Kje so naši ideali? Je li bilo prejšnje nezadovoljstvo, večna vzntmirjenost, zavist in intriga ono, kar smo nazivali ddcalom živ> ljenja? Ekonomska razdrapanost je ustvar* jala ^kaos v pravilnem socialnem razvitku n&roda. Sredi tega vrveža smo stali učitelji, vrže* ni mdc dva pola: med narod in glavnega kriv» ca razmer — partizanstvo političnih strank. Naprtili so nam nalogo, da izgladimo pot ter najdemo kontakt in harmonijo med tem-a dvema sovražndma svs.tovema. Ni 6udo, da nas vdasih obdolžc vseh ncsreč, ki jim ho> čemo najti odtoka. Naš narod je zaradd teh razmer padel globoko v neznosno moralno in materijalno krizo. Mi, ki smo gledali ta narod kot na dla*> neh svojih rok, smo najbolj ob6utili vzroke in posledice teh večndh socialnih in kulturnih ,kriz. Ekstreimna strankairska politika ruši, ker je v njej vedno dovolj nczdrave am.bicije in .zaslepljenosti, ki zapostavljata poedince iz srede celokupne mase. Politika ni nikoli v dobrem univcrzalna. Naš narod jc glcdal te nepiavilnosti, a jih povstm ni videl; napenjal je ušesa, ali jih povscm ni 6_. Skratka, naš seljak morda noče priznati, da je tomu sam kriv. Tu se odpirai pot učiteljski misiji: od= kloniti kmeta od škodljive tradicionalne pa* trijarhalniosti, kajti dancs si ni mogoče zami* sliti iskrenosti, društvenosti in ljubezni brez kapljice mržnje in 'zavisti do tega kar rusi. Dasd je inaš evangelij mir in ljubezen, ven* dar moramo svojo oibolico na to vsaj opo* zoriti. Naš narod je trpel skozi vsp vt'ke in nosil posledice. Danes uvideva potrebo večje inteligence, višjih ddealov in večjih sposob* nosti ter požrtvovalnosti kakor dosedanjih, dai si izboljša svoj isocialni in eksistenčni po<l'ožaj. Na dosedanji propadli in poikvarjeni politični morali bazira še danes vse delo na< ših delavcev pa najsibo kulturnih, poliiti6ni_, socialnih, gospodarskih in prosvetnih. Vse služi poslednjim ciljem ambicioznih poedin« cev, ki žele imeti v vodstvu tega ali onega odlo6ujo6o besedo. Izšolani, kakor neizšo* lani se srečujejo na istem. končnem cilju: kdo bo tkrmilar delu naše zemlje. Brez re* zerve, je li narod potreben drugih ciljev, ka= kor njegovega egoisticnegai političnega stremljenja. Če ne danes, se bo dalo morda jutri dru« ga6e govoriti o pravi nacionalni poilitiki, ka* kor dosedaj; o nacionalizmu, ki bo bre« krink; o narodnenn delu, za1 katerim se ne bo skrivalo vtdno 'kako temno ozadje. Naša u6iteljska in humana naloga je, da organiziramo največjo solddairno borbo proti v-saki osebni, brezidejni, in neprinci* piialnd politiki posameznikiov kateregakoli polifčnega ko>va. V to nam bodo pomagali vsj še nezaistrupljeni sloji, kajti v tem leži tudi njih lastni interes. Odsotnost zdravih elementov od tega del;v v narodu nam jc ustvari'a moralno, socialne in ekonomskc krizt. Le tako si lahko razlagamo pojav. ki je zagnal na površje ljudi, 'ki vidijo, v celokup^ nem življenju naroda lc svojo korist. Na= mesto iboAe za narodni podvig kulture in prosvetc ter borbe, da se delo politibov in naroda kaže le skozi življenje širokih naro^ dovih slojev, so je krenilo na stranpot ter So se stranke predpostavljale narodu in skup^ nim potrebam. V tem kao.su je zamrla tudi vsa idealnost naroda, katerega življenje, ka» kor jc bilo, ni vodilo do boljše bodočnosti. Zaito vsi na plan! Rešujmo in dvigajmo narod. Kajti edina odklonitev vsestranskih kriz leži v 'kultuirnem dvigu najširših narod= nih plasti. Stotere so ,naloge in izdelanih fm^mo stotero pozitivnih nacrtov za dvdg naroda od pnve dobv šo^loobvezne decc/preko nalog, ki jih imamo do šolidorasle dece in do doras* lega naroda tako, da< bodo roke vsega uči* teljstva še premalo, da zmorejo vsl> delo, ki ga lahkai zvrši učietljskli stan v narodu. Mladinsk^a Matica, reforma osnovne šolc, kmetsko nadaljevalno šolstvo, potri.ba nove ordentacijc pri našem društveno prosvctnem delu, so osnovni temelji bodočega u6itelj= skega dela, ki čakajo rok nas vseh. Odk!o= nimo narod od razdvajajočega političnega strankarstva in dovLdimo ga do kulturraih in nacionalnih nalog, ki so nam vsem skupne. Učitelji, na nas leži brcme :te nove na« loge. Pot do. naroda in spoznanje naroda je edina pot na katero lahko trdno računamo in izhod za rešitev iz zla. PeteT Jereb.