštovani učiteljski kolektiv — dragim učencem, predvsem pa pod-	i
mladkarjem RK OS Maksa Bračiča v Cirkulanah se podpisana Jurgec	'
Jožefa iz Gruškovca št. 4, najtopleje zahvaljujem za nepričakovano čestit-	;
ko in obdaritev za Dan žena. Zelo me je presenetil obisk učencev —	1
podmladkarjev RK na mojem domu in njih osebne čestitke za 8. marec,	:
katerim obiskovalcem še posebej izrekam svojo iskreno zahvalo.	:
Dragi učenci, moja največja želja, ki vam jo polagam na srce je, da ste	;
in da še naprej ostanete tako dobri in ljubezni čuteči do ostarelih, onemo-	i
glih in pomoči potrebnih, ki so bili nekdaj tudi to, kar ste zdaj vi — mladi
uka željni; a kaj, ko ni bilo takih pogojev, ne možnosti, ne razumevanja,	j
Kot doraščajoča mladina smo se na svojo iniciativo zbirali in izobraževali,	i
bile so tudi razne nevšečnosti — toda s trdno in enotno voljo smo premosti-	|
li vse zapreke in v tistem času ljudem nudili razvedrilo z neštetimi poučnimi	i
igrami.	]
Dalje želim, da bi vsi učenci šole v Cirkulanah bili vzor junakov pred	j
več kot 32 leti, zato nikdar več vojne, ampak junaki učenja, dela in napred-	!
ka za še lepše življenje vsega našega naroda in cele Jugoslavije. Se enkrat	I
največja hvala vsem skupaj hvaležna — Jurgec Jožefa"	'
Rajko Jurgec, 8/b, OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane	|
ČISTILI SMO NAŠE MESTO
v četrtek, 17. februarja smo či-
stili naše mesto. Odločili smo se,
da ga olepšamo pred pustnim
karnevalom, saj se zavedamo, da
je urejeno okolje ponos vseh pre-
bivalcev našega mesta. Se tako
pridne roke čistilcev ne zmorejo
očistiti tistega, kar ljudje brez-
brižno odmetavajo na sredi mesta,
v bližnjih gozdovih in travnikih.
Letošnje leto so proglasili za leto
varstva našega okolja. Tem akci-
jam smo se pridružili tudi pionirji
z geslom: NARAVA —
ZDRAVJE — LEPOTA.
Urejeno mesto... je pogoj tudi
za bolj zdravo življenje najmlajših
in najstarejših občanov, zato je
naša dolžnost, da s svojimi močmi
pri tem pomagamo.
Naš razred je čistil travnik med
Ciril Metodovim in Gregorčičevim
drevoredom. Akcija je potekala od
10. do 15. ure.
Ko smo se vsi zbrali, smo pričeli
z delom. Smeti smo znosili v keso-
ne, ki so nam jih pripravili delavci
komunalnega podjetja. Naredili
smo tudi več kresov. Pomagala
nam je tudi tovarišica razredni-
čarka.
Po končani akciji smo se utruje-
ni vrnili na svoje domove. Akcija
je bila uspešno opravljena in želi-
mo si, da bi bilo še več takšnih
akcij.	Tanja Prime in
Ivanka Duh 6/c,
OS Franca Osojnika, Ptuj
Naša čistilka
Ko pridem v šolo, je čistilka že
tu. Ime ji je Marija. Ima vedro in
čisti tla. Ko je bil osmi marec, sem
ji nesla nagelj. Ko sem šla po stop-
nicah k njej domov, sem skoraj
padla.
Ona je zelo pridna. Cisti nam
razrede. Ce otroci s črnilom poma-
žejo tla, jih počisti.
v odmoru je prišla njena hčer-
ka. Prinesla nam je polno vrečko
bonbonov. Zato smo obljubili, da
bomo bolj pazili na razred.
Zlatka Planine, 1. razred, Majšperk
Delovna akcija
00 ZSMS Hajdina
v programu dela OO ZSMS
Hajdina smo zapisali, da bomo v
razdobju enega do dveh mesecev
organizirali delovno akcijo v eni
od vasi naše krajevne skupnosti,
da bi pokazali,kaj zmoremo in se
tudi pobliže spoznali med sabo.
Tako smo se v soboto, 26. mar-
m »nHrlinri 'n aktivov "ZSMS V KS
Hajdma zbrali na polclnevni delov-
ni akciji v Gerečji vasi pod geslom:
,,Čistimo in ohranimo naše zdra-
vo okolje". Razvrščeni v dve
brigadi smo se po pozdravnih
besedah predsednice OO ZSMS,
Dragice Robinščak, ,,vrgh" na de-
lo in začeli pobirati raznovrstne
odpadke po vasi in v bližnjih
gozdovih. Ob samem delu smo se
zavedali, kako premalo čuvamo
našo naravo, kajti v dobrih treh
urah smo nabrali 3 prikolice
nesnage, ki so jo odvrgli brezvestni
ljudje.
Po uspešnem zaključku naše
akcije smo v GD prisostvovali
kulturnemu programu, ki smo ga
pripravili mladinci, nato smo še
zaplesali ob glasbi diska ,,VAT".
Ob koncu smo si zaželeli na svide-
nje na prihodnji akciji v Hajdini.
S. Ogrinc
LEP
PRIMER
Pionirji 8 razredov OŠ „Boris
Kidrič" Kidričevo so organizirali
akcijo pobiranja starega zeleza in
papirja. Doslej so izvedli že več
tafenih akcij in nabrali precej
starega železa in papirja. Akcija je
vedno uspela, saj se ljudje radi
znebijo odvečne navlake.
Učenci 8. razredov za prodano
staro železo in papir dobe
materialna sredstva za svoj končni
Skupina učencev, ki je sodelo-
vala v akciji
izlet Ta akcija učencev je pohvale
vredna, saj vemo, da izleti precej
stanejo. Pii tej akciji so sodd ovali
vsi, tudi tis4 la si le stežka
privoščijo izlete. Želimo si laliko,
da bi tudi drugje sledili učencem
8. razreda iz Kidričevega.
DANILO KLAJNŠEK
Človek in okolje
Toplo sonce dan za dnem bolj ogreva zemljo in riše prve
pomladanske spremembe. Še malo in narava se bo spremenila v pravo
razkošno pomlad. Tu in tam zagledaŠ sključenega starčka, ki hiti v
naravo ali mlado mamico, ki pelje svojega otročička na sveži zrak. Skoda
naš zrak, ki ga dan za dnem vdihavamo, še zdaleč ni svež.
Kratkomalo naj se ustavim pri ptujskem parku, ki je najbližji mestu
j in leži tik ob železnici. Ne rečem, da ni urejen. Park napolnjuje tišina,
j kjer naj bi si delovni človek ob nedeljah ali prostih popoldnevih našel
i košček razvedrila. Skoraj vse beži od avtomobilskega hrupa in
i vsakodnevnega živ-žava...
Iz daljave žvižg lokomotive, človek se zdrzne in si misli: ,,Samo
I trenutek pa bo mimo!" Za žvižgom se dvigne oblak sajastega dima in se v
j kolobarjih vali k tlom, ki onesnažuje okolico in neprijetno seda na pljuča.
I Človek vse to prenaša, ker pač mora biti tako. Železnice ni mogoče
speljati drugod, tudi park mora ostati, ker je pač tam urejeno.
Marsikateri namesto, da se razvedri doma, sede za volan in hiti na
deželo, v haloške gozdove ali celo naprej. In spet je tu tisti del počitka, ki
kratkomalo ni več počitek. Volan, cesta, živčna napetost, film na
televiziji, nogometna tekma ali kaj podobnega. Hitimo vsi hitimo, za
nami pa vrtinci izpušnih pHnov, ki jih puščajo pločevinasti konjički.
Skoraj vsak pride domov utrujen in prost dan, mu je bila samo velika
dirka.
Človek pa, kot da ne opazi več kje živi. Cas, ta neizmerni čas nam
vsem kroji življenje in s tem pozabljamo na okolje, ki nas obdaja, ki ga
ne spreminja samo narava, ampak tudi mi sami.
Majda Sotler
POROČILO Z MLADINSKEGA
SEMINARJA V PTUJU
Mladinski predstavniki iz osnovnih šol v ptujski
občini ter srednjih šol v Ptuju smo se sestali v
četrtek, 10. marca v Ptuju v klubu mladih.
Na seminarju smo se seznanili z vsemi aktualnimi
dogodki. Tako smo se seznanili s potjo vseh lokalnih
štafet, ki bodo v ptujski občini štirL Na pohod bodo
krenile 15. aprila, ter bodo obšle vsa večja naselja v
občinL
Zvezna štafeta mladosti bo krenila na pot 18.
aprila.	*
V mesecu maju bodo tudi športna tekmovalca, ki
bi se jih naj udeležili predvsem učenci višjih
razredov.
23. aprila se bomo spet udeležili pohoda v Mos^e,
ki že postaja tradicionalna
PogovaijaU smo se tudi o dnevu mladosti
Osrednja proslava dneva mladosti bo (po vsej
veijetnosti) v Moškanjcih, kjer bodo pripravili
letaki miting in seveda kulturni program.
Pogovor je stekel tudi o usmerjenem izobraževa-
nju. Slišali smo mnogo zanimivega, med drugim tudi,
da bomo lahko začeli s to obliko šele v šoL letu
1978/79. Ptujski mladinci pripravljajo tudi kviz na
temo Tito^artga. Gostili pa bodo tudi mlade iz
Arandželovca.
Nato smo se pogovaijali o samoupravljanju v OŠ
in spoznali, da samoupravljanje v osnovnih in
srednjih šolah ni zadovoljivo vsaj v nektarih primerih
ne. Po predavanju smo šli na kosilo, kjer je stekel
neuradni pogovor. Nato pa smo se spet zbrali v
klubu mladih, kjer so bih zbran- naši „mladindci"
mentoijL Tudi oni so bili nato seznanjeni z vsemi
sprejetimi sklepi, povedali so tudi svoje predloge, ki
so biU več ali manj sprejeti
Z novimi spoznanji in nalogami smo se nato razšli
kot prijatelji, ki imajo enake težave in jih bomo
skušali rešiti, eni bolj, drugi mai^ uspešno!
SlavKa Pičerko, 8. b,
OŠ Markovci
TEDNIK -7-aprili977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
_NOGOMET__
Slivnica-Aluminij 5:2 (1:1)
Po zelo slabem igrišču so se mladinci iz Kidričevega upirali uspešno
le v prvem polčasu, ko so bili enakovredni nasprotnik. V drugem delu pa
jim je pošlo moči, tako so domačini v dobrih 15 minutah dosegli 4
zadetke. Zadetke za Aluminij sta dala Podvršek in Steiner.
D. Kl^nšek
Pragersko-Rače 1:1
Nogometaši Pragerskega gostujqo v Kidričevem, zaradi tega ker
urej^o svoje igrišče. Vodstvo NK Aluminija je ustreglo prošnji NK
Pragersko, da bi odigrali vse tekme na pomožnem igrišču Aluminija. V
lokalnem derb^u sta v povprečni igri nasprotnika igrala neodločeno.
D. Mgjnšek
Pobrežje-Aluminij0:3(0:2)
Nogometaši Aluminija so prepričljivo premagali domače igralce.
Igralci iz Kidričevega so si ustvarili veliko priložnosti; od tega so
realizirali v prvem polčasu le dve. Zadetke sta dosegla Mesarič in Maijan
Vindiš; njegov brat pa je zastreljal najstrožjo kazen.
Nogometaši iz Kidričevega so i^raU napadalno tudi v drugem
polčasu in dosegli se en zadetek (Skrjanec'). Ustvarili so si veliko
priložnosti, ki pa jih žal niso realiziral. Pri Alumin^u so bili dobri vsi,
izstopala pa sta Muratovič in Albin Dončec.
Ta zmaga je dala tudi krila igralcem Aluminga pred derbflem v
naslednjem kolu v Kidričevem. Domači igralci bodo poskušali povrniti
dolg iz pnoateljskih tekem in bodo po igri sodeč proti Pobregu
nedvomno uspeli, tako da bodo igralci Drave zapustili stadion NK
Aluminija razočarani. Zatorq v nedeljo 10. aprila na derbi
Aluminq—Drava.
D. Klajnšek
v počastitev 6. praznika kr^evne skupnosti Kidričevo, je le ta
organizirala tekmovanje za pokal KS. V prvi tekmi je ekipa Apač, ki se je
okrepila z nekaterimi igralci Aluminija prepričljivo premagala ekipo
Kidričevega z 2:0. Oba zadetka je dosegel Zaje. Pred 50 gledalci je
srečanje dobro vodil PerK.
Danilo Klajnšek
Nogometni klub naših
delavcev v Kidričevem
v Kidričevem bo 9. ^rila 1977
ob 16. uri na stadionu NK
Alimiinija tekma z NK Slavijo iz
Dombima. To je klub naših
delavcev v AvstrijL Gostje so
izrazili željo, da bi odigrali
srečanje z domačim moštvom, kar
so domačini seveda z navdušenjem
sprejeli. Saj se bo tako krepila vez
med matično domovino in našimi
delavci v tujini.
V vrstah domačinov bodo
nastopili nekdanji proslavljeni
igralci kot so Milosavljevič, Kmič,
foieževic, Perič, Špehonja in
ostali, ki so bili oz. so trenerji pri
NK Aluminiju.
Zato v soboto ob 16. uri na
stadionu Aluminija, kjer si bomo
lahko ogledali lepo nogometno
predstavo.
Di KLAJNŠEK
NK „Slavija" iz Dombima
STRELSTVO
Strelski dvoboj pionirjev ptujskih osnovnih šol
Ddpe, ki so se uvrstile na občinsko prvenstvo
v čast 85-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnice KPS in 35-letnice
Lackove čete, je bilo 24. marca izvedeno strelsko tekmovanje (dvoboj)
med OŠ „Tone Žnidarič" in OŠ „Franc Osojnik".
Največ prvih mest je požela OŠ Toneta Žnidariča, ki ima že enoletno
strelsko tradicijo. Za občinsko prvenstvo se je plasiralo devet pionirk in
15 pionirjev.
Udeležba na dvoboju je bila odlična, saj so iz OŠ Toneta Žnidariča
nastopali vsi oddelki in razredi od 5. do 8. razreda. Ekipe so imeli tudi vsi
razredi OŠ Franca Osojnika v kategoriji pionirk in pionirjev.
Dvoboj se je odvijal pod pokroviteljstvom SD ,,Jože Lacko", a
tekmovanje sta vodila strelski trener Alojz Trstenjak in strelski sodnik
Engelbort Brezovšek.	B. E.
Kidričevo — v počastitev
krajevnega praznika je bio na
strdišču v Kidričevem meddružin-
sko tekmovanje. Sodelovale so
ekipe iz Tumišč, Železničar,
Merkator, „Jože Lacko". Prire-
^telj strelska družina iz Kidri-
čevega.
BoAa za vrti je bila zelo
izenačena, še posebej pri posamez-
nikih: 1. mesto je osvojila Zdenka
Maljašič s 178 krogi 2. mesto
Slavko Gok s 175 krogi 3. mesto
Franc Simonič s 174 krogi
Pri ekipah pa je bil naslednji
vrstni red:
L SP Tumišče 4. Meikator
2.	Mdričevo 5. „Jaže Lacko"
3.	Železničar
D. KLAJNSEK
ZDRUŽITEV NA VSEH PODROČJIH
Ko sta se kolektiva nekda-
nje Sigma in TAP-a odločila
za združitev v delovno organi-
zacijo AGIS, je vzporedno s
tem nastala potreba, da to
združitev dosežejo na vseh
področjih. Tako sta se društvi
Ljudske tehnike v Sigmi in
TAP-u v soboto 2. aprila kot
zadnji odločili za skupno pot.
Tehnična kultura postaja
vsakodnevna potreba delovne-
ga človeka, saj se s tehniko
srečujemo vsepovsod. Tudi
produktivnost dela je odvisna
od tehničnega znanja proizva-
jalcev, hkrati pa nam ob
pravilni uporabi daje garancijo
za boljši in hitrejši gospodar-
ski razvoj. Delovanje ljudske
tehnike je še posebej po-
membno v vseljudski obram-
bi, zato je med glavnimi
nalogami tudi izobraževanje v
tej smeri.
Povsem logična je težnja
članov DLT v Sigmi in TAP-u,
da formirajo močno masovno
društvo, Id bo kos sleherni
zahtevni nalogi. Na ločenih
letnih konferencah so se člani
obeh društev najprej odločili
za prenehanje ločenega delo-
vanja, za tem pa so se zbrali
na skupni konferenci DLT
AGIS.
Dejavnost obeh društev je v
preteklosti imela precejšnje
zasluge v razvoju svojih delov-
nih organizacij, ne gre pa
zanemarjati njihovega deleža
pri reševanju problematike pri
drugih delovriih organizacijah.
Daljšo tradicijo ima DLT v
TAP-u, saj bi v tem letu
slavilo 20 letnico obstcga,
medtem ko deluje DLT v
Sigmi 15. leto.
Novoustanovljeno DLT
AGIS združuje sedaj nekaj
manj kot 300 članov, v okviru
delovne organizacije Agis pa
deluje kot samostojna stro-
kovna organizacija, ki si je že
zadala obsežen program dela.
V okviru izobraževalne dqav-
nosti bodo skrbeli za popula-
rizacijo amaterske fotografije,
organizacijo in izvedbo teča-
jev in strokovnih ekskurzij v
sodelovanju z društvom inže-
nirjev in tehnikov Kidričevo,
organizirali bodo tudi obiske
na pomembnih sejmih in
razstavah doma in v tujini,
predvajali pa bodo tudi stro-
kovne filme. Hkrati s tem se
zavzemajo za poživitev inven-
tivne dgavnosti in dela v
sekcgah in klubih, za tesnejše
sodelovanje med ostalimi stro-
kovnimi klubi in društvi,
vneto pa bodo nadaljevali s
prototipno dgavnostjo, kot
obliko sodelovanja. Ena naj-
pomembnejših nalog pa je
zlasti pomoč matični delovni
organizaciji na področjih. Iger
je to potrebno.' m. ozmec
Mladinski aktiv Majšperk je
organiziral tekmovanje v namiz-
nem tenisu. Tekmovanje je bilo
zanimivo, kljub^ temu, da niso
nastopili najboljši i^alci Tekmo-
vanje naj bi hkrati služilo kot
kvalifikacije v ekipo, ki bo
nastopala v tekmovanjih ob dnevu
mladosti v Ptuju. Tekmovanja se
je udeležilo 15 fantov in samo 5
deklet, ki so se zagrizeno borili za
vsako toč_ko.
Pri fantih je v finalu Drago
Letonja premagal Potočnika z
21:8 in 22:20 in tako zasedel prvo
mesto. Na tretje mesto pa se je
uvrstil Purg.
Pri dekletih je prvo mesto
osvojila Darinka Kralj, drugo
Mohorko in tretja je bila Vukova.
Tekpiovanje je bilo v tdovad-
nici OS Majšperk.
Danilo Klajnsek
Namizni tenis šport manjših mest
Obstaja mnenje, da se družbena dejavnost še posebej telesna kultura
ne razvija sorazmerno s porabljenimi sredstvi, kijih delovni človek nameni
predvsem za smotrno in učinkovito porabo. Telesno-kulturni delavci smo z
novim sistemom organiziranja TK dolžni organizirati delo v centrih, klubih
in posameznih društvih.
Namizni tenis je v Ptuju mlada
športna dejavnost. Organizirana je
šele 4, leto v klub NTK „PETO-
VIA" Ptuj, ki ima prostore za red-
no vadbo v telovadnici osnovne
šole Toneta Žnidariča Ptuj.
Potrebno je poudariti, da se je v
klubu pričelo sistematsko in vestno
delo od prvega dne obstoja. Začelo
se je delo z najmlajšimi, to je s pio-
nirsko šolo, ki je slonela predvsem
na masovnosti. Tudi 50 pionirk in
pionirjev je trikrat tedensko redno
prihajalo z loparjem in belo žogico,
da se naučijo veščin za zeleno mizo.
Najbolj uporni, ki jih je dobra
polovica so se danes že pomešali
med starejše in prihajajo redno štiri
do petkrat tedensko v telovadnico.
Seveda so nekateri popustili, ven-
dar se na njihova mesta javljajo
vsak dan novi in novi. Dvorana v
šoli je tako dnevno zasedena z
mlajšimi pionirkami, pionirji, mla-
dinkami in mladinci, članicami in
Sani ter rekreativci nekaterih
TOZD, ki imajo možnost igranja v
manjši dvorani. Mladina se tako
poleg namiznega tenisa uči tudi
drugih iger predvsem pa
kontinuirano nabira telesno kondi-
djo. Tovarištvo, sklepanje prija-
teljstev in sprostitev po večurnem
sedenju v šoli se še posebej izraža-
jo.
NTK ,,Petovia" je eden redkih
klubov v Ptuju, ki ima organizira-
no tekmovanje v klubu, ki redno
organizira šolska tekmovanja.
delavske športne igre v namiznem
tenisu in občinska tekmovanja vseh
kategorij od pionirskih, mladinskih
in članskih tekmovanj do tekmo-
vanj veteranov v ženski in moški
konkurenci. Ustvarja se torej nače-
lo portoroških sklepov, da je
potrebno najprej organizirati
tekmovanja v bazi, v posameznih
centrih in samo najboljše selekcije
naj zastopajo našo dejavnost
navzven. Klub se je samoiniciativ-
no določil za organizatorja in no-
silca selekcije in po tem načelu je
prevzel tudi odgovornost, da na
baznih tekmovanjih pospešuje
predvsem masovnost in po temelji-
tih izbirnih tekmovanjih pošlje le
najboljše na višjestopenjska
tekmovanja.
Po principu selekcije je namizni
tenis naše občine zastopan tudi
navzven. Tekmovalci kluba se
uspešno 1'deležujejo regijskih
tekmovanj predvsem v članski kon-
kurenci, kjer so trenutno drugi in
pionirska druga ekipa, ki je prav
tako druga. Posamezniki so se v
najmočnejši regiji v SRS že večkrat
izkazali. Tudi republiška tekmova-
nja so že dokaj redna in uspešna
predvsem v ženski konkurenci. Čla-
nice so ekipno četrte v republiki,
vendar je ekipa daleč najmlajša, saj
igrata za članice dve pionirki in dve
mladinki, a mladinke in pionirke so
tretje v republiki t. j. takoj za Fuži-
narjem iz Raven in Olimpijo iz
Ljubljane. Težko je na kratko opi-
sati koliko uspeha so doživele naj-
mlajše tekmovalke in tekmovalci
posamezno na republiškem nivoju
v teh kratkih dveh letih, ko se
udeležujejo republiških tekmovanj.
v letošnji sezoni so potrkala na
vrata kluba tudi zvezna tekmova-
nja za najmlajše. Pionirke so bile
tretje do četrte v Zagrebu, tudi
mlajša pionirka Krsnik tretja do
četrta, a Sanja Džankič je bila
poklicana na zvezni pozivni turnir
druge skupine in zasedla odlično
četrto mesto in je druga najbolje
plasirana pionirka iz SRS.
NTK ,,Petovia" si predvsem z
mladim kadrom in popularnostjo
tega športa zagotavlja pot med
centre namiznega tenisa v Sloveniji
kot so n. pr. Murska Sobota, Ljub-
ljana, Ravne in Maribor.
Z načrtnim delom in dolgoročno
politiko postaja namizni tenis v
občini eden najkvalitetnejših špor-
tov in z geslom: ,,Namizni tenis je
^rt manjših mest", si ustvarja
podmladek, ki bo v bližnji perspek-
tivi posegel tudi po zveznih lovori-
kah in ne samo to, pingpong je
možno organizirati tudi v
najmanjši vasi, v vsaki TOZD, sko-
raj v vsakem prostoru z malo sred-
stvi in je skoraj idealna rekreacija
od najmlajšega pa tja do pozne sta-
rosti. Le od masovnosti in
vztrajnosti lahko kasneje pričaku-
jemo tudi športne rezultate, seveda
ob pravilnem in smotrnem vzgaja-
nju ter populariziranju te športne
dejavnosti.	m. p.
Mladi počitničarji
do novih spoznanj
z namenom, da bi razširili dejavnosti in vključevanje mladih v
počitniško organizacijo je pripravila organizacija PZS Slov. Bistrica števil-
ne akcije, srečanja, izlete in druge oblike sestajanja. Da bi bile takšne
akcije in srečanja kar najbolje organizirane potrebujejo dovoljno število
usposobljenih vodstvenih kadrov.
v ta namen je občinska organizacija PZS Slov. Bistrica pripravila v
času od 25. do 27. marca tridnevni izobraževalni seminar v planinskem
domu ,,Anton Štuhec" pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. Seminarja
seje udeležilo skupno okoli 50 mladih počitničarjev iz družin PZ v krajev-
nih skupnosrih, delovnih kolektivih in tudi iz osnovnih šol na območju
občine Slov. Bistrica.
Ob tej priložnosti so obravnavali vlogo Počitniške zveze v naši samo-
upravni socialistični družbi, seznanili so se tudi s turističnimi znamenitost-
mi Jugoslavije, o vlogi ZSMS in z organiziranostjo OK SZDL.
Pomemben poudarek so mladi počitničarji bistriške občine posvetili
vseljudski obrambi, številnim oblikam dejavnosti organizacije na izobraže-
valnem, izletniškem, rekrearivnem in na drugih področjih dejavnosti.
v. Horvat
10-ZA RAZVEDRILO
7. april 1977- tednik
TEDNIK -7-april 1977
OGLASI IN OBJAVE -11
..Brigadirji zbor!" je za klical
Viktor K rajne v soboto ob 4. uri na
avtobusni postaji v Ptuju. Okrog
90 brigadirjev veteranov je nato
pozorno, kot pred 30 leti poslušalo
Joieta Vratiča, ki je opisal pot v
Samac. načrt ogleda mesta m raz-
delil funkcije: Franci Primc-vodja
brigadirjev, Viktor Krajnc in Joie
Vratič vodji prvega in drugega
avtobusa s tem, da dobi tov. Vratič
še pomočnika, kar pa tov. Krajncu
ni potrebno, ker ga spremlja,,Mo-
rala". Franc Meško je bil odgovo-
ren za kulturo. Rudi Košir je po-
novno prevzel vodstvo intendant-
ske sluibe. Milan Magdič pa je bil
ves čas poti pripravljen nuditi prvo
pomoč, kar pa na srečo ni bilo po-
trebno.
Po tem formalnem delu. so se
brigadirji odpeljali iz Ptuja. Zani-
mivo je bilo opazovati, kako so se
nekdanji brigadirji, udeleženci
petih ptujskih mladinskih delovnih
brigad ponovno spoznavali med se-
boj. Mnogi so se ponovno srečali
po dolgih letih in potrebno je bilo
obuditi mnogo spominov.
Pri tem je čas hitro mineval in na
vrsto je prišel tipični brigadirski
zajtrk — pasulj. le je bil tu tov.
Rudi, kije kakor leta 1947 oblekel
beli plašč in razdelil priljubljeno
brigadirsko jed.
Bolj ko sta se avtobusa bližala
cilju, večjg nestrpnost in neučaka-
nost je bilo opaziti na obrazih ve-
teranov. Naenkrat so začeli vzkli-
kati: „to je naš most, tu je nasip,
ki smo ga mi gradili. . ." Na
obrazih se jim je videlo, da so po-
nosni na svoje nekdanjo udarniško
delo.
V Samcu jih je pričakalo
neprijazno, deževno vreme,
natanko takšno, kot pred 30 leti,
ko je prispela v to mesto prva ptuj-
ska MDB. Toda kmalu so pozabili
na to\i. Franc Meško in Jože Bom-
bek sta jih znala razvedriti kot ne-
koč. Oglasila se je brigadirska
Šamac—Sarajevo, to je naša meta,
izgraditi progo još ovoga leta. .."
Kolona je krenila proti centru
mesta. Okoli njih se je zbirala ve-
dno večja množica radovednežev,
kijih je privabila slovenska pesem.
Brigadirji so si nato ogledali me-
sto, gradbišče spominskega doma v
Bosanskem Samcu, spomenik
MDB na železniški postaji in nasip,
ki so ga zgradili Ptujčani. Po bese-
dah brigadirjev, je mesto v 30 letih
skoraj v celoti spremenilo svojo po-
dobo. Spoznali so le še nekaj stavb,
ki so jih spominjale na čas pred 30
leti. Nekateri so obiskali svoje
znance. Srečanje po tako dolgem
času je bilo zares prisrčno in nepo-
zabno.
Šamac postaja moderno mesto.
Osnova za razvoj je bila 240 km
dolga proga, ki ga je povezala s
Sarajevom. Brigadirji — veterani
niso skrivali ponosa, ki so ga čutili
ob zavesti, da je to plod njihovih
naporov in žuljev.
Pot proti domu je potekala v
pravem brigadirskem vzdušju. Ob-
novila so se stara prijateljstva. Vso
pot ni zmanjkalo pesmi in obujanja
smešnih dogodkov iz brigadirskega
in vsakdanjega življenja, vse to je
bilo zares lepo in nepozabno doži-
vetje. Da pa so na „i" napravili še
piko, so se ustavili v motelu Pod-
lehnik in za konec še veselo
ZPrajali.
Ob koncu pride vedno in neob-
hodno še trenutek slovesa.
Prijateljsko stiskanje rok je priva-
bilo v oči marsikatero, ne preveč
uspešno prikrito solzo. Mnenja bri-
gadirjev so bila enotna: ,,bilo je
lepo, želimo se še srečati. Naj živijo
mladinske delovne brigade!" Še
zadnjič in morda že petdesetič ta
dan je zadonel po avtobusu znani
brigadirski ..hooruk. hooruk.
hoooruk. . .!"
J. Bračič
ftigadiiji — veterani pred spomenikom MDB v Šamcu.
Foto: J. Bračič
Čeprav je v Šamcu na rahlo rosflo so veterani za[4esali
brigadir^o kolo kar v paiicu.
Foto: J. Bračič
Odločno proti
metilju
Strokovne službe pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in
živinorejo v Ptuju, napovedujejo v sredini aprila odločen boj proti
metiljavosti. Bolezen, ki še posebno v vlažnih področjih povzroča
živinorejcem največ skrbi in občutno škodo je nujno zatirati. Okužene
živali, kljub dokaj dobri ješčnosti, močno hujšajo, proizvajajo precej
manj mleka, ne postanejo breje, a v akutnem napadu, predvsem pozno v
jeseni, lahko tudi poginejo, če pravočasno ne ukrepamo. Pri tekočih
laboratorijskih preiskavah in kotrolnem pregledu mesa v klavnicah
strokovnjaki ugotavljajo množične in obsežne okužbe pri govedih vseh
starosti. Pogosto so okužene tudi svinje. Zaradi teh zaskrbljujočih
ugotovitev želi veterinarska služba v organizirano in sistematično borbo
proti temu zajedavcu in to je gotovo eden od važnejših ukrepov v
pospeševanju živinoreje.
Z namenom, da živinorejce čim bolj podrobno seznanimo z načinom
borbe proti tej bolezni, je veterinarska služba pritegnila k sodelovanju
tudi tovarno zdravil PLIVO iz Zagreba in področno rizično zavarovalno
skupnost. V naslednjih dneh bodo ob predvajanju izredno zanimivega
filma organizirali prosti pogovori po vaseh, izdani letaki in živinorejci
bodo sproti obveščeni o ukrepih in času izvedbe akcije. Naloga je v občini
izredno obsežna, zato jo kaže opraviti postopoma. V prvi fazi bodo zajete
vasi. Biš, Trnovska vas, Ločič, Svetinci, Desenci, Levanjci in Sp.
Velovlek, v katerih bo strokovna služba opravila laboratorijske preiskave
reprezentančnih vzorcev posameznega hleva in obenem zdravila vse živali
z metiljinom. Tokrat gre v breme lastnika le cena zdravila in to tudi
dokazuje širši družbeni pomen te akcije. Ne more in ne sme biti
Svinorejca, ki pod takšnimi pogoji ni zainteresiran za sanacijo svojega
hleva.
Ker pa pri zatiranju ni dovolj le ugotoviti bolezen in zdraviti žival,
saj je to le del kroga razvoja zajedavca, akcija vključuje tudi odkrivanje
farišč in uničevanje polža, ki je nujen posrednik v tem krogu razvoja.
Razširjenost posrednika je odvisna od vlage tal, zato je za uspeh te akcije
tudi pogoj, da se agromeliorirajo ta področja. Ni slučajno, da je začetek
akcije prav v teh vaseh, saj so ti ukrepi že v veliki meri opravljeni ali pa
so v toku. Izkušnje kažejo, da je uspešnost zatiranja te bolezni odvisna od
mnogih faktorjev in moramo pripomniti, da ni dovolj le enkratna akcija.
Iste ukrepe je potrebno ponoviti še pozno v jeseni, ko gredo živali iz paše
in ko bomo s ponovnimi laboratorijskimi preiskavami lahko že
ugotavljali uspešnost naših ukrepov.
Posebno pa je treba povdariti, da uspeh zagotavlja le, če v akciji
sodelujejo vsi živinorejci in da je zdravljena sleherna žival. Zato podprite
napore strokovnih služb, ki želijo prav tako kot vi, da so živali zdrave in
^sobne za večjo in gospodarno proizvodnjo.
Mr. Franc Samoljenko
V tednu od 29. marca, do vključno 3. aprila 1977 je bilo na ožjem
območju ptujske občine 16 prometnih nesreč. Dve osebi sta pri tem dobili
težje telesne poškodbe. Nesrečam je v glavnem botrovalo nepravilno
prehitevanje, izsiljevanje prednosti, neprimerna hitrost in prekratka
varnostna razdalja. Materialna škoda na vseh vozilih znaša 128.700
cinarjev.
Zaradi neizkušenosti skoraj v smrt
v torek, 29. marca, je prišlo ob 18.30 v bližini Stojncev do težje
prometne nesreče, v kateri je bil težje poškodovan mladoletni J. P. iz
Stojncev 94. Materialna škoda pa znaša 7.000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila, Franc Hameršek iz Velikega vrha pri
Grkulanah je vozil iz smeri Dolan. V Stojncih mu je s stranske ceste z
desne pripeljal pred avtomobil J. P. in trčil vanj. Po trčenju je padel po
cestišču in se huje telesno poškodoval. J. P. je vozil kolo z motorjem,
čeprav še ni dopolnil 14 let in še ni opravil izpita za opravljanje kolesa s
pomožnim motorjem.
Pobeg voznika s kraja nesreče
v torek, 29. marca, ob 11.10 je v Spuhlji prišlo do hude prometne
nesreče, v kateri je dobila težje telesne poškodbe mladoletna M. J. iz
Spuhlje.
Valent Kuhar iz Koprivnice, voznik tovornega avtomobila italijanske
registracije je vozil iz smeri Ptuja proti Varaždinu. V Spuhlji ga je na
ostrem levem ovmku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in zaneslo
v desno bankino, kjer je zadel pešakinjo M. J. Kljub temu, da je dobila
pešakmja hude telesne poškodbe, je voznik tovornega avtomobila
odpeljal s kraja nezgode. Po zaslugi miličnikov postaje milice Ludbreg pa
so ga kmalu izsledili.
Nepravilno zažigal suho travo
v četrtek, 31. marca 1977 je oddelek milice v Majšperku ugotovil, da je
Jože Fišer iz Jelovec pri Majšperku nekaj dni pred t';m zažigal suho
odpadno travo. Ker se je ogenj začel naglo širiti in je začel plamen zaje-
mati tudi gozd, je Fišer hotel požar lokalizirati. Pri tem se mu je vnela
obleka in gumi škornji; po telesu je dobil hujše opekline.
Postaja milice Ptuj opozarja vse občane, ki bodo še čistili travnike,
naj ne kurijo odpadne trave v bližini gozdov ali gospodarskih objektov,'
da ne bi prišlo do nepotrebnih požarov in povzročitev večje materialne
škode ter ogrožanja varnosti ljudi.
—OM
KIDRIČEVO V ZNAMENJU
PRAZNOVANJA
IN PRED ODLOČITVIJO .2A
Občani KS Kidričevo so že
v mesecu praznovanja krajev-
nega praznika Kidričevega.
Pričele so že razne prireditve
in delovne akcije mladine, ki
se bodo odvijale skozi ves
mesec april v počastitev 6.
krajevnega praznika, ki bo
združen s 5. jubilejno razstavo
cvetic, ki bo letos najvei^a v
naši republiki, foto razstavo
fotoamateijev o razvoju Kidri-
čevega od leta 1945 dalje in
likovni razstavi mladih iz šole
in vrtca ter ostalih občanov.
Glavna prireditev bo v
soboto 9. aprila 1977 ob 9.
uri pred spomenikom Borisa
Kidriča in pozneje pred dvo-
rano TGA, kjer bo otvoritev
6. razstave cvetic.
Na območju KS Kidričevo
bodo v treh vaseh v nedeljo
10. aprila 1977 občani ponov-
no stopili na že znana volišča
in tokiat oddali svoj glas -
„ZA" ali „ PROTI" ponovni
uvedbi krajevnega samopri-
spevka s katerim bi v nasled-
njih petih letih še bolj uredili
svoj kraj. Glede na dosedanje
stanje, razpoloženost in ra-
zumnost vaščanov v omenje-
nih vaseh bi smeli trditi, da se
bodo tudi tokrat kljub mno-
^m obveznostih in dajatvam
izrekh „ZA".
Vaščani v Apačah, Njiver-
cah in Strniš ču so predhodno
že razpravjali o programih
dela svojih krajevnih odborov
in se tudi opredelili za vse
tiste potrebe, ki jih v kraju
trenutno najbolj potrebujejo.
Tako je povsod v ospredju
druga plast asfaltne prevleke,
hidranti za požarno varnost,
vodovod, telefon, ureditev
nizkonapetosnega omrega in
podobno.
Razumljivo je, da so pone-
kod še nerešeni problemi, ki
bi znah vplivati na nedeljski
izid referenduma. Pri tem
velja omeniti predvsem Njiver-
ce, saj se vaščani že precej
časa borgo proti temu, da jim
ne bi težki tovornjaki uniče-
vali ceste, katero so asfaltirali
predvsem s svojimi žulji in
denarjem. Ker je ta zadeva v
reševanju, upajmo, da bodo
vaščani brez oklevanja dali
svoj prispevek za urejanje
nadaljnih problemov in rešitev
— potreb v svojem kraju.
F. MEŠKO
Pied spomenikom Borisu Kidriču v Kidričevem
Foto: Z. ZOREČ
vreme
do nedelje, 17. aprila 1977
V drugi polovici tedna bo
lepo in suho. Jutranje tempera-
ture zraka bodo od 1 do 5
stopinj. Opoldanske pa se bodo
sukale od 12 do 18 stopinj.
Prav otoplilo, nad 20 stopinj,
pa se bo šele okrog 15. aprila.
lOjub jadikovanju zaradi sne^
bo v jeseni obilo sadja in
grozdja.
Alojz Cestnik
RODILE SO:
Riza Vek, Zg. Pristava 14 -
Roberta; Jela Vezjak, Jastrebci 6
— Gorana; Marija Kuharič, Lešni-
ca 31 - Sonjo; Mita Kampl,
Potrčeva 40 - Petro; Marijana
Košar, Prešernova 24 — Boruta;
Ivanka Krušič, Reševa 13 -
Sebastijana; Elizabeta Serdinšek,
Nova vas 50 - Lidijo; Darinka
Tertinek, Turiški vrh /5 - dečka;
Štefanija Simič, Šturmovci 15 -
deklico; Svetlana Senič, Utov trg
10 - deklico; Marica Stumberger,
Bišcčkivdi 1 - Boštjana; Terezija
Zelenko, Skorba 27 - dečka;
Dragica Dievenšek, VeL Brebrov-
nik 87 - Damjana; Marija
Sajtegel, Potrčeva 5O/a - Gre-
Rra; Marija Bratušek, Muretinci
— Sonjo; Angela SambcAec,
Kidričevo 15 — deklico; Sonja
Reš, Zlatoličje 2 - ScMijo; Mira
Vrabl, Pobrežje 164 — dečka;
StMija Godler, Sestiže 49 - Bredo;
Antonija Jurkovič, Hum 51 -
deklico; Angela Bratuša, Hranji-
govci 23 - Brigito; Jožica Šegula,
Zagrebška 73 - deklico; Terezija
Lorenčič , Podvinci 133 -
deklico; Zorica Cimerman, Langu-
sova n. h. - Mojco; Angela
Jančič, Kukova 58 — l^stijana;
Amalija Mohorko, Pestike 6 -
deklico; Otilija Ladič, Slovenski
trg 9 - Majo; Ana Kiamberger,
Ljutomerska 14, Ormož - dekli-
co; Cilka Prosenjak, Domava 47 -
deklico; Anica Drevenšek, Po-
brežje 35 - deklico; Anica
Plajnšek, Gradišče 6 - dečka
POROKA: Janez Kozel, Stanošina
5 in Lucija Dievenšek, Kozminci
24.
UMRLI SO:
Ana Matela, Muretinci 45, roj
1902, umiia 26. marca 1977-
Cecihja Korpar, Oshiševci 35, roj.'
1934, umria 28. marca 1977-
Elizabeta Vindiš, Strmec pn
Leskovcu 22, roi 1902, umrla 27.
marca 1977; Štefanija Krušič,
Tmovd 8, roj. 1928, umria 28.
marca 1977; Antonija Cuš, Placar
21, roj. 1905, umrl 30. marca
1977; B<^ Fliser, Gorisnica n.
bL, roj. 5. avg. 1963, umria 31.
marca 1977; Terezija Ogrizek,
Prepolje 94, roj. 1909, umria 1.
aprila 1977.
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5,
poStni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredni$tvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaSa 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-60 M 0649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.