NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 39 - LETO 54 - CELJE, 30. 9.1999 - CENA 280 SIT Foto: GREGOR KATIC JESEN JE TU Izredno lep pričetek jeseni je sicer marsilcaterega vinogradnilca prepričal, da s trgatvijo še čaka, toda sobota, ki je pred nami, bo že v znamenju enega najlepših jesenskih opravil. Trgatev je pač krona celoletnega trdega dela v vinogradih, v Slovenskih Konjicah so 25. septembra trgatev že naznanili in povedali, da pričakujejo dobro letino. w 5AVINJCANI OSVOJILI DUBROVNIK Bili smo na dubrovniški otvoritvi razstave fotografij Edija Masneca. Kronika s Celjskega na strani 48. . za konec kariere $e evropski naslov? Intervju s Pepijem Manaskovim na pragu nove evropske rokometne sezone, stran 20. OD ŠEMBRANO ŽIVIH KONJ DO PENDOLINOV Miuzejski vlak je s slavnostno vožnjo od Celja do Ljubljane popestril slovesnosti ob 150-letnici prihoda prvega vlaka v Ljubljano. \ Stran 16. Ponarejanje brez sramu Koval iz Loke pri Žusmu prodaja piagiate Alposove kolekcije Erazmus. Stran 5. čisto nora kolesarja Konjiška mladca sta se na Triglav odpravila z gorskimi kolesi. Reportaža na strani 33. 'POGLEJMO-POJEJMO V družbi s tisočletji Bralce smo popeljali na lep Izlet na Ptuj in v Haloze. Stran 15. 2 DOGODKI župani, poslanci in predstavniki strokovnih služb na srečanju v Žalcu. Za gašenje poplavnih tegob Župani s Celjskega v Žalcu o poplavni varnosti Gostitelj tokratnega sreča- nja županov tako imenovane »statistične regije«, ki vklju- čuje vseh 32 občin s Celjske- ga, je bila občina Žalec, na dnevnem redu pa je bila že drugič poplavna varnost in problematika plazov. Kakor je uvodoma povedal žalski župan Lojze Posedel, je namen srečanja opozoriti na prepočasen tempo in bistveno premalo denarja, ki ga država namenja za poplavno varnost. Po mnenju Albina Krapeža, direktorja Uprave RS za vars- tvo narave, bi za sanacijo vod- nega gospodarstva potrebova- li 72 milijard tolarjev, kar bi lahko zbrali v večih letih, v tem času pa bi lahko pridobili vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo vodnogospodar- skih objektov. Za vzdrževanje obstoječega stanja je v letoš- njem proračunu namenjenih 2,2 milijardi tolarjev, 700 mili- jonov sit za investicijsko vzdr- ž evanje, poleg tega še 1,5 mili- jarde sit interventnih sredstev, prihodnje leto pa naj bi bilo v proračunu 2,6 milijarde sit in- terventnih sredstev. Vendar je to še vedno premalo, da ljudje ne bi več trepetali, sploh ker še sedaj niso odpravili vseh posledic poplave izpred deve- tih let. Vodarji vidijo rešitev v zako- nu o vodah, ki bi med drugim razmejil, kaj mora urejati dr- ž ava in kaj lokalne skupnosti, poleg tega pa bi morali spreje- ti nacionalni program vodne- ga gospodarstva, ki bi urejal vzdrževanje vodnega režima. Predvsem o denarju in pri- dobivanju dokumentacije so potem razpravljali tudi števil- ni župani, ki so se udeležili srečanja v Žalcu. Celjski žu- pan Bojan Šrot je ponovno opozoril, da je glede na pov- zročeno škodo na Savinji, Sot- U, Dravinji in vseh njihovih pritokih ter glede na poplavno ogroženost na Celjsko iz dru- gega interventnega zakona prišlo premalo sredstev. Pri- stojni so odgovarjali, da so denar delili glede na 31 kriteri- jev - in da so se celo vodarji prepirali med seboj, stroka pa je itak pripravila samo pred- log, ki ga je potrdil državni zbor. Glede plazov je Sonja Bese- ničar iz Državne komisije za sanacijo pojasnila, da so za njihovo sanacijo do konca ok- tobra porabili 400 milijonov tolarjev, v Sloveniji pa je več kot 2 tisoč evidentiranih pla- zov, ki bi jih morah sanirati v petih letih, če bo državni zbor sprejel nacionalni program sa- nacije. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATlČ Med ogledom prenovljenih prostorov. Prenovljeni prostori in laboratorij Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je v petek na Trnoveljski cesti v Celju odprl nove prostore Veterinarskega centra in Oddelka za kmetijsko svetovanje Celje. Veterinarski zavod in Oddelek za kmetijsko svetovanje Celje sta pridobila okoli 100 kvadratnih metrov novih prostorov, prenovili pa so tudi okoli 200 kvadratnih metrov dosedanjih prostorov zavoda. Veterinarski zavod je tako pridobil prenovljen laboratorij, ki je urejen v skladu z zahtevami za akreditacijo laboratorija in sodi med najsodobnejše tovrstne laboratorije v državi. Svoje prostore je razširila tudi svetovalna služba. Celotna naložba, ki so jo pokrili v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je znašala 74 milijonov tolarjev. ■ IS, Foto: SHERPA Občina Polzela praznuje V soboto so se pričele pri- reditve ob letošnjem prvem občinskem prazniku občine Polzela. Tako so se krajani že podali na prvi planinsko-turistični pohod, dan odprtih vrat Lov- ske družine Polzela, v novem delu zaselka Ločica ob Savinji pa so odprli novo asfaltirano cesto. Pri gradnji ni šlo brez težav, vendarle so krajani v soboto le dočakali tudi uradno odprtje ceste. Zbrane je naj- prej nagovoril župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je izrekel vse priznanje kraja- nom zaselka, posebno pa se je zahvalil za velik delež, ki so ga sami zbrali za asfaltiranje cestnega odseka. Občina Pol- zela je sofinancirala vodovod in kanalizacijo, ki jo je bilo potrebno zgraditi pri novi ce- sti. O gradnji je spregovoril tudi predsednik režijskega od- bora Janez Štorman, nato pa je polzelski župnik Jože Ko- vačec blagoslovil novo cesto. V kristalni dvorani graščine Šenek je sobotni večer polep- šal koncert, na katerem so se predstavili Dejan Podbregar s trobento, Betka Kotnik s sak- sofonom, na klavirju pa ju je spremljala Bojana Koruza. V nedeljo dopoldan je bilo sre- čanje krajanov starih 80 in več let, popoldan so blagoslovili obnovljen križ na Bregu. V tem tednu se prireditvell polzelskem prazniku še nJI ljujejo. V petek ob 18. uiil| sveta maša za mir v naši dej ob spominu na žrtve vojn, in povojnega nasilja, zatem še koncert mešanega pevs ga zbora Koral Laško v žup, ski cerkvi. V soboto, 2. oktobra, nasj praznik, bo dopoldne sejen na katerem bodo prodaja kmečke dobrote, košarkar^ in teniški turnir, dan odprti vrat KK Savinjski Hopsi, o 13. uri svečana seja občinski ga sveta s podelitvijo priznam ob 16. uri pa koncert godb Liboje v atriju graščine Šenel T. TAVČAl S prerezom traku so Ljubo Žnidar, Janez Štorman in Martin Marovt predali namenu prenovljeno cesto v Ločici. Videcnik - častni občan Mozirja Konec tedna je bil slovesno obarvan tudi v Mozirju, kjer so z različnimi prireditvami počastili občinski praznik. Mozirjani slavijo praznik v spomin na začetke šolstva v Mozirju in hranilništva na Reči- ci. Na slavnostni seji občinske- ga sveta, ki so jo pripravili v soboto, je župan Jože Kramer predstavil delo v občini, med pomembnejšimi investicijami pa omenil šolo na Rečici, most v Lokah ter vodovod na Homcah in v Podhomu. Župan Kramer je omenil tudi težave, s katerimi se srečujejo, predvsem gre za nesodelovanje s sosednjimi ob- činami, problematiko RTC Gol- te in vodotokov, hkrati pa po- zval k sodelovanju in strpnosti. Kot je v navadi, so se na slav- nostni seji oddolžili tistim, ki so največ prispevali k razvoju ob- čine. Letos so se z razglasitvijo za častnega občana posebej zahvalili publicistu Aleksandru Videčniku, zlati plaketi s priz- nanjem so podelili Turistične- mu društvu Rečica in Mešane- mu pevskemu zboru Mozirje; predsednik Športne zveze Mo- zirje Martin Aubreht pa je Ber- nardi Perhač-Zemljak podelil priznanje za izjemne športne dosežke. Kulturni program ob slavnostni seji so soustvarjal nagrajenci, torej člani Mešanf ga pevskega zbora Mozirje po vodstvom Tonija Acmana, so delovali pa so tudi učenci Glas bene šole Nazarje. V okviru praznovanja bod danes, v četrtek, pripravi športna tekmovanja za vei pokal občine, jutri bodo n Gneču odprli športno igriščf v soboto, 2. oktobra, pa z od prtjem nove poročne sobe razstave del Anke Rakun ii literarno glasbenim večeroJ članov KD Slap zaključili pra2 novanja ob občinskem prazni ku. U. SELIŠNIf 8. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 5. oktobra ob 13. uri 8. sejo Mestnega sveta M0£ ki bo v veliki dvorani Narodnega doma. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 2.2. do 23.9.1999 in potrditev zapisnika seje mestnega sveta z dne 6.7.1999; pod 4 - informacija v zvezi z objavljenim nameravanim prevzemom Merkui nad družbo Kovinotehna; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja i nagrade: a) ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Mestnega sveta Mestne občine Celje Igorju Gobcu, 1 soglasje k imenovanju direktorja Zavoda Mladinski center Celje in c) imenovanje predstavnikov ustanovitelja svet javnega zavoda Vrtec Zarja Celje; pod 6 - predhodno soglasje k imenovanju direktorja Stanovanjskega sklad občine Celje; pod 7 - informacija o odločitvi Strokovne komisije o podelitvi sejemskih priznanj Mestne občin Celje na 32. MOS 1999 v Celju; pod 8 - predlog za odprodajo občinskega premoženja; pod 9 - delna povrniti stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v letu 1998; pod 10 - Odlok o prenehanju Zavoda Z planiranje in izgradnjo Celje - prva obravnava; pod 11 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizad in delovnem področju občinske uprave MOC - prva obravnava; pod 12 - Odlok o kategorizaciji občinskih cest' MOC - druga obravnava; pod 13 - Odlok o občinskih cestah - druga obravnava; pod 14 - Odlok o ureditvi proinf v MOC - druga obravnava; pod 15 - poročilo o poteku sanacijskih ukrepov na področju poplavne varnosti Celj^ pod 16 - poročilo o ekološki obremenjenosti okolja v MOC; pod 17 - predlog povišanja cen urejanja pokopališč te pokopališke in pogrebne dejavnosti; pod 18 - sprememba cene dimnikarsldh storitev; pod 19 - predlog cene H novega tarifnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki; pod 20 - uskladitev višine prispevkov po Odloku' spremembah in dopolnitvah Odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja' čiščenja odpadnih voda in ravnanja s komunalnimi odpaski; pod 21 - uskladitev višine takse po Odloku o taksi i onesnaževanje voda; pod 22 - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Staro mestu jedro Celje - Kare 1 - prva obravnava; pod 23 a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnj^ osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Šmarjeta in b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odl<^ o zazidalnem načrtu Šmarjeta - prva obravnava; pod 24 - avtocestni priključek Celje - vzhod in povezovalna ceS od avtocestnega priključka Celje - vzhod do G2-107 na jugu in do 46407 na severu; pod 25 - predlog staliŠ<5^ pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Mariborske ceste - etapa; pod 26 - a) seznanitev s krajinsko zasnovo Šmartinsko jezero in b) predlog stališč do pripomb in predlo^"^ na javno razgrnjeni osnutek krajinske zasnove Šmartinsko jezero; pod 27 - sklep o ukinitvi statusa zemljiš^^ splošni rabi in pod 28 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in b) vprašanja, pobude in predlogi. S DOGODKI 3 O razvoju turizma v Vojniku ^tradicionalno okroglo mizo o raz- l^ju turizma v občini so v Vojniku pripravili minulo soboto, ob občin- Kem prazniku ter svetovnem dnevu jyfjzma, ki je 27. septembra. »pri Mark« v Novi Cerkvi so ob delavcili 5 področja turizma ter gospodarstva v občini Vojnik kot gostje sodelovali tudi Stane Bizjak, svetovalec ministra za ma- lo gospodarstvo in turizem, Marjan Ro- žič, predsednik Turistične zveze Sloveni- ja Damjan Pintar, strokovni sodelavec Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu, Marija Vrečer Deu, ki je v prejšnjem mandatu vodila Komisijo za jjzvoj turizma v občini Vojnik ter podžu- panja Mestne občine Celje Janja Romih ,0 župan občine Vojnik Beno Podergajs. Ob začetku okrogle mize, ki jo je fodila tajnica občine Vojnik Mojca Bombek, je predstavnica Turističnega društva Nova Cerkev Fanika Skorja Pa- šnik predstavila novo zgibanko, v kateri je predstavljena Nova Cerkev. Stane Biz- jak in Marjan Rožič, ki sta govorila o smernicah razvoja slovenskega turizma, sta poudarila predvsem pomen združe- vanja več občin v Lokalno turistično organizacijo ter vse večji pomen družin- skih podjetij pri delu v turizmu. Razmiš- ljati je potrebno o tem, kako v Slovenijo privabiti zamejske turiste, kot sta pove- dala gosta, pa je pomembno tudi spo- minkarstvo, saj turisti kar tretjino denar- ja porabijo za spominke. Ob denarju je pomembna strokovna usposobljenost ljudi, ki delajo v turizmu, zelo pomem- bna pa sta ureditev okolja ter jasna označitev turistično zanimivih točk. Ma- rija Vrečer Deu je opozorila na to, da,- Vojnik ostaja tranzitni kraj in da je potrebno urediti primerne oznake ter pripraviti različne, za turiste zanimive programe kot je, na primer, ogled podpo- horske vinske ceste. Smernice razvoja turizma v občini Vojnik je predstavil Damjan Pintar, med razpravo pa so sode- lujoči opozorili na pomoč pri pridobiva- nju kreditov za razvoj turizma, večje vključevanje mladih v turizem, urejanje kolesarskih stez Celje-Vojnik, pripravo smučarske tekaške steze in panoramske poti na področju Vizore-Vine-Lemberg, Hilda Goršek je predlagala ureditev turi- stične vasi na Lipi pri Frankolovem, kot enega pomembnih dolgoročnih ciljev na področju razvoja turizma v občini pa so sodelujoči predlagali ureditev stare ceste Maribor-Celje, ki naj bi postala turistična pot, namenjena predvsem kolesarjem in mopedistom oziroma vsem tistim, ki bi si radi ogledali znamenitosti krajev ob tej, še vedno zelo prometni cesti. NINA M. SEDLAR Šola v Letušu za braslovski praznik Svetniki občine Braslovče in KS Letuš, župani in podžupani sosednjih občin ter drugi gostje so se minulo soboto zbrali v šoli v Letušu, kjer so praznovali prvi praz- nik občine Braslovče. Slavnostni govornik je bil župan občine Braslovče Duško Goričar, ki je povedal, da so se za praznik odločili na podlagi pričevanj iz jeta 1140, ko je nastala prva znana listina o pražupniji Braslovče. Večji del njegovega go- vora je bil nameiijen prvemu letu nove občine Braslovče, v katerem se je izkazalo, da je bila odločitev za samostojno občino pravilna. »Največji dosežek v tem času je razširjena in obnovljena podružnična šola v Letušu, ki sku- paj z ostalimi štirimi šolami v naši občini zagotavlja pogoje za uvedbo devetletke. Prido- bivamo dokumentacijo za izgradnjo kanaliza- cije in pločnikov v Letušu, preplastili smo ceste v Zgornjih Gorčah, Presarjih in Glinjah, uredili smo cvetlično ulico v Braslovčah, ure- dili središče v Grajski vasi, kar je v sklopu projekta CRPOV, sofinanciral most čez Bolsko naGomilskem, uredili potok Trebnik od Zakla do Braslovč, veliko truda smo vložili v ohra- njanje naravne in kulturne de- diščine, v okviru tega smo so- financirali obnovo ostrešja župnijske cerkve v Braslovčah in Letušu. Poleg tega gradimo v Braslovčah poslovno stano- vanjski objekt, v njem bo °sem stanovanj, v spodnjem delu prostori občine, obnav- ljamo vodovod v Braslovčah 'n Rakovljah, poleg tega pa ^•^0 opravili vrsto drugih '^snjših komunalnih del,« je "anizal župan Duško Goričar. , Prisotne so nagovorili tudi ^^Pani sosednjih občin. Obnovljeno podružnično šolo v Letušu je ob pomoči otrok uradno odprl župan Duško Goričar. moški pevski zbor Braslovče pa je zapel nekaj pesmi. Po slavnostni seji so se udele- ženci pridružili številnim krajanom Letuša pri otvori- tvi obnovljene in razširjene podružnične šole. Letuški učenci in varovanci vrtca so pripravili bogat kulturni program, ravnatelj OŠ Bra- slovče Emil Ribič pa je imel slavnostni govor. Povedal je, da je obnova trajala 15 mese- cev in sicer v dveh fazah. Najprej so podrli podstrešje in stropove ter zgradili novo nadstropje s čimer so prido- bili učilnico, knjižnico, ma- lo računalniško učilnico, večnamensko dvorano za šo- lo in vrtec. Obnovili so tudi stare učilnice, v drugi fazi pa so obnovili fasado, izdelali novo ograjo, nove tlake in asfalt, na igrišču vrtca name- stili nova igrala, obnovili pa so tudi prostore vrtca in je- dilnico ter opremili telo- vadnico. Vsa dosedanja dela so stala 57 milijonov tolar- jev. Braslovčani so ob praz- niku v nedeljo pripravili tu- di športne igre, trški sejem (predstavitev domačih jedi, izdelkov in obrti) ter zabavo na trgu. ^m&'^:m'f TONE TAVČAR Najzaslužnejšim priznanja Šoštanjski kulturni dom, so ga obnavljali devet me- ^^cev, naložba v obnovitve- dela pa je vredna 130 '•bilijonov tolarjev, bodo od- J"^'' danes, 30. septembra, na r^i občinskega praznika. osrednji prireditvi bodo "^jzaslužnejšim podelili "^ivišja občinska priznanja nagrade. . 2a častnega občana občine J°do razglasili pokojnega r,^8dana Meniha, dr. med., 'je bil župan Šoštanja in je v J^^dobju prvega in v začetku /^gega mandata veliko po- J^""'! za napredek občine, astna občanka bo postala tu- ^nka Verdnik Jazbec, iz ^f^no uspešna zborovodki- nja, ki se trudi za glasbeno izobraževanje mladih, napre- dek zborovskega petja in ohranjanje slovenske ljudske pesmi. Priznanja Občine Šo- štanj bodo prejeli Mešani pev- ski zbor Svoboda Šoštanj, Pi- halni orkester Zarja Šoštanj in Osnovna šola Karla Destovni- ka Kajuha Šoštanj. Občinski plaketi pa bodo podelili Pro- stovoljnemu gasilskemu druš- tvu Šoštanj - mesto in šoštanj- skemu Društvu tabornikov ro- du Pusti grad. V soboto, 25. septembra, so pripravili tudi slovesnost ob zaključku več- jih obnovitvenih del stolpa na Pustem gradu, kmalu pa se bodo lotili še ureditve grajske okolice. K.L. NA KRATKO Univerza za tretje življenjsko obdobje ŽALEC - Občina in iniciativni odbor pripravljata jutri, v petek, 1. oktobra, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora ustanovni zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje. V kulturnem programu bodo sodelovali Mešani planinski pevski zbor Žalec, Ubrane strune iz Griž ter učenci osnovne in glasbene šole. Prvi bitki v spomin ČRETA - Združenje borcev in udeležencev NOB občin Žalec in Mozirje ter Domicilni odbor II. grupe odredov Celje priprav- ljajo v soboto, 2. oktobra, ob 11. uri na Čreti proslavo, s katero bodo počastili prvo bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko. Slavnostni govornik bo žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu pa bodo nastopili Pihalni orkester TT Prebold, harmonikarji iz Raven pri Šoštanju in učenci Osnovne šole Vransko. (US) Novembra volitve ioštanjskega župana ŠOŠTANJ - Župana Bogdana Meniha po smrti za zdaj nadomešča Marjan Jakob, najstarejši od treh podžupanov, novega župana pa bodo občani izvolili na nadomestnih voli- tvah, ki bodo predvidoma 28. novembra. Če bodo potrebne še volitve v drugem krogu, bodo le-te izvedli 12. decembra. (KL) POSVETU Mirovniki no V. Timorju Na Vzhodni Timor so priš- li prvi pripadniki mirovnih sil, ki naj bi skrbeli za var- nost na otoku. Večino voja- kov v mirovni operaciji bo prispevala Avstralija, kar 4500 od 7500, veliko pa tudi Tajska. Po besedah avstral- skega obrambnega mini- stra, bi lahko operacijo kon- čali v treh mesecih. Indonezijska vojska je z oto- ka umaknila že 80 odstotkov svojih sil, predsednik Habibi pa je preklical 7. septembra razglašeno vojno stanje. Ven- dar pa ne bo šlo tako gladko kot mislijo poveljujoči akcije. Že tri dni po namestitvi prvih mirovnih sil je spet prišlo do incidentov, padle so nove žr- tve, med njimi tudi nizozem- ski novinar. Avstralija je nea- kreditirane novinarje zato po- zvala (okrog 300 jih je), naj zapustijo otok, ker jim med- narodne mirovne sile ne more- jo zagotoviti varnosti. Zaplet- lo se je tudi pri napovedani predaji vojaškega poveljstva nad otokom mirovnim silam. Še največjo težavo in skrb pa predstavljajo begunci iz Vzhodnega Timorja, ki so se zatekli v hribe in v Zahodni Timor. Rdeči križ meni, da je bilo izgnanih okrog 600 tisoč ljudi, vendar pa so se le redki od njih začeh vračati na domo- ve. Program za prehrano pri ZN jim je zato dva dni z leta- lom v gore dovažal hrano, ven- dar pa s tem ni rešil dolgotraj- nega problema lakote. Rusi spet nad Čečene Rusija je spet začela napa- dati uporno kavkaško re- publiko Čečenijo. Moskva oblastem v Groznem očita, da podpirajo islamske skrajneže, odgovorne za vstajo v Dagestanu in za bombne eksplozije sirom Rusije. Obrambni minister Sergejev ni zanikal možno- sti, da bo ruska vojska po letalskih napadih Groznega tudi kopensko posredovala. Zaenkrat pa se je osredotoči- la na uničenje pomembnih in- frastrukturnih objektov - od- dajnike čečenske televizije, objekte mobilne telefonije, skladišče goriva in rafinerijo pri Groznem. Pri napadih pa prihaja tudi do civilnih žrtev, poleg tega pa je v sosednjo Ingušetijo zbežalo najmanj de- set tisoč ljudi. Čečenski pred- sednik Mashadov meni, da bi bilo čečensko krizo moč rešiti le z neodvisnostjo te republi- ke. Mashadov je še predlagal neposredno srečanje z Jelci- nom; čečenski vodja je na- mreč prepričan, da si Jelcin prizadeva rešiti krizo, vendar ga pri tem zavajajo njegovi svetovalci. Rusija v tem trenut- ku na Kavkazu uri 75 tisoč vojakov, od tega jih je 15 do 30 tisoč blizu meje s Čečenijo. Islamskih skrajnežev v Čečeni- ji pa naj bi bilo med pet in sedem tisoč. Kljub ruski pre- moči se v Moskvi verjetno bo- jijo ponovitve dogodkov iz let 1994-96, ko so se po porazu morali umakniti iz Cečenije. Andreotti ni kriv Na sodišču v Perugii se je končalo dobra tri leta in pol dolgo sojenje Giuliu An- Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv dreottiju, sivi eminenci itali- janske politike. Obtožnica ga je bremenila, da je leta 1979 naročil uboj novinarja Mina Pecorellija, ki je nameraval objaviti knjigo z dokumenti, ki naj bi škodovali Andreotti- ju. Sodišče je po 160 sejah, 231 zaslišanih pričah in pre- gledu 650 tisoč strani doku- mentacije Andreottija razgla- silo za nedolžnega. Tako se je končalo eno naj- bolj čustvenih sojenj v Italiji. 80-letni Andreotti je namreč precej priljubljen med Italija- ni. Kar sedem mandatov je bil premier, opravljal pa je tudi naloge obrambnega, zunanje- ga in finančnega ministra. Le- ta '91 ga je takratni predsed- nik Cossiga razglasil za do- smrtnega senatorja. Njegova priljubljenost ni bila nič manjša v tujini, kjer so ga več kot štiri desetletja še najbolj poznali po imenu »Mr. Italy« (Gospod Italija), saj je bil vedno blizu oblasti. Ob opro- stilni sodbi so bih še posebej navdušeni v Vatikanu, saj An- dreotti kot vzoren krščanski demokrat precej rad prijate- ljuje s papežem. Vendar pa Andreottija čaka še ena preiz- kušnja. Vzporedno s postop- kom v Perugii proti njemu teče tudi postopek na sodišču v Palermu. Tamkajšnje tožils- tvo je pred leti sprožilo prei- skavo, s katero naj bi dokaza- li, da je Andreotti v zameno za glasove in podporo v njego- vi dolgoletni politični karieri pomagal mafiji. Razsodbo naj bi razglasili konec oktobra ah v začetku novembra. Trojni umor na sodišču Na sodišču v Zagrebu se je zgodil trojni umor. Med ča- kanjem na razpravo o loči- tvenem postopku je 28-letni Mate Oraškič, Hrvat iz bo- sanskega mesta Kotor Va- roš, ustrelil svojo ženo, nje- no odvetnico in sodnico. Huje je ranil tudi daktilo- grafko sodišča. Oraškič je iz pištole izstre- lil šest nabojev. Kako je strelno orožje uspel pretiho- tapiti na sodišče, ni povsem znano. Verjetno je, da se je izognil detektorju kovin in je na občinsko sodišče v Za- grebu vstopil skozi službeni vhod, potem pa se pomešal med množico. Takoj po stre- ljanju je pobegnil, policisti so ga ujeli in razorožili šele na hrvaško-slovenski meji na mejnem prehodu Brega- na. Pravosodni minister Se- parovič - hrvaško sodniško društvo je zahtevalo njegov odstop - je suspendiral poli- ciste, ki so na sodišču skrbe- li za varnost in so spregleda- li vnos orožja. Tudi morilec Mate Oraškič je bil policist, vendar so ga sredi avgusta, slab mesec pred pokolom na sodišču, suspendirali. 4 DOGODKI Ko se je treslo Kozjansko Srečanje v spomin na 25-letnJco začetka popotresne obnove Junija 1974 je stresel Koz- jansko rušilni potres. Sep- tembra so začeli z obnovo, ki je trajala vse do leta 1978, ko je Slovenijo vmes priza- del nov potres na Tolmin- skem. Za 25-letnico začetka popotresne obnove Kozjan- skega so se v petek srečali nekdanji sodelujoči. Na petkovem srečanju na turistični kmetiji Bizjak v Zibi- ki v šmarski občini so obujali spomine na težki čas. Takoj po rušilnem sunku so bile dva meseca na terenu različ- ne komisije, septembra so za- čeli z obnovo v organizaciji ljubljanskega zavoda za razi- skavo materiala in konstruk- cij. Prav tako so ustanovili biro za tehnično pomoč, s se- dežem v Šmarju pri Jelšah, s pokojnim inženirjem Henri- kom Čmakom (takratnim glavnim direktorjem Ingrada) na čelu. Gradbeni inženirji in tehniki iz različnih slovenskih krajev so bili poslani v različ- ne kraje Kozjanskega. Letos je potres razdejal Carigrad, Atene in Tajvan, pred četrt stoletja z manjšo rušilno močjo Kozjansko. V Zibiki so se v petek po dolgih letih zbrali tisti, ki sodelovali v uspešni popotresni obnovi. Poškodovani in uničeni objekti so bili razvrščeni v štiri kategorije: uvrstitev v četrto kategorijo je pomeni- la rušitev ter obvezno no- vogradnjo, v tretji kategoriji je morala opraviti sanacijo posebej usposobljena grad- bena ekipa, druga in prva kategorija pa je pomenila lažje poškodbe, ki so jih lahko s pomočjo ugodnih kreditov odpravili lastniki osebno. Na terenu, kjer je bila pone- kod huda revščina, so se po- leg odpravljanja škode morali lotiti še socialnih problemov. Sicer pa Slovenija ni bila de- ležna tako široke popotresne solidarnosti kot drugi priza- deti kraji Jugoslavije, na pri- mer Skopje ali Banja Luka. Pomoči potrebnemu Kozjan- skemu je takrat pomagala vsa Slovenija, saj so se vsi zapo- sleni odrekli dvodnevnemu zaslužku. Tisti, ki so si prizadevali za obnovo Kozjanskega po po- tresu, so se sestali znova po petih letih, pozneje nikoli več. Srečanje, na katerem bi obu- dili spomine na 25-letnico po- tresa in začetek obnove, so načrtovali že od lani, v petek pa so se zbrali po prizadeva- njih Franca Mlakerja, takrat- nega šmarskega podžupana ter sedanjega direktorja Kor- sa, in Andreja Poprijana iz Celja, takratnega voznika. Gostitelj petkovega srečanja v Zibiki je bil šmarski župan Jože Čakš, udeležili so se ga je slatinski župan mag. Branko Kidrič, župan v potresnem ča- su Jožko Lojen, graditelj Atomskih toplic Franc Re- nier, takratni zvezni poslanec in sedanji predsednik sloven- skih upokojencev Vinko Go- bec ter gradbeni inženirji in tehniki in drugo osebje iz raz- ličnih krajev Slovenije. BRANE JERANKO Z OBČINSKIH SVETOV Dvajset prošenj za tri stanovanja RESNIK - Svetniki občine Zreče so se na prvi seji v novi sezoni sestali v prostorih mežnarije na Resniku in med drugim sprejeU predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. V Zrečah so trenutno na voljo tri socialna stanovanja, prosilcev zanje pa je kar dvajset. Pravilnik določa merila, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, da pridobijo takšno stanovanje. Merila so usklajena z izhodiščnim številom točk po republiškem pravilniku, s tem da je upoštevana možnost, ki jo občini daje republiški pravilnik, in sicer 20-odstotno odstopanje. Cene potujočega vrtca ZREČE - V vrtcu so pripravili spremembo programov v tem smislu, da je čimveč otrok, ki niso v rednem varstvu, vključe- nih v programe potujočega vrtca, kjer se pripravljajo na vstop v prvi razred devetletke. Glede na čas bivanja v potujočem vrtcu so izoblikovali tri skupine: celodnevno bivanje stane 27 tisoč tolarjev, tridnevno varovanje otrok bo 16.200 tolarjev, če pa bo otrok v potujočem vrtcu le enkrat na teden, bo treba odšteti 2.730 tolarjev. V Zrecali dom upolcojencev? RESNIK - V Zrečah se je pojavil interesent, ki bi rad zgradil dom upokojencev, v ta projekt pa je pripravljen vložiti okrog sedem milijonov nemških mark. Pogovore z interesentom bodo nadaljevali, so sklenili svetniki na zadnji seji, kjer so razpravljali tudi o zapiranju kamnoloma na Stranicah. Kakor kaže, se bo moral upravljalec kamnoloma kmalu oglasiti na občini, ker bo potreboval dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti in takrat se bo zadeva premaknila z mrtve točke. Če bo prišlo do zapiranja kamnoloma, bo zapiranje (in spremljajoča sanacija) trajalo vsaj pet let. (A.M.) Kredit za odlagališče GORNJI GRAD - Svetniki so sprejeli sklep o prenosu uprav- ljanja vodovodnih sistemov na gornjegrajsko Komunalo. Gre za manjše vodovodne sisteme v KS Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna, sklep pa je v skladu z zakonodajo. Poleg tega so svetniki soglašali z najemom kredita za sanacijo odlagališča smeti v Podhomu. Kredit v višini 33 milijonov tolarjev bo najela Komunala Gornji Grad, sanacija odlagališča in vračilo kredita pa bo stvar vseh zgornjesavinjskih občin, razen občine Mozirje, ki ne uporablja odlagališča v Podhomu. Zadruga odstopila od ponudbe GORNJI GRAD - Pred časom je Zadruga Mozirje ponudila kulturna domova v Bočni in Novi Štifti krajevnima kulturnima društvoma. Ker so svetniki opozarjali na nedorečenosti pri prenosu, je zadružni upravni odbor obvestil svetnike, da odstopa od ponudbe. Po mnenju gornjegrajskega župana Tonija Riflja pa se bodo o prenosu zadružnih domov z malo strpnosti vseeno uspeli dogovoriti. (US) Grbe bodo podelili v ponedeljek v nizu prireditev ob ob- činskem prazniku občine Vojnik se bo jutri, 1. okto- bra, ob šestnajstih na teniš- kem igrišču v Vojniku pričel teniški turnir. Uro pozneje bo v prostorih turističnega društva Nova Cer- kev otvoritev razstave samou- kov, ki si jo lahko boste lahko ogledali do 31. oktobra, ob osemnajstih pa se bo v telo- vadnici OŠ Vojnik pričel kon- cert Andreja Šifrerja. V sobo- to, 2. oktobra, se bo ob deve- tih pričelo tekmovanje v stre- ljanju z malokalibrsko puško pri Lovskem domu, kjer bo ob šestnajstih tudi otvoritev ce- ste. Račjega dvora in vodome- ta. Ob devetnajstih bo v Kul- turnem domu Vojnik ansam- bel iz Maribora predstavil od- lomke iz komične opere Se- viljski brivec. V nedeljo, 3. ok- tobra, ob šestnajstih bo v Pla- ninski sobi v Vojniku otvoritev razstave likovnih del Ljubice Mikola, razstavo pa si boste lahko ogledali do 10. oktobra. Slavnostna seja občinskega sveta bo v ponedeljek, 4. ok- tobra, v gostišču Turist na Frankolovem, osrednja prire- ditev ob občinskem prazniku, ko bodo podelili tudi letošnje vojniške grbe, pa se bo priče- la v ponedeljek ob osemnaj- stih v telovadnici OŠ Franko- lovo, po slovesnosti pa bo na Frankolovem še otvoritev razstave starih knjig, ki bo na ogled do 11. oktobra. V petek, 8. oktobra, ob osemnajstih se bo v telovad- nici OŠ Vojnik pričel koncert Veselih Štajerk in Maje Do- brotinšek, v soboto, 9. okto- bra, ob devetnajstih bodo čla- ni Turističnega društva Vojnik v Kulturnem domu Vojnik predstavili novo razglednico Vojnika, v nedeljo, 10. okto- bra, ob osmih zjutraj se bo pričel pohod na Stolpnik (od- hod izpred zdravstvenega do- ma), ob trinajstih pa se bo v Kladnartu pričel kostanjev piknik. N.-M. S. Imava se rada Prvi teden v oktobru, dne- vi med 4. in 10. oktobrom, bo tudi letos v znamenju najmlajših. V Zvezi prijate- ljev mladine Slovenije pri- pravljajo v tednu otroka vr- sto dejavnosti za otroke in mladostnike, v aktivnosti pa skušajo pritegniti tudi starše in vse, ki se pri svojem delu srečujemo z mladimi. Rdeča nit letošnjega tedna otroka bodo pogovori o spol- nosti in grozeči nevarnosti aidsa, na to temo pa bodo ubrani tudi letošnji otroški parlamenti. V Sloveniji bomo v začetku oktobra proslavili 10. obletnico sprejetja kon- vencije o otrokovih pravicah in prav tako 10. obletnico otroških parlamentov, ki so se nas v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in v sodelovanju z osnovnimi šolami razvili v edinstven program vzgoje za demokra- cijo. Precej prireditev, name- njenih najmlajšim, se bo se- veda zvrstilo tudi na Celj- skem. Medobčinska zveza prija- teljev mladine Celje priprav- lja v ponedeljek ob 10. uri sli- kanje na asfalt v centru mesta in mestnem parku, v Štorah, Vojniku ter na Frankolovem in Dobrni, ob 17. uri pa bodo v kavarni Celjskega doma odpr- li razstavo del, nastalih na li- kovni koloniji Piran '99 in ki- parski koloniji Celje '99. V Pro- jektni pisarni Celje - zdravo mesto pripravljajo v torek ob 10. uri na ploščadi pred Narod- nim domom druženje mladih in starejših, k risanju na asfalt so namreč povabljeni vsi od prvega do stoprvega leta sta- rosti, ob 17 uri pa bo v prosto- rih 111. OŠ Celje okrogla miza kluba staršev na temo Imava se rada, v sredo dopoldne pa čaka najmlajše poslikava ste- kel v mestu, ko bodo mladi umetniki ustvarjali osnovnih šolah v Celju, Vojniku in Što- rah ter na Frankolovem in Do- brni. Teden otroka bodo v Ce- lju v četrtek in petek zaključili z dvodnevno likovno delavni- co za nadarjene na Homu, v soboto pa bodo nagrajence knjižnega kluba popeljali na izlet Po Prešernovi poti na Go- renjsko. Medobčinska zveza prija- teljev mladine Velenje pri- pravlja v ponedeljek poseb- no prireditev za vse prvo- šolčke iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, v sredo ob 17. uri pa bodo ustvarjalne delavnice za otroke in starše v Mladinskem centru Vele- nje. V petek ob 15. uri bo na igrišču pri železnici v Šošta- nju otroški živ-žav Ta veseli dan, ki ga v sodelovanju z Društvom prijateljev mladi- ne Šoštanj pripravlja Klub mladi za mlade. I. STAMEJČIČ PO DRZAA^ Pokojninski steb UUBLJANA, 22. septe, bra (Delo) - Poslanci drž; nega zbora so pričeli razp vo o enem od najbolj j membnih zakonov v Zi njih letih - o pokojninsk( in invalidskem zavarovan V ministrstvu za delo lipa da bo zakon sprejet še leti veljati pa naj bi začel v; četku prihodnjega leta. \ slanci SDS in SKD so zah vali uvedbo drugega pok ninskega stebra, ki pa so- socialni partnerji že v poj janjih z vlado zavrnili. Ei ko je bilo tudi v državi zboru, saj je proti uvec drugega stebra glasovalo poslancev. Poravnava stari grehov UUBLJANA, 23. septei bra (Delo) - Vlada je spreji uredbo o izdaji obveznic plačilo odškodnine zara razveljavitve kazni zaplei be premoženja. Upraviči cev do odškodnine naj bi lo nekaj tisoč. Obveznice I do izdane 1. februarja 200; skupni vrednosti 20 milija tolarjev, vlada pa jih bo izp čevala v letnih obrokih,'; čenši s 1. marcem 2001. : Nova stranka NOVA GORICA, 25. s^ tember (Delo) - Z ustam nim kongresom so se prii postopki za ustanovitevjj ve politične stranke - K( servativne demokracije S venije (KDS). Čez pol 1 naj bi bil tudi volilni k gres, na katerem bodo p( dili bodoče vodstvo strah Izhodišča in vrednote nc stranke naj bi temeljile;! modernem realnem konj vativizmu, dopolnjenenij neoliberalno doktrino. I ciativni odbor za fornial ustanovitev stranke \| bivši obrambni mini| Alojz Krapež. Zaposlovanje d 2006 LJUBLJANA, 27. septe bra (Delo) - Ministrstvo delo je predstavilo nacional ni akcijski program zaposlo vanja za leti 2000 in 2001 tei strateške cilje razvoja trg^ dela do leta 2006. Oba doku menta predvidevata, da bo država s posebnimi ukrepi in programi, prilagojenimi vsaki regiji, skušala načrtno rešiti brezposelnost. Pakt stabilnosfi LJUBUANA, 28. septem bra (Delo) - Državni zbor je pričel razpravo o informacij' vlade o sodelovanju Slovenija v Paktu stabilnosti za jugov^' hodno Evropo, ki je bil junija letos ustanovljen na pobn^'^ EU. Medtem ko je zlasti opo- zicija zaskrbljena nad slovei^' skim sodelovanjem v paKtU; pa je zanimanje naših podjeW za poslovne priložnosti obnovi in razvoju Kosova 2^ lo veliko. Doslej se ji j^ . evidenco začasne uprave prijavilo že 121, nekateri pa ^j' s podjetji na Kosovu navez* že neposredne stike. GOSPODARSTVO 5 Ponarejanje brez sramu Koval iz Loke pri Žusmu prodaja piagiate Alposove kolekcije Erazmus - V Šentjurju bodo zahtevali prepoved trženja izdelkov in plačilo stroškov zaradi škode Letošnji ljubljanski pohištveni sejem sta poleg izjemno bogate ponudbe razstavljav- j,gv in dobrega obiska zaznamovala tudi dva ^j^andala. Za prvega je s plagiatom servirne- g3 stolčka poskrbel vrhniški Liko, za druge- ga pa podjetje Koval iz Loke pri Žusmu. Na jejinu je namreč razstavilo piagiate treh ^Iposovih izdelkov iz kolekcije Erazmus, ki jih je oblikovala arhitektka Jana Špendl. mi v Šentjurju so že nekaj časa sumili, da v Kovalu ponarejajo in prodajajo nekatere njiho- ve že uveljavljene kose pohištva, vendar so potrditev o nečednih poslih tega podjetja dobi- li Šele sedaj v Ljubljani. Zanimivo je, da je v Kovalu zaposlenih nekaj ljudi, ki so prej bili na dokaj odgovornih mestih v Alposu, solastnik podjetja pa je vrsto let delal in se učil prav pod vodstvom oblikovalke Jane Špendl. »Čeprav Originalna Alposova kolekcija Erazmus. Stol, ki ga ponareja in prodaja Koval, je drugi z leve. sem vedela, da se nekaj doga- ja, sem bila ob razkritju na sejmu zelo prizadeta, početje bivšega sodelavca pa lahko oz- načim le kot nož v hrbet,« je povedala Jana Špendl, ki je Alposova oblikovalka že sko- raj trinajst let. Kot je pojasni- la, je prvo verzijo garniture Erazem, katere kasnejšo iz- vedbo so ponaredili v Kovalu in jo tudi prodajali, oblikova- la že pred dobrimi desetimi leti, ornamenta iz stola in mi- ze pa sta se potem pojavljala na celotni kolekciji z dvajseti- mi različnimi izdelki. Hkrati je razvila tudi družino stolov, katere osnova je bil stol Ko- nrad, ki ga je skonstruirala za Habitat. Alposova kolekcija je doma požela velika priznanja, po nastopih v tujini pa so priš- la tudi naročila od zunaj. Jana Špendl je tako med drugim zasnovala izdelke tudi za an- gleško podjetje HND, ki jih na svojem prospektu in pod ime- nom kolekcija Koval ponuja podjetje Koval. Pri tem pa v Loki pri Žusmu sploh ne skri- vajo, da gre za Alposovo ko- lekcijo Erazmus ter napove- dujejo, da bodo s proizvodnjo in prodajo ukradene kolekcije nadaljevali. A jim to najverjetneje ne bo uspelo. Kovis je moral že v času sejma sporne izdelke ta- koj umakniti z razstavnega prostora, v Alposu pa napove- dujejo, da bodo za zaščito ob- likovalke in tudi celotnega podjetja sprejeli še druge ukrepe. »Škandal na sejmu nas je zelo prizadel in takšne- ga početja podjetja Koval ne nameravamo več dopuščati,« je povedal poslovni sekretar Alposa Jožef Artnak. Alpos bo Kovalu poslal uradno zah- tevo o prepovedi trženja pona- rejenih izdelkov, hkrati pa bo zahteval tudi poravnavo vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki so nastali z zlora- bo avtorskih pravic. Če bodo v Kovalu zahteve zavrnili, bo Alpos pričel sodni postopek, ■■■■■■i JANJA INTIHAR Merkurjeva ponudba samo še danes Danes se je iztekel rok, do katerega je veljala po- nudba Merkurja za odkup delnic Kovinotehne. V skladu z zakonom o prevzemih bo moral Merkur najkasneje v treh delovnih dneh objaviti, koliko lastni- kov Kovinotehninih delnic je sprejelo ponudbo ter po- datke posredovati tudi Agen- ciji za trg z vrednostnimi papirji, uradu za varstvo konkurence in klirinško de- potni družbi. Bolj kot na podatke o spre- jeti ponudbi pa v teh dneh v Kovinotehni z nestrpnostjo čakajo, kakšno stališče bo do prevzema sprejela vlada. Po sicer neuradnih podatkih naj bi namreč prav danes na svoji redni seji odločala o tem, ali bo dala ali ne soglas- je k prevzemu. Poleg vlade naj bi se kmalu o prevzemu izjasnil tudi Urad za varstvo konkurence. JI Najboljši v regiji Stanovanjska zadruga Atrij praznuje 20. obletnico - Četrti največji upravljavec stanovanj v Sloveniji z odprtjem 25-stanovanj- skega bloka v naselju Pre- vrat v Slovenskih Konjicah je v torek Stanovanjska zadru- ga Atrij iz Celja proslavila tudi 20-letnico ustanovitve. V tem času, še zlasti pa po letu 1992, je Atrij prerasel v edino podjetje v regiji in eno redkih v Sloveniji, ki združu- je kar tri dejavnosti - uprav- ljanje s stanovanji, zadruž- no gradnjo in posredovanje v prometu z nepremičninami. Stanovanjska zadruga Atrij je pričela delovati že leta 1978 vokviru takratne samoupravne stanovanjske skupnosti v Ce- lju, kot pravna oseba pa je bila registrirana leto kasneje. Njen osnovni namen je bil pomagati občanom pri gradnji stano- vanj. Z uvedbo novega pravne- ga reda na področju stanovanj- ske politike je leta 1992 za- družna gradnja zamrla, zato so V nov stanovanjski blok v Slovenskih Konjicah, ki ga je celjsko podjetje Ingrad VNG ob pomoči številnih po- "lizvajalcev zgradil v enem 'etu, se bo že prihodnji teden ^selilo 22 družin iz graščine Trebnik. V bloku je pet gar- sonjer, deset 1,5-sobnih in •leset 2-sobnih stanovanj, založba je veljala 160 mili- jonov tolarjev. Štirideset od- ^^otkov denarja je plačalo podjetje Jelen, preostanek ^sote pa je zagotovila Stano- vanjska zadruga Atrij z na- '^niom ugodnega stanovanj- ^l^ega posojila pri republiš- '^^ni stanovanjskem skladu. v Atriju usmerili k upravlja- % stanovanjskih zgradb. Da- Jes so po velikosti četrti uprav- lJ3lec s stanovanji v Sloveniji. Jfenutno imajo v upravljanju '^OO stanovanj, večinoma v ^^Iju in Šentjurju, kjer so se P''ed dvema letom združili s stanovanjsko zadrugo Rifnik. Pred tremi leti so v Atriju spet ^živili zadružno gradnjo, med svoje dejavnosti pa so uvrstili še posredovanje v prometu z ne- premičninami, za katerega so predlani pridobili certifikat ka- kovosti ISO 9001. Certifikat imajo tudi za upravljanje z ne- premičninami. Kot je povedal direktor zadruge Peter Puhan, so na področju zadružne grad- nje, s katero imajo veliko izku- šenj, tudi dokaj uspešni. Okto- bra bodo pričeli graditi prve tri od desetih hiš na Ostrožnem. Julija letos so zgradili tudi blok z osmimi neprofitnimi stanova- nji v Gornjem Gradu, sedaj od- pirajo blok v Slovenskih Konji- cah, v načrtu pa imajo izgrad- njo še enega bloka v Gornjem Gradu in ureditev stare šole v Vitanju v pet stanovanjskih enot. Stanovanjska zadruga Atrij, v kateri je trenutno zaposlenih 22 strokovnjakov, ima svojega predstavnika v upravnem odbo- ru Združenja za promet z ne- premičninami pri GZS, aktivno pa sodeluje tudi v Zvezi stano- vanjskih zadrug Slovenije in v mednarodnem nepremičnin- skem združenju FIABCI. Direktor Peter Puhan pravi, da se želijo v prihodnjih letih z vsemi tremi dejavnostmi uveljaviti tudi drugod v celjski regiji, zlasti v občinah Šmar- je, Rogaška Slatina in Laško. JANJA INTIHAR Foto: PRIMOŽ POKLIC Direktor Stanovanjske zadruge Atrij Peter Puhan je ob odprtju stanovanjskega bloka v Slovenskih Konjicah spregovoril tudi o dvajsetih letih delovanja zadruge. V prihodnje še turizem v Slovenskih Konjicah se je v nedeljo, 26. septembra, zaključil že četrti Sejem sad- ja, vina in kruha. V Športni dvorani in pred njo se je predstavilo več kot 70 raz- stavljavcev, sejem pa si je v štirih dneh ogledalo okoli 10 tisoč obiskovalcev, veliko, kar 40 avtobusov, obisko- valcev je bilo vnaprej napo- vedanih, med njimi pa je bilo tudi okoli 2 tisoč mlajših obiskovalcev. Sejem, ki so ga skupaj omogočile občine Zreče, Slovenske Konjice in Vita- nje, je odprl magister Franc But, državni sekretar v mini- strstvu za kmetijstvo, ki je v svojem govoru poudaril, da je prihodnost slovenskega kmetijstva predvsem v pride- lovanju zdrave in kvalitetne hrane. Na prireditvi so na- stopili tudi člani konjiškega društva podeželske mladine, ki so predstavili mlačev, pe- ko kruha in prodajo. Po be- sedah konjiškega župana Ja- neza Jazbeca je sejem pred- vsem lepa priložnost, da si pridelovalci povečajo mož- nosti za prodajo svojih pri- delkov, namen sejma pa je tudi povezovanje kmetijstva s turizmom v Dravinjski do- lini. V okviru sejma so pripra- vili tudi nekaj posvetov in predavanje Tadeje Vodovnik na temo »Trgatev«, ki ga je obiskalo kar 120 slušate- ljev. Letos so prvič podelili tudi dve nagradi razstavljavcem. Nagrado za najbolj dejavnega razstavljavca je dobila občina Bistrica ob Sotli, nagrado za najizvirnejšo predstavitev pa občina Dornava s predstavitvi- jo lukaric. »Ocena sejma temelji na tem, kam naprej. Razveseljiv je podatek, da si je sejem ogle- dalo veliko organiziranih in napovedanih skupin, iz letoš- njih izkušenj pa bomo v pri- hodnje na sejmu poskušali večji poudarek nameniti tudi tiirizmu, ne samo v smislu sadja, vina in kruha, ampak bodo lahko občine predstavile svoje avtohtone znamenitosti, ki so zanimive za morebitne obiskovalce,« je o sejmu letos in v prihodnje povedal konjiš- ki župan Janez Jazbec. Sicer pa so letos sejem sku- paj pripravile vitanjska, zreš- ka in konjiška občina, z raz- stavnim prostorom se jim je pridružila še oplotniška, orga- nizatorji pa pričakujejo, da bo prihodnje leto na sejmu sode- lovala še bistriška občina in bo sejem dobil že kar regijsko razsežnost. PP, Foto: MN L!^39..30.s«BlMiber 1999 6 GOSPODARSTVO Proizvodnja »grofa« že konec oktobra Podjetje Tara je postalo lastnik Štajerske pivovarne - Kupnino morajo poravnati do 6. oktobra - Velika podpora bank Direktor in lastnik podjetja Tara iz Šempetra Herman Malgaj ter stečajni upravitelj Štajerske pivovarne v stečaju Elija Rijavec sta prejšnji teden podpisala kupoprodajno pogodbo o nakupu te mariborske pivovarne. Tara bo morala celotno kupnino, ki znaša 1,138 milijarde tolarjev, poravnati do 6. oktobra, proizvod- nja piva Celjski grof, za sedaj edine blagovne znamke šempetr- skega podjetja, pa naj bi stekla tri tedne kasneje. Kot je znano je Tara kupila Štajersko pivovarno 23. avgu- sta na dražbi, na kateri se je pojavila tudi Pivovarna Laško, ki pa na izklicno ceno, kljub temu, da je vplačala 10-od- stotno varščino, ni privolila. Takšen razplet dražbe je bil poleg visoke cene, seveda, za večino veliko presenečenje, saj so mnogi pričakovali, da bodo pivovarno kupili Lašča- ni, ki so lani že kupili njeno hčerinsko podjetje Tališ in vzeli v najem polnilne linije. Kakorkoli, konec prihodnjega meseca naj bi podjetje Tara svoje pivo Celjski grof name- sto v eni od avstrijskih pivo- varn pričelo izdelovati in pol- niti v Mariboru. Njihov pravi zastopnik Mar- jan Feguš zagotavlja, da bo Tara celotno kupnino plačala v roku. »Brez izjemno velikega razumevanja in podpore celj- skih podružnic Abanke in No- ve Ljubljanske banke nam tako zahtevnega finančnega projek- ta najbrž ne bi uspelo izpelja- ti,« meni Feguš. »Roki za pri- dobitev nepreklicnih bančnih garancij so bili zelo kratki, postopki pa enaki kot pri pri- dobivanju posojila. Zato lahko rečem, da je Tara ob podpisu kupoprodajne pogodbe dobila pomembno bitko z okolico in tudi s konkurenco.« Čeprav se bo prenos posesti in lastninske pravice opravil šele s plačilom celotne kupnine, je Tara že pričela z aktivnostmi za prevzem Štajerske pivovarne. Pivovarna Laško je morala po sodnem sklepu do včeraj iz- prazniti proizvodne prostore, ki jih je v Mariboru imela v najemu, prav tako včeraj pa naj bi pričeli s preurejanjem proi- zvodne linije, da bo usposoblje- na za polnjenje evropske emba- laže. Delo v Štajerski pivovarni naj bi predvidoma znova steklo konec oktobra. Tara bo obdrža- la vseh 45 delavcev, število za- poslenih pa namerava še pove- čati. Podjetje namreč nima na- mena vztrajati le pri eni blagov- ni znamki, to je pivu Celjski grof. Pripravljen je že program še drugih vrst piva, ponudbo pa želijo razširiti še na brezalko- holne pijače. »Čeprav je opre- ma v Štajerski pivovarni že sta- ra, bo vzdržala še nekaj časa, potem pa jo bo treba posodobi- ti,« napoveduje Marjan Feguš. V Tari so že izračunali, da bodo s tem, ko bodo polnjenje Lastnik podjetja Tara Herman Malgaj je celjskega župana Bojana Šrota že seznanil s tem, da bi želel sedež firme preseliti v Celje. Kakšnih večjih ovir pri tem ne bi smelo biti, saj bi mesto, ki je v preteklih letih doživelo zlome mnogih večjih in manjših podjetij, imelo od tega le korist. Prav zato predstavniki Tare tudi ne morejo razumeti zahteve, postav- ljene na eni od sej mestnega sveta, naj občinske službe preverijo, ali je družba zlorabila ime Celjski grof. piva iz Avstrije prenesli v Ma- ribor, privarčevali v pol leta 125 milijonov tolarjev. Drži pa tudi, da pomeni za Taro lastna polnilnica precejšnji napredek. V poslovnem smi- slu bo postala družba na slo- venskem trgu bolj primerljiva in konkurenčna, njeno pivo pa naj bi se znašlo tudi na policah velih trgovskih siste- mov, na primer Mercatorja in Leclerca. .^.-^.-»^.^ JANJA INTIHAR Faiiiily center v Celju Podjetje Family Shop bo kmalu obnovilo bivšo blagovnico T - Bo večino prodajnih površin zasedel eden od največjih slovenskih trgovskih sistemov? »Ko bo končana prenova bivše blagovnice T na Gub- čevi ulici v Celju, si bodo vsi, ki v propadajoči zgradbi ni- so videli tržne priložnosti, pogrizli obe roki,« malo za šalo in malo zares napove- duje lastnik podjetja Family Shop Alfredo Cavallaro, ki je v začetku tega leta kupil na javni prodaji podjetje Teko v stečaju. Zgradba v središču mesta, ki naj bi jo obnovili do 15. oktobra, bo dobila po- vsem drugačno zunanjo po- dobo, drugačna pa bo tudi trgovska ponudba. V prvem nadstropju prenov- ljene zgradbe - prenova poteka po načrtih celjskega arhitekta Boruta Preglja - bo Family Shop s svojo klasično ponud- bo, kakršno v Celju že pozna- jo, za ostale prodajne površine pa Cavallaro še zbira ponudbe. Kot za sedaj kaže, bo prostore oddal enemu od največjih tr- govskih sistemov v Sloveniji. Za katero podjetje gre, Caval- laro ne želi govoriti, pravi le, da se bo to podjetje predstav- ljalo v Celju s svojo celotno ponudbo, od živil do bele teh- nike. Italijanski lastnik želi prihodnje leto prodajne povr- šine razširiti še v zgornjih dveh nadstropjih, kjer so bile doslej pisarne, zgraditi pa namerava tudi zunanje panoramsko dvi- galo, ki bo obiskovalce vozilo na vrh zgradbe, od koder si bodo iz prijetne kavarne lahko ogledovali knežje mesto. V prenovo objekta na Gub- čevi ulici bo podjetje Family Shop vložilo okrog 300 mili- jonov tolarjev, tako da bo po- novna oživitev bivše blagovni- ce, ki se bo po novem imeno- vala Family center, skupaj z odkupom stala več kot pol milijarde tolarjev. To bo prvi tovrstni center podjetja Fa- mily Shop, ki ima v Sloveniji že osemnajst trgovin. Na vprašanje, zakaj se je sploh odločil za nakup Teka in za obnovo objekta, Alfredo Ca- vallaro odgovarja, da je prepro- sto čutil, da bo s tem naredil dober posel. Prepričan je, da bo ponudba v trgovini tako dobra. da bo privabila veliko kupcev, moteče pa se mu tudi ne zdi, ker ob zgradbi ni parkirnih prosto- rov. »Tisti, ki se niso. hoteli odločiti za nakup tega objekta, sploh ne vedo, kaj je trgovina. Prostor, kjer stoji blagovnica, je namreč najlepši, kar sem jih kdaj videl.« JANJA INTIHAR Golte na dražbi Za prihodnjo sredo, 6. oktobra, je na celjskem sodišču razpisana javna dražba za RTC Golte. Kakor je povedal stečajni upravitelj Zvonimir Mirt, pred javno dražbo ne more reči nič določenega, saj do torka ni prejel nobenih ponudb niti drugačnih naročil. Izkhcna cena je nekaj več kot 125 milijo- nov tolarjev. Elektronika iz Stope Podjetje lET - Industrijska elektronika Tovornik iz Stopč pri Grobelnem, ki praznuje 20-letnico dela, bo prejelo v soboto, 2. oktobra, certifikat ISO 9001. Edvin Tovornik je prvi obrtnik iz šentjurske občine, prejem- nik tega priznanja. Podjetje ga bo prejelo za proizvodnjo in razvoj na po- dročju industrijske elektroni- ke, ki se je začelo z njihovim sodelovanjem z Iskro. V pove- zavi z njo so že po štirih letih proizvajali sklope za IBM ter bili v stikih z vodilnimi inšti- tuti takratne države. Tako so se lahko pojavili na ruskem tržišču ter se pozneje preu- smerili na zahodne trge. V podjetju omenjajo, da 80 od- stotkov proizvodnje izvozijo, predvsem v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Proizvajajo toroidne transformatorje, usmernike in druge elektronske sklope, tako impulzne transformator- je in podobno. Na sobotnem praznovanju 20-letnice dela, ki bo v šent- jurskem hotelu, bo podjetju z 18 zaposlenimi podelila certi- fikat vodja dejavnosti certifi- katov in sistemov ljubljanske- ga inštituta za kakovost in me- roslovje SIQ Danica Šprajcar. BJ Hmeljarji na preizkušnji Sprejem za »ptujske hmeljarje« - Bodo v Žalcu ustanovili konzorcij? Vodstvo Perutnine Ptuj se je v sredo s sprejemom za zaposlene v Arji vasi »poslo- vilo« od savinjskih hmeljišč. Na sprejem so povabili 140 delavcev Hmezad Kmetijstva v stečaju, ki jim bo delovno raz- merje s Perutnino poteklo v teh dneh. Kakor je znano, je Perutnina Ptuj na nekaj več kot tisoč hektarih hmeljišč pridelala 1290 ton suhega hmelja, kar je manj, kot so pričakovali. Na hmeljiščih je delalo tudi približno 900 se- zonskih delavcev, večina iz Hrvaške. Kakor je v sredo v Arji vasi povedal predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Gla- ser, je bilo letošnje leto zani- mivo, pestro in polno prese- nečenj ter poudaril, da brez delavcev nekdanjega Kmetijs- tva dela ne bi mogli niti znali opraviti. Še enkrat je napove- dal, da Perutnine v prihodnje ne bo na savinjskih hmeljiš- čih, da pa se je treba hitro dogovoriti, kaj se bo v bodoče dogajalo s savinjskim hme- ljem. Sedaj bo treba pridelani hmelj še prodati, in glede na pridelek ter ceno, ki se vrti okrog 350 tolarjev za kilo- gram, lahko v Perutnini priča- kujejo približno 450 milijo- nov tolarjev izkupička. Kakor je znano, si v žalski občini izjemno prizadevajo, da bi čimprej dorekli, kaj se bo dogajalo s hmeljem. Že oktobra se namreč na hmeljiš- čih pričenjajo pripravljalna dela. Največ upanja vidijo v zadrugah v navezavi z zasebni- mi pridelovalci hmelja, o tem predlogu pa bi se moralo izre- či ministrstvo za kmetijstvo in ga tudi finančno podpreti. V Žalcu razmišljajo tudi o usta- novitvi konzorcija, ki bi ga sestavljali zainteresirani za nakup hmeljišč, žičnic in ob- jektov; pogovarjali pa naj bi se o nakupu premoženja Hme- zad Kmetijstva v stečaju v ce- loti ali po lokacijsko zaključe- nih kompleksih. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je povedal, da bo verjetno sredi oktobra javna dražba za pro- dajo farm. URŠKA SELIŠNIK Vodstvo Perutnine Ptuj nazdravlja dobro opravljenemu delu na savinjskih hmeljiščih. BAROMETER Za dividende stoij dobiček Delničarji velenjske^ ga podjetja Vegrad sonj skupščini potrdili vse pred lagane sklepe uprave ^ nadzornega sveta družbe Tako bo 78,28 milijonov tolarjev čistega dobička, ga je Vegrad ustvaril v lan skem letu, ostalo nerazpo, rejenega, za dividende pj bodo namenili dobrih 2i milijonov tolarjev nerazpo. rejenega dobička iz leta 1995. Preostali del neraz- porejenega dobička iz leta 1995 in revalorizirani dobi. ček iz leta 1994, ki skupaj znašata 130,68 milijona to- larjev, bodo razporedili v rezerve. Vegrad je lani us- tvaril 10,4 milijarde tolar- jev čistega prihodka. Po lestvici navzgor v letni razvrstitvi 500 vo- dilnih evropskih bank, ob- javljeni v septembrski iz- daji londonske revije The Banker, se je Nova Ljub- ljanska banka v primerjavi z lanskim letom povzpela kar za 68 mest glede na višino kapitala in za 59 mest glede na doseženo bi- lančno vsoto. Na lestvico se je uvrstilo šest sloven- skih bank. NLB je po višini kapitala na sredini lestvi- ce, SKB je uvrščena na 413. mesto. Banka Celje na 466., Gorenjska banka na 468., Nova KBM na 471., Banka Koper pa na 478. mesto. Dober obisk Deseti ljubljanski pohiš- tveni sejem, ki je bil od 20. do 26. septembra na Gospo- darskem razstavišču, si je ogledalo 75 tisoč obisko- valcev. Na 12 tisoč kvadrat- nih metrih razstavnih povr- šin se je letos predstavilo 369 razstavljavcev, kar je za 45 več kot lani. Poleg vodil- nih slovenskih proizvajal- cev pohištva in druge stano- vanjske opreme so se nepo- sredno predstavili še raz- stavljavci iz Avstrije, BiH, Indije, Italije, Romunije in Poljske. Združenje lesars- tva pri GZS in Ljubljanski sejem sta letos zlato diplo- mo podelila Tovarni pohiš- tva Lipa iz Ajdovščine za kolekcijo Millenium, srebr- no diplomo je dobil LIP Bled za spalnico Val, brona- sto pa Svea iz Zagorja za kuhinjo Ana. Dobitnik zla- te plakete revije Naš dom je postal Liko Vrhnika za si- stem Portus. Nagrade GZS Gospodarska zbornica Slovenije je že 32. leto za- pored razpisala nagrade za izjemne gospodarske podjetniške dosežke. Za leto 1999 bo podelila naj- več pet nagrad za srednja in velika podjetja ter pet na- grad za mala podjetja^ Zbornica bo predloge zbi- rala do 30. oktobra, o izbo- ru pa bo odločala poseh^^ komisija. Podelitev nag rad bo 25. februarja prihod- njega leta. Št. 39. -30. se|ifemb«r 199^ GOSPODARSTVO 7 Težnje po tehnološki obnovi Velike potrebe po avtomatizaciji proizvodnje so prisotne tudi v številnih savinjsko šaleških podjetjih I^G^ospodarska gibanja v Sa- jinjski in Šaleški dolini v polovici leta niso kaj jj,jti odstopala od trendov ravni države, kjer so za- Ibeležili padec izvoza, nega- ljyno rast proizvodnje in rast J3Č. Kljub temu so na seji ^pravnega odbora Savinj- jlto-šaleške območne zbor- nice ocenili, da se regijski trendi vendarle izboljšujejo inzato so tudi njihove napo- jedi gospodarskih dogajanj ; drugi polovici leta bolj op- jjiistične. ^MHHMMHMMM Opozorili so na precejšnjo potrebo po tehnološki prenovi podjetij in novih razvojnih spodbudah, v ilustracijo pa navedli žalosten podatek, da je ministrstvo za gospodarske dejavnosti razpisalo na ravni države komaj 145 milijonov tolarjev za avtomatizacijo in informatizacijo proizvodnje. V obravnavi tekočih gospodar- skih gibanj so na seji regijske zbornice izpostavili tudi zah- tevo po modernejši zakonoda- ji na področju, delovnih raz- merij, ki bi dovoljevala večje prilagajanje potrebam trga in upoštevala sezonsko tržno ni- hanje. Poudarili so še, da bodo morali aktivno sodelovati pri spremembah zakona o delov- nih razmerjih, pripraviti anali- zo strukturne brezposelnosti mladih in analizo potreb ka- drov, le-tej pa prilagoditi tako izobraževanje kot zaposlova- nje. Kot eno izmed možnosti zaposlovanja, ki bi jo morali bolj razvijati, so nakazali po- dročje malega gospodarstva. Novembra bo zbornica orga- nizirala drugo regijsko poslov- no srečanje velikega in malega gospodarstva, na katerem se bosta srečali ponudba in pov- praševanje obeh, ugotavljali pa bodo tudi možnosti pove- zovanja regijskega malega gospodarstva z velikimi po- slovnimi sistemi. Rezultati ankete o učinkih uvedbe davka na dodano vrednost kažejo, so poudarili. da uvedba vnaša v poslovanje večji red in disciplino, kritično pa so se opredelili do države, ki je že kar na začetku poklek- nila pred zahtevki državnih monopolov na področju ener- gentov. V razpravi o regionalizaciji Slovenije je upravni odbor re- gijske zbornice zavzel stališ- če, da bi pri oblikovanju regij morali upoštevati predvsem moč in vlogo skupnih gospo- darskih tokov in druge že ob- stoječe povezave. Po mnenju gospodarstvenikov je nujno, da bi čimprej izdelali regijske in lokalne razvojne programe. Eicon v slovenski pošti Pošta Slovenije se je lani odločila za posodobitev svo- jega telekomunikacijskega omrežja s 550 mrežnimi lo- kacijami. Ta posodobitev predstavlja tudi postavitev največjega ISDN telekomu- nikacijskega omrežja pri nas. Ta zahtevni projekt so ure- sničili v dveh fazah. V prvi so uporabili sistem Frame Relay za povezavo posameznih lo- kalnih omrežij, v drugi fazi pa so uvedli ISDN povezave med posameznimi omrežji, kar jim omogoča istočasno uporabo sodobnih SNA povezav. Učinkovita posodobitev poštnih telekomunikacij je bila možna tudi z uvedbo sodobne telekomunikacijske, tehnologi- je, katero je zagotovilo ljub- ljansko podjetje Gambit Trade. To podjetje je namreč že nekaj let uspešni zastopnik znanega proizvajalca komunikacijske opreme Eicon Technology. Nji- hova tehnologija Eicon ISDN Diva Pro kartica je bila vgraje- na za hitrejše povezovanje med oddaljenimi lokacijami slovenske pošte, za SNA pove- zave v omrežju pa je bil vgra- jen model Eicon Enterprise Ac- cess Server, ki omogoča ISDN in analogno povezavo. Slovenska pošta je tako pri- dobila na hitrosti prenosa po- datkov in so s tem občutno znižali stroške, zagotovljena pa je tudi visoka zanesljivost omrežja. Pri Gambit Trade pa so ob tem poudarili, da prina- šajo na slovenski trg tudi novo Eiconovo tehnologijo. AB Pivovarna Laško kmalu na borzi Od torka so v centralni register Klirinško depotne družbe vpisani tudi vred- nostni papirji Pivovarne Laško. V skladu z zakono- dajo naj bi se torej delnice te družbe kmalu pojavile tudi na borzi. Kot je povedal direktor Pi- vovarne Laško Tone Turn- šek, bodo oddali vlogo za borzno kotacijo A, kakšnega velikega trgovanja z delnica- mi pivovarne pa po njegovih ocenah ni pričakovati. Po zadnjih podatkih je nekaj več kot 29 odstotkov delnic v lasti zaposlenih, 31-odstotni delež je bil pridobljen z jav- no prodajo in je v lasti fizič- nih oseb, pravne osebe, ima- jo 17,5-odstotni delež (med njimi največ Banka Celje, Ce- tis in Union), pidi in državni skladi imajo skupaj 20 od- stotkov delnic, pivovarna pa ima v lastnem skladu nekaj več kot odstotek vseh delnic. Po nekoliko slabši prodaji piva od pričakovane, so v Pi- vovarni Laško spet zadovolj- ni s potrošnjo njihovega pi- va. Samo v septembru so ga prodali blizu 100 tisoč hekto- litrov, kar je za skoraj 30 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu. JI FINANCE Vrednostni papirji delniških družb : Vrednostni papirji investicijskih družb Era pripojila Agrino Delničarji trgovskega podjetja Agrina iz Žalca so v torek na skupščini soglasno sprejeli sklep o pripojitvi družbe k ve- lenjski Eri. O propojitvi so se istega dne odločali tudi lastniki Ere. Na skupščini Ere so del- ničarji odločali tudi o predlogu uprave in nad- zornega sveta družbe, da lanskega čistega dobička, ki znaša 90 milijonov to- larjev, ne porabijo za di- vidende, ampak tri četrti- ne vsote namenijo za pro- ste rezerve, 22,5 milijona tolarjev pa ostane neraz- porejenih. V delniški družbi Era so večinski lastniki zaposleni in bivši zaposleni, ki imajo več kot polovico delnic, pid Zvon je 20-odstotni last- nik, oba državna sklada pa imata po 10 odstotkov vseh delnic. JI Energije iz bio mase strojni krožek Savinjska dolina. Zveze strojnih krož- kov Slovenije, Kmetijska svetovalna služba Slovenije in revija Kmetovalec so pri- pravili vseslovensko demon- stracijo kmetijske mehani- zacije - DEMO 99. Prikaz je bil minulo soboto na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici ob Savinji, prikazali pa so delovanje strojev za pripra- vo lesnih sekancev za kurjenje, transport sekancev, peči in ne- kaj gozdarskih strojev. Za pri- kaz teh naprav so se odločili zato, ker je les obnovljiv vir energije in ga je v Sloveniji dovolj. Z obstoječo tehnologijo pa je spravilo in kurjenje prila- gojeno do te mere, da je udob- nost kurjenja primerljiva kur- jenju na olje ali plin. Poleg tega so pravilno kurjena drva oziro- ma sekanci neškodljivi za oko- lje, saj sta razgradnja lesa v gozdu in pravilno kurjen les neškodljiva na okolje, česar za ostala kuriva ne moremo reči. Predstavitev je vzbudila pre- cejšnje zanimanje, saj si jo je ogledalo dva tisoč obiskoval- cev iz vse Slovenije. Med njimi je bil tudi minister za kmetijs- tvo gozdarstvo in prehrano Ci- ril Smrkolj, ki je dejal: »To je zelo zanimiv projekt, ki sovpa- da z našo politiko na področju zaraščanja kmetijskih zem- ljišč za leto 2000-2001. V tem tednu smo z javnim pozivom kmetom naročili, naj že jeseni prično s čiščenjem teh zem- ljišč, kar bomo delno sofinan- cirali, pripravljeni pa smo po- magati pri urejanju pašnikov in nabavi živine. Pri tem se bodo nabrale velike količine grmovja, škoda bi bilo, da bi to pokurili na prostem, s pro- jektom bio masa bi lahko te odpadke koristno porabili in preprečevali širjenje zarašče- nosti.« T. TAVČAR Justin Sedelšek z Vranskega je prikazal peči za kurjenje s sipkimi lesnimi ostanki. 8 KULTURA KOVITEDN Občutek za malega človeka Odmevna razstava fotografij Edija Masneca v Dubrovnil. fovancem pa omogočila, da bodo sami, brez posredovanja tretjih oseb, preverjali in potr-1 jevali podatke o svojem zdravstvenem zava- rovanju. , Da bi zagotovili tudi popolno varnost in; zasebnost podatkov, smo ob njej razvitij posebno profesionalno kartico za pooblaš-1 ceno zdravstveno osebje. Šele z njo boi mogoče priti do podatkov na kartici zdravs-■ tvenega zavarovanja. i S svojo veljavno kartico boste pri zdravni- ] ku, zobozdravniku, v bolnišnici, lekarni in drugod dokazali, da ste zdravstveno zavaro-' vani in s tem uživali vse pravice iz zdravs- i tvenega zavarovanja. V primerjavi z doseda-j njo zdravstveno izkaznico bodo podatki s i kartice avtomatsko prebrani, potrjevanje bo ; lažje in enostavnejše. Kartica je tudi bolj • priročna, spravite jo lahko v denarnico in jo j vedno nosite s seboj. \ Kartico in postopek zamenjave smo pri-i pravljali temeljito, da bi res kar najbolj; poenostavili njeno uporabo. l Kaj je kartica zdravstvenega zavarovanja? Kartica zdravstvenega zavarovanja je nov, h sodoben in računalniško berljiv dokument; za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega za- • varovanja in nadomešča dosedanjo zdravs-^ tveno izkaznico. S kartico bo zavarovanec: , -dokazoval, da je zdravstveno zavarovan; -na samopostrežnem terminalu obnavljal, in dopolnjeval podatke o zdravstvenem za-: varovanju sam, brez posredovanja tretje osebe (kadrovskih služb pri delodajalcih; ipd.); -hitreje in preprosteje uveljavljal zdravs-i tvene storitve in druge pravice iz zdravstve- nega zavarovanja. ^ Kartica ni plačilno sredstvo niti kartoteka! s podatki o zdravju oz. boleznih zavarovan- ca, i i. Kdo je upravičen do kartice zdravstvenega i zavarovanja? Kartico dobijo vsi državljani Slovenije, ki; so zdravstveno obvezno zavarovani. V na-; sem primeru so to vsi stanujoči in zaposleni^ ■^a območju celjske enote Zavoda za zdravs-^ 'Veno zavarovanje. Območna enota Celje obsega: izpo-i stavo Celje z občinami Celje, Dobrna,] ^nik. Štore, izpostavo Laško z obči-] •^ama Laško in Radeče, izpostavo Slov.' 'Konjice z občinami Slovenske Konjice,^ Vitanje, Zreče, izpostavo Šentjur z obči-^ fiama Šentjur in Dobje pri Planini, iz-' Postavo Šmarje pri Jelšah z občinamii ^arje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli,^ •^ozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška; l^atina in izpostavo Žalec z občinamii ^5lec, Braslovče, Polzela, Prebold,j iransko in Tabor. j . Kartica je osebni dokument z vpisanimi "^enom in osnovnimi podatki vsakega po-; ^^meznika in bo vsakemu posebej poslanai Po pošti kot vrednostno pismo. Prosimo, daji '° poštno pošiljko zagotovo prevzamete, da' "^^ boste imeli nepotrebnih poti na Zavod in ■Nevšečnosti pri obisku zdravnika. Kateri podatki so shranjeni na kartici? Na kartici bo vidno izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, števil- ka zavarovanja in ime izdajatelja. Izboklina v zgornjem desnem kotu je namenjena slepim. Na kartici bo v čipu (torej v elek- tronski obliki) zapisan naslov in spol zava- rovanca, podatki o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju pri Zavodu in Adriaticu ter o veljavnosti teh zavarovanj. Elektronski zapis bo vseboval tudi podatek o izbranem zdravniku, pediatru, zoboz- dravniku in ginekologu. Na zadnji strani kartice bo kratko obvestilo o njeni upora- bi. Na kartici bo tudi prostor za vpis podatka o darovanju organov in tkiv. Podatek bo vpisan samo za tiste zavarovance, ki se bodo za darovanje organov in tkiv prostovoljno odločili. Podatek se bo na kartico vpisal preko samopostrežnega terminala in bo pri običajni uporabi kartice neviden, saj bo vpisan v njen čip. Čitali ga bodo lahko le pooblaščeni zdravniki - bolnišnični koordi- natorji v desetih bolnišnicah z enotami za intenzivno terapijo. Ali bodo na kartici tudi medicinski podatki? Medicinskih podatkov na kartici zaen- krat ne bo. Ko bodo rešena vsa pravna, humanitarna in medicinska vprašanja, se bo zavarovanec sam odločil, ali želi imeti na kartici tudi podatke o, na primer, krvni skupini, alergijah, cepljenjih in o pomem- bnih kliničnih stanjih. Kartica že v svoji zasnovi upošteva tudi te možnosti - z izbra- no tehnologijo tako imenovanih pametnih kartic in s strogim sistemom varovanja podatkov. Uvaja namreč sistem dvojnega varovanja, pri katerem podatka ni mogoče prebrati brez sočasne uporabe profesional- ne kartice zdravnika ali pooblaščenega zdravstvenega delavca. In še enkrat poudar- jamo: na kartici ne bo nobenega medicin- skega podatka, če zavarovanec tega ne bo želel. Kaj, ce kartico izgubimo? v tem primeru si bo zavarovanec moral priskrbeti novo kartico, zato naj se čim prej oglasi na najbližji izpostavi Zavoda, kjer bo napisal izjavo in plačal 1.500 SIT za novo kartico. Zavod mu bo izdal začasno potrdi- lo, ki bo nadomestilo kartico, dokler ne dobi nove. Kaj je profesionalna kartica? Profesionalna kartica je ključ zdravnika ali pooblaščenega zdravstvenega delavca za dostop do podatkov na zavarovančevi karti- ci. Profesionalna kartica bo osebna, tojej imenska in bo uporabna samo s predhod- nim vtipkavanjem osebne številke (PIN). Pooblaščeni zdravstveni delavec je tudi osebno odgovoren za profesionalno karti- co. Po zunanjosti se bo profesionalna karti- ca razlikovala od zavarovančeve kartice, da ne bi prihajalo do zamenjav. Kakšen bo postopek dela s kartico zdravstvenega zavarovanja? Ob obisku zdravstvene ustanove ali Zavo- da bo zdravstveni delavec oziroma pooblaš- čeni referent na Zavodu vstavil svojo profe- sionalno kartico v posebno napravo - čital- nik, se prijavil s svojim osebnim geslom ter jo s tem aktiviral. Kartico zdravstvenega zavarovanja pa bo vstavil v drugo režo istega čitalnika. Med karticama se bo vzpostavil dialog, na podlagf katerega bo zavarovanče- va kartica pripravljena prikazati dovoljene podatke na zaslon osebnega računalnika profesionalnega delavca. Kartico bodo zavarovanci potrjevali na samopostrežnih terminalih. To so napra- ve, podobne bankomatom, vendar mnogo preprostejše za uporabo. Zavarovanec bo kartico vstavil v terminal, počakal na izpis na ekranu in vzel kartico. Preko samopo- strežnega terminala bodo podatki na kar- tici takoj avtomatsko preverjeni, dodani jim bodo podatki iz glavnega računalnika Zavoda in veljavnost zavarovanja bo potr- jena. Postopek traja od štiri sekunde do ene minute, odvisno od prepustnosti omrežja. Terminal kartice ne bo potrdil, če zavaro- vanec ne bo imel urejenega zdravstvenega zavarovanja. V primeru poškodovane ali napačne (npr. telefonske ali kreditne) karti- ce pa bo javil napako. Kje bodo nameščeni samopostrežni terminali? Na Celjskem bodo terminali nameščeni v vseh zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, v Splošni bolnišnici Celje in na sedežu enote Zavoda. V samih objektih bodo zavarovance do terminala vodile po- sebne smerne oznake. Če se bo pri potrjeva- nju kaj zataknilo, si boste lahko pomagali tudi z natančnimi navodili, ki bodo nameš- čena na vidnih mestih ob terminalih ali pa poklicali kadarkoli med 7. in 18. uro Službo za poslovanje s kartico na telefon 061/17- 21-466. Kako pogosto boste potrjevali kartico? Po novem to ne bo več potrebno vsak mesec, temveč vsake tri mesece. Upokojen- ci in otroci bodo svoje kartice za obvezno zdravstveno zavarovanje potrjevali enkrat letno. Najpomembneje je, da to vsekakor storijo pred obiskom pri zdravniku ali če uveljavljajo druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Kartico bodo lahko potrjevali vsak dan, od 6. do 22. ure. Če zavarovanec ob obisku zdravnika ne bo imel potrjene kartice, ga bo sestra napo- tila do najbližjega terminala, kjer bo kartico potrdil. Če pa zavarovanec kartice ob obi- sku zdravnika nima s seboj ali nima ureje- nega zdravstvenega zavarovanja, velja ena- ko kot doslej: storitev bo moral plačati sam, razen če gre za nujno medicinsko pomoč. Kartice, ki jih bodo zavarovanci prejeli s priporočeno pošto, bodo že potrjene, zato jih zavarovancem naslednje tri mesece oz. eno leto ne bo potrebno ponovno potrjeva- ti. Kdaj boste prejeli kartico zdravstvenega zavarovanja? Uvedba kartice zdravstvenega zavarova- nja bo potekala postopno. V Območni enoti Celje bodo prvi zavarovanci kartico prejeli sredi novembra letos, distribucija kartic pa bo zaključena v decembru. Najprej bodo kartico prejeli zavaro- vanci izpostave Laško, nato bodo sledile Slovenske Konjice, Šentjur, Celje, Šmarje in Žalec. Kartico zdravstvenega zavarovanja bodo zavarovanci prejeli po pošti kot vrednostno pismo. Pismu bo priložena tudi knjižica z navodili o uporabi kartice in izpisani podat- ki, ki so zapisani v čipu. Dokler ne bo kartica uvedena v vsej Sloveniji, ohranite tudi zdravstveno izkaznico, ki bo veljala v delih naše države, kjer bo kartica uvedena pozneje kot na Celjskem. V primeru, da zavarovanec iz kakršne- gakoli razloga kartice do določenega roka ne bi prejel, mora to sporočiti na najbližjo izpostavo OE Celje ali svojemu delodajal- cu. Vsa vprašanja v zvezi s kartico lahko naši zavarovanci naslavljajo na uredniš- tvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje ali na telefonsko številko 482-302, vsak delovni dan med 7. in 15. uro. rZ-MOJEGA OKNA I- Zbor tisočletnih žurerjev naj bo v Celju! Ne vem, kateri dnevi so vam med najpomembnejšimi v življenju, ampak sama mo- ram priznati, da mi ritem živ- ljenja čez leto določajo raz- maki med prazniki in dopu- sti. Pri čemer moram pove- dati, da se lahko prav fino dopustniško počutim že na kak prost popoldan delovne- ga dne in da si znamo prazni- ke pri nas pričarati po potre- bi. Ampak tisti pravi uradni čar je pa seveda v praznikih, ki so zares. In sem zadnjič pomislila, da imamo res sre- čo, da bomo doživeli tisočlet- no praznovanje. To se pač ne zgodi vsakemu in nikomur se to ne zgodi dvakrat v živ- ljenju. Ampak - ali bomo to res znali doživeti? Sem shšala, da se je Ljublja- na na letošnji december končno »že« začela priprav- ljati in da bo na račun prestol- nega praznovanja državi poizkusila izpuliti kar nekaj denarcev za veselje. Kaj pa mi? Kolikor mi je doslej uspe- lo začutiti utrip Celja, sem prepričana, da bomo lahko zadovoljni, če se bo nekdo tamle konec novembra spomnil, da se »ojoj, saj res« približuje konec nekega leta, že zaradi številk malce po- sebnega. In da bomo županu hvaležni za kupico rujnega, sicer bo pa dobro, če bo na ulicah na tisto prelomno noč živo vsaj tako kot lani. Pa bi lahko bilo drugače, veste! Lahko bi vse decembr- ske noči na kakšnem zuna- njem platnu gledali filme naše- ga stoletja. Lahko bi se po ulicah sprehajali med dva tiso- či razobešenimi nogavicami iz Prebolda in s Polzele. Lahko bi povsod obilje želeU emajlirani lončki. Lahko bi na vsakem koraku srečevali koščke celj- ske preteklosti, oživljenje za lep spomin in drugačno doži- vetje časa. Lahko bi na dvoriš- ču mestnega gradu vsak večer v soju bakel iz navoženega snega ustvarjali zgodovino na novo. Lahko bi iz mesta nare- dili razstavišče vsega, kar tod na Celjskem ustvarjamo in so pred nami ustvarjali. Pa ne bomo, a ne? Zato, ker spon- zorji, ki bi to lahko omogočili, potrebujejo čas za premislek. Piše: PIKA KUKERL Zato, ker je treba najrazličnej- še ideje pravočasno nazorno ilustrirati, da si lahko tisti, ki so zadolženi za prerazporejanje (tudi državnih) denarcev iz ene v drugo malho sploh predstavljajo, kje se v takih dejanjih skrivajo koristi tudi zanje. Zato, ker smo enostav- no prepočasni. Kaj pa če enkrat za spre- membo ne bi bili? Kaj če bi vsaj enkrat na tisoč let takoj zdajle zavihali rokave in po- gledali v občinsko blagajno, če se morda kje vendarle ne skrivajo kakšne gospodinjske rezerve, pa bi zanje nemudo- ma in takoj razpisali kakšen natečaj ček za tisočletno praz- nično inovativnost? In kaj če bi enkrat za spremembo povzdignili glas nad trapasto samoumevnostjo, da si Ljub- ljana kot prestolnica zasluži davkoplačevalska sredstva za svoje žurke sama po sebi? Če lahko vesoljna Slovenija drvi v Celje na obrtni sejem, če se lahko vsi slovenski pivopivci zabašejo Laško, zakaj potem- takem ne bi vsi slovenski no- voletni žurerji okupirali Celja? Zakaj bomo spet vse pustili beli Ljubljani, sami bomo pa zadovoljni z drobtinicami z osiromašene občinske špaj- ze? No, jaz tega ne bom nikoh razumela. Pa vi? P.S.: Veste, kaj, občinski denar gor ali dol - dajte, bodite tako dobri, pa mi poš- ljite kakšno elektronsko pi- semce na tednik@nt-rc.si ali pa kar kakšno navadno pi- semce na naslov uredništva in mi povejte, česa bi si pa vi ob prelomu tisočletja v me- stu zares želeli. Prisežem, da bom povedala naprej! In ni vrag, da ne bi vsaj ene dobre ideje skupaj uresničili! NASI KRAJI IN UUDJE Žerjavi miru iz Velenja Na jubilejnem Pikinem festivalu so otroci zbrali približno 700 kilogramov kovancev za velenjski varstveno delovni center Deseti Pikin festival, ki je v devetih dneh, od 17. do 25. septembra, v Velenju gostil kakšnih 65 tisoč obiskoval- cev, je izpolnil pričakovanja večine otrok, saj je ponujal obilo možnosti za igro in ustvarjanje ter zabavo. Prav praznovanje in spodbujanje otroške igrivosti je zaščitni znak festivala, ki je z leti prerasel v eno največjih slo- venskih prireditev za otro- ke. Na festivalu se je zvrstilo dvajset gledaliških predstav na velikem in malem Piki- nem odru, deset predstav v mladinskem centru, štiride- set predstav na velenjskih ulicah, dvanajst koncertov slovenskih glasbenikov... Pi- kina žirija, v kateri je odlo- čalo devet deklic, starih de- vet let, je podelila Zlato piko za najboljšo gledališko pred- stavo in z njo nagradila pred- stavo Šentjakobskega gleda- lišča Čarovnik iz Oza. Orga- nizatorja, Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medobčinska zveza prijate- ljev mladine, sta letos pri- pravila več kot osemdeset us- tvarjalnih delavnic in vse so bile dobro obiskane. Otroci so slikali, lepili, rezali, se igrali s kockami, telovadili, pekli dobrote, spoznavali nove likovne tehnike in ma- teriale, v eni od delavnic pa so izdelovali tudi »žerjave miru« iz papirja. Nastali so čisto majhni žerjavi, nič več- ji kot otroška dlan, in tudi takšni, večji od največjih otrok. S temi izdelki se pri- družujejo mirovni akciji otrok vsega sveta in poslali jih bodo na Japonsko. Na ogled so bile razstave Moja prva knjiga Robinzon, Pika Nogavička med otroki vsega sveta, Pikini avioni in jadrnice ter razstava 10 let Pikinega festivala. Tako kot je v navadi, so otroci tudi letos sodelovali v dobrodelni akciji Novo sonce in tokrat zbrali 700 kilogramov ko- vancev, ki jih bodo prispevali h gradnji novega velenjskega Varstveno delovnega centra Ježek. Organizatorji priredi- tve so letos več zamisli izved- li v sodelovanju z Uradom za mladino RS v okviru akcije Vsi drugačni, vsi enakopravni in posebno pozornost posve- tili prav otrokom s posebni- mi potrebami. Žal je bil le- tošnji festival prikrajšan za obisk častne pokroviteljice, saj se ga Sonja Svensson, di- rektorica Inštituta za otroško književnost na Švedskem, za- radi bolezni ni mogla udele- žiti. V Velenje pa je prišlo več ustvarjalcev iz tujine, med gosti pa je bila tudi skupina slovenskih otrok iz Sarajeva. ■■■MMHI KSENIJA LEKIČ Turistična prijateljevanja Na slavnostni seji je konjiš- ko turistično društvo minulo soboto ustanovilo novo druš- tveno sekcijo 'Riristična prija- teljevanja. Sekcija bo delova- la v sklopu Evropskega zdru- ženja karnevalskih in festi- valskih mest (FECC), ki zdru- žuje 369 mest iz 46 držav. Prizadevala si bo za nevladno turistično, kulturno, zgodo- vinsko in gospodarsko sode- lovanje med člani združenja. Konjiško turistično druš- tvo je skupaj z občino posta- lo član FECC že leta 97 z Jurijevim festivalom, vendar april zaradi naravnih pogo- jev ni bil najbolj primeren mesec za festival. Festival- ske dni je zato turistično društvo prestavilo na jesen- ski čas in se s predstavniki zreške in konjiške občine dogovorilo, da festivalu poiščejo novo vsebino. Mesti Konjice in Zreče s svojo ure- jenostjo in turistično ponud- bo pridobivata na evrop- skem slovesu. Ob vsakolet- nem svetovnem' dnevu turiz- ma bosta odslej obe mesti pripravili festival turistične- ga prijateljevanja. Slavnostne seje prvega festi- vala so se udeležili tudi številni ugledni gostje. Iz Nizozemske je prišel predsednik FECC Henk Ferdinand van den Kroon s člani predsedstva združenja, v Konjicah sta bila predsednik Fecc sekcije za Slovenijo Bran- ko Brumen in predsednik Turi- stične zveze Slovenije dr. Mari- jan Rožič. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi konjiški župan Janez Jazbec, ki je poz- dravil pot v Evropo preko pri- jateljstva in spoznavanja tiste-' ga, kar nas v Evropi povezuje kot ljudska kvaliteta. Gostje so si v dvodnevnem programu og- ledali sejemske Konjice in turi- stične Zreče. V.M. Številne zbrane Konjičane je na Starem trgu nagovoril tudi dr. Marijan Rožič. Trgatev se lahko prične v Slovenskih Konjicah je bila v soboto, 25. septem- bra, naznanitev trgatve, ki so jo poleg predsednika Tu- ristične zveze Slovenije dr. Marijana Rožiča in vinske princese Anite Pregelj, obi- skali tudi predstavniki evropskega združenja kar- nevalskih mest F.E.C.C., v katerega se vključujejo tudi Slovenske Konjice, iz dese- tih evropskih držav. V bogatem kulturnem pro- gramu na Starem trgu sta na- stopila tudi ansambel Štajer- skih 7 z vokalnim nastopom in skupina iz Vrajeve peči. Zbrane na trgu je najprej poz- dravil konjiški župan Janez Jazbec, ki je številne obisko- valce prireditve pozval, naj v takšnem številu zahajajo v staro mestno jedro tudi ob drugih dnevih. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič pa je v krajšem govoru poudaril, da so Slo- venske Konjice zgleden pri- mer, kako se da kraj urediti in kako širiti tudi turistično po- nudbo. Preden je vinska princesa v Slovenskih Konjicah odre- zala prvi grozd, je Jaka Zi- danšek prebral »Milostno dovoljenje za trgatev ranih sort vinske trte«. Ko je bilo dovoljenje izdano, pa so z vinske trte prve grozde sku- paj s trgači in predsednikom vinograd niš ko-vinar s kega društva Jožetom Tominš- kom utrgali še župan Janez Jazbec, dr. Marijan Rožič ter vinska princesa, nato pa iz tega grozdja iztisnili še sok. PP Priznanje Dragici Zvar Med sedmimi dobitniki le- tošnjih priznanj Zavoda RS za šolstvo je tudi Dragica Zvar, samostojna svetovalka za glasbeno vzgojo iz Celja. Žvarovi so priznanje podeh- li konec tedna v Slovenj Gradcu na 14. strokovnem srečanju delavcev Zavoda RS za šolstvo. IS Prikrajšani za programe? Frančiška iz Celja je pred šestimi leti sklenila s podjet- jem Elektro "Rirnšek pogod- bo o kabelskem prenosu te- levizijskih programov in se strinjala s ceno v višini 20- odstotne RTV naročnine. Pred dvema letoma je prejela aneks k tej pogodbi, ki se je nanašal na precejšnje zviša- nje cene in tega aneksa ni podpisala. »Julija letos so nam brez vseh pojasnil od- klopili vse televizijske pro- grame, razen prvega progra- ma nacionalne televizije in programa celjske televizije in nemških satelitskih pro- gramov. Prikrajšani smo za več slovenskih programov. Janka 1\irnška smo v dopi- su prosili za pojasnilo dva- krat, a obakrat smo ostali brez odgovora. Zanima nas, katere programe nam je dol- žan zagotoviti po pogodbi, ki smo jo podpisali, torej za plačilo 20-odstotne RTV na- ročnine?« je vprašala Fran- čiška. »Naročnica lahko spremlja tiste programe, za katere ji trenutno ni treba dodatno pla- čevati, ampak plačuje samo vzdrževanje kabelsko razde- lilnega sistema,« je povedal Andrej Leskovar, vodja iz- gradnje KRS pri podjetju Elek- tro Turnšek, in pojasnil: »Pred štirimi leti je bil sprejet zakon o avtorskih pravicah, po kate- rem smo kot kabelski opera- ter dolžni za vsakega naročni- ka plačevati nadomestilo za spremljanje programa. Takrat smo povišali cene na 9 mark mesečno in s tem so bile pla- čane avtorske pravice za spremljanje vseh programov, ki jih je možno dobiti prek KRS. Naročnike smo o tem obvestili in jim poslali aneks k pogodbi. Tisti, ki se z dvigom naročnine niso strinjali, so ne- kaj časa še lahko spremljali vse programe, potem pa smo v naš sistem montirali filter, ki Do prihodnjega četrtka, ; oktobra, bo vaše telefonsk klice na Modrem telefon, sprejemala dežurna nov, narka Janja Intihar Na tek fonsko številko 0609 62(1 133 lahko pokličete vsak dai od 10. do 17. ure. omejuje spremljanje progra mov in dovoljuje le spremlja nje tistih, za katere ni potreb no plačevati avtorskih pra vic« Radi jsice motnje Marija je opozorila n motnje pri sprejemanju pro grama Radia Celje na ob močju Laškega. »Program ki ga redno in z veseljen spremljam, v minulih štiri najstih dneh prekinja moč no šumenje. Zakaj napake ki moti številne poslušalci na tem območju, ne morej( odpraviti?« jo je zanimalo. Pri Nadzorništvu Lašk( podjetja Elektro Celje smo iz vedeli, da so v preteklih dnel morali dvakrat opraviti nujn; vzdrževalna dela na oddajni ku na Maliču, sicer pa pravijo da sprejemanje programa m bi smelo biti moteno. Na Ra diu Celje bodo ugotovili, kj( tičijo vzroki težav z oddajni kom na Maliču in čez štiri- najst dni bodo na radijski stra- ni Novega tednika tudi po- drobno pojasnili, kaj je bilo narobe. Poslušalce na območ- ju Laškega prosijo za razume- vanje, saj radijci niso dolžni vzdrževati oddajnika - so le njegovi uporabniki in za pra- vilno vzdrževanje tudi plaču- jejo. K.L Gdiovsici župjeic za letošnji spomin Zaključek natečaja za iz- virni spominek občine Voj- nik 1999 je bil v soboto po- poldne v gostišču »Pri Mark« v Novi Cerkvi, kjer pa najbolj izvirnega spominka za letos niso razglasili, dru- go nagrado pa sta za izdelek Galovski župjek prejela Alenka in Bojan Sešel iz Vi- zor. Na natečaju za izvirni spo- minek občine Vojnik za leto 1999 sta sodelovala še umet- nik Jože Žlaus iz Globoč , ki je izdelal grafični list ter voš- čilnice po motivih Doroteje Hauser ter Renata Rakun iz Nove Cerkve, ki je pripravila protokolarni spominek - veze- nino, na kateri je hiša Dorote- je Hauser ter sliko na steklu po motivih slikarke Hauserjeve, ki je živela v Vojniku. Rezulta- te natečaja za turistični spo- minek občine Vojnik je pred- stavil član komisije, akadem- ski slikar Peter Krivec, ki je poudaril, da si v prihodnjih letih želijo, da bi na natečaj prispelo več zares izvirnih in umetniško dodelanih izdel- kov. Letošnji spominek, lon- čeno posodo iz dveh delov, v kateri so nekoč v vinograde nosili prežganko, kislo zelje in žgance, sta izdelala Alenka in Bojan Sešel, izdelek pa na turistični kmetiji »Na Galovi- ni« še vedno služi za serviranje gobove juhe in žgancev. Kot je ob koncu prireditve povedal župan občine Vojnik Beno Po- dergajs, bodo v občini še na- prej podpirali izdelovanje to- vrstnih spominkov, natečaj za izvirni spominek občine Voj- nik pa bodo razpisovali, do- kler ne bodo našli zares pri- mernega izdelka, ki bo postal ena temeljnih prepoznavnih in predstavitvenih značilnosti občine Vojnik. N.-M. SEDLAR »Galovski župjek« je na natečaju »Izvirni spominek občini Vojnik« prejel drugo nagrado, pravi spominek pa v Vojniki^ še vedno iščejo . Št. 39. -30. seiitember 1999 MODRI TELEFON NASI KRAJI IN UUDJE 13 Dr. Maksimiljan Jezernik - zlatomašnik v župniji Ponikva pri Žal- so minule dni praznovali ^0 župnije. Sobotna slove- fflosi je bila namenjena bla- .pslovu obnovitvenih del v notranjosti cerkve in orgel, ■ jalski podžupan Janko Kos " [pa je dr. Maksimiljanu Jezer- Diku podelil grb mesta Žalec. V nedeljo je nagrajenec praznoval 50-letnico mašniš- lega posvečanja - zlato ma- jo, ki jo je bral ob somaševa- jju drugih duhovnikov. O življenju in delu dr. Mak- similjana Jezernika je govoril celjski opat Marijan Jezer- jik. Zlatomašnik se je rodil II februarja leta 1922 na Po- nikvi pri Žalcu. Kot gojenec Škofijskega dijaškega seme- nišča v Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo. Zaradi hudih vojnih razmer po vdo- ru Nemcev aprila 1941 ni mo- gel študirati bogoslovja v Ma- riboru, zato je bil sprejet v Zavod De Propaganda Fide v Rimu. Kot marljiv in nadarjen duhovnik je leta 1949 dosegel licenciat iz teologije, leta 1951 naredil doktorat iz filozifije, leta 1954 iz misiologije in leta 1958 iz civilnega prava na Dr- žavni rimski univerzi. Sledile so službe, ki jih je opravljal kot podravnatelj za- voda Propaganda Fide. Bil je univerzitetni profesor na Uni- verzi de Propaganda Fide in generalni tajnik duhovnega združenja »Duhovniško dnevno čaščenje«. Leta 1966 je postal rektor Zavoda De propaganda Fide, leta 1974 tajnik Univerze Urbaniana in leta 1965 rektor Papeškega zavoda Slovenik. Leta 1983 je bil imenovan za tajnika rim- skega odbora sv. Cirila in Me- toda. Ker se je v srcu dr. Mak- similjana Jezernika stopnje- vala želja, da bi doživel beati- fikacijo škofa Slomška, ga je škofovska služba imenovala za generalnega postulatorja v postopku za beatifikacijo An- tona Martina Slomška. V teh letih je prejel tudi več papeš- kih odlikovanj: Monsinjorat, častni prelat in pred kratkim še najvišje odlikovanje Apo- stolski protonator. TONE TAVČAR Obnovili kapelo na Ložnici Minulo nedeljo popoldne je bilo na Ložnici pri Žalcu slovesno. Tu so končali z deli pri obnovi vaške kapele in jo ponovno blagoslovili. Zbranim je najprej spregovoril podžupan občine Žalec Janko Kos, ki se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi kapele, nato pa patru Viktorju Arhu, župniku iz Žalca, v zahvalo izročil Španzlovo grafiko. Predsednik vaške skupnosti Ložnica Bojan Ažnik je povedal, da je bilo opravljeno veliko prostovoljnega dela, ki ga ocenjujejo na 800 tisoč tolarjev. Obnovo kapele sta finančno podprli tudi Občina Žalec in Mestna skupnost Žalec. V kulturnem programu je nastopil mešani cerkveni pevski zbor iz Žalca. T. T. Na Zbelovem kmalu boljša voda Območje Zbelovega se oskrbuje z vodo iz dveh vodnih virov, iz vodnega vira Cimerman v Žicah in iz lastnega vodnega vira Nunska gora. Ker so bile mikrobio- loške analize vode na zbelovskem ob- močju večkrat oporečne, je konjiško Jav- no komunalno podjetje pred dvema leto- ma začelo s prenovitvijo zajetja Nunska gore. Vodni vir bo dokončno obnovljen pri- hodnje leto, ko bo vgrajena še dezinfekcij- ska oprema. Da bi zagotovili čim kvalitet- nejšo vodo na tem območju, bodo priključi- li še nov, dodaten vir vode iz Nunske gore, ki ga sedaj deloma izkorišča Obrtno komu- nalno podjetje Rogaška Slatina. Ta projekt izvaja konjiško Javno komu- nalno podjetje. Na lokaciji novega zajetja nameravajo zgraditi rezervoar z volum- nom približiio 200 kubičnih metrov in nov vodovod med zajetjem in omrežjem Zbelo- vo v skupni dolžini 3500 metrov. »Osnovni namen predvidene gradnje je zagotoviti zdravo, varno, kakovostno in stalno vodoo- skrbo, brez dodatnih vodnih količin iz za- jetja Cimerman. Vodovod bo speljati do pekarne Boč na Zbelovem ter do silosov v bližini Zbelovega. Če bo vode dovolj, bo nov vodovod omogočal tudi pretok vode v nasprotno smer, do centra Loč. Sprva naj bi oskrboval javne objekte, kot so šola, vzgoj- novarstveni zavod, zdravstveni in kulturni dom, ter del stanovanjske pozidave. V ta namen je javno komunalno podjetje že predhodno zamenjalo vodovodne cevi med Ločami in Zbelovim v skupni dolžini 1800 metrov, ter rekonstruiralo vodovodne jaške,« pravi direktor Javnega komunalne- ga podjetja Dušan Slapnik. Š.S. Polzelani na pohodu Med prvim praznovanjem praznika občine Polzela so pripravili tudi prvi turistično planinski pohod po obči- ni. Udeležilo se ga je več kot 150 pohodnikov s Polzele in drugih krajev. Namen pohoda je bil spoznanje domače občine, zna- menitosti in jesenske narave. Začetek je bil na Polzeli pred občinsko stavbo, od koder so se podali proti Šeneku in naprej na Vimperk ter mimo Bolčina in gostilne Jug na Goro Oljko. Od tam so šli proti Andražu, mimo cerkve sv. Andreja ter mimo Potočnika do kmetije Bajht, kjer so imeli daljši počitek in okrepčilo, potem pa so se vrnili proti Polzeli. Vsi udeleženci so prejeli posebno knjižico, v katero bodo lahko vpisovali tudi prihodnje udeležbe na tem pohodu, ki bo odslej vsako leto zadnjo soboto v septembru. T. TAVČAR Župan in predsedniki o doseženem Predstavniki konjiških krajevnih skupnosti in župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec so se nazadnje sestali v Špitaliču. V tamkajšnji šoli je predsednik krajevne skupnosti Špitahč Bojan Podgrajšek zbranim najprej predstavil delo in dosežke v domačem okolju, nato pa so se pogovorili še o dogajanju v drugih krajevnih skupnostih. Župan občine Janez Jazbec je dejal, da je glede na poročilo predsednikov in opažanj na terenu mogoče oceniti, da je približno sedemdeset odstotkov letošnjih načrtov že realiziranih. Nekohko zamujajo le s tako imenovanimi »popoplavnimi sanacijami«. Do sedaj so že začeli s popravilom obeh poškodovanih mostov, država pa je tudi že nekaj prispevala za sanacijo plazov, vendar je dela še veUko. Obenem pa je župan pozval predsednike vseh šest- najstih krajevnih skupnosti, naj do prihodnjega srečanja, ki bo oktobra v Ločah, že pripravijo načrte za leto 2000, saj bo le tako mogoče še pred koncem tega leta pripraviti usmeritve za proračun občine prihodnjega leta. Tokratno srečanje so zaključili z ogledom Žičke kartuzije. BP Obnova ceste Cesta skozi Dobrišo vas v '^S Petrovče je v teh dneh neprevozna. Lotili so se na- "Nreč temeljite obnove, ob '^m pa bodo zgradili tudi pločnika po obeh straneh in Pi^ipravili vse za cestno raz- svetljavo. Predvidena vrednost del je '5 milijonov, ki jih bosta pris- pevali občina Žalec in KS Pe- trovče, delo pa opravlja pod- 'l^je Krajnc - nizke gradnje iz ^Ica. Vaščani seveda komaj ^^kajo, da bo delo končano, v U^črtu pa je tudi obnova na- ^evanja te ceste proti No- ''^mu Celju in Žalcu. T. TAVČAR 14 NASI KRAJI IN UUDJE mmm Blažene race v nedeljski gobarski šoli Slovenskemu novinarstvu se pišejo črni časi! Župani ustanavljajo lastne neodvi- sne časopise, da bi v njih sami prodajali volivcem svo- jo resnico, s tem pa odžirajo že tako tanek kruh poklic- nim novinarjem. Direktorji in drugi mogotci pritiskajo na medije, v katerih hočejo brati, slišati in videti le vse najlepše o svojih firmah, nadškof ljubljanski pa s prižnice grmi o prevzgoji brezbožne novinarske drha- li. Če bo šlo tako naprej, bo slovensko novinarstvo šlo po gobe! S to črnogledo ugotovitvijo pa nima nič skupnega tisto, kar se je prejšnji petek dogaja- lo na kmečkem turizmu Tanik nad Cerovcem in v okoliških gozdovih. Tam se je črno pisa- lo - gobam! Vanje so se na- mreč zapičila raziskovalna no- vinarska peresa s celjskega ob- močja, znana po tem, da ne prizanašajo nobenim: niti rde- čim, zelenim, belim, črnim, niti drugače obarvanim in pre- barvanim. Tudi tokrat jim ni- so prizanašala. Na srečo pa je nad vsem skupaj bdelo stro- kovno oko članov Gobarskega društva Bisernica iz Celja, ki so poskrbeli, da se je novinar- ska gobarska ekspedicija kon- čala brez hujših posledic za obe strani: za samonikle glive in njihove nabiralce. Opravlje- no delo so analizirali na kmeč- kem turizmu Tanik, kjer smo se novinarji pomerili še v poz- navanju tistega, kar smo stak- nili po hostah. Ker je skrom- nost naša dika in novinarji nimamo županskih popad- kov, da bi na velik zvon obeša- li svoje amaterske podvige, ne bomo omenjali . rezuhatov izredno napetega tekmovanja. Lahko pa vam izdamo, da so bili člani Bisernice preseneče- ni nad izrednim poznavanjem gob, ki ga je pokazala žurnali- stična srenja. Ločiti rdečo mu- šnico od lisičke je res »mala maPca«. Ločiti zelenkasto go- lobico od olivno zelene pa že ni kar tako od muh... Glede na to, da se je vse skupaj dogajalo le streljaj stran od Slomškove rojstne Ponikve, so nekateri ugotavljali, da je blaženi škof že nekaj dni po beatifikaciji napravil čudež in z (žal le gobarsko) presvetlitvijo novi- narjev izpolnil še zadnji pogoj za svetniško avreolo. Odkritje, da Slomšek Slovencev ni učil le pisati, brati in po pameti piti, ampak tudi prepoznavati gobe, pa bi že moralo prepri- čati strogo vatikansko kongre- gacijo za svetnike... Tradicionalno srečanje celj- ske gobarsko-novinarske koa- licije se je tudi tokrat končalo s kulinaričnim vrhuncem, za katerega so poskrbele članice Bisernice: gobova pašteta, ju- ha, rolada...Mmm! Še angelci bi jedli, če se ne bi bali nadš- kofovih očitkov, da se družijo z grešnimi novinarji... KM, Foto: NMS Prvi zasebni varstveno-deiovni center Minuli petek so v Preser- jah, v občini Braslovče, slo- vesno odprli prvi zasebni varstveno-deiovni center pri nas. Investitor je lastnik cen- tra Sreto Zelen, po poklicu diplomirani defektolog, tre- nutno pa je v centru 13 varo- vancev iz petih občin Savinj- ske doline. Varstveno-deiovni center za odrasle prizadete osebe se imenuje MUC, kar je kratica za Mobilni usposobljevalni center. Center deluje na pod- lagi koncesijske pogodbe, sklenjene z ministrstvom za delo, družino in socialne za- deve. Sreto Zelen je prvi za- sebnik, ki je z ministrstvom sklenil koncesijo za področje socialnega varstva. V Sloveniji je sicer 45 varstveno-delovnih centrov, večina je javnih zavo- dov. Samo šest pa je koncesio- narjev. Diplomirani defektolog je 15 let delal v zavodu Golovec, nato pa se je odločil za zaseb- ništvo in v spodnjih prostorih hiše uredil dve delavnici, ku- hinjo z jedilnico in vsem po- trebnim, kar zahteva ministrs- tvo za podobne centre. MUC ima tudi prostore za rekreaci- jo, v okolici hiše pa sadovnjak, vrt in prostor za piknik. Varo- vanci delajo v kooperaciji z dvema podjetjema, z lastnim programom pa so se usmerili predvsem v gojenje in sušenje cvetja. Trenutno je v centru 13 varovancev, glede na prostor- ske možnosti pa je dana vloga na ministrstvo za dodatnih 13 varovancev. Za varovance skr- bijo trije zaposleni. Ob otvoritvi je bil krajši kul- turni program, ki so ga pripra- vili varovanci sami, zbranim sta spregovorila lastnik centra Sreto Zelen, podžupan občine Braslovče Marko Balant in svetovalka ministra za delo, družino in socialne vede Vla- duška Cimperman, ki je sku- paj z varovancem Andrejem Vidmarjem prerezala trak in namenu predala center (na sliki). T. TAVČAR Preložena odločitev Na skupni seji KS Šempeter so se pred dnevi zbrali svetniki KS, občinski svetniki Šempetra, člani odbora za pripravo uvedbe krajevnega samoprispevka ter predsed- niki društev in drugih združenj. Seznanili so se z opravljenim v tem letu in s težavami pri uresničevanju načrtovanih projektov ter o tem, kako daleč so priprave za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ker je okrog samoprispevka še veliko nerešenih vprašanj, poleg tega pa so pred volitvami novega sveta v KS, so dokončno odločitev preložili na čas po volitvah. V prvih devetih mesecih so opravili vehko predvsem na področju komunale. Imeli so čistilno akcijo, gramozirali so makadamske ceste, razširili javno razsvetljavo v Spodnjih Rojah in Šempetru, namestili in dopolniU prometne znake in cestna ogledala, popravili poškodbe na asfaltnih cestiščih, izvedli plinifikacijo Šempetra in Dobrteše vasj, zgradih CATV sistem in opravili še mnoga manjša dela. Čaka jih še ureditev železniškega prehoda v Podlogu in povezovalne ceste pri pokopališču, izgradnja kanahzacije v Sp. Grušov- Ijah, ure;ditev pokopahšča z riasadi itd. T. TAVČAR, DESKANJB PO SPlEn Spletna sestavljanki Tisti, ki imate vsaj mini- malne izkušnje z Interne- tom, to materjo vseh mrež, zdaj verjetno že veste, kje boste poiskali informacijo, ki jo potrebujete v čim kraj- šem času. Pri prijatelju, ki se na tisto reč slučajno spozna, jasno. Če takšnega prijatelja nimate, vam ostane internet, ki bo za pridobitev potreb- nih podatkov zahteval malce več, morda pa celo precej več časa. Hočem reči, internet je pra- vi tat časa, kajne? Se vam je že zgodilo, da ste za hipec sedli pred zaslon in se čez nekaj ur zavedli, da je hipec trajal pre- cej dlje kot ste nameravali? Ali pa ste hoteli s pomočjo raču- nalnika postoriti nekaj izred- no nujnih stvari, nakar ste se naenkrat nič hudega sluteči znašli na spletu, kjer ste za dolge ure pozabili na vse osta- lo? Ja, mislim, da ni spletovlja- na, ki ne bi poznal tega. Pa vas danes ne bom svaril pred ne- varno,odvisnostjo od Interne- ta, še huje, kot najnizkotnejši preprodajalec mamil vam bom priporočil spletno stran, od katere se boste zelo težko ločili. Od tu naprej torej berete na lastno odgovornost. Spletni strani se reče JigZo- ne (www.jigzone.com), na njej pa lahko elektronsko se- stavljate puzzle, oz. sestav- ljanke. Za to mora vaš brskal- nik sicer podpirati Javo, ven- dar je v zadnjih verzijah Ex- plorerja in Navigatorja to reše- no, zato ne predvidevam kak- šnih težav pri ogledu. Kaj og- ledu, pri sestavljanju! Saj ve- ste, puzzii. Ko začneš, je težko nehati. Kot bučnice. Da ne napišem še kaj hujšega. In ta spletna stran je prava Pandori- |PLANINSKI KOTIČEK Olctobrski poliodi Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja do 10. oktobra štiri pohode. Prvi bo že to soboto po Svečinskih goricah. Odhod bo ob 6 uri z avtobusne postaje na Glaziji. V nedeljo, 3. oktobra, vabij" na pohod na Stolpnik. Odhod bo z rednim avtobusom z nov^ avtobusne postaje ob 7.45. Prihodnjo soboto, 9. oktobra, bo Brodarjev pohod od Solčavi' preko Govce, mimo potočke Zijalke in od tam do koče p''" Olševo. Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje na Glaziji. V nedeljo, 10. oktobra, pa bo pohod po poteh Andraža. Odho^ bo ob 7. uri z avtobusne postaje na Glaziji. M. MARO' na skrinjica. Preko dvesto ra ličnih puzzlov se skriva i njej, razvrščeni pa so v razli ne težavnostne skupine. Otr ci bodo lahko začeli sestavljj sličice iz dvanajstih kosov, i sti, ki pa jih zanimajo zahte nejši izzivi, bodo imeli slil razrezano v 240 kosov. Sevec obstaja vrsta vmesnih stopeij In načinov, na katere so razn zane slike. Najbolj zabavno pri vsei tem je prav to, da lahko eno i isto sliko razrežete na različn načine in na različna števil kosov ter si tako sami določal težavnost. Roko na srce, 24 kosov, kolikor je pri JigZon zgornja meja, ni ne vem kal« zahtevna stvar, vendar samo primeru, ko bi bila slika razn zana tako, kot so puzzii običa no razrezani. Če pa so kosi obliki navadnih kvadratkov, stvar veliko težja kot sicer h voljo je še vrsta drugih oblik, so bolj ali manj težavne. Ko se vam ustavi, lahko ce malce pogoljufate z ukazor Št. 39. - 30. september 199^ ki sam sestavlja puzzle. 01 nemogočih oblikah kosov, k jih ponujajo nekatere opcije utegne ta ukaz preprečiti kak šen napad nemočnega besa se mi zdi. Ko že govorimo o besu: m tem mestu bi rad izjavil, da ne prevzemam odgovornosti za tiste, ki bodo to spletno stran obiskali s službenega računal- nika, kar se bo nedvomno poznalo na produktivnosti. P2 šalo na stran. Če radi sestav- ljate puzzle, vas bo ta stran resnično pritegnila. Zato vam lahko zaželim le še obilo zaba- ve. In mirnih živcev. Vasja Ocvirk vasja@eurocony|| mi\ TEDNIK AKCIJE NOVEGA TEDNIKA 15 V prijetni družbi s tisočletji Od Ptujske gore preko Ptuja med hoJoške griče Ko je že vse kazalo, da bo ^ Jna luna vso svojo hudob- ' pt zlila na nič krive potni- ■ |f našega izleta Poglejmo- l^jejmo na Ptujsko goro, f piuj in Haloze, ji je bleščeče ^ jonce vzelo moč in sobotni ^ i^iet je dobival iz ure v uro ' bogato in lepo podobo. Znamenit gotski kamniti re- lief Marije Zavetnice s plaš- ° em, katerega podoba je kra- ^ jla tudi oltar ob Betnavskem •[ozdu ob razglasitvi škofa ' mtona Martina Slomška za Slaženega, je oživela v zani- ^Divi besedi brata minorita. ^[opa je besedo prevzela na- a zgovorna vodnica, Sonja tajne iz podjetja Ptujske ve- slate (zanimivo: podjetje je I: laslo iz javnih del, njeni turi- liifni vodniki pa ne skrbijo le a oglede Ptuja in širše okoli- . :e, ampak v te kraje tudi vabi- i o obiskovalce), so oživela ti- očletja zgodovine. Največ lenutkov našega časa smo ! menili bogati preteklosti, toni v zbirkah ptujskega Pokrajinskega muzeja v pro- Horih gradu, pa tudi pomem- bnih stavb na Ptuju, najstarej- šem dokumentiranem mestu iSloveniji, nismo prezrU. Se- seda tudi najstarejše vinske kleti ne. »V hrastovih sodih ptujskih kleti je vino doma že skoraj osem stoletij. Od rim- Na turistični kmetiji Emeršič, sredi vinogradov, je klopotec preglasil naše besede. skih amfor, v katere so ga spravljali najprej, pa je tudi ostalo še veliko sledi. Današ- nje obokane kleti so najprej služile menihom, potem meš- čanom ter vinskim trgov- cem... Med sodi, napolnjeni- mi s traminci in rizlingi, s ši- poni in sauvignoni, je tudi na- ša zakladnica, ki hrani tudi najstarejše slovensko vino s častitljivo letnico 1917,« smo med drugim izvedeli. Seveda smo tudi poskusih, če so be- sede navdušenja nad vini iz Haloz upravičene. POGLEJMO-POJEJMO Da so, smo se lahko prepri- čali tudi na turistični kmetiji Emeršič v samem osrčju Haloz, sredi z grozdjem bogato oblo- ženih vinogradov, s čudovitim pogledom na Dravsko dolino z jezerom, mesto Ptuj z gradom, obronke Pohorja, Boča, Don- čake gore ter biserom na skali - gradom Bori (ki smo si ga seve- da tudi ogledali). Tej kmetiji, ki se ne ponaša le z vrhunskimi vini, s haloškimi specialitetami in dobrotami iz krušne peči. temveč tudi z urejenostjo in prijaznostjo gostiteljev, so naši strokovnjaki, ki imajo doma svoje kmetije in vinograde, pri- sodili oceno odHčno. Zgodnjejesenska sobota, ki je po sončnem bogastvu bolj spominjala na poletje, nam je dala, kar smo od nje pričako- vali: v prijetni družbi smo se srečah s preteklimi tisočletji ter lepotami in dobrotami na- šega časa. MBP Zlata nagrada Novega lediiika Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našU v svojem izvodu, pridite z njim v uredniš- tvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte. ^el izletnikov pred romarsko cerkvijo Matere božje na Ptujski Gori. . ■ 30. september 1999 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Muzejski vlak je dobro sopihal in peljal precej hitreje, kot tisti prvi. V kompoziciji je bilo enajst vagonov, med njimi tudi vagon z letnico 1902, ki je bil izdelan na Madžarskem in leta 1994 prenovljen v Mariboru. V Laškem so domačini gostom z vlaka zaželeli dobrodošlico s kruhom in soljo, v Litiji pa j dobili spominsko kuverto z znakom starega vlaka, žigom in znamko ter poseben kovane iz središča Slovenije, Vač. Od iembrano živih iconj do pendoiinov Letos 150 let, kar je v Ljubljano pripeljal prvi Lukamatija, prihodnje leto Siemensovi vlaki in pendolino v Slovenskih železnicah so v soboto obeležili jubilej, 150-letnico prihoda prvega vlaka v Ljubljano. Potem, ko je po progi Južne železnice vlak do Maribora in Celja pripeljal že leta 1846, so za gradnjo proge do Ljubljane potrebovali 3 leta, dela na 587 kilometrov dolgi progi od Dunaja do Trsta, ki so jo začeli graditi v letu 1841 pa so zaključili v šestnajstih letih. Osrednjo sobotno slove- snost v Ljubljani je spremljala še vrsta prireditev, med njimi razstava o poldrugem stoletju prvega vlaka na Slovenskem »Lukamatija je šembrano živ konj«, ki je v Slovenskem et- nografskem muzeju na ogled še do 10. oktobra. V Železniš- kem muzeju so pripravili dne- ve odprtih vrat, osrednja po- zornost ob jubileju pa je bila ves čas usmerjena v prepleta- nje preteklosti in prihodnosti. Tako je na ljubljansko želez- niško postajo v soboto do- poldne iz štajerske smeri; iz Celja pripeljal star hlapon, muzejski vlak, vendar le pre- cej mlajši od prvega Lukama- tije, kakor je prebivalstvo pol- drugo stoletje nazaj poimeno- valo novo ropotajoče prevoz- no sredstvo. Ni kaj, reklo, da Odbor tržaške trgovinske zbornice je že 2. aprila 1836 na Dunaju zaprosil za grad- njo neposredne železniške povezave Dunaj - Trst preko Slovenije. Zakon o gradnji proge Dunaj - Trst je bil spre- jet 25. novembra 183Z Progo so gradili v več etapah. Naj- prej so zgradili bolj raAmin- ske odseke, nazadnje pa še odsek čez Alpe in Kras. Pro- ga Dunaj - Trst je v celoti dvotirna, dolga je 577,2 km, od tega jo je na sedanjem ozemlju Slovenije 288,8 km. Proga med Celjem in Ljublja- no je dolga 88,7 km in teče skozi 31 katastrskih občin. Prvi vlak iz Celja v Ljublja- no sta 16. septembra 1849 ob 17. uri pripeljali dve lokomo- tivi Ljubljana in Triglav, pri- hod vlaka pa so pozdravili zvonovi in topovske salve. gre pri vlakih za šembrano žive konje, je v soboto upravi- čil tudi hlapon, pa čeprav je za vožnjo od Celja do Ljubljane, s postankoma in kratkima slo- vesnostima v Laškem in Litiji, potreboval skoraj 3 ure. Za prikaz, kakšno prihod- nost si Slovenija lahko obeta na tirih, so bili v soboto zadol- ženi Gorenjci. Iz gorenjske smeri je namreč v Ljubljano pripeljal pendoUno, najso- dobnejši vlak v lasti Sloven- skih železnic. Konec prejšnje- ga tedna se je na promocijske vožnje s pendohnom popelja- lo kar nekaj radovednežev, vsakdan pa bodo pendolini in sodobni primestni Siemenso- vi vlaki na slovenskih železni- cah postaU prihodnje leto, ko naj bi jih železničarji vključili v svoj redni potniški promet. S krajšo slovesnostjo z god- beniki Celjskega pihalnega or- kestra in plesalci Celjske fol- klorne skupine ter nagovorom celjskega župana Bojana Šro- ta, se je muzejski vlak na pot do Ljubljane odpravil ob 8. uri, na poti pa so ga kot prvi pričakaU v.Laškem, zdraviliš- kem kraju, ki so ga prav vož- nje vlakov po Južni železnici močno zaznamovale. »Prav Za progo od Celja do Ljub- ljane sta bili predvideni dve različici trase. Ena skozi Savinjsko dolino, druga po sedanji progi. Viri navaja- jo, da so na odločitev vpli- vali takrat pomembno pri- stanišče na Savi v Zidanem Mostu, zdravilišči v Laš- kem in Rimskih Toplicah, zasavski premogovniki, in- dustrija v Zasavju in rud- nik pri Litiji. gotovo bi trajalo še nekaj let, da bi termalno vodo in z njo povezano zdraviliško dejav- nost pričeli razvijati, če ne bi gradnja vzpodbudila k hitrejši uporabi le-te,« je bilo slišati v Laškem, kjer so se na sprejem muzejskega vlaka temeljito pripravili. Goste vlaka je i meji v Tremerjah nagovoi župan Jože Raj h, v Laškem \ ga je pričakala množica obč V letu 1873, ko je bi proga že zgrajena, so ra strelili skale v strugi Sa\ nje, ki so vezale Miklavšl hrib z Grajskim hribom i ovirale odtok vode iz struj Savinje na območju Celj, Med delavci na odseku ži lezniške proge Celje - Lašk je leta 1848 izbruhnil tifu V ta čas pa sodi tudi marčr revolucija, katere vpliv se j čutil tudi med delavci n gradbišču. nov z Godbo na pihala in fo klorno skupino Anton Tam Občina, turistično društv( zdravilišče, kulturni cente OŠ Primož Trubar in Pivova na so vsak na svoj način prii pevali k temu, da je bil spn jem takšen, kot si ga dogode za Laščane nedvomno tudi zč služi. T VRABL, V. MAROT I Foto: T. VRABL, V MARQ Množica Laščanov, godbeniki in mažuretke v pozdrav Lukamatiji, ki je Laškemu pred poldrugim stoletjem prinesel hitrejši razvoj, kot bi ga bil zdraviliški kraj sicer deležen. Med vožnjo iz Celja do Ljubljane je imel muzejski vlak dva prava postanka, v Laškem in Litiji. Lokomotiva je bila »žejna« in je bilo treba dotočiti vode, sicer pa je v eno smer »skurila« šest ton premoga nakopanega v čeških rudnikih. Za varno vožnjo sta skrbela strojevodja Janko Končan in kurjač Tone Zupančič. Litijski župan jima je izročil spomin- ski dariU. Št. 39. • 30. september 199 REPORTAŽA 17 Z ljubeznijo je vse mogoče Nekdo, ki jo dobro pozna, jo je opisal kot izjemno žensko, o kateri je vredno pisati - Marjana Rihter iz Bočne je res enkratna [(ja Modri telefon nas je nedavno poklical l,ralec Marjan iz Šmihela nad Mozirjem in nas Lpozoril na žensko, katere življenje je izredno pestro in duhovno bogato. Mi smo se potem ^pravili v Bočno, v zaselek Delce, kjer je i|[ihterjeva kmetija, tam pa smo pozvonili na jiata hiše, na kateri je zapisana letnica 1849. Kaj vse je Rihterjeva Marjana? Najprej je žena umati dveh že odraslih otrok, potem je kmeto- jjlka in kmečka gospodinja, vzporedno pa je še jiesnica, ki se namerava resneje spopasti tudi s pisateljevanjem in napisati roman, je slikarka, Uka, predvsem pa je človek, ki ga moraš imeti jiad. Njena osebnost izžareva blagodejne in {arobne energije, zato ni čudno, da jo imajo ljudje, s katerimi vstopa v stike in odnose, radi jnjo cenijo. Človek bi dal roko v ogenj, da jilarjana Rihter ni nikomur v življenju kaj zalega storila, saj smo odsev njene pozitivne energije začutili tudi mi v kratki urici druženja z njo. Biljeflesarskibal... pred skoraj tremi desetletji, ko je Marjana iz Podgorja pri Slovenj Gradcu prišla na Ljubno ob Savinji, da bi si ogledala prire- iev na flosih na Savinji, se poveselila in zaplesala na pri- reditvenem plesišču, pred- vsem pa, da bi v kulturnem programu zapela z zborom, katerega članica je bila. Tam je srečala domačina Jožeta iz Dele, ki ga je sicer poznala kot sprevodnika v avtobusu, s kate- jiim se je pogosto vozila. Kot sprevodnik ni nikoli občutneje pritegnil njene pozornosti, na Ljubnem pa je naneslo, da sta jse med prireditvijo dolgo po- menkovala, tudi skupaj zapela zaplesala, to pa je bilo čisto dovolj, da se je v Marjani nekaj zganilo, premaknilo. To, da je ^|t)ila Marjana Jožetu že dolgo všeč, je izvedela kasneje, ko sta [postala par, ki je začel razmiš- jljati o skupni prihodnosti. Marjana se je potem preselila v Bočno, postala Jožetova žena in kmalu tudi mati prvorojen- ce Lilijane, ki je čez dve leti dobila bratca Jožeta. Minevala Vedno v stiku z naravo, nje darovi in barvami. so leta, ko se je s svojima otrokoma veliko ukvarjala in jima dajala obilo ljubezni, ta naložba pa se ji danes lepo vrača. Sicer pa je imela glede vzgoje lep zgled v svojih star- ših, v družini s sedmimi otro- ki, kjer se je veliko pogovarja- lo in pelo, zlasti ob večerih. Svoje matere se iz otroških in mladostniških let spominja kot čuteče ženske, dobrotnice, ki ni nikoli odslovila reveža ali berača, ki je potrkal na vrata. Za lačne in uboge se je pri hiši vedno našel kruh, jajca ali kaj podobnega. Tako je bilo in tako je še danes. Marjana, ki je vedno dobre volje, lahko po- stane žalostna in nejevoljna le takrat, ko se sreča z boleznijo, svojo ali boleznijo svojih dra- gih. »Nesrečna sem, kadar sre- čam zelo nesrečnega človeka in takšnemu želim po svojih močeh pomagati ali ga vsaj potolažiti,« pove naša sogovor- nica, ki je prepričana, da se človeku vsako dobro delo, ki ga stori, stokrat povrne. Dela na kmetiji, kjer je 5 hektarov obdelovalne zemlje, v hlevu pa sedmero krav in teUce ter prašiči, zajci, kokoši, je vedno veliko. V ospredju je mlečna proizvodnja, pri Rih- terjevih je tudi zbiralnica mle- ka. Marjana vstaja ob pol še- stih, poleti še prej, da z možem opravita vse, kar zahteva živina in kar ju čaka na njivah s krom- pirjem in krmno peso. Loti se vsakršnih opravil, tudi traktor vozi, ob tem pa še gospodinji in skrbi, da je dom nenehno urejen, čist in prijazen. Njene pesmi, njene sliice Ljubi glasbo, pesem, zvoke v naravi, glas ljudskega pevca in glas opernega umetnika. Pevka je od mladih nog pa do danes, ko že več kot dvajset let poje v ženskem pevskem zbo- ru pri kulturnem društvu v Bočni in ko poje v cerkvenem pevskem zboru v Šmartnem ob Dreti. Ob rednih vajah in zborovskih nastopih pa Mar- jana Rihterjeva še vedno najde čas za kvartet Pušeljc. Je ena izmed pevk tega sestava, ki na območju Zgornje Savinjske doline neguje in ohranja staro ljudsko pesem ter nje bogato izročilo. Ker je kvartet zelo kakovosten, ga vabijo na mno- ge prireditve in samostojne nastope sirom po Sloveniji. Marjana Rihter piše tudi pe- smi, redkeje se loti proze. Piše že od osnovnošolskih let, v zrelem obdobju pa svoja no- tranja razpoloženja niza v ver- ze, verze v kitice in kitice v pesmi, objavljene v Kmečkem glasu. Brazdah, Mohorjevi pratiki. Savinjskih novicah, revijah Jana in Pesniška tribu- na ter v literarni zbirki Slap, zbirki ljudskih piscev Zgornje Savinjske doline. In kdaj se njene pesmi osemenijo? »Po- navadi napišem pesem takrat, ko me prevzamejo čustva, ko se kaj lepega zgodi v naravi, ko srečam človeka, o katerem razmišljam,« odgovori. Kadar je otožna, si ponavadi izbere pot v naravo, najpogoste- je v gozd. Tam se ji utrne marsi- katera lepa misel, ki jo ponese domov in ki jo prenese na papir. V naravi najde tudi motive za še en svoj konjiček, za slikanje. Rihterjevi stanovanjski prostori so odsev njenega tovrstnega us- tvarjanja. Na stenah so najraz- ličnejši motivi iz narave in iz kmečkega življenja. Risala je rada že v otroštvu, prave slike pa so začele nastajati pred prib- ližno petimi leh. »Največkrat se lotim slikanja, ko sta okoli me- ne mir in tišina in ko je svetloba v prostoru ali naravi prava, le- pa,« odgovori na vprašanje, kdaj nastajajo njene slike. Naj- večkrat slika v olju na platno, največ časa za to ljubezen ima pozimi, ko slika tudi po spomi- nu in po razglednicah ali foto- grafijah. Spomladi in jeseni gre raje v naravo in tam ustvarja, poleti pa je na kmetiji preveč dela, da bi se lahko posvečala slikanju. Zvečer in ponoči na- stane kvečjemu kakšna pesem, ponoči je tudi čas za branje knjig. Jesen in zima bosta tisti čas, ko se bo Marjana Rihterje- va lotila proznega dela, v mislih in glavi ima roman, govoril pa bo o lepotah, radostih in tego- bah kmečkega življenja. Pri njenem raznolikem us- tvarjalnem delu ima vso podpo- ro v družini, predvsem možu, bodrijo in spodbujajo pa jo tudi mnogi prijatelji. Marjana je na- mreč ženska, ki gre rada med ljudi in ki jo ljudje radi obisku- jejo. »Na kmetiji se človek um- sko poleni, če ne gre med ljudi in če ne počne še kaj drugega, kar ga duhovno bogati. Po drugi strani pa ti življenje na kmetiji ponuja veliko priložnosti in ča- sa za opazovanje narave in raz- mišljanje v samoti. Ko si sam s sabo, lahko bolje spoznaš tudi samega sebe,« nam je pred slo- Ostala sem sama na robu kometa, postavljena pred božje oko. Skozi čas sem padla v senco na dno. Nisem se ubila na njenih čereh. V razpokah brezna sem zopet našla tvoje srce, srce postavljeno v čas jeseni. (še enkrat) vesom povedala ženska, ki je dolga leta delala kot aktivistka v krajevni organizaciji Rdečega križa in v območnem aktivu kmečkih žensk, kjer je bila osem let predsednica. Danes je predsednica društva Slap, ki združuje pesnike in pisatelje z območja Zgornje Sa- vinjske doline, je dolgoletna aktivna članica (do lani štiri leta zapored predsednica) kulturne- ga društva v Bočni in najbrž smo spregledali še katero njeno nekdanjo in sedanjo zadolžitev. Le kako vse to zmore? Ona bi nam na to vprašanje skoraj za- gotovo odgovorila nekako tako- le: Če imaš rad življenje in ljudi, če veruješ v boga in vase, zmoreš skoraj vse. MARJELA AGREŽ ^^hinja je prostor, kjer nastajajo njene potice in njene pesmi. . - 30. september 1999 18 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Mrtva luknja v Palci Pomor rib, nastal zaradi nenadnega onesnaženja Poke, se je razširil tudi v Savinjo Informacije o poginu rib, ki se je zgodil 15. septembra v Paki, na območ- ju vodotoka od Šoštanja do izliva Pake v Savinjo, so sprva opozarjale na manj- ši pomor, kasneje pa se je izkazalo, da so razsežnosti pogina tako velike, da si življenje v njej ne bo opomoglo še naj- manj pet let. Po prvih informacijah policijske uprave naj bi poginilo le kak- šnih sto rib, po zadnjih ugotovitvah članov šoštanjske ribiške družine pa naj bi tega dne v Paki poginilo približ- no šest ton rib oziroma 120 tisoč kosov rib. Za spoznanje manj naj bi jih pogi- nilo v Savinji. Med poginuUmi ribami so bile najpogo- stejše vrste klen, pohra, mrena, rdečeoka in postrv. »Na območju vodotoka v dolžini 10 kilometrov, od Šoštanja do izliva Pake v Savinjo, je bil pogin rib skorajda popoln. Preživel je namreč le kak odstotek vseh rib in tudi ribja hrana je uničena,« je povedal Peter Kodre, podpredsednik Ribiške dru- žine Paka Šoštanj. »Ribiči smo tri dni pobirali mrtve ribe in 850 kilogramov smo jih poslali higieniku pri Veterinarskem zavodu Slovenije,« je še dejal Kodre. Ob pomoru rib ribiči običajno uspejo pobrati le od 5 do 10 odstotkov rib, ostale pa odnese voda. »Z ribiško inš- pektorico smo ugotovili, kak- šna je končna slika pogina, povprečna teža poginulih rib pa naj bi znašala približno 5 dekagramov, čeprav vemo, da so bili med njimi tudi od dva do tri kilograme težki krapi. Prve poginejo najbolj občutlji- ve ribe, med temi so postrvi, zadnje podležejo ribe, ki pre- nesejo tudi bolj onesnaženo vodo, takšna sta krap in ploš- čic. Katastrofo, ki se je zgodila v Paki, lahko primerjamo s po- dobnim dogodkom leta 1974, ko je reka prav tako utrpela popoln pogin rib, ta pa se je razširil še v Savinjo,« je dejal Peter Kodre in pristavil, da je bilo tudi s sedanjim množič- nim poginom podobno. Pomor z žariščem onesnaženja v Paki se je namreč posledično nada- Šoštanjski ribiči so iz Pake pobrali 850 kilogramov poginulih rib in jih poslali Veterinarskemu zavodu Slovenije. Iz Savinje so šempetrski ribiči pobrali tono in pol mrtvih rib. Ijeval v Savinji. Po podatkih Zdenka Maka, predsednika Ribiške družine Šempeter, je v njihovem revirju poginilo prib- ližno pet ton rib. »K nam jih ni prinesla voda iz Pake, saj je večino tam poginulih rib zau- stavil letuški jez. Ribe so v Savinji poginjale pred našimi očmi in samo v našem revirju, ki sega od izliva Pake v Savinjo do petrovškega mostu, smo po- brali tono in pol mrtvih rib,« je pojasnil Zdenko Mak. Približ- na ocena škode, izračunana po odškodninskem ceniku, naj bi znašala od 70 do 80 milijonov tolarjev. Škoda, nastala v reki Paki, naj bi bila še znatno višja. Povzročitelj? Vzrok pomora za zdaj še ni znan, pojavljale pa so se dom- neve o morebitnih povzročite- ljih. Komunalno podjetje Vele- nje je analiziralo obratovanje centralne čistilne naprave in ugotovitve kažejo, da je bilo njeno delovanje 15. septembra optimalno, saj vrednosti na do- toku in iztoku čistilne naprave naj ne bi presegle projektiranih vrednosti, določenih z obrato- valnim dovoljenjem. V inšpek- toratu za okolje pravijo, da je tudi morebitna krivda šoštanj- ske termoelektrarne izključena. Inštitut za ekološke raziska- ve ERlCo Velenje je opravil rezultate analize voda, vendar so bili vzorci odvzeti več ur po pomoru in ne predstavljajo dejanske slike. »Predvideva- mo, da je šlo za enkraten in kratkotrajen vpliv med Šošta- njem in Skornim, ki je povzro- čil pomor rib. Celoten posto- pek ugotovitve vzroka pomora rib vodita inšpektorat za oko- lje in kriminalisti, ki zbirajo vse podatke,« je povedal di- rektor inštituta mag. Franc Avberšek. Po nekaterih podatkih je verjetno, da je pomor ekološki davek večjega onesnaževanja v preteklosti, čeprav za to ni nobenih dokazov. Paka je na območju vodotoka, kjer so po- ginile ribe, ekološko tudi sicer precej obremenjena in je v tretjem kakovostnem razredu. Kaj več o vzrokih pomora bo morda znano danes, ko se bo ribiška inšpektorica znova se- stala s šoštanjskimi ribiči. KSENIJA LEKIČ Foto: DENIS VENGUST Megabus Scania V podjetju Vengtur so pred kratkim kupili avtobus, ki mu v slovenskem prostoru zaenkrat ni enakega. Lepoti- ca Scania, narejena na Šved- skem, bo prevažala turiste praviloma na mednarodnih relacijah. Lastnik prevozniškega pod- jetja Vengtur s.p., Edvard Ven- gust, nam je povedal, da gre za avtobus, ki je v visokem evropskem turističnem razre- du, o tem govorijo že sami tehnični podatki in posamez- ne lastnosti vozila ter njegova luksuzna notranja oprema. Avtobus je občutno širši in višji od ostaUh, kar potnikom omogoča visoko udobje boljšo preglednost in varnos ter večje užitke na potovanji} Od tehničnih podatkov naj pc vemo le to, da je moč motorj tega avtobusa 420 KM. Da j bil avtobus, ki ima tudi er kratno in prepoznavno zuna njo podobo, izredno drag, naj brž ni treba posebej poudarit Na prvo vožnjo se je Ven^ turova Scania podala že prejj nji teden, ko je več kot zadc voljne potnike popeljala v juž ni del Italije. M.A., Foto: G.K Konjiški učenci v Hlohovcu Učencem in učiteljem ko- njiške Osnovne šole Ob Dra- vinji je uspelo del naše kul- ture ponesti v tujino in s tem požeti uspeh, ki ga niti naj- manj niso pričakovali. Že dolgo je tega, ko je knjiž- nica šole Ob Dravinji postala ena od članic Unescovih knjiž- nic. Knjižničar Primož Krivec je želel še več in je navezal prve stike z mestno Unescovo knjižnico v Hlohovcu. Po šte- vilnih medsebojnih stikih se je konec minulega tedna skupi- na učencev in učiteljev iz Ko- njic znova podala na obisk v Slovaško. »Cel svet je na našem dvo- rišču« je bil naslov kulturnega programa, ki so ga učenci Os- novne šole Ob Dravinji izvaja- li ob odprtju mednarodne raz- stave otroških Ex librisov v Hlohovcu. Teksti in songi slo- venskega humorista Ježka, ki jih je priredila Milena Volav- šek, uglasbil pa Ivo Kacbek, so kljub drugačnemu jeziku navdušili občinstvo. Na razstavi Ex librisov so sodelovali otroci iz Evrope, In- dije in celo Argentine. Žirija priznanih slovaških likovnih razstavljavcev je nagradila tu- di Vita Pančurja, ki je za svoj Ex libris, na katerem je upo- dobil konjiško cerkev, prejel nagrado knjižnice Hlohovec. Devetnajst konjiških učencev in njihovi mentorji so v spremstvu svojih gostiteljev obiskali tudi Nitro in Bratisla- vo. Konjičani so na Slovaškem pripravili še razstavo z naslo- vom Humor v slovenski litera- turi. Idejni vodja projekta je bil Primož Krivec, razstava bo v Hlohovcu ha ogled do konca oktobra, ponudili pa jo bodo tudi drugim Unescovim knjiž- nicam na Slovaškem. J.V.H. OBČINSKA OBELEŽJA Občina Šmartno ob Palci Šmartno ob Paki je ena najmanjših občin na našem območju. Leži v dolini spodnjega toka reke Pake pod zahodnim vznožjem Gore Oljke in ob Savinji. Že samo ime pove, da je centralne- mu kraju dala ime cerkev sv. Martina. Ime naselja se prvič omenja leta 1262 kot »Paka prope sanctum Martinum« Čaščenje sv. Martina, ki spada med tri najmočnejše čaščene svetnike sploh, so v naše kraje zanesli že frankovski vojščaki med 7. in 10. stoletjem. Zaradi tega dejstva spadajo cerkve sv. Martina med najstarejše na Slovenskem. Zato je bilo povsem normalno in logično, da so se v Šmart- nem ob Paki odločili simbolno povezati »stare- ga« svetnika sv. Martina, ki je dolga stoletja skupaj s Pako dajal pečat kraju in okoUci, tudi z občinskimi simboli. Grb: v grbu sta simbolno prisotna sv. Martin in reka Paka. Grb je prečno predeljen z leve zgoraj proti desni spodaj na modro (desno) polovico in rdečo (levo) polo- vico, gos pa je oblikovana ta- ko, da se rob krila pokrije s prečno razdelitvijo grbovne plošče. Gos leti proti desni strani, rahlo navzgor in s tem simbolizira vzlet novo nastale občine. Ščit grba je ob svojih zunanjih robovih obrobljen s črno črto. Zastava: zastava občine Šmartno ob Paki je barvno izpeljana iz grba, tj. modre in bele barve. Bela je barva mar- tinove gosi, modra pa je barva reke Pake. Razmerje zastavine višine proti njeni dolžini je 1:2, s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na tri enaka polja, od katerih sta zgodnje in spodnje polje mo- dre, sredinsko polje pa bele barve. Višina grba na zastavi je v razmerju 2/3 belega polja in je postavljen sredinsko na srednjem - belem polju. Grb je obrobljen s črno barvo. Sedež občine: Šmartno ob Paki 72, 3327 Šmartno ob Pa- ki; površina 18 km^; povpreč- na nadmorska višina 411; število naselij 10; število pre- bivalcev 2816; gostota prebi- valstva na km^ 155; delež Slo- vencev 95,4%; delež moških 48,3%; delež žensk 51,7%; število gospodinjstev 806; povprečno število članov gospodinjstva 3,3; delež ak tivnega prebivalstva 44,4%; delež prebivalstva do 20 l^f starosti 28%; delež prebivals; tva od 21 do 60 let starosti 55%; delež prebivalstva n^^ 60 let starosti 17%; stopnja rodnosti 11,7 promila; stop' nja umrljivosti 11 promila; naravni prirastek 0,7 pronii la. Podatki so za leto 1996. .tmm BRANKO GOROPEVŠEJ^ Št. 39. • 30. september 199^ NASI KRAJI IN UUDJE 19 Mali Ijudfe v celjskem McDonald^su Bernarda Korent je preživela dva delovna dneva kot hostesa - Prvi občni zbor Društva malih ljudi Slovenije ' v restavraciji McDonald's ^elju so v soboto praznova- li prvo obletnico delovanja pf^štva malih ljudi Sloveni- U prijetno popoldansko sre- jjnje članov društva iz raz- Ijjiiiih koncev Slovenije je bi- |j pravzaprav le zaključek .fijateljskega druženja, ki jia ga v minulem tednu za- loličila najemnik tamkajš- nje franšize Armando Cvel- lar in predsednica društva jernarda Korent. 9HMHHMHHHHHI Le-ta je namreč na lastno ifljo v vlogi hostese preživela jva delovna dneva v celjskem \lcDonald'su in dokazala, da j[Ugačnost malih ljudi še zda- leč ni razlog za zapiranje pred zunanjim svetom. Ideja za skupno akcijo Ber- narde Korent in Armanda Cvelbarja se je rodila že letoš- nje poletje. »Ker z družino sta- nujem v Štorah, skorajda vsak konec tedna obiščemo celjski McDonald's. Vedno me je za- nimalo, kakšen je njihov si- stem dela, poleg tega pa sem želela dokazati članom našega društva, da si lahko najdejo delo in se normalno vključijo v kolektiv kljub svoji drugač- nosti. Prav naša drugačnost je namreč prevečkrat izgovor za zapiranje v domove in beg v osamo. Beseda je dala besedo in z Armandom Cvelbarjem sva hitro našla skupen jezik. Dogovorila sva se, da dva dni preživim v restavraciji kot čla- nica kolektiva, seveda brez vsakršnih privilegijev. Zaradi nižje rasti je bilo zame primer- no delo hostese, kar pomeni, da sem skrbela za dobro po- čutje gostov, čistila mize, pos- pravljala pladnje in otrokom delila balone,« je povedala Bernarda Korent. »Zamisel, da se Bernarda Korent pri nas preizkusi kot hostesa, se mi je zdela zanimi- va od vsega začetka. Vrata na- šega podjetja so vedno odprta za ljudi s posebnimi potreba- mi. Seveda pa se pri tem mora- mo držati naših standardov. Pozimi smo tako pri nas orga- nizirali zelo odmevno akcijo za bolnike s celiakijo, ki ne smejo uživati beljakovin, zato smo jim pripravili hamburger- je z njihovim kruhom. Tudi Bernardi Korent smo izpolnili željo. V Sloveniji smo tako s to akcijo zaorali ledino in upa- mo, da nas bo v prihodnje še kdo posnemal,« je povedal Ar- mando Cvelbar. V dveh delovnih septembr- skih dneh sta Bernardo Korent zakonca Pika in Armando Cvelbar seznanila s celotnim sistemom dela v restavracijah McDonald's in z zgodovino te ameriške multinacionalke. Njeni vtisi po končanem delu pa so bili najprej preseneče- nje, da pri McDonald'su vsak dela vse in pri tem drugačnost ni nikakršna ovira, potem pa prijetno spoznanje, da so jo Akcija celjske restavracije McDonald's in predsednice Društva malih ljudi Slovenije se je končala v soboto, 25. septembra. Takrat so se na vrtu restavracije zbrali člani društva na prvem občnem zboru in po uradnem delu nadaljevali prijetno druženje ob pogostitvi in praznovanju rojstnega dne šestletnega Ži- ge, sina Bernarde Korent. tako člani kolektiva kot gostje z naklonjenostjo spreje- li medse. »Spraševali so me celo, če bom tudi v prihodnje delala v restavraciji!« T.E. Nagrajenci na Šentjurskem Med praznovanjem šentjurskega občinskega praznika so podelili vsakoletne pisne pohvale s knjižnimi nagradami za najboljše učence in dijake. Letos so jih prejeli Mateja Gorjup (OŠ Dramlje), Aleš Hvale (OŠ Planina), Nina Krobat (OŠ Blaža Kocena Ponikva), Dora Košak (OŠ Slivnica), Irena Zdolšek (OŠ Hruševec) in Klemen Šega (OŠ Pranja Malgaja Šentjur). Med dijaki šentjurske kmetij- ske in gospodinjske šole je prejela pisno pohvalo s knjižno nagrado Anja Cepin iz Lesičnega. BJ Deset let delovanja AA Uspešno vseslovensko srečanje skupin Anonimnih alkoholikov na Kopah v organizaciji regionalne skupine Štajerska iz Celja Minulo soboto in nedeljo bilo na slovenjegraških Kopah v Partizanskem domu iseslovensko srečanje sku- Anonimnih alkoholikov družinskih skupin Al- |iiion pod skupnim naslovom Iduhu AA: zmorem, če v to urjamem. Letošnje srečanje pripravila komaj junija ustanovljena regionalna skupina AA Štajerska s sede- žem v Celju, ki združuje [skupine AA v Celju, Žalcu, Slovenskih Konjicah, na Ljubnem, v Velenju in v Ma- riboru. Srečanje, ki se ga je udele- žilo preko 70 članov skup- nosti AA iz vseh slovenskih regij in tudi iz zamejskega Trsta, je potekalo tudi v znamenju 10-letnega jubile- ja AA v Sloveniji, ko se je 6. novembra 1989 v Ljubljani sedem zdravljenih alkoholi- kov odločilo, da nadaljujejo druženje ter sprejmejo pro- gram AA za ohranjanje trez- nosti in doživljenjsko obvla- dovanje svoje odvisnosti od alkohola. Program AA, ki se izraža v t.i. »12 korakih in 12 izroči- hh«, omogoča osebnostni dvig in »preseganje sebične samo- zadostnosti s tem, da se nek- danji alkoholiki oziroma odvi- sneži od alkoholne omame s pomočjo drugih v skupinah AA nenehno dvigajo na nove kakovostne stopnje življenja v samem sebi in za druge« (dr. Jože Ramovš). O urniku srečanj skupin AA in družinskih Al-anon skupin v Sloveniji ter posebej na šir- šem celjskem območju je mo- goče dobiti podrobne infor- macije na avtomatskem od- zivniku AA 061/133 82 25. Na srečanju na Kopah so letos udeleženci obdelovali naslednje teme: Živeti danes in tukaj. Kdaj sem svoboden človek. Sodelova- nje v skupini, pogoj za zdravlje- nje. Služenje v duhu 12. koraka AA, Otroci in starši, O ponižno- sti. Iskanje Višje sile. Moja rast v AA in Imeti moč priznati, ko nimam prav. UM Šolske potrebščine za Kosovo v celjski delniški družbi Aero so se na svojstven način vključili v slovensko humanitarno akcijo pomoči Kosovu. Kot vodilni proizvajalec šolsko-pisarniških potrebščin so otrokom, prizadetim v vojni, pomagali s šolskimi potrebš- činami. Tako albanskim kot srbskim otrokom, vse je namreč vojna močno prizadela, so poslali pošiljko barvic, lepilnih trakov, zvezkov, pisal in ostalih šolskih pripomočkov v skupni Vrednosti nekaj manj kot 2 milijona tolarjev. Humanitarno pomoč so v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije predali JaiTikajšnjemu Rdečemu križu, kjer so poskrbeli, da so šolske potrebščine prišle do najbolj prizadetih in pomoči potrebnih otrok. IS Konjičani proti zasvojenosti Lokalna akcijska skupina "ločine Slovenske Konjice je '^dala zloženko na temo pre- ^^ntiva boja proti zasvojeno- sti. Zloženko so razdelili učen- višje stopnje v vseh os- "'ovnih šolah, zraven pa so ''^'ložili tudi vizitko s telefon- j'^'mi številkami, na katere pokličejo vsi, ki jih skrbi ^rkoli v zvezi z zasvojenost- mi^' Zloženko je financirala ob- "^a Slovenske Konjice, v sklopu katere LAS tudi deluje. Namen skupine je odvrniti mlade od zasvojenosti z dro- gami. Tako med drugim v no- voizdani zloženki tudi piše: »Zavedajte se tveganja uživa- nja drog. Če potrebujete v sti- ski podporo, se vselej obrnite na starše ali prijatelja. Uživa- nje drog ne bo preprečilo va- ših težav. Najboljša droga je šport, zato s športom proti drogi!« B.P. otroci v domu starejšiii V šentjurskem vrtcu so se odločili, da bodo za dan sta- rejših, 1. oktober, pripravili dvodnevno veselje stanoval- cem novega upokojenskega doma. Tako jim bosta danes, v četr- tek, dve skupini starejših predšolskih otrok iz vrtca v Šentjurju in Pesnici zapeli ne- kaj pesmic ter podarili nekaj lastnih likovnih izdelkov ter svoje glasilo za njihovo knjiž- nico. V znak veselja bodo tudi spuščali poslikane balone. Malčkom se bodo pridružili osnovnošolski otroci ter otroci s posebnostmi v razvoju, so- delovala pa bo tudi občinska zveza prijateljev mladine. Jutri, v petek, 1. oktobra, nameravajo otroci iz vrtca raz- veseliti stanovalce doma sta- rejših še z likovno kolonijo. Tako bodo na temo Imamo se radi poslikali sive asfaltne po- vršine pred domom ter risalne liste. BJ Najboljše enote so tudi v Mozirju prejele pokale. Najboljši savinjsko-šaleški gasilci Konec tedna so pripravili izbirno tekmovanje gasilcev Savinjsko-šaleške regije, najboljši pa bodo prihodnje leto tekmovali na državnem prvenstvu. Gasilci in gasilke so se pomerili v soboto v Mozirju, na tekmovanju pa je sodelovalo 68 enot iz vseh gasilskih društev. Med članicami A je slavila ekipa Braslovč, med člani A pa ekipa Parižlje Topovlje. Med skupinami, ki so tekmovale v kategoriji članice B, so bile najboljše gasilke iz Grajske vasi, med člani B pa ekipa iz Premogovnika Velenje. Med veterankami je slavila ekipa Bevč, med veterani pa gasilci iz Matk. V nedeljo se je v Lajšah pri Šoštanju v enakem tekmovanju pomeril »gasilski podmladek«. Med pionirkami je slavila druga ekipa Andraža, med pionirji so najboljši prišli iz Šentilja, med mladinkami je bila najboljša ekipa Lokovice, med mladinci pa ekipa z Gomilskega. US, Foto: C. SEM Gasilci iz Radeč v Maribor v Radečah je bilo regijsko tekmovanje Gasilske zveze Celje, na katerem je nastopilo 131 desetin s 1300 gasilci iz osmih zvez Celje, Laško, Radeče, Šentjur, Šmarje, Slo- venske Konjice, Zreče-Vitanje in Vojnik-Do- brna. Poveljnik GZ Celje Janko Turnšek je organiza- cijo tekmovanja ocenil za odlično, prav tako pa tudi pripravljenost desetin, ki so se prav vse udeležile tekmovanja. Prve tri iz vsake kategorije (razen pri veterankah, kjer bosta nastopili dve desetini) bodo prihodnje leto nastopile na držav- nem prvenstvu, ki bo predvidoma v Mariboru. Rezultati - pionirke (12 desetin): Sveti Šte- fan, Štore, Nova Cerkev, pionirji (21): Sveti Štefan, Mestinje, Steklarna Rogaška Slatina, mladinke (11): Dobrna, Nova Cerkev, Prožin- ska vas, mladinci (16): Dobrna, Kristan Vrh, Nova Cerkev, člani A (19): Mestinje, Steklarna Rogaška Slatina, Tepanje, članice A (11): Voj- nik, Mestinje, Teharje, članice B (8): Nova Cerkev, Škofja vas. Pristava, člani B (15): Steklarna Rogaška Slatina, Ostrožno, Sloven- ske Konjice, veteranke (2) Štore, Lopata in veterani (13) Teharje, Slovenske Konjice in Konus. TV Skupina za podporo dojenja V projektni pisarni Ce- lje - zdravo mesto je bilo 23. septembra prvo sre- čanje skupine za podpo- ro dojenja. Prvi del srečanja, ki so ga pripravili na pobudo dr, Zlatke Felc, vodje od- seka za neonatalno pedia- trijo ginekološko porod- niškega oddelka celjske bolnišnice, so posvetili spodbujanju dojenja po odpustu iz porodnišnice, nato pa se je med udele- ženci (očetje in matere dojenih otrok, dijaki Sred- nje zdravstvene šole Celje in strokovnjaki s področja dojenja) razvil živahen pogovor o negovanju kul- ture dojenja. Skupina za podporo do- jenja se bo odslej sestajala v prostorih pisarne Celje - zdravo mesto, Slomškov trg 4, vsak prvi četrtek v mesecu ob 16. uri (nasled- nji sestanek bo 7. okto- bra). K sodelovanju vabijo vse, ki so pripravljeni spodbujati dojenje in ti- ste, ki potrebujejo podpo- ro za uspešno dojenje. TC EEmi.ffBMBiii-n 20 ŠPORT I![.WHMII1! Za konec kariere še evropski naslov? Razmišljanja Pepija Manaskova na pragu nove evropske in domače sezone Najboljši makedonski ro- kometaš vseh časov je z lan- sko premierno sezono v Ce- lju še kar zadovoljen. Na prošnjo kluba je bivanje v Celju podaljšal še za leto dni, sicer pa ga v širni svet ne bi več zvabila nobena še tako ugodna ponudba. Pogovor je nastal tik pred »derbijem« s Slovanom, kjer Pepi - medtem ko so drugi komaj čakali na pričetek - ni zaigral, zato pa (na vztrajanje avtorja tega zapisa) izredno točno napovedal izhod in re- zultat. Njegova prognoza »med 8 in 12 golov razlike« se je končala s srednjih -i-lO. Se bodo njegove napovedi ure- sničile tudi v Evropi? V soboto se pričenjajo kva- lifikacije za Ligo prvakov. Katerega od parov šestnaj- stine finala bi izpostavili kot najbolj negotovega? Rekel bi takole: favoriti so v glavnem znani - poleg nas še Barcelona, Fotex, Kiel, Badel Zagreb... Negotov bo po mo- jem vzhodnjaški obračun ro- munskega Minaura Baia Ma- rca in ruskega Volgograda, tu- di dvoboj Ademarja iz Leona in prvaka Litve Granitasa bo zelo zanimiv, čeprav menim, da so Španci v prednosti. Omenil bi še par SKA Minsk- Alpi Prato. Koliko poznate avstrijski rokomet in konkretno vaše- ga prvega nasprotnika Re- mus Barnbach/Koflach? Avstrijskih prvakov ne gre podcenjevati. Imajo šest tuj- cev, od tega dva Madžara, mo- deren pristop k igri jim daje še madžarski trener z veliko mednarodnimi izkušnjami. Sam sicer nimam kdo ve kak- šnih izkušenj z avstrijskimi nasprotniki. Ko sem nastopal še za francoski Creteil, smo v gosteh in doma brez težav ug- nali Linz. Pepi Manaskov: »V Sloveniji bi potrebovali več klubov, kot so Prule 67.« Celje Pivovarna Laško je solidno nastopala v priprav- ljalnem obdobju, še enkrat osvojila Marran, so vaša pri- čakovanja zato višja? Ne velja prehitevati. Klin za klinom. Najprej Remus, po- tem sreča pri žrebu skupin ... ...in koga bi vi kot nosilci želeli v svoji skupini? Kar mene tiče, bi seveda želel makedonskega prvaka skopskega Vardar Vatrostalno (lani so izločili Gorenje op.a.), zatem enega od klubov iz »vzhodnega bloka«, pa vze- mimo še nekoga iz zahoda. Katere spremembe v igri so prinesle okrepitve oziroma v čem se bo slog razlikoval od lanskega? Močnejši smo v obrambi, tudi napad ne bo več tako slab, prehodi iz ene strani na drugo bodo hitrejši. Zunanji položa- ji so zdaj trikratno zasedeni - na desni strani je prišel Ban- fro, na levi Bedekovič. Po odhodu Puca je Pajovič strelsko eksplodiral, zače- tek npvega tekmovalnega obdobja je povsem v njego- vem znamenju. Vas to še dodatno motivira? Konkurenca je dobrodošla, motivacija pa naraste. Vsi smo profesionalci, vsi živimo od rokometa, zato, kdor je bolj- ši, ta igra. Ste v dosedanjem domova- nju pri »pivovarjih« zado- voljni s svojo statistiko in minutažo? Kolikor poznam svojo lan- sko statiskiko, sem osebno za- dovoljen. Lahko bi bilo še bo- lje, pripomb na minutažo pa nimam. Upam, da bo tako tudi letos. Zaupanje bom upravičil. Očitajo vam, da najbolje igrate v tekmah, ki o ničemer ne odločajo oziroma takrat, ko je zmagovalec že znan. Nasprotno. Dodaten motiv za dokazovanje je igranje z velikimi klubi. Primer je po- vratna tekma polfinala Lige prvakov v Barceloni. Razbohotile so se govorice o pariških zaušnicah, ome- njata se Škrbič in kapetan Šerbec, v zvezi s tem pa tudi vloga tujcev v klubu. Kako ste videli dogodek in kaj bi dejali o vlogi tujcev? Te stvari so se dogajale tudi v drugih klubih. Z njimi sem se seznanil v štirih letih biva- nja v Nemčiji in treh v Franci- ji. Na nek način je normalno, da se po 15 dneh napornih priprav in odsotnosti z doma ter številnih tekmah pojavijo določene napetosti. Morda se primer med Škrbičem in Šerbcem ne bi smel tako kon- čati, toda zgodilo se je. Stvar je zdaj pozabljena in se v bo- doče ne bi smela ponoviti. Skupaj treniramo in stremi- mo za istim ciljem. Pričelo se je domače pr- venstvo in ne moreva mimo zelo okrepljenih Prul 67. Se jih bojite? (Dolg smeh) Jaz se jih ne bojim. Ekipi kot je naša, bi doma moralo stati nasproti še več podobnih moštev. Tako bi pridobili na kvaliteti. Škoda, da se drugi ne morejo toliko okrepiti, saj bi vse skupaj močno zvišalo tudi kakovost reprezentančnega rokometa. Uspehi so vidni že zdaj, ko se je Slovenija uvrstila na EP 2000. Čestitam! Vaš rokomet lepo napreduje^. Ste najstarejši igralec klu- ba. Kako dolgo še v rokome- tu? Letos sem se želel vrniti v Makedonijo. V klubu so bili korektni in me prosili, če lah- ko ostanem še leto dni, kar sem sprejel. Tudi sam si moč- no žehm osvojiti Ligo prva- kov. Te trofeje še nimam... ...torej letos višje od polfi- nala? Jaz sem optimist! PRIMOŽ ŠKERL i Foto: GREGOR KATIC Avstrijci želijo v Ligo prvakov Nasprotnik Celja Pivovar- ne Laško v predkrogu LP Remus Koflach/Barnbach se je ob koncu lanske sezone prvič dokopal do avstrijske rokometne krone. Domina- cijo West VViena, Stockeraua in Linza so prekinili v konč- nici (7 zmag, 3 porazi), ko so se iz 3. mesta po rednem delu (11-2-5) prebili prav na vrh. Razumljivo, da so ambicije kluba, ki ima domicil v Kof- lachu in Barnbachu, skokovi- to porasle, zato so v svoje vrste pripeljali Madžare Imreta Kis- sa, Istvana Gulyasa in Janosa Gyurko, ki je hkrati tudi tre- ner, prišel pa je še Poljak Les- zek Sadowy. Od prej sta v moštvu še jugoslovanski vra- tar Amel Kočič in Ukrajinec Alexandr Czernysz. Po dunaj- skem žrebu so se vsi držali za glavo. Z načrtovano ligo prva- kov letos ne bo nič, ali pač. Upanja naši severni sosedje niso opustili. Ekipa je klonila tudi v 1. krogu DP, ko jo je v Schlendningenu porazil do- mači Bregenz (33:26), v prija- telji tekmi s Preventom pa so remizirali (30:30). Remus je Evropo prvič ugle- dal v sezoni 1994/95, ko jih je v osmini finala PPZ izločil danski GOG Gudme, leto ka- sneje je po dveh remijih z luksemburškimi Red Boysi padel že v šestnajstini fiiv pokala EHF Sezona 1996] je bila uspešnejša, nepred Ijiva ovira pa je bila za Avs^ v osmini finala EHF eki Splita, čeprav so ga doma peli premagati (19:16). I, so za nasprotnika v Pok mest dobili moskovski CS Obe tekmi sta bili v Avst napredovali pa so goj (30:20, 28:23). Trener CPL Hasanefendii je slovenjegraško (taktiči predstavo ogledal in priski Tekmo v Barnbachu ( 19. uri prenos na Radiu C Ije) bosta sodila Latvij Vashkin in Kazinieks, del gat bo Nemec Hofmann, i revanši v Celju pa bosta pi vico pod nadzorom Madža Madarasza delila Italijai Bardella in Rubinetti. VHS posnetke: »Še vedno m nim, da je Remus neugodi nasprotnik. Svojo možnosti dijo v domači tekmi in bodo v soboto tudi dokazov li. Ne pričakujem briljanti predstave, temveč borbeno odgovorno igro naše ekip kar mora prinesti zmago že i gostovanju!« PRIMOŽ ŠKEF Podlesnikovi absolutni rekord Na začetku kegljaškega DP je Nina Podlesnik (Miroteks v Postojni postavila absolutni državni rekord. Ta zdaj znaša 519 kegljev, kar je 6 kegljev več od njem klubske kolegice Marike Kardinar, dosedanje lastnice rekoi da. Naključje je hotelo, da je Marika zaradi lažje poškodb kolena Podlesnikovi prepustila nastop proti Postojnski jami ki so jo Celjanke ugnale s 7:1 (2746:2557). JOŽE KUZM/ Holcejisli spet teicmujejo Letos bodo celjski ljubitelji hokeja le videli prvoligaško prvenstvo. S pomočjo HZS, ki je s svojim jamstvom pri- pomogla klubu pri nabavi manjkajoče opreme in bo pozneje tudi finančno podpr- la povsem amatersko delo kluba, so se zbrali skoraj vsi nekdanji igralci Celja, ki že vadijo pod vodstvom Rusa Genadija Gorbačova. Uvod- no sobotno tekmo bodo igra- li s Slavijo. Tehnični sekretar kluba Mi- lan Skale meni, da se njegovo moštvo zaradi skromnih pri- prav ne more potegovati za mesta v najboljši četvorki, zato pa naj bi bili enakovredni osta- lim ekipam. Prvi del prvenstva se bo končal 25. januarja. Olimpija, Slavija, Bled, Acro- ni Jesenice, Triglav, Jesenice mladi, Tivoli in Celje se bodo nato razdelili na ekipe, ki se bodo (po štirikrožnem siste- mu) borile za prvaka in za mesta od 5 do 8. Tekmovanje bo končano 4. aprila. Barve Celja bodo v tej sezoni branili Jeram, Bratec, Ostrožnik, Žo- lek, Grabler, Bulatovič, Fili- povič, Mrdjenovič, Kolar, Tr- bojevič, Trojok, Lukman, Do- brajc, Prevolnik, Šišmanovič in Močnik. Rok Rojšek je okrepil ljubljansko Slavijo, v Mestnem parku pa naj bi kma- lu zadrsali še trije mariborski hokejisti. JOŽE KUZMA Salobir-Pocajt po poteh prvakov? Obetavni celjski plesni par v standardnih in latin- skoameriških plesih je v za- četku leta prestopil k ljub- ljanskemu PK Fredi, kjer vadita tudi svetovna prvaka Andrej Škufca in Katarina Venturini. Andreja Salobir je učenka 8. razreda OŠ Što- re, Blaž Pocajt pa obiskuje 3. letnik STŠ. Za prestop sta se odločila zaradi želje po resnosti tre- ningov, kar jima v celjskem Plesnem valu nikakor niso mogli omogočiti in v tem ča- su že dosegla več odmevnih uspehov: 4. mesto na DP v standardnih plesih in na med- narodni tekmi v Izoli, 3. me- sto na mednarodnem tekmo- vanju Urška Open v Ljublja- ni, polfinale DP v latinskoa- meriških plesih, nazadnje pa sta na mednarodnem tekmo- vanju v Milanu kot starejša mladinca v članski konku- renci osvojila 34. mesto (med 139 pari) in si priborila prve IDSF točke (naslednji dan sta v svoji kategoriji »pri- plesala« 11. mesto). Podobno tekmovanje bo oktobra v Ma- riboru. Njuna športna pot se je pri- čela v Plesnem valu leta 1996. V par ju je združila Cvetka Špiljar in še isto leto sta debi- tirala na kvalifikacijskem tur- nirju v Celju. Po zmagi med mladinci C sta napredovala v skupino B (prosti program) in na DP v kombinaciji leta 98 prišla do polfinala (10. mesto). V matičnem klub sta bila nezadovoljna s tri ningi latinskoameriških pl« sov, vendar Plesni val ni angč žiral katerega od rutinirani in kvalitetnih trenerjev. Ne zadovoljstvo se je stopnjeva lo, rezultatov glede na ur treningov in vložena sredstv ni bilo (treninge plačujeji starši) in znašla sta se na raz potju: prenehati ali oditi ' drugo sredino. Kljub zagoto vilom celjskega kluba so si pričeli zapleti s prestopom i' šele po posredovanju Plesn' zveze Slovenije sta januarj' letos naposled dobila izpisn' co. Zaradi nekvalitetnih trf ningov v prvih letih sta pri plesih v manjšem zaostankU: kar pa naj bi pod vodstvoi" trenerjev Fredija in Danie'^ Novak kmalu nadoknadila Novembra si na DP v Ajdovi čini želita stopničke, še pr^l pa bosta svojo formo lahK^ preizkusila na Dunaju. Želja' V finančno zelo zahtevnei" udejstvovanju v eni najusp^' šnejših (športno-umetnos'' nih) panog pri nas naj bi podprl generalni pokrovitelj PRIMOŽ ŠKEl^'' Šf. 39. - 30. september 199^ ŠPORT \ Q Spremembe v Velenju Rudar tesno odpravil Potrošnika - Zaenkrat novosti le v UO - Pri Publikumu razočarani ^ Krog v 1. SNL ni postregel s kakšnim flikiin presenečenjem, nekaj manjšili je bilo. Mnogi so pričakovali lažje delo jjfibora PL proti Publikumu, tudi »cestar- |,j,< derbi je bil drugačen od napovedi, jfjvograd je spet ostal neporažen, težko Ijlopa je imel velenjski Rudar. Ob jezeru so minulo soboto gostovali no- j^ietaši Potrošnika, ki so na predzadnjem jfstu na prvenstveni lestvici. Drugouvrščeni [udar bi moral z njimi gladko opraviti, toda jovič se je izkazalo, da bodo Velenjčani jžje igrali v gosteh in proti močnejšim nas- (Otnikom, kajti »bunker« jim nikakor ne Ogovarja, prav to pa je bilo glavno orožje ifekmurcev. Med velikimi »Knapi« so sicer nasprotnikovo mrežo za- esli že v 8. minuti, ko je napako gostov aznoval Granič. Vprašanje je, kaj bi se izcimi- )iz tekme, če Rudar ne bi tako hitro povedel, ajti to bi bila voda na behinški mlin. Kljub semu so Velenjčani več kot zasluženo zma- ili, saj so si točk bolj želeli, trener Brane Jblak pa seveda ponovno ni ■ logel mimo kritik na račun i, ekadentnega nogometa, h jjteremu se ob Potrošniku ijitekajo le še redka naša i,ioštva, proti Rudarju pa je ,jprta igra praviloma porok jvsaj delni uspeh. Za Velenj- 3ne bi bil rešitev za prebija- nje bunkerja seveda kakovo- len napadalec, ki se izvrstno ffljde v nasprotnikovem ka- Zffikem prostoru. Takšnega sgometaša Brane Oblak tre- , atno nima na razpolago in apovedal je spremembe v plskem kadru, ki jih nare- ujejo visoki cilji povezani z astopom v enem izmed evropskih pokalov v prihod- nji sezoni. Predsednilc je Lah Velenjski strateg je napo- vedal odhod vsaj treh nogo- metašev, ki niso zadovoljili, nadomestili naj bi jih kako- vostnejši. S tem bi morda še kaj malega pridobil v ritmu igre, ki v zadnjih srečanjih ni bil tako silovit, kot smo vaje- ni. Toda odlika »velikih« mo- štev je tudi zmagovanje s sla- bimi predstavami. Ob jezeru namreč navijači pričakujejo bistveno boljše. Medtem ko do sprememb v igralskem kadru pred koncem prvega dela sezone še ne bo prišlo, pa je vodstvo Rudarja doži- velo prenekatero spremem- bo. Donedavni predsednik Janko Lukner je bil razrešen funkcije v klubu, ker naj bi se bolj posvetil delu pri general- nemu pokrovitelju. Na redni skupščini so člani Upravnega odbora NK Rudar izvolili no- vega predsednika. Prvi mož drugovrščene ekipše držav- nega prvenstva je Zdenko Lah, ki tako kot njegov pred- hodnik prihaja iz vrst glavne- ga pokrovitelja. Velenjski premogovnik na čelu s še- fom Žerdinom tako ostaja gonilna sila velenjskega no- gometa, ki bi ob angažiranju klubskih ljudi zadolženih za Andrej Goršek - v Mariboru izključen po krivici? trženje lahko v bodoče na- skakoval celo sam vrh slo- venskega nogometa. Kqj je Mitre? Daleč od vrha pa ostaja celjski Publikum, ki se je z gostovanja v Ljudskem vrtu vrnil praznih rok in - ogor- čen. Vzrok: sojenje Milana Mitroviča, sicer našega daleč najboljšega in najbolj avtori- tativnega sodnika. »Kaj je Mi- tre,« je celjski napadalec An- drej Goršek zavpil proti glavnemu sodniku v 54. mi- nuti, ko ga je zrušil Geri Čipi, »vijoličasti« branilec. Sledilo je nekaj preklinjanja, a po besedah Celjana, besede ni- so bile namenjene sodniku, ki je Goršku pokazal pot v slačilnico, podobno usodo pa je kasneje doživel še trener Publikuma Nikola Ilievski. »Zmaga Mariborčanov je po- vsem zaslužena, toda sodni- ka ne razumem, saj nas je očitno oškodoval,« je dejal Ilievski, šef Darko Klarič pa je menil: »Ne vem zakaj ima- jo sodniki slab dan vselej, ko igra Pubhkum in zanimivo je, da smo v večini primerov oš- kodovani mi.« Mitrovičevim napakam so se na Skalni kle- ti čudili tudi zato, ker so fant- je igrali korektno, ker jim je trener zabičal, da grobosti v Ljudskem vrtu ne bo prena- šal. Toda na ta način zagoto- vo ni pomagal slovenskemu nogometu, kot je to želel. Priviligiranost Mariborčanov vse bolj spominja na smešni- ce iz sosednjega hrvaškega prvenstva. Na sončni strani Alp si »Dinama« ali Croatie nikakor ne želimo. TOMAŽ LUKAČ ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 1.10. Nogomet Liga Si.mobil, 9. krog - Celje: Oblikam - Primorje (15, 30). SOBOTA, 2.10. Nogomet 3.SNL sever, 8. krog - Ro- l^tec: Mons Claudius - Fuži- '^r, Pobrežje: Pobrežje-Dra- Na, Krško: Krško-Usnjar, Ve: Zreče-Gerečja vas, Nko: TIM Laško-Starše vse '16). MNZ, 5. krog - Kozje: tired-Vransko, Štore: Kovi- ^'^r (Š)-Šmarje, Brežice: Bre- ^'fe-Rogaška vse ob 16). Košarka Liga Kolinska, 4. krog - f^če: Rogla Atras-Union ?'nipija, Domžale: Helios- ^vinjski Hopsi, Laško: Pivo- '^fna Laško-Kraški zidar (vse LB SKL, 2. krog: Šentjur: Vplast-Banex (19), Šo- N: Elektra - Radenska W (18). j^-SKL, 1. krog-Celje: Celje- Vška 98 (19). J-SKL (ž), 3. krog - Mari- Maribor-Ingrad Celje (17). Rokomet ^'ga prvakov, kvalifikacije - ^^nbach: Remus Koflach/ Barnbach - Celje Pivovarna Laško (19). l.A DRL (Ž), 3. krog - Ža- lec: Žalec-Bajc Daevvoo Izola. Hokej DP, 1. krog - Celje: Celje- Slavija. NEDEUA,3.10r"*^ Nogomet 2.SNL, 9. krog - Kidričevo: Aluminij-Šentjur, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Mon- tavar Rogoza. PONEDEUEK,4.10. Nogomet Liga Si.mobil, 9. krog - No- va Gorica: HIT Gorica-Rudar (V) (15,30). TOREK, 5.10. Košarka Pokal Saporta, 3. krog - Polzela: Savinjski Hopsi-Ar- senal Tula (20) SREDA, 6.10. Rokomet l.A DRL (M), 3. krog - Ce- lje: Celje Pivovarna Laško- Izola, Velenje: Gorenje-Rade- če. Peterka in Perko spet prvaka Letno prvenstvo smučarskih skakalcev in kombinator- cev je povsem zasluženo pripadlo dvakratnemu zmagoval- cu svetovnega pokala Primožu Peterki (Triglav) in kombi- natorcu Romanu Perku (Tržič). Peterka je na velenjski skakalnici (K-80) v nočni tekmi v obeh serijah ugnal konkurente. Prvič je pristal pri 79, drugič pa pri 80,5 metrov. Rekord naprave (82,5) je tako ostal nedotak- njen, za prebujajočim se šampijonom pa sta se na stopničke povzpela še reprezentanta Peter Žonta (Dolomiti, 77,5 m, 80 m) in Blaž Vrhovnik (Ihrija, 77,5, 80). Najvišje uvrščeni doma- čin je bil pričakovano Rolando Kaligaro (5. mesto, 75,5, 76,5), medtem ko je Uroš Kočnik pristal na 12. mestu (71, 73). Mladinski naslov je odnesel Primož Zupan-Urh (Triglav, 77,5, 78), ki je medaljo v članski konkurenci zgrešil za vsega 5,5 točke. Kombinatorec Roman Perko je si zlato odličje moral priteči, saj je po skakalnem delu štartal s 3. mesta. PRIMOŽ ŠKERL Tudi ob koncu rekordi Tržačan Fabio Rozzier je s časom 12:51,08 na zaključ- nem atletskem mitingu (Kla- divarjev dan) postavil sve- tovni veteranski rekord v hoji na 3 km. 46-letnemu tekmovalcu sta s slovenskima veteranskim rekordoma sledila še Milan Schneberger (40-45 let), ki je v isti panogi postavil čas 14:37,11, metalec diska Mičo Mijač (50-55) s 45,56 m in Peter Svet, ki je za kilometer- sko tekaško preizkušnjo po- treboval 2:53,27. Z rekordoma sta jim sledili celjski pionirki Nina Jazbinšek v kladivu (43,70) in Petra Novak v kop- ju (48,48). Največ zanimanja je vzbudil ekshibicijski na- stop najboljših celjskih atle- tov v metu kopja. Nenavadno disciplino je dobil troskokaš Alen Topolovčan z 52,16, sle- dila pa sta mu »paličar« Jure Rovan s 45,98 in oviraš Miro Kocuvan s 43,41. Bronasti iz SP Gregor Can- kar je ob koncu sezone pod- pisal še enoletno pogodbo s Fit Medio, ki bo skrbela, da najtrofejnejšemu slovenske- mu atletu tudi v olimpijskem letu ne bo (z)manjkalo po- kroviteljev. PRIMOŽ ŠKERL PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mobil 8. krog: Maribor Pivovarna Laško-Publikum 2:1 (0:0) Beršnjak 83. Rudar (V)-Potro- šnik 1:0 (1:0) Granič 8. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laš- ko 24, Rudar (V) 16, Primorje, SCT Olimpija, HIT Gorica in Dravograd 12, Mura 11, Koro- tan, Publikum in Domžale 8, Potrošnik 4, Feroterm Pohor- je 2. 2.SNL 8. krog: Ivančna Gorica- Esotech Šmartno 1:3 (0:1) Mujakovič 9, Sprečakovič 86, Kovačič 90. Šentjur-Železničar 1:9 (1:0) Radič 9. Vrstni red: Tabor in Elan 19, Koper 17, Esotech Šmartno 16, Živila Triglav 15, Železničar 14, Alu- minij 13, Šentjur 12, Zagorje in Jadran Šepič 11, Drava in Montavar Rogoza 8, Črenšov- ci 6, Nafta 5, Avoplus Korte 3, Ivančna Gorica 1. 3.SNL sever 7. krog: TIM Laško-Hajdina 7:1. Kovinar Mascom-Zreče 0:0. Usnjar-Pobrežje 7:1. Dra- vinja-Mons Claudius 4:1. Vrstni red: Fužinar 15, Zreče, Dravinja in Paloma 14, TIM Laško 13, Gerečja vas 12, Haj- dina 9, Krško, Kovinar Mas- com in Bistrica 8, Starše in Mons Claudius 7, Usnjar 6, Pobrežje 1. MNZ 4. krog: Vransko-Brežica 2:1. Rogaška-Kovinar (Š) 1:6. Šmarje-Odred 4:3. Vrstni red: Odred in Šmarje 9, Vransko (- 6) in Kovinar (Š) 6, Brežice in Rogaška 0. Pokal RS 1/8 finala: Britof-Publikum 0:6 (0:2) Radosavljevič 10, Goršek 24, 61/1 Im, 65, Geor- gijevski 55, 60. KOŠARKA Evropska Liga 1. krog: Pivovarna Laško- Varese Roosters 73:83 (50:37) Goljovič 25, Lisica in Dragšič 10, Nachbar 9, Gilič in Hafnar 6, Kune 4, Jurak 3. Pokal Radivoja Korača Predkrog (povratna tek- ma) : Slovnaft-Rogla Atras 87:64 (39:27) Jokič 17, Zinrajh 12, Sedminek 9, Benič 8, To- mašič 5, Starovasnik in Ma- nojlovič 4, Pučnik 3, Herman 2. Liga Kolinska 3. krog: Krka-Pivovarna Laško 74:79 (32:30) Lisica 22, Dragšič 20, Hafnar 14, Goljo- vič 10, Kune in Gilič 6, Žarko- vič 1. Savinjski Hopsi-Union Olimpija 63:76 (30:43) Kadič 11, B. Udrih 10, Gorjup 9, Cizej 8, Nikitovič, Kahrimanovič in Kobale 7, Čmer 4. Slovan-Ro- gla Atras 78:62 (30:27) Šporar 16, Radovič 8, Zinrajh 9, Jokič in Mihajlovski 7, Benič in Sta- rovasnik 4, Temnik 3, Sedmi- nek in Herman 2. Vrstni red: Union Olimpija in Pivovarna Laško 6, Krka, Slovan, Savinj- ski Hopsi, Zagorje in Triglav 5, Helios in Loka kava 4, Kraški zidar, Rogla Atras in ZM Mari- bor 3. 1.B SKL 1. krog: Elektra-Jurij Plava laguna 68:56 (36:33) Rizman 17, Božič in Črešnik 13, Milic 10, Zupane 7, Brinovšek 4, Rupreht in Vugdalič 2. Kemo- plast-Ilirija 71:84 (41:40) To- mažin 13, Zorko 12, Gajšek, Kočar in Ribezi 7, P. Maček in Rovšnik 6, Jovanovič 5, La- pornik 4, Košak in A. Maček 2. Banex-Bežigrad (odigrano včeraj po zaklj. redak.). Vrst- ni red: Nova Gorica, Ilirija, Radenska Creativ, Elektra in Ten Krško 2, Radovljica, GD Hrastnik, Jurij Plava laguna, Kemoplast in Union Olimpija ml. 1, Banex in Bežigrad 0. 1. SKL (Ž) 2. krog: Ingrad Celje-ADD Ihrija 76:61 (36:22) Deak 21, Grobelnik 14, Obrovnik 12, Ramšak 9, Sušin in Vodopivec 7, Potočnik 6. Vrstni red: In- grad Celje 4, BTC Legrand, ADD Ilirija in Pomurje Skiny 3, Imos Jezica (-1), SKB Jezica ml. (-1), Odeja Marmor in Ma- ribor 2. ROKOMET 1.A DRL 1. krog: Celje Pivovarna Laško-Slovan 32:22 (17:7) Be- dekovič 8, Stefanovič 6, Ban- fro 5, Pajovič 4, Šafarič, Kozo- mara, Pungartnik in Kokša- rov 2, Šerbec in Praznik 1. Trebnje-Gorenje 25:23 (12:14) Astafejev 7, Sovič 5, Rozman 4, Tamše 3, Kavaš 2, M. Oštir in Plaskan 1. Jadran-Radeče 15:31 (5:16) Privšek 10, Bon 6, Kovač in German 5, Plazar 2, Sotlar, Trbojevič in Zupančič 1. Vrstni red: Radeče, Pivo- varna Laško, Prevent, Inles Riko, Prule 67 in Trebnje 2, Gorenje, Termo, Izola, Dobo- va, Slovan in Jadran 0. 1.A DRL (Ž) 2. krog: Žalec-Vegrad 31:25 (15:10). Vrstni red: Robit Olimpija in Krim NR 4, Baje Daevvoo Izola in M Degro Pi- ran, Žalec, Jelovica in Vegrad 2, Gramiz, Burja in Branik 0. NA KRATKO Gorica: Na enem zadnjih turnirjev pred pričetkom DP (9.10.) so odbojkarji SIP Šem- petra pristali na 3. mestu. Naj- prej so tesno izgubili s kasnej- šim zmagovalcem italijan- skim B-ligašem Udinami (3:2), v malem finalu pa pre- magali"Sisak s 3:0. Rečica: Domače SD Dušan Poženel je pripravilo 3 strel- ska tekmovanja. Rezultati - zrač. pištola ekipno: 1. D. Po- ženel 1678,2. Olimpija 1675,3. Pohorski bataljon Ruše 1657. Posamezno: 1. Cveto Ljubic (Slov Konjice) 574, 2. Robert Krajnc (Olimpija) 569, 3. Kse- nja Maček (D. Poženel) 563. Pištola vel. kalibra ekipno: 1. Celje 543, 2. D. Poženel 541, 3. Kranj 538. Posamezno: 1. Slavko Frece 189, 2. Zoran Lah (oba Celje) 185, 3. Drago Igličar (Policist Maribor) 181. Revolver vel. kalibra ekipno: 1. Kranj 536, 2. D. Poženel 535, 3. Policist MB 486. Posa- mezno: 1. Peter Tkalec (D. Poženel) 183, 2. Franc Peter- nel ml. (Kranj) 181, 3. Vinko Lavrinc (D. Poženel) 176. ^ftl'ffff!fT1?!IEZl 22 ŠPORT NOVi TEDNI Pritisk navzgor Iz l.B SKL in 2.SKL vzhod želi napredovati skoraj 10 klubov Prvenstveni košarkarski obračuni v B in drugoligaški konkurenci bodo letos očitno najbolj bojeviti. V podrazredu se vsaj polovica klubov (pri- krito ali neprikrito) ozira pro- ti vrhu, zato je možno, da bo udeležence B-ligaškega »final four« odločala koš razlika, na- predovanje pa forma v konč- nici. šmMmmmmuammmiimm Nekaj drugače je v vzhodni skupini druge lige, kjer so Celja- ni tokrat trdno odločeni, da jo zapustijo in pričnejo nov vzpon celjske košarke, ki je v regij- skem pogledu (po številu kvali- tetnih igralcev in strokovnja- kov) zagotovo vodilna v državi, center pa se je očitno naveličal životarjenja in izgubljanja časa v neugledni drugi ligi. Start l.B lige je prinesel že prvo negativno presenečenje v Šentjurju, Elektra je vknjižila rutinsko zmago, Konjičani pa so s tekmovanjem pričeU vče- raj. Pričetek 2.SKL vzhod bo v znamenju derbija med Celjani in Rogačani. Pogojevani rezultati v šentjurskem Kemoplastu bi se z izkušenim krilom Dami- janom Novakovičem (196, 33) počutili mnogo močnejše. Celo toliko, da bi se utegnili vmešati v boj za naslov, kamor po mne- nju stratega Igorja Pucka sodi vsaj polovica lige, preostali naj bi se borih za obstanek. Vendar se z nekdanjim igralcem Rogaš- ke in Postojne, ki je zaradi poš- kodbe dve leti počival, zapleta pri državljanstvu. Niti na KZS jim ne vedo povedati, ali ga lahko prijavijo naknadno. Ob 30 letnici kluba bi si v Šentjurju želeli napredovanja (brez No- vakoviča bi realno lahko dosegli največ 4. mesto), vendar po njihovem mnenju podobno raz- mišljajo vsaj še pri Radenski Creativu, Novi Gorici, Elektri, Banexu in tudi novincu Beži- gradu. Rumeni Kemoplastov dres so poleg demobiliziranega Petra Mačka v tej sezoni na novo oblekli še Dejan Tomažin (202, 24, prej Hehos), Robi Ri- bezi (189,19, Celje), Mitja Kri- vec (194, 22, Rogaška 98) in povratnik Igor Zorko (202,25), slekli pa Bojan Sušin, Roman Urbanija, »enfant terrible« Mi- hajlo Vukič (vrnil se je v Krško), Savinjskim Hopsom so vrniU Branimirja Josipoviča, Davorin Škornik pa je odšel v ZDA. Hajmlajšivligi Banex bo letos zaigral z zelo mladim moštvom, kajti pov- prečje je vsega 19 in pol let. Tik pred iztekom prestopnega roka jih je zapustil lani prvi strelec Peter Ritonja, za morebiten na- kup nadomestila za tega odlič- nega skakalca pa je zmanjkalo časa. Zato je trener Franc Per- kič spremenil slog igre, ki zdaj temelji na agresivni obrambi in hitrih napadih, kajti v pozicijski igri pravega centra ni. Med ple- jado mladih igralcev so še izku- šeni Sivka, Novak, Ravnihar in Jesenek. V ekipi je 10 Konjiča- nov, zato so v klubu tudi letos prepričani v dober obisk in pod- poro s tribun. »Cilji so se po odhodu Ritonje nekoUko spre- menili, želja pa je ponoviti lan- ski play-off. Če nam ne uspe, se ne bo zgodilo nič hujšega, kajti letošnja sezona je nekakšna prelomnica, ko mladi lahko po- kažejo, iz kakšnega testa so. Po mojem so najresnejši favoriti prvenstva Bežigrad, Nova Gori- ca, Elektra in Radenska,« oce- njuje konjiški trener. Banex je odigral 10 pripravljalnih tekem, da pa še niso v želenem ritmu, priča visok pokalni poraz z Be- žigradom. Nov pogled proti vrhu Šoštanjska Elektra je že lani takoj po uvrstitvi v l.B SKL veljala tudi za favorita, vendar pa se je ob koncu prvenstva znašla pri dnu in si obstanek zagotovila šele v kvalifikacijah. Po navedbah podpredsednika kluba Draga Skornška fantje iz dvorane Biba Ročk ponovno merijo med prve 4, o morebit- nem napredovanju v elito - če bi se za kaj takega pokazala mož- nost - pa za sedaj še ne želijo govoriti. Morda tudi zato, ker bi za Ligo Kolinska morali preure- diti dvorano, v spodnjem delu dodati tribune in zagotoviti pro- stor za najmanj tisoč gledalcev. V vrsto trenerja Draga Vezjaka je »elektrarnarjem« končno le uspelo pripeljati Vugdaliča (prej ZM Maribor, 23 let, 196), iz Radenske Creativ se mu je pridružil še organizator Milic (19,185), ekipi pa so priključili še mladinska reprezentanta Nuhanoviča (17, 207) in Gors- ka (17, 206). Študijske obvez- nosti so narekovale, da so Divja- ka in Mumiča posodili v Med- vode, Tajnika so v Celje ponesli osebni interesi, Medveška pa so vrniU Polzelanom. Vzdušje v moštvu, za katerega bo tudi letos igral Vlade Rizman, je po pokalni zmagi nad Radovljico in prvim prvenstvenim uspe- hom z Jurijem Plavo laguno zelo dobro. Kot pravijo, jih kljub rahli poškodbi Vugdaliča ni strah katerega od prvih 8 postavljenih nosilcev, ki se bo- do v Šoštanju pojavili v nadalje- vanju pokalnega tekmovanja, za napredovanje v »Kolinsko« pa imajo po njihovem največ možnosti Radenčani, Goričani, Bežigrajčani, Šentjurčani in Ko- njičani. Cilj: 1.B SKL Potem ko so lani obviseU v kvalifikacijah, se košarkarji KK Celje tokrat pripravljajo na nov naskok na l.B ligo, ki pa jim zdaj ne bi smela več uiti. Raz- merje moči bo vidno že v sobo- to, ko si bodo gledalci v dvora- ni Gimnazije Celje Center že uvodoma lahko ogledali derbi v 2.SKL z nekdanjim velikim rivalom Rogaško 98. Trener Marko Trobiš se izogiba napo- vedim izida srečanja, poudarja pa, da si za preboj v višji rang tekmovanja ne smejo privoščiti domačega poraza. »Igralski ka- der je iz časov, ko sem še sam nastopal za Rogaško, seveda močno spremenjen, vendar je ostal pretežno enak lanskemu. Trenerja Bastašiča zelo dobro poznam, najbolj neugoden igralec derbija pa bo zagotovo Ojsteršek. Poleg sobotnega nasprotnika se za najvišja me- sta v ligi lahko poteguje še trboveljski Rudar,« meni prvi operativni mož celjskih košar- karjev, ki je s sorazmeno krat- kimi pripravami na Rogli dokaj zadovoljen, še bolj pa bi bil, če bi se lahko izogniU poškodbam Kiteka in Čmera. Celjane je zapustil Ribezi in se presehl v Šentjur, od tam pa sta se po dolgih letih vrnila Urbanija in Sušin. K Celjanom sta pristopi- la še Sašo Tajnik (199, 24, krilni center, Elektra) in Mat- jaž Štraus (205, 22, center, Banex). O kakršnihkoli denar- nih težavah ob višjih ciljih in dražji ekipi iz celjskega tabora (za sedaj) še ni slišati. Gledalcev ne bodo razočarali v Rogaški 98 so se že v prvem letu (ponovne) ustano- vitve uvrstili v višji rang. Klub je zapustil Krivec (Kemo- plast), prišH pa so izkušeni Ojsteršek ter Zupane in Ma- jerle iz Prebolda. Moštvo še naprej vodi Milan Bastašii je večino priprav opravil ma. V 12 pripravljalnih mah so bila opazna velika banja v igri, zato bodo ve( bremena nosili prekaljeni steršek, Tabak, Kosovac, Št in Zupane, medtem ko je k sestavljena iz igralcev dom košarkarske šole (zaradi poldanskega pouka se ne i rejo udeležiti vseh treninge Pod vodstvom marljiv predsednika dr. Damirja I niča so v klubu naposled i dili stvari, večjih ambicij p tej sezoni nimajo. »Priča jem, da se bo forma iz tekir Igor Mihailovski je tretji tujec okrepil vrsto zi ke Rogle Atrasa, ki jo je p 1. krogom Koračevega pd la medtem izločil slova Slovnaft. Makedonski rep zentant (205 cm, 26 let) poprej nastopal za skop^ MZT in Rabotnički. tekmo stopnjevala, realna p uvrstitev v zgornjo poloi lestvice. Za vrh nismo do' močni, prava kandidata sta Ije in Rudar. Na prvem go vanju v Celju se ne bomo y prej predali. Želim si ve gledalcev na tekmah in obl Ijam, da jih ne bomo razoč li,« je še povedal trener Ba šič, ki obžaluje poškodbo C nika, ki bo nared šele po vem letu, potem ko je odli pričel pripravljalni del. PRIMOŽ ŠKI JANEZ TERBO' Foto: SHER Za začetek - poraz Le kakšnih 700 gledalcev je v Treh lilijah videlo premiero Pivovarne Laško v Evropski ligi. Po prednosti 13 točk ob polčasu so domači le-to na polovici drugega dela izgubili, vendar 4 minute pred koncem še imeli aktiven rezultat. Namesto obrambnega pritiska na goste so slednjim dopustili dolge in organizirane napade, pozabili na Meneghina (na sliki spremlja domačega branilca Hafnarja) m Pozzecco, priložnost za odmevno zmago nad italijanskimi prvaki pa je splavala po vodi (rezultat v Panorami). Laščani so v 2. krogu včeraj nastopili v Tel Avivu proti tamkajšnjemu Maccabiju. Zatika se v napadu 2. krog pokalo Saporta: Savinjski Hopsi-Achilleas 80:68 (35:27). Dvoboj poražencev uvod- nega kroga so po skromni predstavi dobili domači, ki bi s tehnično slabimi gosti iz vselej soparne ciperske pre- stolnice kljub vsemu ne sme- li imeti toliko preglavic. Za to so si Hopsi krivi kar sami. Po začetnem oboje- stranskem obmetavanju s troj- kami je polzelski napad padel na raven, ko niti čisti položaj pod košem ali v protinapadu ni več pomenil točke in gostje so povedli 15:20. Obramba in skok sta delovala zelo solidno, predvsem pa Je bila naloga rumenih zaustaviti nekdanje- ga soigralca Romana Horvata, ki je za svoj klub iz Nikozije Strelci za Savinjske Hop- se: Radič in Kahrimanovič 14, Kobale 11, B. Udrih 10, Cizej 8, Nikitovič 7, Čmer in Gorjup 6, Čatovič in Breze 2. sicer prispeval 20 točk. Trener Boris Zrinski je v garderobi ob odmoru močno povzdignil glas in v nadaljevanju so se ob nespremenjeni obrambi pro- dori pod koš ciperskega pod- prvaka vrstili do najvišje pred- nost 62:38. Hopsi v tem dvo- boju niso mogli računati na S. Urdiha, Baleva (poškodba) in Preostala izida v skupini B: Delta-Pamesa 56:85, Arse- nal-Zadar 49:70. Vrstni red: Pamesa in Zadar 4, Savinjski Hopsi in Arsenal 3, Achilleas in Delta 2. Jovanoviča (suspenz), prilož- nost pa sta ob koncu zato do- bila Klemen Breze in kadetski reprezentant Jasmin Čatovič. PRIMOŽ ŠKERL Zmaga Popovicu Na Petrolovem rallyji po Šaleški dolini so se od stopi kar vrstili, zmago valna posadka Popovi«! Vene pa si je zmago privo žila šele potem, ko st^ Peljhan in Kacin zaradi pokvarjene osi in diferen ciala v zadnjih hitrostni!' preizkušnjah odstopila. Dotlej sta se posadki Olini' pije in Porsche Akselfa njavali v vodstvu. V general' ni razvirstitvi se je zmagova- lec velenjskega rallyja zd' povzpel na vrh, odločitev letošnjem prvaku pa bo zna' na 9. oktobra. Branilec na' slova posadka Jemc-Korošaj' (Petrol Racing) je preizku-^ njo končala na 2. mestu. ■ svojim escortom, ki po nez godi na zadnjem rallyju ^ Italiji še ni bil povsem nare^^; tokrat "nista mogla parira^ vodilnemu dvojcu, s katerin' bosta odločala o letošnje^'' naslovu prvaka. ^ PRIMOŽ ŠKE« 24 PISMA BRALCEV ran PREJELI SMO J Pismo celjskim policistom V petek, 24. septembra, smo bili z učenci 3. Osnovne šole Celje na tradicionalni ek- skurziji na avstrijskem Koroš- kem. Obiskali smo vzhodni del dežele, kjer naši rojaki še živijo. Med potjo smo sprem- ljevalci seveda opozarjali tudi na nekatere druge stvari, na varovanje pokrajine, ureditev krajev, cest... Naši otroci ne- katerih stvari niso mogli razu- meti, ker je pri nas drugače. Začelo se je že na meji. Naši »mejaši« so bili prijaz- ni, vljudni, vendar nas niso nič pregledali, ne naših potnih listov ne avtobusa. Na avstrij- ski strani - na mejnem preho- du Vič pri Dravogradu - je prišel v avtobus mlajši poli- cist, ki je resno, vendar vljud- no opravil pregled vseh pot- nih listov in tudi prtljažnika v avtobusu. Po mnenju naših učencev je bil tečnež, čeprav je vse opravil v nekaj minu- tah. Učenci niso mogli razu- meti, da je samo opravil svojo službeno dolžnost. In potem smo se odpraviU. Večinoma smo se vozili po krajevnih cestah, avtocesto smo samo videli. Na cestah je vse brezhibno, tudi cestne oz- nake, nikjer nič ne manjka, noben prometni znak ni uni- čen, noben količek ob cesti polomljen, nikjer nobenih smeti... Na poti po avstrijski Koroški nismo videli nobene- ga »ležečega policaja« oziro- ma hitrostne ovire, zadošča že znak za omejitev hitrosti. S starši otrok smo se dogo- vorili, da pričakajo svoje otro- ke okrog devete ure na avto- busni postaji na Glaziji. Kljub dolgi poti smo bili točni. Tu so pa učenci spoznali velikansko razliko med avstrijskim in na- šim balkanskim redom. Ploč- nik ob avtobusni postaji je bil natrpan z mopedi, motorji, na samem cestišču avtobusne postaje pa so bili parkirani avtomobili naše »zlate mladi- ne«. Tako je moral avtobus ustaviti kar sredi ceste, da so učenci izstopili in sredi noč- nega prometa vzeli svojo prt- ljago iz avtobusa. Kaj bi bilo, če bi takrat kakšen »zlati mla- denič« povozil katerega otro- ka? Vse to se dogaja v vaši ne- posredni soseščini. Pri zgodo- vini učim otroke, kako so francoski revolucionarji pred več kot dvesto leti določili pravice državljanov v državi. Med te pravice še danes spa- da pravica do varnosti. Držav- ljan se pogosto ne more sam braniti pred barabami, zato pa ima država organ, ki je dolžan skrbeti za varnost dr- žavljanov. Najbrž vam ni po- trebno posebej dopovedova- ti, da ste to vi, zato vas plaču- jemo. Kaj so si naši osmošolci mislili in mislijo o vas, ki ne naredite reda niti pred last- nim pragom? A obiskovalci »Stalina« uživajo pri vas kak- šno posebno zaščito? Prihodnji petek, 1. oktobra, se bomo vrnili na isti kraj in približno ob istem času z dru- go skupino otrok. Pokažite sebi in nam, da znate oprav- ljati svoj posel in narediti red pred »Stalinom«, da bomo lahko kulturno in varno izsto- pih. ALOJZ MUNDA, III. OŠ, Celje Pripombi na cel jsici sejem Zanima me, kdo je (če sploh je) v času MOS dovolil 10-dnevno neprestano pov- zročanje helikopterskega hrupa nad Celjem in okoli- co, ki ni prizanesel niti bolni- kom v bolnišnicah Celje in Vojnik? Sejem sem obiskal s kole- som. Žal pri glavnem vhodu z Dečkove ceste premorejo le štiri stojala za puščanje kole- sa in v tem pogledu ni niti malo evropski. MIRKO BOŠNAK, Celje Je podvoz rešitev za Celje? v šestdesetih letih so bih sprejeti pomembni načrti za razvoj našega mesta. Tedaj je Celje dobilo svoj urbanistični program, ureditveni načrt ter več zazidalnih načrtov za po- samezna občinska območja. Ti načrti so se seveda zaradi zahteve časa spreminjali, os- tal pa je prvotni koncept ko- munalne in cestne infrastruk- ture, ki se uresničuje po delih še danes. Če se prav spomi- njam, je edina stvar, ki je bila že v preteklem sistemu spre- menjena, prestavitev savinj- ske železnice pod Miklavški hrib. To je bilo storjeno, ne zaradi strokovne presoje in odločitve, temveč zaradi Za- kona o družbenem planu, ki je zavezoval načrtovalce, da so v planske dokumente za- pisali samo tiste stvari, ki so se lahko uresničile v »plan- skem obdobju«. Tako je za Celje najboljša prometna ure- ditev izpadla iz načrtov ter s tem naredila mestnemu raz- voju za nadaljnjih več desetle- tij veliko škodo. Po mojem mnenju bi bilo sedaj to napako prostorskega načrtovanja mogoče popravi- ti in ponovno oživeti misel na tunel. Namesto podvoza pod savinjsko železnico na Mari- borski cesti, bi bilo bolje, če bi prestavili prometnico pod hrib ali morda ob avtocesto, kot so to tedaj že mnogi pred- lagah, torej na sever. Po izra- čunih, ki so bili delani leta 1975, bi bila izgradnja tunela in prestavljene železnice sa- mo okoli 15 odstotkov dražja od podvoza na Mariborski ce- sti in triangla, ki bo tudi sedaj moral biti zgrajen. Da že v letih, ko je bila elektrificirana železniška pro- ga skozi Celje, nismo uspeh s projektom prestavitve savinj- ske železnice, je po moji pre- soji (takrat sem dejavno so- deloval pri pripravi celjskih razvojnih projektov), kriv že- lezniški lobi, ki je bil politično močnejši kot celjska pohtika in je tako izsilil za Celje naj- slabšo rešitev. Izgovor je se- veda bil denar. Sedaj, ko Celje vendarle samo odloča o svoji prihod- nji usodi in svojem razvoju, bi kazalo ponovno preveriti nekdanje načrte in uresničiti to, kar je za mesto najbolje. To seveda ni samo celjski, temveč tudi državni prob- lem in to bolj transparentno kot nekoč. To bi bilo treba izkoristiti. Zaradi razvoja mesta v naslednjih desetlet- jih in morda še več, pozivam mestne svetnike in gospoda župana, da pred začetkom izgradnje podvoza na Mari- borski cesti še enkrat preve- rijo, ali ni bolje, da se presta- vi železnica, kot pa da se zgradi podvoz, ki bo poleg tega, da bo zavrl razvoj me- sta na tem območju, tudi po- plavno ogrožen. MARJAN AŠIČ, Celje ZAHVALE, POHVALE Svetla iskrica v najtežjih trenutkih Pred nekaj meseci nas je hudo prizadela smrt naše do- bre mame in stare mame. Ža- lostno novico so mi sporočili dopoldan, v službo, in niti ni- sem zmogla dojeti resnice, kaj šele, da bi vest sporočila sestram in bratu. Pome je v službo prišel mož in po nas- vetu sodelavke, moje prijate- ljice, sva se odpravila urejat pokop. Vso pot me je grozila mi- sel, da bo treba skozi vse to, še posebno ta, da bo potreb- no izbirati med krstami in drugo opremo, me je še bolj pobila. Vendar sva pri Ropo- tarjevih v Šempetru dožive- la prijazen in sočuten spre- jem in po opravljenem raz- govoru odhajala z občut- kom, ki ga ne morem opisati - nekaj, kar ti pove, da v bolečini nisi sam, da lahko žalost resnično deliš s pravi- mi ljudmi na pravem mestu. Vsi ti občutki me spremljajo že nekaj časa. Piko na i pa je na dan po- greba na Celjskem mestnem pokopališču dodala gospa Ropotarjeva, ki nas je s svoji- mi življenjskimi in globokimi mislimi resnično ganila v dno duše. O tem smo se doma še dolgo pogovarjali in čeprav je tako bolelo, ko nas je zapusti- la naša draga mamika, nam vsem ostaja spomin, svetla iskrica v dneh, ko so nudili tako nepričakovano prijazno, predvsem pa spoštljivo po- moč. Zato bi se želeli še enkrat zahvaliti za ves trud, za po- zornost in vso pomoč, ki smo je bili deležni od gospoda in gospe Ropotar, prav tako pa tudi celotnemu kolektivu po- grebnih storitev Ropotar iz Šempetra. Bolečina ne mine, lepi spomini pa ostajajo in hvala vam. TEREZIJA P, Celje Zahvala Društvu invalidov Celje Ko smo se zadnjo avgu- stovsko soboto člani celjske- ga društva invalidov v dveh avtobusih odpravljali na izlet v našo prekrasno Logarsko dolino, nas oblačno vreme ni nič motilo. Po poti proti cilju je pričelo celo deževati. K sre- či pa nas je pričakala čudovita Logarska dolina v lepem vre- menu. Člani drugih društev, ki so prispeli pred nami, so skoraj zapolnili prireditveni pro- stor. Toda tudi za nas se je našlo še dovolj prostora. Or- ganizatorji so poskrbeli, da je bilo za večino prisotnih dovolj prostora pod streho šotora. Tudi prireditev je bila zelo zanimiva in dobro pri- pravljena, nekaj članov pa je na različnih tekmovanjih prejelo tudi medalje. Manjkal ni niti bogat srečelov. Po topli malici so se udeleženci poda- li na različne sprehode, ne- kateri pa so zaplesali ob pri- jetni glasbi. Veliko članov je našlo svoje znance in prijate- lje, da so se po dolgem času pogovorili in spominjali na nekdanja srečanja. Ko se je pokazalo sonce, so mnogi občudovali prečudovite pla- nine, ki jih je marsikdo pre- hodil v mladih letih. Čas enkratnega srečanja članov v prečudoviti naravi je hitro minil in veseli ter srg; smo se vrnili na naše doi ve. Vsem organizatorji predvsem tajnici Tinki K novski in obema vodičei se prisrčno zahvaljujemo Čl V nesreči nisi sam Policijski postaji Laškoi hitro intervencijo in obvei nje, še posebej takratni no izmeni, se iskreno zahvalji mo za pomoč pri rešitvi tra dije, ki se je zgodila. Iskri zahvala velja članom prosi voljnega gasilskega društva občine Laško, ki so uspeli i pesno omejiti požar na osta poslopja; vsem bhžnjim sos dom za vso materialno p moč; vsem sorodnikom, p jateljem in znancem za d broto in materialne dobrin županu občine Laško Jože Rajhu in gospe Olgi, ki sta n obiskala na domu in čelen občinskemu vodstvu. Za p moč in obisk se zahvaljujen tudi socialnemu vodstvu o čine Laško, Janji Peternau, F Laško, društvu Sožitje, Fra cu Pajku in Sanji Kari. Zahva tudi šoli Glazija Celje za njih vo pomoč. Še enkrat vsem prisrči zahvala, veliko uspeh( predvsem pa zdravja naj va tudi Bog poklanja, so na; želje in zahvale. STANISLAV HRIBERŠEl Lasi Šl. 39.-30. september 199 I INFORMACIJE - ROMAN 25 /mm piše: Slavko Toplišek (2. del) Novo upanje 1. Sonce je tisto prvo pomlad po strašni vojni našlo opustošena polja in zapuščene travnike, vse vprek zaraščene z razbohote- nim kopinjem. Marsikje so štrleli v zrak zogleneli tramovi lekoč ponosnih kozolcev in nemo govorili o vsej nesmiselno- sti razdejanja in uničevanja razbrzdane človekove norosti. Počasi in z negotovostjo so se pričeli proti koncu poletja 'Tacati ljudje iz raznih vojska in začeli med pogorišči iskati Vezi s svojimi nekdanjimi, izgubljenimi življenji. Dolinarjeva Anka je nekaj dni vsa omotična tavala po vasi. Z likomer ni hotela govoriti in sploh se ji je zazdelo življenje lenadoma tako brez vrednosti in smisla, da se je v trenutku '>3jhujšega obupa znašla pod vejo stare jablane z vrvjo v fokah, trdno odločena, da napravi konec svojemu mučeništvu. »Nikogar nimam več na svetu, ki bi mu bilo mar zame!« si je tvorila in že spretno vrgla vrv preko veje. »Le kako naj lačnem znova, čisto sama, ko pa vem, da me bodo na slehernem koraku spremljali spomini in mi vedno znova "(Ipirali krvaveče rane?« Že si je spletla zanko za okoli vratu in prav nič je ni bilo strah, je vtaknila vanjo glavo in pomerjala, kako visoko jo mora ^Vezati, da se gotovo obesi! „ >>Le kaj mi pomenijo vse tiste besede o naši zmagi, ki sem se '''^ že toliko naposlušala?« ji je nenadoma prišlo na misel. 'Nikogar ni sedaj ob meni, sedaj, ko sem tako bedna in do ^onca premagana!« ^ič ni Anka premišljevala, kaj neki jo čaka onstran zategnje- Zanke, ki je zdaj že bingljala nad njeno glavo in jo z neko i^robno močjo vabila vase. Že davno je izgubila vero v ^^kršnokoli življenje po smrti in še bolj v pravično božjo Hho. *>Le kako poln bi moral biti pekel, če bi Bog poslal tja vse ^^^e, ki so si ga zaslužili s svojimi zločini med vojno?« se je ^■"sčno spraševala, ko si je pogumno iskala primerno poleno, 'katerega bi potlej skočila, z zanko okoli vratu, v smrt. Kmalu je našla primeren kos odrezanega hloda, že ga je hotela odnesti pod svoja vešala, ko je zaslišala na poti znan glas. Narahlo je postavila čok na tla, sedla nanj in tiho čakala, da se glas oddalji. Sprva je ni nič zanimalo, kaj govori ženska, bolj pozorno je prisluhnila potem, ko je zaslišala jokajoč otroški glas. »Le zakaj govoriš, da nisi moja mama, če sem te vedno tako klical?« je med solzami govoril Peterček. »Veš, med vojno je morala tvoja prava mati zbežali pred hudobnimi vojaki, zato sem jaz pazila nate in te imam zares tako rada kot prava mati,« je zdaj v odgovoru ženske otroku Anka spoznala glas sestre Franice. »A sedaj, ko se je naša Anka vrnila iz partizanov, ti moram povedati, da je ona tvoja prava mati!« »Ne, Anke pa že nočem za mamo, za vse na svetu ne!« je dalje cepetal mali Peterček, da ga je Franica le s težavo pomirila. »Ona se nikoli ne smeji tako kot ti, samo sedi in velikokrat brez potrebe joče!« »Le kaj veš ti, nesrečni otrok, koliko trpljenja je zadelo tvojo mamo med vojno! Dolgo bo trajalo, da bo zopet zasijal nasmeh na njenih licih. Zdaj se pa nikar več ne prepirajva! Takoj greva gor k Dolinarjevim in tam boš lepo pozdravil: Dober dan, ljuba mama! Boš videl, kako bo vesela,« je prigovarjala Franica trmastemu fantiču in ga proti njegovi volji potiskala dalje po poti. »Kaj pa je to?« je nenadoma skoraj zakričala, saj ni veliko manjkalo, da bi se zadela v vrv, ki je bingljala s stare jablane. S tesnobo se je ozrla okoli sebe in hitro uganila, kdo bi si lahko tukaj pripravljal žalosten konec. »Anka!« je odločno zaklicala. »Anka, če si kje blizu, se oglasi!« Nekaj časa je bilo vse tiho, kot v gluhi noči, potem pa je Peterček vprašal: »Mama, zakaj pa je tista jablana privezana?« »Ne vem, kdo počenja take neumnosti,« je Franica zgroženo odgovorila na otrokovo vprašanje in že hotela odvezali straš- ljivo vrv, ko je zaslišala zaslišala zamolkle Ankine besede: »Zdaj le odvezi to vrv, ki se mi je še pred nekaj trenutki zdela edina rešitev za vse moje križe in težave. Zdaj sem slišala, da si nekdo še želi mojega smehljaja in to mi daje novo upanje, da se še vse obrne na bolje.« Peterček seveda ni vedel, kaj vse to pomeni, a dobro je čutil, da se mu želi Anka približati. Nič več se je ni bal in se ni, kot po navadi, skrival za Franičino krilo. Nerodno je stopil pred Anko in kar sam od sebe pozdravil, kot ga je prej učila Franica: »Dober dan, ljuba mama!« Čeprav je ob tem gledal dol v tla, je s kotičkom očesa vendarle opazil Ankin nasmeh, ki ji je po dolgem času razsvetlil njen obraz. »Mogoče boš zares lahko moja mama, če se boš naučila smejati!« je zdaj Peterček resno povedal, da sta se obe s Franico nasmehnili in si pregnali solze iz oči. »O, ti moj Peterček,« je stisnila Anka k sebi otroka. »Le kako sem mogla pozabiti na tebe, kako sem mogla pozabiti, da me ti vedno bolj potrebuješ?« »Toliko hudega je prišlo nadte v zadnjem času, da ni čudno, kako si za hip popustila pod bremeni življenja, božja volja, da sem se ravno zdaj podala k tebi in te rešila gotove pogube,« je tolažila Franica sestro. Počasi so vsi trije prišli do Dolinarjeve hiše. »Poglej, kako hitro propade ves trud, ki so ga pridni ljudje rod za rodom vlagali v svojo domačijo!« je glasno razmišljala Anka ob pogledu na polomljeno in opustošeno hišo. Na hlevu ni bilo več vrat in črna odprtina je strašljivo kazala razbite jasli, ob katerih že dolgo ni mukala nobena živina. Še pasja uta je bila prevrnjena narobe in veriga, s katere je nekoč tako besno lajal Dolinarjev čuvaj, je bila bedno pohojena v blato. Kdo ve zakaj je Anka najprej pobrala iz blata prav to zarjavelo verigo in postavila prevrnjeno uto na njeno staro mesto, ob kozolčni steber. »Pusti zdaj vso to razvalino, Anka in pojdita s Peterčkom nazaj k nam. Čez nekaj dni pa pridemo vsi skupaj sem gor in ti pomagamo pospraviti ves ta nered.« V Anko pa se je ob skorajšnjem srečanju s smrtjo vrnilo prebujeno življenje, vrnila se je vanjo tista moč, ki v sončni pomladi prebudi nov brst nekje na veji pohabljene jablane, iz katerega potem kmalu zraste mlada, cvetoča krošnja, ki na jesen že obrodi žlahtne sadove. Začutila je, da je najhujša mora mimo, zato je odločno odgovorila Franici: »Tukaj je moj dom, pa naj danes še tako žalostno izgleda. Zdaj, ko sem ostala sama, moram sama poskrbeti-, da se bo moj Peter nekoč zavedel korenin svojih prednikov, ki so zasajene v to zemljo. »Peter?« se je začudila Franica in s skrbjo pogledala sestro, v bojazni, da ne bi Anka znova zapadla v žalostne blodnje. »Da, moj Peter!« je odločno govorila Anka in ob tem prijela sina čez rame. »Nič več ne boš Peterček, od danes naprej te bom klicala Peter, kot je bilo ime tvojemu nesrečnemu očetu, ki ga ne boš nikoli poznal. Tukaj bo najin dom in dokler ne odrasteš v moža, bom dan in noč skrbela za to, da ti ohranim očetovo domačijo!« . 30 »Hari« ne razume obtožnice Heroinska naveza na sodišču z osmimi obdolženci - Obtožnica šele v sedmem poskusu fljjjl Pred velikim senatom Okrožnega sodišča v Celju se je v torek pričela glavna obravnava zoper osmerico, ki je obtožena kaznivih de- janj v zvezi z neupravičeno prodajo in razpečevanjem heroina ter drugih kaznivih dejanj, ki so v organizirani trgovini s trdimi drogami običajna. Sojenje se je priče- lo pred dobrimi petimi mese- ci in šele na sedmem naroku je prišlo do branja obtožnice in s tem do začetka glavne obravnave. Tožilec Dejan Markovič (iz skupine državnih tožilcev za posebne naloge) je obtožnico (v uvodnem delu) skrčil na osem obtožencev od prvotnih štirinajst, devetega (Boštjana Grzinčiča) pa so iz tega proce- sa izločih, ker ga policija, kljub izdani tiralici, ni uspela najti, se pa verjetno nahaja kje v tujini. V torek se je glavna obrav- nava pričela v odsotnosti ob- dolženega Amirja Omeroviča, ki ga zastopa odvetnica Nuša Maček, saj senat ni upošteval njenega očitka, da Omeroviču sodišče odvzema pravico do zagovora in do obrambe. Omerovič je bil že zaslišan v preiskavi, zato ni razloga, da se mu ne sodi v njegovi odsot- nosti, je sklenil senat, ki mu predseduje sodnik Branko Aubreht. Sicer pa je bila nav- zoča javnost spet priča novim poskusom zagovornikov, da bi proceduro zapletli in pričetek glavne obravnave preložili, če- tudi je res, da so bili nekateri predlogi obrambe umestni, a jih je senat kljub temu zavrnil. Tako so odvetniki Klun, Nosa- nova, Planinšec, Marolt in Gnilšak upravičeno protestira- h, ker Vrhovno sodišče še ved- no (po štirih mesecih) ni raz- sodilo o njihovih pritožbah na sklep predsednika celjskega višjega sodišča, ki je omenje- ne odvetnike denarno kazno- val zaradi zlorabe procesnih pravic. Zagovorniki so imeli na za- četku glavne obravnave več pripomb na obtožnico, med drugim so tožilcu Markoviču očitali, da je nedopustno iz obtožnice izločil Zlatka Pe- troviča, ki ga je prvotno bese- dilo bremenilo kaznivega de- janja ponarejanja denarja, po navedbah obrambe pa je Pe- trovič ves čas sodeloval z združbo, ki ji sodišče sodi, zato naj se zadeva vrne v fazo preiskave, so terjali. V preiska- vi naj bi se tudi ugotovilo, kdo je oseba, ki se v povezavi z obtoženo združbo pojavlja pod vzdevkom »Veliki ded«. Okrožni državni tožilec je vse očitke obrambe zavrnil kot neutemeljene, povedal, da je tožilčeva pravica, da se sam odloči, koga bo kdaj tožil, obe- nem pa izrazil protest nad ugovori obrambe, ki da svojih sil ne usmerja v postopek, kot bi bilo smotrno, ampak se raje spotika ob delo tožilca. Senat je zavrnil tudi zahtevek zago- vornika obtoženega Davorina Dakiča o odpravi pripora. Ko je predsednik senata po- klical pred zagovorniški pult prvoobtoženega Muho Ami- džiča, da bi sodišče preverilo njegove osebne podatke, se je ta obnašal, kot da slabo razu- me postavljena mu vprašanja, zato ga je Aubreht vprašal, če potrebuje tolmača. Ko je ob- dolženec odgovoril, da slo- venščino slabo razume, bere in piše, mu je predsednik senata priskrbel tolmača za hrvaški jezik. Pa to ni bilo dovolj. Ogla- sil se je Amidžičev zagovornik odvetnik Žiga Klun, ki je dejal, da mu je njegov varovanec (med odmorom) zaupal, da obtožnice ne razume (kljub šestnajstletnemu bivanju v Slo- veniji, op. pis.) in da zaradi tega zahteva, da se mu ta akt prevede v hrvaščino. Da bi bile v nasprotnem primeru kršene pravice tujca v kazenskem po- stopku, je poudaril odvetnik Klun. In tako se je zgodilo, da je branje obtožnice (ob preva- janju v hrvaški jezik) trajalo približno poldrugo uro, konča- lo pa se je šele pri 13. strani. Zagovornik Klun je od sodišča tudi zahteval, da se zagovor Amidžiča preloži za čas, ki ga njegov varovanec potrebuje, da se spozna s prevedeno obtož- nico, jo razume in da se lahko na svoj zagovor pripravi. Senat je zahtevo odvetnika Kluna za- vrnil z obrazložitvijo, da je bil Muha Amidžič na zaslišanju izrecno poučen o pravici do tolmača, ki pa se ji je odpove- dal. Torej mu njegova pravica ni bila kršena in glavna obrav- nava se bo lahko nadaljevala 19. oktobra z branjem Stanka obtožnice in zaslišai V obsežni obtožnici je prvoobtoženi naveden M| Amidžič z vzdevkom Hari, drugoobtoženi Željko ■ (Zec) in kot tretjeobtoženi I vorin Dakič (Daki). Vsi trije i | priporu od junija lani. Boš Zakrajšek (Gogo) pa prihaja glavno obravnavo iz zapor^ Dobu (obsojen je bil za kaznj dejanje povzročitve poseH hude telesne poškodbe.) Kol navedeno v obtožnici, sol Amidžič, Žavski in Dakič zdi žili zaradi neupravičene proč je heroina, v te posle pa vključili še ostale obdolžen (Amir Omerovič, Miran Rf Robert Dobrajc, Džemal Kad č, Boštjan Zakrajšek), ki so in li vsak svojo nalogo v organi2 ciji, ki je delovala po svoj pravilih, mnogokrat krutih ne oziraje se na žrtve, večinon mlade ljudi. MINI KRIMICI Kradel kamen v noči na 21. september je nekdo kradel kamen skrilja- vec. Z delovišča podjetja Šolar v Loški Gori, kjer kamen ob- delujejo, ga je odpeljal dve paleti ali 90 kvadratnih metrov v vrednosti 180 tisoč tolarjev. Lotil se je kosilnice Nekdo je v torek na travniku v Dolgi Gori zagledal kosilnico BCS, ki je tam samovala, zato se je je lotil tako, da je z nje de- montiral pogonski agregat tipa VT 88, ga naložil na avto in se odpeljlal. Lastnik Ivan H. je oš- kodovan za 120 tisoč tolarjev. Čez noc prazna vitrina v noči na 21. september je neznani ljubitelj sakralnih predmetov stopil do stano- vanjske hiše Franca P. na Os- trožnem, segel v vitrino v hi- šni steni in iz nje ukradel le- sen kipec Marije, visok prib- ližno 80 centimetrov. Ukrade- na Marija ima roke sklenjene v molitev in pozlačeno srce. Lastnik kipa je oškodovan za približno 200 tisoč tolarjev. Kje je prikolica? v torek, 21. septembra do- poldne, je nekdo, z dvorišča stanovanjske hiše v Spodnjih Gorčah, neznano kam odpe- ljal enoosno kovinsko tovorno prikolico TPV. Prikolica ima registrsko oznako CE 48-69D, lastnik Martin Š. pa je oškodo- van za okoli 150 tisoč tolarjev. Aleš Petru v torek, 21. septembra po- poldne, je 25-letni Aleš K. v spremstvu dveh pajdašev vsto- pil v stanovanje 23-letnega Pe- tra S. na Brodarjevi ulici v Celju Z udarci in grožnjami je Aleš Petru vzel 29 tisoč tolarjev de- narja, na sodišču pa bo pove- dal, s kakšnim motivom se je odločil za to nasilno dejanje. Pločevina iz skladišča v noči na 22. september je nekdo vlomil v skladiščne pro- store podjetja Maxim na Beži- grajski cesti v Celju. Storilec je iz skladišča odpeljal večjo ko- ličino nerjaveče pločevine v ploščah, vredne okoli 300 ti- soč tolarjev. Davek na pozabljivost Gospa Katarina B. je 22. sep- tembra dopoldne urejala davč- ne zadeve na davkariji v Celju, zaradi neštetih skrbi pa je na pultu pri okencu pozabila pre- cej debelo kuverto. To je opazil neznani storilec, ki je kuverto ukradel in potem nekje na var- nem štel in naštel 90 tisočakov. Ukradel 160 »štek« cigaret v noči na 22. september je neznani storilec vlomil v bife in blagovnico v Šmartnem ob Pa- ki, last podjetja Dolina d.d. iz Velenja. Iz bifeja je ukradel oko- li 60 zavitkov (»štek«) cigaret različnih znamk, 3 kilograme kave in 30 tisoč tolarjev menjal- nega denarja. Potem je vlomil še v blagovnico in skladišče, tam pa ukradel še 100 zavitkov cigaret, različne kozmetične iz- delke, brivski pribor, večjo koli- čino pločevink piva in okoli 5 tisoč tolarjev denarja. Okradel komunalce v času od 20. do 22. septem- bra je neznani storilec kradel iz avtomobilske prikolice v Zbelovski Gori. Na škodo Ko- munalnega podjetja Slovenske Konjice je odpeljal vodno čr- palko znamke Honda, vredno okoli 120 tisoč tolarjev. Veliko mobijev v noči na 22. september je neznani zmikavt vlomil v tr- govino Handy Phone v Sloven- skih Konjicah. Ukradel je za okoli 800 tisoč tolarjev raznih mobilnih telefonskih aparatov in priključkov za polnjenje. Mislil na zimo Prijetno toplo obarvani sep- tember je, nekateri pa si že delajo skrbi z zimo. Takšen je 27-letni Gregor N., ki se je v sredo potikal po trgovini Me- tro na Prešernovi ulici v Celju in si izbral moško bundo Nes, vredno 44 tisoč tolarjev. Ob odhodu iz prodajalne pa se mu je zgodilo, da je obšel blagajno, kar pa je opazila tr- govka in ga spomnila na »po- zabljivost« ter ga zadržala do prihoda policistov. Našli pištolo v sredo 22. septembra, so policisti na mejnem prehodu Dobovec ustavih in pregledali osebni avtomobil, s katerim se je v našo "državo pripeljal hr- vaški državljan Andželko Ž. V vozilu so našli ter zasegli pi- štolo FM 90 kalibra 9 mm in 10 nabojev zanjo. Ponoči v dnevnem baru v noči na 23. september je nekdo vlomil v Dnevni bar Aljaž na Celjski cesti v Vojni- ku. Storilec je ukradel televi- zijski sprejemnik, daljinski upravljavec za glasbeni stolp, menjalni denar in 16 skodelic za kavo. Lastnica Truda T. je oškodovana za približno 100 tisoč tolarjev. imel je ključ v noči na 23. september je nekdo, najverjetneje z ukrade- nim originalnim ključem, vstopil v prostore Šport centra Prodnik v Ljubnem ob Savinji. Ukradel je glasbeni stolp Sony z zvočnikoma in daljincem. Lastnik Edi J. je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Razbil izložbo v četrtek, 23. septembra ob treh zjutraj, se je neznani stori- lec lotil izložbe prodajalne Tele- kom na Cankarjevi ulici v Celju. Ko je razbil steklo, je iz izložbe ukradel 2 mobilna telefonska aparata GSM Siemens in Sa- gem, vredna 119 tisoč tolarjev. Pisec škododelec v četrtek, 23. septembra med 19. in 21. uro, je neznan uničevalec pisal grafite s črnim sprejem po fasadah desetih po- čitniških vil na območju Term v Zrečah. Povzročil je za okoli pol milijona gmotne škode. APN je bil nov v soboto, 25. septembra do- poldne, se je neznani storilec polastil novega kolesa z mo- torjem APN 6S, rdeče barve, parkiranega pri stanovanj- skem bloku v Šaleku pri Vele- nju. Lastnik Jožef P. je oško- dovan za 150 tisoč tolarjev. Nevarni razicazovaiec s sodelovanjem nekega občana, so policisti PP Celje pred kratkim prijeli dvajsetletnega P.B., ki je imel to navado ali potrebo, da je deklicam, dekletom in ženam razkazoval svoje »premoženje«. Najpogosteje je bil opažen na Savinjskem nabrežju v Celju, sicer pa so policisti pri zbiranju informacij ugotovili, da ne gre za nedolžnega užitkarja. Obstaja namreč utemeljen sum, da je najmanj v enem primeru storil kaznivo dejanje spolnega nasilja, večkrat pa naj bi tudi kršil javni red in mir, ko naj bi na javnem kraju razkazoval spolovilo. Po dozdajšnjih informacijah naj bi P.B. med spolnim nadlegovanjem svojim žrtvam grozil z no- žem. Vozil se je z osebnim avtomobilom Škoda Favorit, zelene barve. Ker policisti sumijo, da je bilo nadlegovanih več deklet in žensk, jih pozivajo, naj se oglasijo na Policijski postaji Celje ali pokličejo na telefonsko številko 113. M.A. mOVI tednik 31 NOČNE CVETKE iDaniel je 22. septembra 'i jj^el na policijo in prijavil, da '< je pred osmimi dnevi pre- ' ^^pel Boris K. Prijavo je pod- *jj^pil z ustreznim zdravniš- spričevalom. Boris bo 0a\ k sodniku za prekrške, verjetneje pa bo imel zopr- ne opravke tudi na sodišču, i' 9 V petek je Tatjana prijavi- li |j da sta jo na Ljubljanski ^"jjsti pretepli Katja B. in še j„a ženska, ki pa je pretepe- ^' ne pozna. Tisti, ki so imeli pfiložnost gledati ta prizor, so jjieli kaj videti in tudi slišati. • Še en ženski špetir. Aloj- jjja je prijavila, da jo je v jetek popoldne v Verpetah japadla Matilda, ki jo bo sod- jik za prekrške povabil k sebi ja pogovor. • V soboto kmalu po polno- fj, se je odvijal pretepaški pri- bor v bližini Tuša na Ljubljan- jQ cesti. Janez O. se je spravil ad Tadeja P. in Tonija B. in si rislužil vabilo za sestanek s sdnikom za prekrške. • Pred tako nabito polnem Jiskaču Jungle, da je bilo za dihanje treba vključiti škrge, e v soboto okrog treh zjutraj Ferdinand O. napadel in pre- tepel Martina H. • V soboto ob osmih do- poldne so se stanovalci, ki živijo v bližini lokala Teater, spet pritoževali. Spet upravi- čeno, saj je bil hrup iz lokala slo moteč glede na to, da je ; sobota in da si delovni na ta dan smejo privoš- di jutranje poležavanje, ^siniku Teatra so policisti iz- Pli plačilni nalog, ker pa jih i ubogal in s kršitvijo nada- lieval, bo imel opravka s sod- likom za prekrške. • Sebastjan je bil v nedeljo zvečer tepen. V mestnem par- ku so ga tepli pretepači, ki jih Sebastjan na videz pozna in jih lahko prepozna, imen pa poli- cistom ni znal navesti. Pohcisti so na lovu za imeni. M.A. Pes ugriznil napačnega Policijski pes je lovil dom- nevnega tatu in ga ugriznil, pravi storilec pa je bil na var- nem. V torek, 21. septembra okoli 14. ure, je patrulja PP Žalec obravnavala tatvino, ki se je zgodila v Petrovčah, ko je nez- nani storilec ukradel denar. V skladu s pravili kriminalistične taktike, sta policista opravila ogled širše okoUce mesta, kjer se je zgodilo kaznivo dejanje, in pri tem opazila osebo, ki je s svojim obnašanjem vzbujala sum, da gre za storilca, ki ga iščeta. Policist je nameraval to osebo legitimirati, vendar je moški začel bežati proti njivi, kjer se je skril v koruzo. V skladu z 51. členom Zako- na o policiji sta za izsleditev domnevnega storilca policista uporabila službenega psa, ki je nosil nagobčnik. Pri pregledo- vanju koruznice je pes izsledil skrivajočo se osebo in jo pri skoku v ledveni predel telesa podrl na tla. Na nesrečo pa se je zgodilo, da se je psu nagobč- nik zamaknil, zato je izsledeno osebo ugriznil. Policist ga je sicer hipoma prijel za ovratnico in ga odstranil, a poškodba je bila že tu. Na kraju dogodka so ranjen- cu nudili prvo pomoč, v žal- skem zdravstvenem domu pa je zdravnica ocenila, da gre za lažjo telesno poškodbo. Pre- ventivno so poškodovanca od- peljali še v bolnišnico v Celje, kjer so ga po pregledu odpustih domov. Med naknadnim policijskim postopkom pa so ugotovili, da oseba, ki so jo lovih in ki jo je ugriznil pes, sploh ni bila prava. Pred policijo je bežal moški, ki je imel slabo vest, ker je že pred tednom dni odšel od do- ma in se domačim ni oglasil. Ko je zagledal dva policista, je bil prepričan, da iščeta prav njega. M.A. Povozil jo je vlak Tragična nesreča se je pripetila 23. septembra ob 13.43 uri na železnici v Tremarjih pri Celju. Jožefa Ž. (49) in Daniel K. (53) sta hodila po železniški progi iz smeri Celja proti Laškemu. V Tremarjih jima je nasproti pripeljal vlak - težkomotorna drezina in ju z zvočnim signalom opozarjal na pretečo nevarnost. Kljub signalu in Danielovemu opozorilu pa se Jožefa ni uspela pravočasno odskočiti s proge. Utrpela je tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrla, Daniel K. pa se je uspel izogniti poškodbam. M.A. Bočni veter zaprl vrh padala Med sobotnim praznovanjem braslovškega občinskega praznika se je v Braslovčah pripetila nesreča s padalom. V sklopu prazničnih prireditev so se predstavili tudi padalci jadralno padalskega društva Dobrovlje - Braslovče. V času pristajanja je neugodni bočni veter zaprl polovico kupole na padalu jadralca Maksa M., ki je zaradi tega padel z višine skoraj dvajsetih metrov in utrpel hude telesne poškodbe. M.A. PROMETNE NEZGODE I Povozil kolesarja Na Mariborski cesti v Ce- lju se je, v sredo 22. septem- bra popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa. Roman J. (47) iz Celja je vozil osebni avtomobil po do- vozni cesti iz smeri podjetja Velux proti Mariborski cesti. V križišču je zavil desno v smeri centra mesta, takrat pa je po kolesarski stezi iz iste smeri pripeljal voznik kolesa, 63-let- ni Alojz G. iz Velenja. V trče- nju, ki je sledilo, je bil kolesar hudo telesno poškodovan. Oba brez čelad Na lokalni cesti Hrastovec- Konovo se je, v četrtek, 23. septembra popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena ena oseba. Sanja S. (18) iz Velenja je vozila kolo z motorjem iz smeri Hrastovca proti Kono- vem, z njo pa se je peljal tudi 20-letni Rok P., tudi iz Velenja. V ostrem desnem nepregled- nem ovinku je voznica izgubi- la oblast nad vozilom, tako da sta oba padla po vozišču. So- potnik je bil nepoškodovan. Sanja S. pa je utrpela hudo telesno poškodbo. Med vož- njo nista uporabljala varnost- nih čelad. s skuterjem v priklopnik Na regionalni cesti Šen- tvid-Zavodnje-Šoštanj se je, v petek 24. septembra zve- čer, pripetila nezgoda, v ka- teri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vo- zilih pa je škode za okoli 150 tisoč tolarjev. Primož N. (17) iz Topolšice je vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz smeri Šošta- nja proti Topolšici. Pri hiši To- polšica 207 se je v promet vključeval voznik traktorja s priklopnikom, 57-letni Franc F., mopedist pa je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del priklopnika. Kljub uporabi varnostne čelade, je Primož N. utrpel hude telesne poškodbe. Presekala pot motoristu v križišču regionalnih cest v naselju Slovenske Ko- njice se je, v soboto 25. sep- tembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda pa znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Helena J. (28) iz Lipoglava je vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Žič proti regionalni cesti Sloven- ske Konjice-Tepanje. V križiš- ču teh dveh cest je zavila levo za Spodnje Preloge, s tem pa je presekala pot vozniku mo- tornega kolesa, 39-letnemu Branku B. iz Socke, ki je vozil v smeri Tepanja. V trčenju se je voznik motornega kolesa hudo telesno poškodoval. V ograjo, drevo in drog Na lokalni cesti zunaj na- selja Migojnice se je, v nede- ljo 26. septembra ob enih in 15 minut, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena. Gmotna ško- da znaša poldrugi milijon tolarjev, Boris V. (33) iz Petrovč, za- časno stanujoč v Migojnicah, je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Žalca proti Grižam. Bhzu odcepa za Vrbje je prehiteval osebni av- tomobil, takrat pa je iz nas- protne smeri pripeljal nezna- ni voznik osebnega avtomo- bila, ki je zavil levo proti Vrb- ju. Voznik Boris V. je zapeljal na levo bankino, kjer je izgu- bil oblast nad vozilom, to pa je najprej trčilo v kovinsko ograjo mostu čez potok Stru- go, potem pa še v drevo in drog. Po trčenju v drog je vozilo vrglo v zrak, kjer se je obrnilo in padlo na streho ter obstalo na sredini ceste. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti v nase- lju Spodnji Dolič se je, v nedeljo 26. septembra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vo- zilih pa je škode za okoli 3 milijone tolarjev. Drago P. (38) iz Bodreža je vozil motorno kolo po regio- nalni cesti iz smeri Mishnje proti Vitanju. V Spodnjem Do- liču je, na delu ceste kjer se vozišče spušča v oster desni nepregledni ovinek, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na nasprotno smerno voziš- če, po katerem se je istočasno pripeljal voznik tovornjaka, 29-letni Boštjan K. iz Prevalj. V trčenju vozil je voznik mo- tornega kolesa utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Mučitelj živine Mozirski policisti so se v minulih dneh srečali z vpijo- čim primerom mučenja živali. V petek dopoldne so, skupaj s pristojnimi službami, obi- skali posestvo Matije P. v Spodnjem Pobrežju. Pri ogledu hleva so ugotovili, da je 11 glav goveje živine do skrajnosti zanemar- jeno in v izredno slabem telesnem oziroma zdravstvenem stanju. Zanemarjenost je bila tolikšna, da je veterinarska inšpektorica odredila takojšnji prisilni zakol za šestero govedi. Zoper Matijo P. starejšega bodo policisti podali kazensko ovadbo. M.A. Zaklepajte vrata! v večini primerov tatvin so oškodovanci tisti, ki s svo- jim ravnanjem bistveno pri- pomorejo k neljubemu do- godku. Primer, ki ga bomo opisali, je že eden takšnih. Prejšnji teden se je gospa Angela iz Laškega mudila na balkonu svojega stanovanja, ko sta v stanovanje stopila mlajša neznana moška, ki sta izkoristila njeno odsotnost in ji ukradla denarnico, ki se je kar sama ponujala. Policisti so med preiskoval- nimi opravili ugotovili, da sta se v tistem času v Laškem in okolici zadrževala neznanca, ki sta obiskovala stanovalce v zasebnih hišah in blokih ter jim ponujala in prodajala vrečke za zamrzovanje živil. Ker je akviziterska prodaja vsemogočih predmetov po- gosto le pretveza za tatove, naj ne bo odveč opozorilo in poziv k večji previdnosti in manjši naivnosti. Vsekakor pa je treba vhodna vrata sta- novanja zaklepati tudi takrat, ko ste doma, neznanim ose- bam, ki se pojavijo pred vaši- mi vrati, pa raje ne dovolite vstopa, če se prej temeljito ne prepričate, s kakšnimi name- ni vas je ta oseba nameravala obiskati. M.A. Nesreča med siliranjem Minulo soboto popoldne se je pripetila delovna nesreča v kraju Trnovlje pri Socki. 39-letni Branko M. iz Polž je med siliranjem potisnil šop koruze med dva valja za rezanje storžev, pri tem pa je z desnico segel med valja, ki sta mu poškodovala prste. Sodelav- ci so ga takoj odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. M.A. Smrtna nesreča s traktorfem V kraju Doropolje pri Pla- nini pri Sevnici se je v četr- tek, 23. septembra okoli 14. ure, pripetila nezgoda, v ka- teri je umrl voznik traktorja. Ivan N. (61) iz Planine pri Sevnici je vozil kmetijski trak- tor po gozdni poti. Na impro- viziranem podstavku, na- meščenem na zadnjem delu traktorja, so stali voznikova hčerka Mojca, žena Amalija in 70-letni Jože K., prav tako iz Planine pri Sevnici. Med vožnjo navkreber se je trak- tor prevrnil preko zadnje osi ter pod sabo pokopal Jožeta K., ki je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesre- če. Voznik Ivan in njegova žena sta utrpela lažje telesne poškodbe, hčerka pa ni bila poškodovana. M.A. '».-30. september 1999 Radarji bodo... • v petek, 1. oktobra dopoldne na območju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Velenja in Mozirja, • v soboto, 2. oktobra popoldne na območju Žalca in Rogaške Slatine, ponoči pa bo poostren regijski nadzor prometa, • v nedeljo, 3. oktobra popoldne na območju Laškega in Velenja, • v ponedeljek, 4. oktobra dopoldne na območju Mozirja in Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja in Šmarja pri Jelšah, • v torek, 5. oktobra dopoldne na območju Žalca in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega, • v sredo, 6. oktobra dopoldne na območju Celja in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Mozirja ter • v četrtek, 7. oktobra dopoldne na območju Žalca in Laškega, popoldne pa na območju Rogaške Slatine. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 4. do 14. oktobra pogosteje nameščen na območju Velenja in Šentjurja pri Celju. 32 ZANIMIVOSTI NOVITEDHI NINA VAS OPAZUJE Tomba čaka na sina Ljubljanski teden se je tako lepo začel, kot se je prejšnji končal. Že sredi noči, nekaj po deseti uri dopol- dan, so se po dolgem času spet odprla vrata Modre dvorane v že skoraj pre- novljenem hotelu Lev, ki se kiti s petimi zvezdicami in pred vrati je čakal najprej celjski podjetnik Uroš Godec, potem njegova celjska ekipa, nakar še visoka in vitka temnopolta gospodična Maiwenn Altermatt, predstavnica francoske kozmetične hiše Thierry Mugler, ki so predstavili in pokazali, kaj smo dobili v Sloveni- jo. »Dve leti in pol sem potreboval od podpisa pogodbe pa do tega trenutka, da sem lahko pokazal nov parfum, toč- neje kolekcijo Angel,« je dejal Uroš Godec, tudi v ljubljanskih parfumerij- skih krogih najbolj znani Celjan, saj je lastnik kar enajstih kozmetičnih trgo- vin v Ljubljani. »Najprej smo morah opraviti šolanje prodajalcev in pregle- dati vse prodajalne.« In tako imamo zdaj pri nas poleg vrste svetovno znanih parfumov, spom- nimo se, da so pred dobrimi tremi tedni v vili Podrožnik predstavili tudi novi Diorjev parfum J'adore, tudi parfum Angel Thierryja Muglerja. Ob tej prilož- nosti so zavrteli tudi video z njegovo zadnjo modno revijo, ki je ugajala pred- vsem moškemu svetu, saj toliko golote, delno ovite v prekrasne večerne obleke in fantastičen nakit, ne vidiš na nobeni slovenski plaži. Sta pa ljubljansko športno pozornost konec tedna vzbudila še vedno športno aktivni Jure Košir in že pred dvema letoma športno upokojeni, svetovno znani smučarski as in sedanji filmski in televizijski zvezdnik Alberto Tomba, ki je pred kratkim zaključil s snema- njem triurnega akcijskega filma, v kate- rem igra glavno vlogo in to neustrašne- ga vodjo posebne policijske enote, ki rešuje vse mogoče in nemogoče nevar- ne zaplete. S smučanjem pa se veliki Tomba la Bomba ne ukvarja več, saj si je kmalu zatem, ko je obesil profesio- nalno smučanje na klin, zlomil nogo in rebro. Potem je ozdravel in se pred kratkim spet odpravil na smučanje na ledenik in si spet zlomil rebro. Italijani se ga še zdaj radi spominjajo, ne samo po tem, da je osvojil največ svetovnih in olimpijskih kolajn v smučanju, ampak zato, ker še vedno nimajo njegovega smučarskega naslednika. »Čakajo na mojega sina ali na hčerko,« je rekel 32- letni Alberto, ki še ne misli na ženitev in ki še nima otrok, kar pomeni, da bodo Italijani na zvezdnika njegovega kova čakali še dolgo. Sicer pa je Tombo pripeljal v Sloveni- jo Kompas International. Moral bi priti že pred meseci. Takrat bi moral prilete- ti z letalom, pa se je zbal, ker je na Kosovu divjala vojna. Se je »neustrašni« Tomba dobro izgovoril in je rekel, da ni prišel zato, ker se je letalo pokvarilo nekaj ur pred poletom. Tokrat je prišel z avtomobilom. Veliko je govoril o špa- getih. Največji svetovni proizvajalec makaronov Barilla, ki jih v enem tednu izdela toliko, kot jih poje Slovenija v celem letu, je bil njegov sponzor pet let pred zaključkom kariere, zato ima do njega še določene obveznosti, toda vi- deti je bilo, da sta z Juretom Koširjem in Juretovo Alenko resnična prijatelja. »Jure me je doma večkrat obiskal, zdaj pa sem mu obisk vrnil,« je dejal Alberto Tomba, ki je tudi povedal, da se z Juretom slišita pred vsako tekmo in da mu je, žal, samo dvakrat čestital po zmagi. »Rad bi mu večkrat,« je dejal. Pa še nekaj se je zgodilo v prestolnem mestu. Po dolgih letih zapuščenosti je spet odprla vrata nekoč najbolj priljub- ljena kavarna Evropa. Dva mlada fanta sta zbrala več poguma, kot ga je pred leti celotna Mercatorjeva gostinska eki- pa in pa ekipa SKB banke, ki je hotela Evropo delno spremeniti v kavarno, delno pa v banko. Še sreča, da niso uspeli, kajti fanta sta jo spremenila v tisto pravo dunajsko kavarno, kjer lah- ko posedaš ob kavici in bereš časopis, če pa si lačen, pa greš v restavracijski del in se naješ. In ker se ve, da so se Celjani radi ustavljali v nekdanji evrop- ski kavarni, bo marsikdo od starejših vesel, da bo spet lahko tam v miru prebiral časopis. ■■HK NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Dušan Cestnik iz Vrtnega seje razveselil treh teličkov. Z njimi je imel največje veselje njegov sin Žiga. Telički trojčki iz Vrbnega V Vrbnem pri Šentjurju so se pred dnevi razveselili te- ličkov trojčkov. Prvi je prišel na svet po de- veti uri zjutraj, pred deseto uro so se veselili dvojčkov. Mishh so, da je konec, a so opazili, da je krava čudna. Ta- ko so se zvečer razveselili še tretjega telička, vendar so vsi skupaj kravo tako izčrpali, da je morala v klavnico. Trojčki so bili korajžni in da bi takšni ostali, so jih začeli hraniti z mlekom tuje krave. V Vrbnem so začeU hitro brskati po spo- minu, vendar se niti najstarej- ši krajani niso mogli spomniti nobenih trojčkov. Zdaj je trio že pri novem lastniku, v okoli- ci Rifnika. B.J., Foto: G.K. NASMEH, PROSIM! Ker očitno vsi tega še ne veste, ponav- ljamo: po spomladanskem izletu šaljiv- cev na Gorenjsko vaših šal ne zbiramo več za nagradni izlet, pač pa za praktič- no nagrado ob koncu leta, s katero bomo razveselili najboljšega šaljivca. Tokrat se je v izbor uvrstila Ivanka Makuc iz Štor. Pravilna diagnoza Specialist pregleduje bolnika in pripom- ni: »Lahko bi se skopali!« Bolnik veselo: »Prav to mi je prejšnji teden dejal splošni zdravnik, pa sem si rekel, nič, raje povprašam še specialista.« Buča vseh buc Tudi letošnja jesen bo postregla z nekaterimi izjem primerki, ki nas bodo zaradi nenavadnih oblik ali velikosi posebej navdušili. Tudi buča, ki je zrasla v Dobriču pod Gi Oljko, je nekaj posebnega. Je prava velikanka, saj meri v obs kar 191 cm, tehtnica pa je pokazala 62 kilogramov. N. Pirečnik je v resnici prav postaven fant, čeprav ob buči ni vii tako. Je pa ponosen nanjo, saj jo je sam posadil. T. TAVC TRAČNICE Zna jti se je treba Na zadnjem srečanju županov in mnogih drugih povablje v Žalcu so gostje dokazali, da poznajo oliko. Velika večin namreč izklopila mobilne telefone. Vendar so vseeno zi dokazati, da jih imajo. Večina gostov je namreč vsaj za trem zapustila hotelsko restavracijo - s telefonom v roki. Kje je Kozjansko? Geografi bodo morali udariti po mizi. V vzhodnem ko celjske regije dandanašnji skoraj nihče več noče spadati Kozjansko, razen ob izjemnih priložnostih, ko je govor o pon revnim območjem. Sicer pa ugotavljajo, da si niti geografi 1 čisto na jasnem. VITEZI BELEGA MESTA 3VI TEDNIKI REPORTAŽA 33 Cisto nora icoiesar ja Dva konjiška mladca s kolesi rinila proti Triglavu Ko sva nekega lepega po- l^j^ega dne s prijateljem Re- ^jeiii sedela v priljubljenem iljalu in premišljevala, kam jlahko šla s kolesi, nama je .gnkrat kapnilo nekaj tisti jjnutek strašno pametnega: Ijbi se mogoče dalo priti s jlesi na Triglav. Tako jiinina sicer nisva bila, da jse odločila za nošnjo koles ^sam vrh, da pa tudi sicer j5va bila kaj prida pametna, i(je pokazalo kasneje. Vso modrost za načrtovano flt sva pobrala iz knjig in ;l(ušenj na dveh nogah. Pot [o planinske koče Planika se izdela po opisih in po mo- im spominu čisto izvedljiva ]di na kolesih. Odločitev je ladla kar prehitro, čeprav bi aj Rene tokrat šel prvič v nalo« višje hribe, jaz pa sem '»imel za že kar izkušenega. Priprave na najin kolesarski det« so bile zaradi njegovih jlažbenih in mojih študijskih bveznosti bolj slabe, vendar ; s tem nisva kaj preveč tiremenjevala, saj sva se ta- 0 in tako kar naprej vozila s jolesi, sam pa sem še tu in ^ im skočil malo v hribe nad Logarsko dolino. Na pot sva odšla v ponedeljek zgodaj zjutraj, nprej sva vso opremo, ki sva jo potrebovala, ložila v avto. Z grozo sva ugotovila, da sta hrbtnika veliko pretežka za kakšne-posebne robacije s kolesom, vendar nisva imela v njih sto nič odvečnega: rezervne gume, nekaj fodja, prva pomoč, nekaj oblek, nekaj hrane 1 pijače in že je bil nahrbtnik tako težak, da Em ga komaj dvignil (na to, kako ga bom osil, raje nisem mislil). Po slabem spanju sem E sredi noči odpeljal po Reneja, in že sva bila i poti proti Stari Fužini. Tam sva najprej stavila kolesi, popila jutranjo kavico in se itro odpravila na pot. V načrtu sva imela kar po turo iz Stare Fužine preko doline Voje na odnikov dom na Velem polju in od tam do oma Planika, ki leži blizu vrha našega »oča- j«. Tam bi prespala, potem pa "bi pot nadalje- ila peš na vrh in potem nazaj po kolesa in 'imo Tržaške koče na Doliču skozi dohno figlavskih jezer nazaj v Staro Fužino. Pot je tietala veliko, vremenska napoved pa je bila 3r solidna, z izjemo »rahlega« vetra v hribih. Skozi Voje do Vodniicovega doma Pri planinskem domu v Vojah sva srečala ^skrbnico doma, ki je po tem, ko sva ji poveda- '> kam nameravava s kolesi, izgovorila bese- ■' ki sva jih slišala v nadaljevanju poti še ^f^kolikokrat: »Pa saj sta ja čist' nora! A t'le gor 'islita vidva it' s kolesi?« No, da ni govorila '^to v tri dni, sva ugotovila že pri prvem bolj ^^em hribu, ko so naju večje in manjše skale Vsilile, da sva veliko tudi hodila ob kolesu, kar J)e v nasprotju s filozofijo gorskega kolesarja, ^^aj bi celo pot prekolesaril. A kjer ne gre, pač gre. Tako sva puščala za sabo serpentino za ^^Pentino in premišljevala, kaj bi lahko dala iz l^l^rbtnikov, da ne bi bili tako nesramno težki, ^3. se kar kmalu sprijaznila s tem, da bova pla kot še nikoli doslej med kolesarjenjem. J^ot skozi dolino Voje na Velo polje je prele- ^' saj večinoma poteka po gozdu, ves čas pa ''^P pogled na okoUške gore. Ima pa eno ^3njšo« napako: nikoli se ne konča. Hodiš in "^iŠ, ko misliš, da boš za naslednjim hribom ^2a koncu, vidiš pred sabo še en hrib in si da za tem hribom res že mora biti koča. tudi za tem hribom še ni. Saj to poznate, irie? Takrat pa je bilo tudi vreme v skladu z Povedjo in naju je kar »prijetno« kuhalo. Na skozi to dolino sva imela še kar nekaj Rene Vedlin na poti med Vodnikovim domom in Planiko, ob srečanju s prvimi »zajlami«. Slika je nastala na najlažjem zavarovanem delu, saj je bilo na težjih skoraj nemogoče fotografirati, ker sva imela že polne roke koles. volje in še veliko energije, o čemer so pričale vesele priredbe vseh mogočih pesmi. Po ne vem katerem hribu in po veliko preveč urah sva končno zagledala Vodnikov dom na Velem polju. Pogled na to planinsko kočo mi je povrnil vso voljo in še večino energije in zavze- to sem začel pritiskati na pedala, da bi čim prej prišel do tja. Kmalu sva, vsa srečna, da sva končno prispela, odložila kolesa in sedla k mizi ter najprej začela zmanjševati težo nahrbtni- kov. Načrtno sva poskušala čim več jesti in piti, kar pa po dolgotrajnem mučenju in prenašanju kolesa ni bil nikakršen problem. Tudi tukaj sva slišala sedaj že zelo znane komentarje najinega početja. Po iclinili do icrsta Ko sva se zopet spravila na kolesa, sva na začudenje večine prisotnih namesto proti do- lini začela goniti naprej po hribu. Nad nama pa so se okoli vrha začele pojavljati manjše meglice, ki so v meni prebudile zle slutnje. Žal so se tudi uresničile. Kmalu sva prišla do prvih klinov in »zajl«, s katerimi so zavarovane planinske poti, in kolesa so zopet romala na rame, in to vedno na levo ramo, na kateri ni mogel ne eden ne drug dobro držati kolesa. Zaradi že dolgotrajne poti so se začeli počit- ki množiti in imela sva veliko časa za opazo- vanje res lepe okolice z mogočnimi gorami - našimi najvišjimi. Kar kmalu pa sem doživel prvi padec, ki razen manjših prask ni povzro- čil nič drugega, glavni krivec za to mojo »prizemljitev« pa je bil seveda veliko pretežak nahrbtnik, ki me je zelo oviral pri manevrira- nju preko večjih kamnov. Vse bolj sva čutila moč tistega napovedane- ga »blagega« vetra. O kakšni blagosti seveda ni bilo duha ne sluha niti po hribovskih meri- lih. Temu, kar sva čutila na svoji koži, se reče močan veter. Tako se je pot zaradi vetra in neskončnega melišČa zopet začela vleči in se nikakor ni hotela končati. Kmalu sva se mora- la obleči malo topleje, saj se je začel že bližati večer, veter pa je pihal z vedno večjo močjo. In o groza! Spet ni bilo koče za tistim robom, za katerim sva jo videla iz doline. V naju se je naselila strašna utrujenost. Na koncu moči sva se privlekla do koče. Začudeni pogledi naju niso več ganili. Veter se je še kar krepil. V koči sva najprej pojedla nekaj toplega, ugotovila, da je od vetra zelo odvisno, če mobitel dela (seveda ni) in srečala znanca iz Konjic, točneje iz tiste gostilne, v kateri sva skovala načrt. Seveda smo se šli takoj skupaj fotografi- rat. Znanec, član skupine 7. raj iz Slovenske Bistrice, je dokazal, da je kot glasbenik navajen, da drugi slikajo njega in ne obratno. Z zgodovin- skim posnetkom s kolesi tik pod Triglavom tako ni bilo nič (vsaj ne za javno kazanje). Noč je bila, kot so skoraj vse noči na skupnih ležiščih: začetnemu pritoževanju celotne spalni- ce nad smrčanjem dveh ali treh je sledilo skupin- sko smrčanje vseh v spalnici. Noč je bila dolga, čeprav sem že ob prvem svitu zbudil Reneja in počasi sva se odpravila na vrh, na Triglav. Saj je šlo, čeprav sva se morala večkrat ustaviti in počakati, da je veter vsaj malo popustil. Na vrhu je sledilo obvezno fotografiranje in krst Reneja z vrvjo, ki sem jo posebej za ta namen prinesel s sabo. Rene je bil namreč prvič na Triglavu. Šele v dolini sem se spomnil, da bi ga moral z vrvjo udariti kar trikrat, prvič zato, ker je bil prvič nad 2000 metri, drugič zato, ker je bil prvič na Triglavu, in še tretjič, ker je bil prvič s kolesom na Triglavu, pa še bi se našel kakšen razlog. v doline Dol gre vedno lažje kot gor in tako je bilo tudi tokrat, čeprav je bil veter vse močnejši. Da previdnost ni nikoli odveč, me je opozoril kamen, ki mi je od neznano kje kot puščica priletel naravnost na roko. Samo udarec. Sreča. Na Planiki sva vzela nahrbtnike in kolesa. Smer: Dolič. Ta pot je primerna tudi za vožnjo s kolesom. Vsaj teoretično in v lepem vremenu. Tokrat pa me je že po desetih metrih veter dobesedno odpihnil s kolesa, ki sem ga skaka- joč po mehšču komaj še ulovil. Kolesarja sva postala spet malo nižje, kjer ni več tako pihalo in kjer, seveda, ni bilo klinov. Začenjalo pa je tudi že rahlo deževati. Upala sva le, da se ne bo naredila še kakšna nevihta, saj glede na to, da sva s sabo nosila »strelovode«, to ne bi bilo ravno prijetno. Na poti sva srečala kar nekaj ljudi. Ko sva ravno počivala, je prišla mimo neka skupina. Kot bi se domenili, so iz žepov potegnili fotoaparate in naju slikali. Takšno čudo pa menda ja nisva bila? Ko sva se v vedno slabšem vremenu pripeljala na Dolič, je prišel čas za razmislek o nadaljeva- nju poti. Kar sama se je ponujala pot v Trento, saj je z Doliča do Trente speljana za dva utrujena kolesarja nadvse privlačna stara vojaška cesta »mulatiera«, po kateri bi naj bila v dobri uri v dolini. Druga možnost je bil najprej dolg vzpon, potem pa še kar dolga pot v zelo sumljivem vremenu. Ker sva bila že precej ob moči, prepi- hana in premočena, sva brez velikega premišlja- nja opustila svoje pustolovske načrte. V dolino, torej. Vsaj ena pametna odločitev, ki pa ji je botrovalo predvsem vztrajno slabšanje vreme- na. V dolino triglavskih jezer, to sva za trdno sklenila, se bova podala kdaj drugič. Pot do Trente je bila prava pesmica. Večino časa sva se lahko peljala po poti, ki je bila že kar »avtocesta« v primerjavi s potmi, po katerih sva kolesarila prej. Šlo je pa precej hitro, saj nama zavore zaradi dežja niso kaj prida prijemale. Glede na teren to ni bilo prida in seveda ni šlo brez nesreče. Tokrat je padel Rene, a k sreči jo je odnesel samo s praskami. Ko pa je, že bolj v dolini, dež popustil, je postala vožnja čisti užitek. V Trenti je celo zopet začel delati telefon in sva se lahko javila domov, kjer jih je že pošteno skrbelo. Najino pot sva po dveh dneh ekstremizma nadaljevala s tremi dnevi turizma - najprej v Trenti, nato pa še v Tamarju. V Trenti sva bila v času, ko je v tem predelu Slovenije divjalo hudo neurje, midva pa sva zadovoljna po uspešno opravljeni poti ležala pod streho planinskega doma pri izviru Soče, prisluškovala divjanju narave in se že pogovarjala, kaj bi lahko bil najin naslednji »cilj«. Namesto s kolesom čez Vršič, pa sem drugi dan vseeno odstopal po avto v Stare Fužine. Le zakaj? PRIMOŽ POKLIC Jaz, moj »scotti« in nahrbtnik na poti med Planiko in Doličem, ko je za celih pet minut prenehalo deževati. g ,*i.BiBmBiin.B 34 KAJ BI DANES KUHALI? Kremna juha, teletina » Orlov«, pečen krompir s čebulo, pečene paprike v solati. Kremna juha Potrebujemo: 2 velika »svinjska« korenja, 20 dag krompirja, 2 stroka česna, 3 mlade čebulice, olje, 1 malo bučko, 4 žlice kisle smetane, sol, poper. Priprava: v hladno slano vodo damo olupljen, narezan krompir in korenček. Prepra- žimo čebulo in dodamo na kocke narezano bučko. Malo ohlajen krompir in korenček zmečkamo in vmešamo spra- ženo bučko. Začinimo s če- snom, dosolimo, popopramo (ker je korenček sladek, da- mo malo več popra) in doda- mo kislo smetano. Teletina Orlov Potrebujemo: telečji kare težak 1,25 kg, 2 rumenjaka, sol, 6 dag sira ementalerja, 3 dag masla; za bešamel oma- ko: 4 dag masla, 4 dag moke, 2 dl mleka, malo naribanega muškatnega oreščka; na na- dev: 50 dag šampinjonov, h- mono, 3 rezine kruha brez skorjice, rumenjak, žlico mo- ke, Idi mleka, 1 dl sladke smetane, 2 dag masla, poper. Priprava: kruh namočimo v mleko, pečico vključimo na 210 stopinj C. Ognjevarno po- sodo namažemo z maslom, meso posolimo in popramo, položimo v posodo in prema- žemo s preostalim maslom. Pod meso prilijemo 1/2 dl vo- de in pečemo v pečici uro in pol. Med tem zalivamo z last- nim sokom. Pečeno meso pu- stimo, da se ohladi. Sok odlije- mo in prihranimo. Med peko mesa si očistimo šampinjone in jih takoj pokapljamo z Hmo- ninim sokom. Na maslu jih pražimo tako dolgo, da tekoči- na izhlapi, dodamo moko, ožeh kruh in kislo smetano. Mešamo, da postane zmes go- sta. V ohlajeno vmešamo jaj- ce. Pripravimo bešamel. Na nizki temperaturi spražimo na maslu moko, počasi prilivamo mleko in mešamo, da se oma- ka zgosti. Posolimo, popopra- mo in začinimo z muškatnim oreščkom. Pustimo, da se oh- ladi. Hladno teletino z ostrim nožem narežemo tako, da lo- čimo meso od kosti, vendar zrezkov med sabo ne ločimo. Vmes med zrezke damo šam- pinjonov nadev, tesno pove- žemo z vrvico. V hladni beša- mel vmešamo naribani emen- taler in 2 rumenjaka. S tem premažemo meso. V pečici pečemo še 20 minut, da se namaz zapeče. Ponudimo s kuhano zelenjavo, pogreti sok pa serviramo v posebni sko- delici. Pečen krompir s čebulo Potrebujemo: 40 dag krompirja, 6 jajc, čebulo, 10 dag prekajene slanine, 8 dag margarine, sol, poper. Priprava: olupljen krompir, narezan na ploščice, na hitro skuhamo v slani vodi in pazi- mo, da nam ne razpade. Na kocke narezano slanino pre- pražimo na čebuli. Stepemo jajca, jih posolimo in popra- mo in jih vlijemo na čebulo in slanino. Malo segrejemo, pri tem pa pazimo, da se jajca ne prično strjevati. Primešamo Piše: MAJDA KLANŠEK krompir in spečemo do kraja, vendar sedaj ne mešamo več. Pečene paprike v solati Potrebujemo: 60 dag me- snatih paprik, 3 žhce olivnega olja, 1 dljuhe, 1 žlico paradiž- nikove mezge, 3-4 žlice zači- njenega kisa, 20 dag sira moz- zarella, 1 por, sol, poper. Priprava: paprike prelijemo z vročo vodo, da jih lažje olu- pimo, očistimo in narežemo na rezance, široke 2 cm. Na olju jih na hitro spažimo, zali- jemo z juho in primešamo pa- radižnikov sok. Kuhamo 5 mi- nut, da sok izpari. Ohlajeno začinimo s kisom, oljem, soljo in poprom. Mozzarello nare- žemo na kockice, por na ko- lutke in potrosimo po papriki. KOZMETIČARKA SVETUJE Pravilne obrvi Kakšen pogled imate? Je vesel ali oster, odprt ali deluje utrujeno (so oči povešene)? Kako si lahko same s pomočjo tankega svinčnika določite pravilno obliko obrvi? Kje se obrvi pričnejo, kje je najvišja točka in kje se končajo? Če svinčnik postavite pokonci ob nosnici, se mora ob njem pričeti obrv. Najvišja točka obrvi je tam, kjer svinčnik seže od nosnice čez zenico. Končati pa se morajo na linijo svinčnika, ki gre od nosnice do kotič- ka očesa. Odvečne dlačice vedno pazljivo populite in če želite obrvi še malce poudariti, si lahko poma- gate s temno-rjavim svinčnikom, ki ga nato s čopičem razmažete. S tem so vaše linije oči bolj mehke in naravne. Kozmetičarka VESNA Nekaj zimskih solat Mešana solata Potrebujemo: 1 kg korenčka, 2 kg zelenega paradižnika, 2 kg paprike, 2 kg kumaric, 1 1 kisa ( 10%), 30 dag sladkorja, 3 dl olja, 2,5 1 vode. Priprava: zelenjavo očistimo in operemo, korenček narežemo na kolobarje in ga skuha- mo, ostalo zelenjavo pa posolimo in pustimo počivati eno uro. Zelenjavo prelijemo z meša- nico vode in kisa.v katero smo zamešali začim- be in pustimo, da zavre. Damo v kozarce, kis postavimo zopet na štedilnik, da zavre in ga prelijemo preko zelenjave. Zapremo s celofa- nom ali alu pokrovčki ali pokrovčki na navoj. Mešana solata s kumaricami Potrebujemo: 3 kg kumaric, 1 kg čebule, 1 kg korenčka, 10 dag soh, 1,5 1 kisa, 18,5 dag sladkorja, korenino hrena. Priprava: očiščeno in oprano zelenjavo raz- režemo z rebrastim nožem na kolutke in blanširamo 3 minute. Odcedi- mo, ohladimo in porazdelimo v kozarce. Dodamo mah strok hrena in prelijemo s prekuhanim in ohlajenim ki- som, vodo, soljo, sladkorjem in malo zrni popra. Kozarce zapremo s celofanom . Zeljna solata Potrebujemo: 2 kg zelja, 2 kg zelenih paprik, 1 kg čebu- le, 10 dag feferonov, 1 1 kisa, 15 dag soh, 20 dag sladkorja, 15 dag hrena, 5 lovorjevih listov, 1 zavitek popra v zr- nu. Priprava: zelenjavo očisti- mo, operemo in narežemo, razen hrena in feferona. Vse sestavine postavimo v veliko čisto posodo in dodamo nari- bani hren in cele feferone. Prelijemo z začimbami, pre- mešamo, pokrijemo in pusti- mo preko noči. Naslednji dan sestavine zopet premešamo in napolnimo v kozarce. Zimska solata Potrebujemo: 50 dag zele- nega paradižnika, 50 dag ku- maric, 1 kg rdečih paprik, 30 dag korenčka, 25 dag čeb 1 1 vinskega kisa, 2 dl \ poper v zrnu, lovorjev lii žlici sladkorja, sol. Priprava: zelenjavo op mo in narežemo na kolu Posolimo in pustimo, da kaj časa odleži, potem na lo precedimo. Kis, poper, vorjev list, olje in sladkor kuhamo in ohladimo. 2 njavo zložimo v kozarci zalijemo s pripravljeno m nico začimb, pokrijemo s lofanom ali pokrovčki. M. KLANI Limona, vsestranski pomocniN Limona ni samo dodatek čaju, ampak je lahko tudi pravi gospodinjski pomoč- nik, tudi pri zdravstvu je ne- pogrešljiva, uporabljamo pa jo lahko kot kozmetični pri- pomoček. Če hočemo preprečiti, da se počeno jajce pri kuhanju ne bo razhlo, narahlo podrg- nemo razpoko v lupini z li- monino rezino in položimo jajce v toplo, vendar ne vrelo vodo. Če želimo ohraniti rižu pri kuhanju lepo belo barvo, izti- snemo nekaj limoninega so- ka v vodo, v kateri se kuha. Sadje v solati mnogo bolje ohrani svojo značilno aromo, če ga pokapamo z limoninim sokom in tako pustimo stati tri ure. Potice, zavitki, keksi, bisk- vitno testo in testo za pite dobijo mnogo boljši okus, če jim dodamo lupino limone, če je le mogoče, neškropljeno. Limonino lupino dodamo bučni marmeladi in kompotu, s čimer jima izredno izboljša- mo okus. Prav tako jo doda- mo kutinovemu in jabolčne- mu želeju. Bezgov sirup dobi odličen okus, če dodamo v sokovnik v plasteh med bezgove jago- de tri do pet na tanke kolo- barje narezane hmonine rezi- ne (z lupino vred). Pri različnih dietah uporab- ljamo namesto kisa limonin sok, ki daje solatam dober okus in izboljša njihovo vred- nost. Zoper motnje v želodcu in prebavi vzamemo na tešče, takoj ko se zbudimo, malo sladkan hmonin sok. Če imamo razširjene loj ni- če na koži, je hmonin sok odličen. Vzamemo malo su- rovega mleka in nekaj kapljic limoninega soka. Počakamo, da se sesiri, in si s tem obloži- mo obraz. Čez kakšnih deset minut, ko se obloga osuši, izplaknemo obraz z mlačno vodo. Koža bo bela in sveža, razširjene lojnice pa ne bodo več vidne. Lasje se nam bodo lepo svetili in postali bodo bolj voljni, če bomo zadnji vodi pri izplakovanju dodali sok polovice limone. Za mehke in bele roke, tudi če so zelo umazane, bomo uporabili limonin sok. Lahko pa jih zdrgnemo z lupino že iztisnjene hmone. Tako si le- po očistimo tudi kožo ob nohtih. Svili vrne limonin sok, ki ga dodamo zadnji vodi za izpla- kovanje, lep lesk in voljnost. pa tudi prijetneje diši, kot dodamo kis. Če bomo pijačam do sok limone, se bomo po mnogo bolj odžejali, poz pa bolj poživili. SIMONA Št. 39. • 30. september rfil'ilH'l!IIH 35 PRIPRAVA OZIMNICE Vlcuhavanje P^j^el je čas, ko si začne- ^ pripravljati živila za ^jpjiiico. Za konzerviranje 0 in zelenjave si lahko jniagamo s vkuhavanjem. pa lahko tudi sušimo, fj tem uporabljamo različ- , naprave kot so lonci za |yhavanje in različni sušil- Vkuhavamo oziroma jjjnio lahko različno sadje, jlenjavo, gobe,... namo vrt, si za ozim- idiiko sami pripravimo me zaloge sadja in zelenja- , Zato si lahko nabavimo jsebne lonce za vkuhava- ie,ki so izdelani iz emajlira- ;in iierjavne pločevine. Ta- lonci so večjih dimenzij, da jil(0 vanje vstavimo večje Evilo steklenih kozarcev, .stavljeni so iz telesa lonca, 5J(rova in ostalih dodatkov, jih potrebujemo pri vkuha- inju. Pokrov ima ponavadi jprtino za večji termome- [, s katerim nadziramo uhavanje. Lonci so lahko irejeni za enostavno vku- ivanje na električnih ali inskih kuhališčih, lahko pa 1 tudi v izvedbi lastnega jrevanja, to pomeni, da jih hko kar direktno priključi- 0 na električno omrežje, kuhavanje s takimi lonci je ilo enostavno. Vkuhavamo to, da steklene kozarce ostavimo v lonec v večih «ah istočasno. Zaprte ko- ice postavimo enega na ugega, kapacitete vkuha- inja pa so lahko različne, ivkuhavanje marmelade ni Jjno, da kupimo industrij- 10 izdelane posebne kozar- Eza marmelado, četudi so ideti zelo lepi, ko potem ojijo v preglednih vrstah na ihinjskih policah. Med le- im lahko namreč zbiramo praznjene kozarce vseh st s pokrovom na navoj od ipljenih vloženih kumaric, ilat, majoneze, gorčice in shranjujemo pomite in z istranj enimi etiketami, do- Ifr jih ne porabimo za vku- Jvanje. Ce smo se odločili za nakup 'nca za vkuhavanje, bo vku- Jvanje potekalo zelo eno- 3vno, vsa navodila za potek ^'a pa so priložena kupljeni spravi. Vkuhavamo pa lahko tudi uporabe lonca za vkuha- to je kar direktno v ^hinjski pečici. V večjo sko- dlo nalijemo 2 cm visoko 'fzle vode, enako visoke ko- ''^ce, ki morajo imeti enoten kuhanja, pa napolnimo z blanširanimi, ohlajenimi ali surovimi živili, zapremo s po- krovom ali obročem in jih po- stavimo v mrzlo pečico. Ko se pričnejo v kozarcih dvigovati majhni mehurčki, se pričenja proces kuhanja. Od tega tre- nutka dalje štejemo čas kuha- nja. Če moramo vkuhati sa- mo en kozarec, nam ni po- trebno uporabiti lonca za vkuhavanje. Priprava želejev Za želeje moramo izbrati zrelo sadje. Dobro želirajo ja- bolka, kutine in ribez. Sadje operemo in osušimo. V ku- hinjsko posodo stresemo zre- zano sadje, dodamo lahko tu- di lupine sadja. Prilijemo vo- do in na zmernem ognju ku- hamo, dokler sadje ne posta- ne mehko in kašasto. Sadno kašo precedimo skozi gosto tkano krpo, ki jo prej popari- mo. Na 600 mihlitrov odceje- nega soka dodamo 450 gra- mov sladkorja. Sladkor mora- mo prej pogreti. Kuhamo na šibkem ognju, dokler se slad- kor ne stopi. Nato zmes za- vremo in na močnem ognju kuhamo še deset minut, da se žele zgosti. Ko je dovolj gost, temperaturo znižamo, poso- do pa odstavimo z ognja in preverimo gostoto. Žele nato nalijemo v pogrete in sterilizi- rane kozarce. Vkuhavanje gob Gobe očistimo in operemo. Manjše pustimo cele, večje na- režemo. Nato jih blanširamo. Odcejene gobe nato zložimo v kozarce in zali jemo z vročo mešanico osoljenega in raz- redčenega kisa. V kozarec do- damo še lovor in poper v zr- nju. Kozarce zatem hermetič- no zapremo. Zložimo jih v večji lonec in prilijemo tohko vode, da le-ta prekrije najmanj dve tretjini kozarcev. Ko voda zavre, pasteriziramo določen čas na zmernem ognju. BOJAN SEŠEL ZOBNA HIGIENA Električne zobne krtačke Najbolj pomemben dejav- nik pri učinkoviti zobni hi- gieni je temeljito in nežno odstranjevanje oblog tudi iz medzobnih prostorov. Pra- vilna redna nega zob in dle- sni prepreči zobne bolezni. Zaradi tega je pomembno, da si čistimo zobe trikrat dnevno, po prehranjevanju ali uživanju sladkorja. Intenzivno nego zob nam med drugim omogoča široka ponudba električnih zobnih ščetk in zobnih prh. Na poli- cah trgovin najdemo različne kombinacije izdelkov. Tako imenovani »zobni center« vključuje vse pripomočke za popolno nego zob in dlesni in sicer od električnih zobnih ščetk z različnimi nastavki in zobno prho. Lahko pa se od- ločimo za nakup samo elek- trične zobne ščetke ali samo vodne prhe. Rotaclip sistem omogoča rotirajoče in oscilirajoče pre- mikanje majhne glave ščetke s frekvenco 3.800 gibov na minuto in s tem temeljito oči- sti vsak zob do dlesni in omo- goči dostop do zahtevnih ob- močij in notranjih površin zo- be. Dentaclip sistem z 2.500 eliptičnimi vibracijami na mi- nuto usklajuje to ščetko z zahtevami priporočene Bas- sove metode čiščenja za od- stranjevanje oblog. Premika- nje ščetke temeljito očisti zo- be in zmasira dlesni. Inter- dentaclip sistem je ozka med- zobna ščetka, ki čisti med zobmi in s tem odstrani preo- stale obloge. Če se uporablja redno v kombinaciji z rotaClip ah dentaclip sistemom, zago- tovi, da so obloge odstranje- ne. Tudi zahtevna območja z mostički so lahko dostopna in očiščena. Ta-metoda je to- rej zelo priporočljiva za tiste, ki imajo protezo. Vsak nastavek za krtačko je na gosto pokrit s sintetični- mi ščetinami. Preden jih pritr- dijo na glavo ščetke, dobijo vlakna zaobljen konec. To ščiti zobno sklenino in dlesni. Za otroke so na razpolago posebej zanje oblikovane zobne ščetke. Glava ščetk je majhna in okrogla, ščetine opravijo 7.000 vibracij na mi- nuto. Razvili so jo s pomočjo zobozdravnikov in jo lahko uporabljajo otroci od tretjega leta dalje. Tako imenovani clip sistem omogoča zamenjavo samo glave ščetke. To ni samo pre- prosto, ampak tudi ekono- mično, če upoštevamo, da je potrebno zobno ščetko za- menjati vsaj vsakih šest ted- nov zaradi higienskih razlo- gov. Tržne raziskave pa so potrdile, da sistem pripomore tudi k zmanjševanju nepo- trebnih odpadkov. Ščetke so opremljene tudi z zvočnim časovnim signalom, ki po dveh minutah in pol oznani čas umivanja po pri- poročilih zobozdravnikov. Najbolj izpopolnjene zob- ne ščetke imajo zamenljivo akumulatorsko baterijo in dve različni trdoti ščetke in sicer lahko izbiramo med »medium« (srednja) in »soft« (mehka). Ustna prha s preklopom stikala omogoča temeljito čiš- čenje in masažo. Curek se lahko preklaplja iz monojet (en curek) do muhijet (več curkov) funkcije. Monojet je primeren predvsem za čišče- nje med zobmi in učinkovito zaščito proti zobni gnilobi. Multijet je masaža za učinko- vito zaščito dlesni. Ustna hi- giena se poveča, če vodi, ki jo vlijemo v pollitrsko posodo naprave, dodamo nekaj kap- ljic tekočine za izpiranje ust. S. S. LEPOTA IN ZDRAVJE Nakupovanje in psiha če imate debelo denarnico ali zajeten bančni račun, se lahko v trenutku duševne kri- ze odločite za nakupovanje in zapravljanje, ki pri marsiko- mu deluje kot pravi balzam za dušo - žal pa je njegov učinek res kratkotrajen. Praviloma smo navdušeni in zadovoljni le pred in med nakupom samim - ko iščemo, brskamo, izbiramo, pomerja- mo in kombiniramo želene artikle, morda celo dokler z rokami, polnimi vrečk in za- vitkov ne zapustimo trgovine oziroma lokala. Že med potjo domov pa nam kupljeni pred- meti ne pomenijo več veliko, počasi se nas začne lotevati občutek nezadovoljstva, praznine in krivde, ki kmalu botruje še večjemu nezado- voljstvu, brezupu in psihični krizi. Kljub temu pa se depre- siji lahko vsaj sem ter tja zo- perstavite tudi z nakupova- njem in zapravljanjem (ob- lek, nakita, hrane in pijače). Po mnenju ameriških psi- hologov sodi nakupovanje med dokaj učinkovita vsak- danja sredstva proti pobitosti, potrtosti in depresiji. Tako naj .bi se zlasti predstavnice nežnejšega spola, ki jih daje depresija, namesto v lekarno po antidepresiv, raje podale v najbližji nakupovalni center in se predale terapevtskemu učinku nakupovanja, ki je praktično brez škodljivih stranskih učinkov - edina neugodna posledica pričujoče terapije se lahko odrazi na denarnici oziroma na banč- nem računu, pa še ta je v večini primerov povsem re- verzibilna in nenevarna. Zla- sti še, če znate denar tudi zaslužiti. Stroškov tovrstne terapije depresije zavaroval- nice namreč zaenkrat še ne krijejo. 36 GLASBA NOVI TEDNI Cili Patrol in Don Juan Cili Patrol, ki promovira svoj novi album z naslovom Don Juan, je v resnici Ciril Dolinšek. To je njegov drugi album. Prvi se je imenoval Cecilija, izšel je pri založbi Helidon, pohvali pa se lahko z njegovo zelo dobro proda- jo. Skladba Caracas na albumu je priredba pesmi Draga Mli- narca, ki jo je posnel pred več kot 20 leti. »Dovolil mi je, da to skladbo posnamem malo drugače.« Večino skladb je napisal Marino Mrčela in pri vseh pe- smih odlično odigral kitare. Eno skladbo je napisal Dušan Zore, dve pa moj nekdanji glasbeni kolega Frenk. Aranž- maje je pomagal postaviti To- maž Borsan, lastnik studia Lu- ca, v katerem sem album po- snel. Dve pesmi sta bili posne- ti v studiu Napoleon v Kamni- ku, pod takdrko Dušana Zore- la. Tvoja telefonska številka je objavljena na ovitku albu- ma. Te oboževalke veliko- krat kličejo? Moja telefonska številka je 041- 704-136 za kakršnekoli informacije o tem, kaj poč- nem. Lahko pa pišejo tudi na moj fan klub (Fan club, Cili Patrol, P.P. 12, 8294 Bo- štanj), kjer imajo razne ugodnosti in popuste pri ka- seti in CD-ju, dobijo tudi ma- jice, kartice, plakate in po- dobno.. Doma iz Sevnice, včasih pa si bil veliko tudi v Celju, ker si hodil sem v srednjo šolo. To je bila zdravstvena šo- la. Kar veliko časa sem pre- živel v internatu, tako da Celje kar dobro poznam. Vem tudi, koliko je bilo ta- krat trgovin s kavbojkami. Danes jih je več. Delaš v zdravstvu ali se profesionalno ukvarjaš z glasbo? Zelo dolgo sem delal v zdravstvu, potem pa, ko sem se začel bolj zares ukvarjati z glasbo, ko sem srečal ljudi kot so Oto Pestner, Dare Hering, ki so mi pisali prve korake, posnel sem kaseto s skupino Vikend in se takrat odločil za profesionalno kariero. Mož- nosti sem imel in zdaj živim od glasbe. Kar pa tudi bolj ustreza. SIMONA BRGLEZ V spomin na dober vin^ Ansambel Vagabundi igra že sedem let v isti zasedbi, kar je svojevrsten pojav za tovrstne glasbene skupine. Najpogostejši gostje so v Nemčiji, ki jim pomeni tudi odskočno desko za druge za- nimive države. Tako so bili lani na Kitajskem, letos po- tujejo v Arizono v Ameriko. Doslej so imeli več kot 800 nastopov, izdali so tri kasete in dve kompaktni plošči v Sloveniji ter tri kasete in prav toliko CD pa tudi v nemškem jeziku v tujini. V letošnjih jesenskih dneh so presenetili z novim CD z naslovom V spomin na dober vin', ki ga odlikujejo izvrstne skladbe in dobra, zanimiva ovojnica. Na CD je šestnajst skladb, med njimi tudi prvo- nagrajenka s festivala v Šent- janžu na Koroškem, delo Ota in Darje Vrhovnik, Kunigunda se umiva. Med novimi sode- lavci gre posebej omeniti tek- stopisca Branka Zupanca, ki je doslej največ pisal za Braneta Klaužarja (uspešnica Jesen ih- ti). Zupane je za Vagabunde napisal štiri besedila. CD so Vagabundovci posne- li in izdali v vse bolj uveljavlje- ni založbi Melopoja v Panečah pri Slovenj Gradcu. Na foto- grafiji (oblačila in rekvizite so nabrah po domačih hišah in prijateljih!) stojita od leve Srečko Ošlovnik in Franc Božnik, spredaj Tomaž Maj- cen, Sandi Majcen (vodja), Jani Rednak in Dani Gre- gorc. TVRABL MED NOTAMI • v Vrtiljaku polk in val( v ponedeljek, 11. oktobra gost ansambel Fantje treli lin. Gre za eno najstarj slovenskih narodno žaba skupin, ki je ponovno iz kaseto in CD. Oboje t Fantje treh dolin predst na Radiu Celje. Zanimivo | to, da z njimi že od zač letošnjega leta prepeva S Mlinar iz Velenja. Vsi, ki s slišali peti narodno zabj viže, so bili navdušeni. • Mlada Fran j a Marguč igra na harmoniko, je posi še eno skladbico, ki jo j ponedeljek tudi predstavil Radiu Celje. Pripravlja tud lik koncert, ki bo 17. oktob Kostrivnici, kjer bodo nast li Natalija Verboten, SI band Klobuk, Mlade frajle v novi zasedbi, ker se bo izmed članic za nekaj m cev umaknila!). Kvintet E ansambel Založnik iz Vita Fantje z Graške gore in dr Koncert bo ob 15. uri. • Gostišče Draksler v ' mar jih pri Celju pripravlj, revijo narodno zabavnih samblov in posameznikom Lukeževo nedeljo, 17. oj bra, točno opoldne, ob 12.: Vsi harmonikarji, pevci, \ risti in drugi se lahko prija v gostišču Draksler. Prijavi so že ansambli Štajereksp Mlade frajle. Kvintet Doi Mavrica. • Ljudske pevke iz Tinj« izdale kaseto in CD, na kat( osemnajst pesmi. Naslov j mivega projekta je Kak' lu je res na deželi!. Ljudske p< so snemale v studiu Fan( Slovenskih Konjicah, pn cent je bil Darko Bezenšek. Tercet Domima s Prevorja Tri prikupne pevke s Prevorja so skupaj že štiri leta in ohranja- jo stare ljudske pesmi. V pro- gramu imajo trenutno petdeset pesmi, ki so jih slišale pri svojih starših in babicah ter dedkih. V tercetu prepevajo Dorica Ško- berne, Mimica in Majda Re- žeč. Veliko nastopajo v doma- čem kraju, zadnji nastop pa so imele ob otvoritvi nove podruž- nične šole na Prevorju ter na predstavitvi kasete ansambla EKS v Dobju pri Planini. Z Mi- rom Klincem se pogovarjajo o snemanju kasete. Nekaj posku- snih snemanj so že opravile in upajo, da bodo uspele, saj bodo tako pesmi res ohranjene ka- snejšim rodovom. T V Mlade frajle vabijo v Laško Mlade frajle sestavljajo štiri prikupna dekleta (od leve): Kornelija, Nataša, Sonja in Tadeja. Na 8. festivalu Vurberk 99 so osvojile 3. nagrado občinstva in bronastega zmaja, na 24. festivalu Graška gora 99 pa so bile zmagovalke občinstva. V nedeljo, 26. septembra, so; zmagale v finalu prvega kroga glasbene oddaje Domače 4 na Radiu Celje, kjer so vJ »podaljšku« premagale ansambel Rogla. Mlade frajle (uspešno jih vodita Marjan Hercog in Brane Klaužar, veliko pa pomagajo tudi,; starši in prijatelji) bodo v četrtek, 30. septembra, pripravile predstavitev prve kasete »Sprejmi* mama«, ki so jo posnele v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Predstavitev bo v Kulturnem' centru Laško in se bo začela ob 19.30 uri, kot gostje pa bodo nastopili ansambli Klaužar, Gamsi in i Mačkoni ter humorist Franc Pestotnik - Podokničar. Zadnji nastop pred predstavitvijo kasete v Laškem so imele v nedeljo v Dobju, kjer so kot gostje^ nastopile na promociji kasete ansambla EKS. TVRABL Zdravko Colic navdušil Skoraj deset let je minilo, od- kar je Zdravko Čolič gostoval v Sloveniji. Zadnjih sedem let se je umaknil s svoj svet športa, knjig, potovanj, potem pa je končno izšel novi CD. Sedaj je Zdravko ponovno osvojil srca starih in mladih. Nabito polne ljubljanske Križanke so padle v dveurni trans z najuspešnejšim zvezdnikom bivše »juge«. Foto: ALEŠ LONČAR GLASBENA UGANKA Ali jih poznale? Če smo natančni ste vsi, ki ste odgovarjali na našo glasbi uganko v prejšnji številki Novega tednika, odgovorili le polO no pravilno, kajti navedli ste samo prejšnje ime ansambla, n tudi novega, sedanjega. Res je, skupina na fotografiji s imenovala Vrtiljak, sedaj pa se z manjšimi kadrovskimi s] membami imenuje Frajerji s Sonjo. Kljub temu smo pod* nagrado našega sponzorja založbe MIMIK Mira Klinca iz Lib CD pa bo po pošti prejel Uroš Jurgec, Keršova 10, Vojnik. Fotografija za današnjo uganko je bila posneta po ei^ izmed abonmajskih koncertov vrtiljaka polk in valčkol Kulturnem centru Laško. Kdo so na fotografiji? Na dopisnici jo pričakujemo do ponedeljka, 4. oktobra, je treba nap^ imena in priimke vsaj treh.'Malo bomo pomagah (od le^ vodja žal že »pokojnega« odličnega slovenskega narodno zalj^ nega ansambla, ob njem eden najboljših aktivnih narodnj^^ v Sloveniji, pevka v »vihravi« primorski skupini, pevka in ^ voditeljica ter prvi mož Kulturnega centra, ki je včasih igral i^. harmoniko in bobne. T-VR^*^ OTTtDNIK GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS - 15ABIL0N so z novim video spotom, ki je skoraj v celoti rj jejen iz izsekov njihovih prejšnjih izdelkov, posnetih v zadnjih 0| ifih letih, na domače TV postaje z nekajmesečno zamudo U (Spremili skladbo »Kot ocean«, s katero so se spomladi (neuspe- (lo) potegovali za sodelovanje na letošnjem Evrosongu. Temu pa e jsta kmalu sledila še dva video zapisa. Najprej bo ljubljanska e iiverica v Londonu posnela material za video skladbe »Umpha oimpha«, kasneje pa še za njihovo novo uspešnico »Dež in njmce«, ki tudi že najavlja izid njihovega četrtega LP-ja. "(oLIVL\ NEWTON-JOHN, v njega leta jo bo moč videti tudi riemdesetih ena izmed najpo- '^i iarnejših country pevk, nato dolga leta pop kraljica in ipešna igralka, se je letos po |)ešnem boju z rakom na doj- po petnajstletni koncertni "istinenci, spet vrnila na kon- iine odre. V začetku prihod- na filmskih platnih - skupaj s starim prijateljem Beauem Brid- gesom bo igrala v filmu »Sordid Lives«. Kar osemsto »glasbenih« no- vinarjev bo v prihodnjih nekaj mesecih izbiralo med štirinajsti- mi nominiranci (Aerosmith, Black Sabbath, Solomon Burke, Eric Clapton, Earth, Wind&Fire, Lovin' Spoonful, The Moon- glovvs, The 0'Jays, Queen, Bon- nie Raitt, Lou Reed, Steely Dan, James Taylor, Richie Valens), ki bodo naslednje leto vpisani v ROCK&ROLL HALL OF FAME. Eno izmed najobetavnejših britanskih neodvisnih ročk za- sedb druge polovice devetdese- tih KULA SHAKER je zapustil pevec in avtor večine skladb Crispian Mills. Sin slavne zvezd- nice Disneyevih filmov Hayley Milly bo glasbeno kariero nada- ljeval kot solo artist, ostali člani benda (Alonza Bevan - bas, Paul VVinterhart - bobni in Jay Dar- Ungton - klaviature) pa bodo ostali skupaj, delovali pa bodo pod drugim imenom. Ljubitelji skupine R,E,M. se bodo gotovo razveselili pravkar objavljene plošče »The Royal Philharmonic Orchestra Plays The Music Of R.E.M.«, na kateri se je znameniti angleški kraljev- ski filharmonični orkester lotil nekaterih največjih uspešnic (»- The One I Love«, »Losing My Religion«, »Man On The Moon«, »Everybody Hurts«, »Shiny Happy People«...) te še vedno vodilne ameriške »collidge« ročk zasedbe. Prihodnji ponedeljek se bo na poUcah trgovin z nosilci zvoka znašla zbirka največjih uspešnic kitarskega polboga, pevca in av- torja ERICA CLAPTONA. Poleg Ericovih zimzelenčkov (»Lay- la«, »Wonderful Tonight«...) bo na LP-ju »Chronicles: The Best Of...« še nekaj hitov iz devetde- setih (»Change The World«, »Tears In Heaven«, »My fathers Eyes«....) in dve čisto novi sklad- bi - tipično claptonovsko žalo- stinko »Blue eyes Blue« že lahko slišite na domačih radijskih po- stajah. RED HOT emu PEPPERS so se letos ponovno zbrali v zasedbi (Flea, Anthony Keidie, Chad Smith in John Frusciante), ki je v začetku devetdesetih po- snela enega izmed boljših roc- kovskih izdelkov tega desetletja (»BloodSugarSeicMagic« 1991), s single ploščo »Scarr Tissue« in albumom »Californi- cation« zmagoslavni vrnili med najpopularnejše ameriške ročk bende. Z omenjenega LP-ja, ki je se že postal multi-platinast, so kalifornijski funk-metalci na trg pred kratkim lansirali drugi sin- gle, nanj pa uvrstili poskočno in udarno »Around The World«. Po še ne čisto preverjenih no- vicah naj bi neuničljivi dinoza- vri THE ROLLING STONES pr vo leto prihajajočega tisočletja obeležili z veliko svetovno tur- nejo. Največji ročk bend vseh časov je na glasbeni sceni priso- ten že 38. leto, Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts, Ron Wood pa bodo prihodnje leto skupaj stari kar 230 let. V vedno nove turneje jih poleg ljubezni do glasbe vleče tudi denar - lani so s turnejo »Baby- lon Bridges« zaslužili neverjet- nih 200 milijonov dolarjev. Ena izmed redkih še delujočih grunge skupin STONE TEMPLE PBLOTS bo, kljub temu, da je pevec Scott Weiland zaradi po- sedovanja nedovoljenih drog v zaporu, čez dober mesec konč- no le objavila dolgo in težko pričakovani četrti studijski izde- lek. Album s preprostim naslo- vom »No. 4« bo zapolnjen z enajstimi skladbami, kot prva pa se bo na single formatu znašla pesem »Down«. Sredi jeseni pa bo moč kupiti tudi box-set »Mu- sic Bank« s štirimi kompaktnimi ploščami z izborom največjih uspešnic, neobjavljenih demo posnetkov, skladb z B-strani sin- gle plošč in nekaj koncertnimi zapisi njihovih večnih rivalov AUCE IN CHAINS. Bivša spajsica GERI HALLI- WELL bo ves dobiček od avto- biografije »If Only« namenila do- brodelnim organizacijam, ki se bojujejo z rakom na dojki. Po nekaj letnem premoru se na sceno spet vrača legendarna kalifornijska zasedba STARSHIP, naslednica še bolj legendar- nih Jefferson Airplane (na sliki) in Jefferson Starship. Veterani bodo najprej s serijo koncertov po manjših dvoranah opozarjali na izid koncertnega albuma »Airplane's Greatest Hits - Live From the Fillmore«, nato pa se bodo zaprh v svoj lastni studio in posneli material za novo ploščo, ki pa naj bi luč sveta ugledala šele sredi prihodnjega leta. Dobrih trinajst let po razpadu so se (le v promocijske namene) spet zbrali člani izvrstne, če ne kar najboljše britanske (post) punk skupine THE CLASH. Le- genda četverica je z ekshibicij- sko foto seanso opozorila na izid njihovega prvega in pa seveda tudi edinega »hve« albuma »From Here To Eternity«, ki ga bo na trg pospremil še 90-minut- ni dokumentarec »Westway To The Worid«, ki ga je pod taktirko režiserja Dona Lettsa posnela ekipa TV postaje Channel 4. Trenutno najbolj vročega be- lega rapperja Marshalla Brucea Mathersa 111 (26), ki se v svetu glasbe skriva za imenom EMI- NEM, je tožila lastna mati. Deb- bie Mathers-Briggs zahteva od svojega sina kar 10 milijonov dolarjev, ker jo je ta v intervjujih predstavljal kot »nestabilno nar- komanko«. CELINE DION je kljub astro- nomski ceni vstopnic za svoj zadnji koncert v tem tisočletju v rodnem Monhealu v nekaj urah razprodala večino izmed 18 000 vstopnic. Na štiriumem spekta- klu, s katerim se namerava gos- pa Dion za tri leta umakniti z glasbene scene, bodo kot gostje prepevali še nekateri njeni znani sonarodnjaki (Bryan Adams...). V soboto, 23. oktobra, bo v ljub- ljanski Hali Tivoli koncert nekoč vodilne novovalovske pop zasedbe BLONDIE. Že nekoliko prilemapla- tinastasexbomba (1. julija jeprazno- vala 54. rojstni dan) bo skupaj s Chrisom Steinom (49), Jimom De- strijem (45) in Clemom Burkeom (43) v slovenski prestolnici poleg številnih starih uspešnic predstavlja- la tudi skladbe s februarja objavljene- ga come-back albuma »No Exit«. Z njega bo te dni, po mega uspešnicah »Maria« in »Nothing Is Real But The Girl«, izšel že tretji single »Saeaming Skin«. Vstopnice za ta zadnji večji letošnji koncert so že v prodaji, v Celju pa jih lahko kupite v prodajal- nah NLP in EkopooL Najobetavnejša domača »ma- in-stream« ročk zasedba SIDD- HARTA odslej deluje pod okri- ljem založbe Multimedija, sicer licenčnim partnerjem največje glasbene založbe na svetu Uni- versal Music Group. Primož B., Primož M., Tomi, Cene, Boštjan in Tomaž so se takoj po podpisu pogodbe odpravili v studio in posneli novo pesem, ki bo v kratkem kot »bonus« izšla na njihovemu ponatisnjenemu LP prvencu »ID«. Najpopularnejši hrvaški pop pevec BORIS NOVKOVIČ je ve- lik uspeh, ki ga je na obeh stra- neh Kolpe poleti zabeležil s skladbo »Branim se«, pred ne- davnim kronal še z istoimen- skim albumom. Z njega se na lestvice počasi, a zanesljivo vzpenja pesem »Prodala si me«, ki jo bo Boris v Sloveniji prvič v živo predstavil 1. oktobra v klu- bu Trezor v Kranju. STANE ŠPEGEL 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE - SINGLE . • 30. september 1999 CELJSKI RADIJCI OD B DO V Dean Šuster Danes vam predstavljamo dolgoletnega športnega so- delavca Radia Celje Deana Šustra. Poslušalci ga zagoto- vo poznate predvsem po športnih prenosih, še pose- bej rokometnih, ki jih pri- pravlja za naš radio. Seveda pa njegov glas redno slišite v ponedeljkovih športnih do- poldnevih na Radiu Celje, pa v dnevno informativnih od- dajah. Dean je ves zapisan športu že od mladih nog, saj se je aktivno ukvarjal z atletiko, ko- šarko, rokometom, zaradi poš- kodbe gležnja pa je kasneje treninge opustil. Najbolj mu je bilo žal za rokometom. A se danes kot športni reporter na nek način tudi aktivno ukvarja z njim. Po razburljivem šport- nem prenosu je namreč dodo- bra utrujen, »trpijo« pa tudi živci, kadar ne gre vse po načr- tih celjskim rokometašem. Si- cer pa sta Deanu kot športne- mu novinarju zelo pri srcu tudi košarka in nogomet. Poleg tega, da je takorekoč član naše radijske redakcije, je v rednem delovnem raz- merju kot profesor športne vzgoje na Srednji strojni šoli v Štorah, kjer vedno rad poh- vali ravnatelja Tomaža Štolfo, ki ima izreden posluh za šport in za Deanovo občasno odsotnost zaradi mednarod- nih športnih prenosov. Z dija- ki se Dean dobro razume, če- prav zna biti tudi strog (kar si radijski sodelavci težko pl stavljamoj. V prosteni času pa Di športnik po duši, rad tudi i rekreativno igra mali n< met, neredko pa obis filmske in gledališke prec ve. Tako ima rad poleg tel< kulture tudi umetnost in I bo (s ščepcem jugonostalg Slednje »udari« še posebe žurih. Poročilo za javnoS tu zaključi. f 38 RADIO ■ TELEVIZIJA Celjski radijci se pripravljamo na festival Po rojstnodnevnem žuru ob 45-letni- ci Radia Celje radijci ne počivamo. Za- vihali smo rokave in pričeli s priprava- mi na 10. festival nekomercialnih radij- skih postaj Slovenije, ki bo od 20. do 22. oktobra v Celju. Organizatorji smo mi, priprave pa že mrzlično potekajo. Po- leg tega si razbijamo glavo s tem, kaj iz letošnje radijske produkcije izbrati in ponuditi strokovni žiriji, ki bo ocenje- vala naše prispevke. Petnajst nekomer- cialnih radijskih postaj se je letos odlo- čilo sodelovati na festivalu. Ob številnih lepih željah, ki smo jih prejeli minuli teden za našo 45- letnico, je bila oblikovno najimenitnejša tista, ki nam jo je poslal Janez Šepetavc, direktor podjet- ja Armiz iz Celja. Janez nam je uredil sceno v Ledeni dvorani, na čestitko, ki je bila odlično oblikovana, pa zapisal, da nam jo kot rojstnodnevno darilo poklanja. Zato se mu za prijaznost prisrčno zahvaljujemo. Sto dni za lepe reči Po prazniku mora delo na radiu nemo- teno teči dalje. In tako smo sto dni pred pričetkom leta 2000 začeli po poldnevu z oddajami Sto dni za lepe reči, ki bodo na sporedu vsak dan do silvestrovega. Na- grad bo veliko, v oddajah vam bomo predstavili številne goste in vam tako ponudili namige za nakup božično-novo- letnih daril. Z Mollor jem in izietniicom Rogašica na Kitajsico Vsakih štirinajst dni so torkovi večeri v znamenju potovanj. Oddaje vodi Mo- hor Hudej, v vsaki pa gosti zanimivega popotnika ali popotnico. K sodelovanju vabi tudi vas, poslušalce, da v oddajo pokličete in poveste kakšno hudomu- šno popotniško zgodbo. Mohor jih bo zapisoval, in ob koncu leta izbral naj- boljšo. Avtor ah avtorica le-te bo nato spomladi leta 2000 odšel aU odšla na izlet na Kitajsko s turistično agencijo Izletnik Rogaška. Mohor pripravlja še dve tolažilni nagradi v obliki enodnev- nih izletov. Naslednji oddaji lahko pri- sluhnete že v torek ob 21. uri. In ne pozabite, do takrat pripravite dobro zgodbo! Vrača se Ceijsici žveplometer Smeha nam dandanes zagotovo manj- ka. Zato na Radiu Celje že dalj časa razmišljamo, da bi uvedli stalno humori- stično satirično oddajo. In na 45. rojstni dan Radia Celje smo uspeli prepričad tekstopisca Francka Kramerja ter Sandija Jekla (onadva pa še nato Olgo Markovič), da Celjski žveplometer znova obudimo. Prva oddaja bo na sporedu že v petek, 1. oktobra, ob 10.10, ponavljali pa jo bomo v nedeljo ob 8.30. Oddaje bodo na spore- du vsakih štirinajst dni, vedno ob že navedenih terminih. Prepričana sem, da bo to prijetna radijska osvežitev, saj bodo Franček, Sandi in Olga zagotovo duhovi- to brzeli po regiji gor, po regiji dol. Zadnji žveplometer je bil na sporedu marca 1991. Po osemletnem premoru pa ga z isto zasedbo vračamo na valove Radia Celje. Peti element Po pravici povedano je vse skupaj eno samo veliko na- ključje, takšno za kak dober holivudski scenarij, ki bi se uvrstil v širši krog nominiran- cev za Oskarja. Verjetno je k temu botrovala (pre)velika de- lovna vnema prejšnjega ted- na, ko oba z Mohorjem nisva vedela, kje imava glavi in dejs- tvo, da naju je rdeča tema zadnje oddaje skoraj povsem uničila, kar gre pripisati pred- vsem najini nežni dašv, zdra- vemu razumu in vis6kiin..mo- ralnim načelom. Res je, da se človeku zgodi v življenju vse enkrat prvič - spomnite se ob teh besedah svojega prvega ko- zarčka alkohola, mnogi lahko ob teh besedah rečemo - prija- teljstvo, dolgo vse življenje, in verjetno 5ma.y večini. Milo re- čeno, smo samo ljudje, ki se trudimo preživeti svoje življe- nje kar se da udobno, brez velikih tveganj, ne sekirama se za zlom njujorške borze, ko- kainski karteli Južne Amerike niso kamen spotike v naši dru- žini, še slika princeske Diane je v Sloveniji hitreje zbledela kot drugod v svetu, da o mne- nju Američanov o vietnamski vojni sploh ne govorim. Sladko se nam j... za našo mladino, če sami nismo ponosni lastni- ki otrok, duhovno življenje, kdo se sploh še zanima za takšne reči. In kultura? Kak- šna kultura, če smo brez služb in denarja! Da, drago brals- tvo, takšni smo. In poiskati človeka, ki ni predstavnik te ali one profesionalne organi- zacije, človeka, ki iskreno go- vori tisto, kar misli, ne da bi imel od tega kakršnokoli rist on ali njegov d.o.o, težko. Zelo težko. Pravza je to umetnost, kajti taist, vek mora imeti tudi kaj ] dati! Mohorju in meni j uspelo! Gospe je ime Mirik tisti, ki ste poslušali pet oddajo Stereotip na radin Ije, ste verjetno doumeli n virtuoznost, kajti Mirih gospa z veliko začetnico, pa, ki na prelomu tisoi deklamira našega najv& pesnika kot džuboks (k dejala poslušalka) in s izmža različna čustvena nja, je fenomen. Pravijo, da gen$(l,M n loči. tank% črta, ki je vh skoraj nevidrtoj^. Ljudje t poplavi raznoraznih opti ' pripomočkov in moderni niki včasih vidijo slabo črti sploh ne razmišljajo. J va z Mohorjem sva jo vide tako lahko s ponosom i šem, da nisva več Stereo (hvalabogu, konec dvoji ampak smo Stereotipi, I Miriko sva povabila, na pridruži oddaji! In mo poudariti, da ne nosiva kot tudi ljudje ne, ki so užA ob Mirikinih deklamaa Prešerna, kajti tega človeM radiu ne sliši vsak dan, ra za tisti, kakosemužereče k turni praznik, ki je eeee, I žeeee, tam mislim nekjeee megaaaa februarja. A je p\ P.S. Zrak, zemlja, voda, oget Mirika! Se slišimo! BORUT KRAJ MOHOR HU SKRITA KAMERA • Popularni televizijski vodi- telj Sandi Salkič dokazuje svo- jo vsestransko nadarjenost. Ne samo, da se dobro znajde pred kamerami Kanala A, kamor je presedlal s POP TV. Poleg mla- doporočencev izvrstno obvla- duje tudi ministre in slavnost- ne goste, kar počne po svoji službeni dolžnosti. Je namreč šef za odnose z javnostmi na Slovenskih železnicah in je imel te dni obilo dela s pripra- Janko Sopar vami na slovesnost, s katero so v Ljubljani proslavili 150-letni- co prihoda prvega vlaka. Slove- snost je seveda z neposrednim prenosom ovekovečila TV Slo- venija, dogajanje pa je komen- tiral Janko Sopar, ki je, preden je postal voditelj TV Dnevnika, svojo novinarsko pot začel prav kot poročevalec, zadolžen za spremljanje dogajanja na železnici. Čeprav je od tega preteklo že mnogo let, sta s Sandijem složno ugotovila, da je še vedno največji čar biti železničar. • Mlada in ambiciozna ko- mentatorka TVS Rosvita Pe- sek je prenašanje papeževega obiska menda opravila tako dobro, da ji je zagotovljeno mesto bodoče odgovorne urednice informativnega pro- grama na »nacionalki« - vsaj kar zadeva podporo z desne strani slovenske politične sce- ne. Najmočnejše orožje levice bo slej ko prej Jure Pengov, bivši dopisnik iz Rima, ki se ga mnogi spominjajo kot urednika, ki je bil v »svinče- nih« časih trdno na partijski liniji - do njenega bridkega konca. Seveda pa se aktualni urednik Lado Ambrožič ne bo kar brez boja odrekel stolčku, zato se na vse načine skuša prikupiti tako levici kot desni- ci. Pri tem mu pomaga tudi dolgoletni poročevalec iz New Yorka Uroš Lipušček, ki je pred leti odgovorni urednik že bil, zdaj pa cilja precej više, na mesto generalnega direktorja, ki ga po načelu »ni važno, ali je pismen, pomembno je, da je naš«, zaseda Janez Čadež. • Medtem ko je TVS s celod- nevnim prenašanjem papeže- vega obiska potrjevala reklo, da zna biti bolj papeška od papeža, kar je programski di- rektor Janez Lombergar spre- jel ne kot kritiko, ampak kot kompliment, je TV 3, ki velja za cerkveno televizijo, dogo- dek povsem zanemarila. Na- mesto papeževega obiska so ves dan vrteli reklame o ma- žah proti celulitu in posodi za zdravo pečenje. Stojan Auer, novi programski direktor TV 3 ali ne ve, kakšno televizijo vo- di, ali pa mu je vodja sanacij- ske ekipe TV 3 in lastnik VTV Rajko Džordjevič naročil, da naj poskrbi najprej za zaslu- žek, šele potem za zabavo. • Prva dama športnega ured- ništva POP TV Nataša Briški je v novo sezono stopila z novo pričesko. Ohranila pa je lahkot- no in sproščeno vodenje oddaje Športna scena - za razliko od okornih in nerodnih kolegic iz športnega uredništva najbolj znanega Laščana v prestolnem mestu Marjana Laha z nacio- nalne T V. Marjan je menda edi- ni, ki se nad njihovimi nastopi nesmrtno zabava, saj po njego- vem mnenju mlade dame po komičnosti prekašajo celo le- gendarno POP TV bralko šport- nih poročil Špelo Pretnar. Sf. 39. • 30. september 1 ■tmmm FILM-TELEVIZIJA 43 Hi - lo ranč 0ly Crudop alias Pete ves ^rnrščen in prestrašen sedi v ^^lu pred malo belo cerkvico puščavski samoti. V rokah stiska puško. Nekoga, ki bo I iz cerkvice, ho moral - če le zmogel - ubiti. Ne vemo, loga, rte vemo, zakaj. Toda izkušenim kino obiskoval- ^^jn nam je jasno, da bomo to Ijjialu izvedeli... preskok v preteklost: Pete in gig Boy (Woody Harrelson - je po naravni poti rojeni 0)rilec, Larry Flint v Ljudstvu '^roti.--, itd) postaneta prijate- lju. Njuno prijateljstvo preživi 0ii ločitev med drugo svetov- vojno. Njuno prijateljstvo preživi izzivanja in pohlepnost jmjvečjega na novo rojenega 0Čarja okolice... Toda vpra- lanjeJS' če ho preživelo sreča- le z Mono (Patricia Arquet- le, deklica za Pravo romanco), nesrečno in fatalno ženo ran- lerjevega delovodje Lesa (John Diehl). Oha se namreč laljuhita vanjo. Ona pa, kot ipična fatalka, malce niha med njima. Medsebojni odno- si zaradi različnih in naspro- mjočih si strasti postajajo ved- w bolj napeti, dokler... Ker sem v uvodnem stavku omenil puško, moram takoj do- kti, da tole ni akcijski film. Da ne bo nesporazumov. Tole je ker film, ki ima na razpolago čas in denar, da hi ju zapravil m specialne efekte, ki hi name- sto njega povedali vse tisto, če- w ne zna ali ne more poveda- i vendar tega, povsem po kav- bjsko, ne stori Čas in denar Jije nameni fotografiji - pred- stavljajte si v otožnih in divje mečih barvah presijano puš- čavsko nebo (ah, barve čustev ludi, ki pod tem nebom živijo), predstavljajte si prah pod konj- skimi kopiti in škrlatno kadu- \\o oh neskončnih poteh - vsaj mislim, da je to bila škrlatna kadulja, ker me pač spominja M Zone Greya, drugače se na floro ne spoznam. Ampak tudi pmvi western to ni - razen po pristopu snemanja - kot hi se mislilo po pravkar rečenem. To je film, ki plasti človeške nara- ve raziskuje z vsiljivo, radoved- no, vsevidečo kamero (Step- hen Frears je dobil srebrnega medveda za režijo na Berlinu 99) - kar pomeni, da morate mnoge slike pri sebi prevesti v besede, da boste dojeli poante. Film torej, ki zahteva prisot- nost in zbranost. Na žalost - ker je to film, ki mnogo zahteva od gledalcev, menda smemo tudi gledalci mnogo pričakovati od njega - on pa, kot že omenjeno, ostane predvsem tiho. Preveč tiho. V bistvu gre preveč v dru- go skrajnost naproti megalo- manskim »digitalnim« fil- mom. Oh, saj nekatere stvari padejo v oči, meni je recimo tole: poleg že omenjene škrlat- ne kadulje (ki morda niti ni to, kar se zdi), John Diehl kot jezni mož, ki v besu zaradi prevara- nosti ne počne drugega, kot da se mu tako aktivno trese bradi- ca, da ne moreš verjeti. To je prava igra! Poleg njega pa je tu še Penelope Cruz (Pršut na kvadrat) kotPeteova neopazna in pozabljena ljubica. Punca nekaj izžareva. Toda... Osebno meje najbolj moti- lo, da je film tako resen, veli- ko preresen. Takšne melodra- matične moralne ugotovitve raje vidim obravnavane z malce več distance, malce več humorja. In manj dolgoča- snosti oziroma več dogajanja. Čemur Frears - po romanu Maxa Evansa, z produkcijsko pomočjo Martina Scorseseja - pravi Hi - lo, hi recimo Kart VVonnegut rekel Hej ho in Ta- ko to gre. Teme so prav tako grozne, ali pa še bolj, toda malce samoironije nikoli ne škodi. Pri tem pa sem končno, na žalost ali pa na srečo, pri- šel do predalčka, ki ho dolo- čil, kaj tale film je. Melodra- ma. Izvrstno posneta, kar je velik plus, pa še vedno... zelo počasi tekoča melodrama. To- rej - izvolite, po okusu. Tako pač to gre. PETER ZUPANC Za najstnike Najstniška komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim, je nastala v produkciji Touchsto- ne Pictures, po scenariju mladih nadarje- nih Karen McCullah Lutz in Kirsten Smith ter v režiji Gila Jungerja. Ne gre za tipično najstniško komedijo, ampak za domiselno in zelo ostro napisano zabavno zgodbo iz življenja mladostnikov, pravi producent Andrevv Lazar, Zgodba pripoveduje o sestrah Stratford: o čedni in priljubljeni Bianci (Larisa 01eynik) in starejši Kat (Julia Stiles), ki je zlovoljna zoprnica, katere trpke domislice se lahko merijo le z njeno neomajno odločnostjo, da odbije slehernega fanta, ki bi morda pokazal zanimanje zanjo. Nesrečno pravilo, ki ga brez izjeme spoštujejo vsi v hiši Stratfordovih, pa prepoveduje mlajši Bianci, da bi se dobivala s fantom, preden bi si ga omislila starejša Kat. Bianca si zato izmisli premeten načrt, kako spentljati sestro z njeno moško inačico - s fantom, ki je tako zelo nepriljubljen, da je morda prav zato on tisti, ki bo Kat pritegnil. Načrt se začne uresničevati, ko Biancin ne- strpni oboževalec podkupi Patrica Verono (Heath Ledger), mrkega in čemernega mlade- niča s skrivnostno preteklostjo, da dvori in osvoji Kate... FILMI NA VTV Ameriška ura, lozija: Bob Clark, igrajo: David Strat- hairn, Darren Mcgavin, Mary McDoneell. Lee Baum, njegova sorodni- ca Doris in Arthur Robinskob se spominjajo gospodarske krize leta 1929. Ta je bila eden največjih dogodkov v ameriški zgodovini, saj je dramatično vplivala na vse in jim zazna- movala njihove do takrat mir- ne in utečene življenjske po- ti... Film bo na sporedu v četr- tek, 30. septembra, ob 20. uri. Šund, ameriški film, režija: Ouentin Tarantino, igrajo: John Travolta, Bruce Willis, Uma Thurman, Harvey Keitel, Samuel L. Jackson, Amanda Plummer. Ljudje delajo marsikaj: so natakarji, uradniki, šoferji, zi- darji, peki, kmetje... Nekateri pa so gangsterji. Film bo na sporedu v pe- tek, 1. oktobra, ob 20. uri. Nebeška bitja, ameriški fihn, režija: Peter Jackson, igrajo: Melanie Lynskey, Kate Winslet, Sarah Peirso, Diana Kent, Chve Merrison. Film je resnična zgodba o zločinu, ki se je zgodil v Novi Zelandiji in je pretresel svet. Štirinajstletni Juliet in Pauhne delita strast do pisanja in fan- tastike. Njuna domišljija ju popelje k razburljivi avanturi, skupaj občudujeta svoje lite- rarne junake. Domišljijski liki se razvijajo v Paulininem dnevniku in dekleti počasi iz- gubljata stik z resničnostjo. Zaskrbljeni starši omejijo nju- na srečanja, najstnici pa se zatečeta k skrajnim sreds- tvom, da bi zaščitili svoj na- mišljeni svet. Dogovorita se, da bosta umorili Paulinino mamo. Film bo na ogled v soboto, 2. oktobra, ob 20.20. V DRUŽBI S KANALOM A Luna v soboto, 2. oktobra, bo ob 21.45 na sporedu italijansko- ameriški film Luna Bernarda Bertoluccija. Igrajo: Jill Clayburgh, Matthew Barry, Pred Gwynne, Renato Salva- tori. Film, ki ga je režiral prizna- ni italijanski režiser Bernardo Bertolucci, prikaže zgodbo o bučnem, pretresljivem življe- nju težavnega najstnika. Joe je razvajen fant, ki bi močno po- treboval strogo očetovsko ro- ko. Operni pevec Douglas, ki ni njegov pravi oče, a tega ne ve, se v neizhodnem položaju ne znajde več. Joe se iz dneva v dan vse bolj pogreza v teža- ve. Ko nekega dne vidi obupa- nega Douglasa, kako hoče na- rediti samomor, se skupaj z materjo Caterino odselita v Italijo. Fant si tudi tam najde pokvarjeno družbo in zapade v odvisnost od mamil. Ko je njegova izčrpana mama tik pred živčnim zlomom, s svo- jim sinom malodane postane- ta ljubimca. Joe končno najde svojega pravega očeta Guesse- peja, ki se v Italiji skriva in uči otroke. Le on lahko svojega sina reši pred dokončnim pad- cem v svet teme in propada. Lassie Ameriški pustolovski film o psički Lassie bo na spore- du v nedeljo, 3. oktobra, ob 18.20. Režija: Daniel Petrite, igrajo: Tom Guiry, Helen Slater, Jon Tenney, Brittany Boyd. Mladi Matt je ciničen mestni fantič, ki postane še bolj za- grenjen, ko se njegova druži- na preseli na podeželje. A ko v njegovo življenje vstopi sim- patična škotska ovčarka Las- sie, Matt vzljubi tako naravo kot svojo novo pasjo prijatelji- co. Beli cen jak 2 Film tedna bo ameriški pu- stolovski film Beli očnjak 2, ki bo na ogled v nedeljo, 3. oktobra, ob 20. uri. Režija: Ken Olin, igrajo: Scott Bair- stow, Charmaine Craig, Al- fred Molina. V drugem delu zgodbe Beh očnjak, ki se odvija v divjini Aljaske, sledimo prigodam mladega iskalca zlata in njego- vega psa. Henry Casey, ki je zaposlen v rudniku Jacka Co- nroya, se nekega dne v družbi Belega očnjaka vrača po reki s čolnom, polnim potrebščin. Nenadoma se čoln s Henry- jem in Behm očnjakom zvrne. Medtem ko se Henry bojuje z divjo reko, ga v zadnjem tre- nutku reši Lily Joseph, indi- janska princesa iz plemena Haida... KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 30. 9. do 6.10. ob 16., 18.45 in 21.30 ameriški film Vojna zvezd: epizoda 1 - Grozeča prikazen. Mali Union: od 30. 9. do 6. 10. ob 20.30 melodrama Hi-lo ranč. Metropol: od 30. 9. do 6. 10. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ro- mantična komedija 10 razlo- gov, zakaj te sovražim, 1. in 2. 10. ob 23. uri Vojna zvezd - epizoda 1 in 2. 10. ob 10. uri Vojna zvezd - epizoda 1. Dobrna: 2. 10. ob 19. uri in 3. 10. ob 17. uri ameriški film Past. Gremo v kino! Sharone Stone je zaslovela s filmom Prvinski nagon (Basic instinct). Trije srečni izžrebanci so: Ava Zupančič, Merčnikova 6, 1000 Ljubljana, Suzana Živkovič, Na Otoku 8, 3000 Celje in Marija Vrečko, Hotunje 18, 3232 Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Tokrat morate napisati vsaj tri naslove filmov, ki jih je režiral Martin Scorsese. Odgovore pošljite do ponedeljka, 4. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebali bomo tri nagrajen- ce z vstopnico za ogled filma. . 30. seiitember 1999 44 ZAAVTOMOBIIISTE NOVI TEDNIK Mazda prenovila MPV Japonska tovarna Mazda v letošnjem letu ne drži kri- žem rok. Predstavila je jubi- lejno izvedenko slovitega roadsterja MX5, obnovila se- rijo 323, pa dostavnika B 2500, ponudila premacyja. Sedaj se predstavlja tudi s povsem prenovljenim več- jim enoprostorskim avtomo- bilom z oznako MPV. Ta oznaka oziroma vozilo ni novo, saj se ta hip po ce- stah še vozi »stara« različica. Novi ah prenovljeni MPV je daljši za osem centimetrov (sicer 475 centimetrov), je tu- di nekaj višji, medtem ko je medosne razdalje za 284 cen- timetrov, kar je znova nekaj centimetrov več kot pri prejš- nji izvedenki. Mazda MPV v novi varianti ponuja prostor sedmim potnikom (z vozni- kom vred), vendar je mogoče vseh pet sedežev odstraniti iz vozila (sedež tehta 20 kilo- gramov). Pomembna novost pri tem avtomobilu so tudi drsna vrata na vsaki strani vozila, seveda pa mazda MPV ponuja tudi različno velik prt- ljažnik (najmanj 294 in naj- več 2745 litrov). Ta hip (in tako bo ostalo še nekaj časa) ponujajo avto samo v varianti z 2,0-litrskim bencinskim motorjem s 123 KM pri 5800 vrtljajih v minuti; kot pravijo, bodo morda kasneje ponudih tudi kakšen dizelski motor. Moč se preko petstopenjske- ga ročnega menjalnika prena- ša na prednji kolesi (pri prejš- nji izvedenki pa na zadnji); ob tem je mazda MPV serij- sko opremljena s protiblokir- nim zavornim sistemom ABS, elektronskim razdelilnikom zavorne moči, za pasivno var- nost skrbi tako imenovani trojni H, pa štiri zračne var- nostne blazine ipd. Kot vse kaže, bo mazda MPV pri nas na voljo februarja prihodnje leto. Na sliki: mazda MPV Kaj bo kupil Daimler Chrysler? Lani je izjemno veliko pozornost zbudila »poro- ka« Daimler Benza in ameriškega Chryslerja. Novi koncern se je s svo- jim obsegom izdelave osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil preri- nil na tretje mesto (takoj za General Motorsom in Toyoto), po drugi strani pa je združitev napoveda- la podobne procese v avto- mobilski industriji. Kmalu zatem je Ford prev- zel Volva, tako pa se počasi uresničujejo napovedi, da bo v prihodnje avtomobilski trg obvladovalo samo pet ali šest velikih avtomobilskih korporacij. Tako ne more bi- ti posebej presenetljiva vest, da pri DaimlerChryslerju razmišljajo o nakupu tovar- ne, ki izdeluje predvsem majhne avtomobile. V zad- njem času se veliko govori o Fiatu, ki je prav v teh razre- dih zelo močan in ima veliko izkušenj, njegovi letošnji po- slovni rezultati pa niso ugod- ni. Ob tem pa je Daimler Chrysler zmanjšal število članov uprave s sedanjih 17 na prihodnjih 14. Zanimivo je, da bo do konca leta odšel tudi vodja Chryslerjevih operacij. Ta ukrep je med drugim povzročil padec DaimlerChryslerjevih delnic tako v Ameriki kot v Evropi, ki so padle pod najnižjo le- tošnjo vrednost. Smart city cabrio MCC je oznaka podjetja, ki znotraj Mercedes Benza (DaimlerChrysler) skrbi za izdelavo in tudi prodajo ma- lega smarta. Zgode in nezgode tega 2,5 metra dolgega avtomobila so bolj ali manj znane. Morda je bolj presenetljivo to, da je svoj odstop napovedal dosedanji pr- vi mož Lars Brorsen. Razlogi za njegov odstop niso znani, ve pa se, da so pri Mercedes Benzu zelo nezadovoljni z dosedanjo prodajo. Prvotni načrt o prodaji 200 tisoč smartov v letu dni so morali znižati najprej na 150, pa potem na 100 tisoč in sedaj na 80 tisoč. Govorilo se je celo o tem, da pri Mercedes Benzu razmiš- ljajo o prenehanju izdelovanja smarta, vendar pa gre avto v zadnjih mesecih bolje v promet. MCC bo ponujal 13 različic smarta, sedaj pa je povil tudi njegovo kabrioletsko varian> Streha se odpira deloma ročr deloma električno, rnogoče^ jo je spraviti tudi v poseb^ prostor, tehta vsega 18,5 kji, grama in ima zadaj plastiču okno. City cabrio, kot pravil tej varianti, bo naprodaj z m! torjem, ki bo razvijal 40 kM 55 KM (suprex turbo) v kon binaciji s šeststopenjskim $ tomatskim menjalnikom j možnostjo sekvenčnega pn stavljanja. Poleg tega pa bod decembra začeli ponujati i smarta s CDl dizelskim moto jem (trivaljnik z močjo 41 Ki pri 42000 vrtljajih v minuti Najvišja hitrost tega smarta b 135 km/h, odlikoval pa se b seveda s skromno prodajo. Nemčiji bo na voljo za nekaic 20. tisoč mark. Kako bo p nas, še ni znano. Na sliki: smart city cabrio. VW znova pred evropsko komisijo Cene avtomobilov znotraj Evropske unije so kljub drugačnim željam in tudi zahtevam različne. To je tudi eden od razlogov, da je posebna evropska komisija leta 1998 kon- cern Volkswagen kaznovala s kaznijo 102 milijona evrov. Komisija je namreč ugotovila, da sta Volks- wagen in Audi, ki je sestavni del VW, v prete- klosti italijanskim trgovcem prepovedovala prodajo nekaterih avtomobilov nemškim in avstrijskim kupcem. Slednji so hoteli le izkori- stiti dejstvo, da so bili avtomobili zaradi šibke lire v Italiji bistveno cenejši kot doma in so jih potem »na sivo« uvažali v Nemčijo oziroma Avstrijo. Sedaj pa se je komisija znova lotila Volksvvagna. Domneva namreč, da je kršil pravila o protimonopolnem delovanju oziroma o enot- nem trgu znotraj EU. Tako je VW svojim trgovcem v času od 1996 do 1998 pre- povedoval, da bi passata prodajali s popustom. Želel je namreč, da bi ta avtomo- bil ostal v srednjem razre- du njihov najdražji model. Komisija meni, da takšno početje ni pravilno in da je treba trgovcem pri obliko- vanju cen pustiti proste ro- ke. Bomo videli, kaj se bo izcimilo iz tega. Na sliki: VW passat. Šl. 39. - 30. september 199^ ZAAVTOMOBILISTE 45 Rover 75 na slovenskem trgu predstavitve novih avto- ijobilov na slovenskem trgu jgtako rekoč kar vrstijo. Ta- ^Q je Tehnounion Avto, ki je ^radni predstavnik Roverja pfi nas, začel ponujati rover- ja 75, avtomobil nekaj višje- ga srednjega razreda. Tovarna ta avtomobil, ki je pO tistem, ko je Roverja prev- zel nemški BMW, prvi skupni j^delek, uvršča recimo med gMW serije 3 in BMW serije 5. zunanja podoba je nedvom- „0 elegantna, sicer pa obla, lot se za avtomobile, ki so ta liip popularni, tudi spodobi. S gS centimetri dolžine je ro- 0 75 avto, ki ga seveda ni mogoče zlahka prezreti, zna- filno za njegovo zunanjo po- dobo pa je tudi obilica kroma, ponujajo ga v kombinaciji s {lirimi motorji: osnovni je 1,8- litrski štiri valj nik z močjo 120 Ion, pri 5500 vrtljajih v minuti; sledi 2,0-litrski šestvaljnik V oblike z močjo 150 KM pri 6500 vrtljajih, potem pa je že na vrsti naj zmogljivejši agre- gat, to je 2,5-litrski šestvalj- nik, ki razvije 177 KM pri 6500 vrtljajih. Seveda je naprodaj tudi dizelski agregat z močjo 116 KM pri 4000 vrtljajih in z gibno prostornino 2,0 litra. Avto ima tudi dve različni opremi, in sicer club in con- noisseur, pri čemer so vse razhčice serijsko opremljene z elektrificiranimi stekli, kli- matsko napravo, protiblokir- nim zavornim sistemom ABS, daljinskim zaklepanjem ipd.. Izbrati je mogoče tudi samo- dejni menjalnik. Osnovna različica roverja 75 je napro- daj za 4,9 milijona tolarjev, medtem ko je treba za naj- dražjo odšteti 5,9 milijona to- larjev. Na sliki: rover 75. Optimizem japonske Toyole čeprav se japonske avto- mobilske tovarne v zadnjih letih srečujejo z velikimi te- žavami, pa Toyota, največja japonska avtomobilska to- varna in tretja na svetu, z nekaj večjim optimizmom pričakuje prihodnje mese- ce. Glavni razlog je šibek jen, ki povečuje izvozno konku- renčnost japonskih izdelkov, poleg tega pa Toyata izjemno dobro prodaja v Severni Ameriki. Po sedanjih napove- dih naj bi tovarna v obdobju od aprila do septembra imela 1,5 milijarde dolarjev čistega dobička. To je bilo za nekako devet odstotkov manj kot lani v tem času, vendar je rezultat za 42 odstotkov boljši kot so napovedovali letos spomladi. V letošnjih šestih mesecih oziroma v omenjenem ob- dobju je Toyota prodala 1,5 milijona avtomobilov, in sicer 800 tisoč doma in 750 tisoč na tujem. Po drugi strani pa ji gre predvsem v ZDA tako rekoč izjemno od rok in to je doda- ten razlog za optimizem. Za- nimivo pa je tudi to, da naj bi japonska avtomobilska hiša začela graditi tovarno na Polj- skem, v njej pa naj bi nastajali predvsem menjalniki, neka- koJOO tisoč v letu dm. Bo Daimler Ciirysler Icaznovan? Skoraj pozabljeno je že, da je evropska komisija, ki skrili za konkurenčnost in spoštovanje pravil znotraj Evropske unije, pred nekaj meseci Daimler Chryslerju zagrozila z visoko kaznijo. Komisija je namreč menila, da omenjena avtomobilska korporacija ovira prodajo ne- katerih svojih avtomobilov v posameznih državah (ker so razlike dokaj velike) in s tem onemogoča uveljavljanje pro- ste konkurence. Zaradi po- dobne prakse so pred časom kaznovali Volksvvagna (plačati je moral 102 milijona evrov), Daimler Chrysler pa bi lahko plačal še več. Medtem je evropska komisija zaradi voli- tve novih komisarjev mirova- la, vendar je očitno, da vse skupaj le ne bo šlo v pozabo. V evropski komisiji so namreč menili, da je Daimler Chrysler oviral prodajo svojih avtomo- bilov v več državah in ne tako kot VW, ki je to pred časom počel predvsem v Italiji. Sicer pa bo ta zgodba zanesljivo bolj vroča jeseni. Na sliki: mercedes CLK. Na pregled audiji, passati, beemveji... Letos se to ne dogaja pogosto, pa vendar se. Tako bodo morale tri nemške tovarne, torej Volksvvagen, Audi in BMW, na izredni pregled poklicati kar nekaj deset tisoč svo- jih avtomobilov. Audi bo tako ponovno pregledal audije A4, A6 in tudi A8 zaradi morebitne napake na podvozju oziroma volanskem mehanizmu. Volksvvagen se bo moral potruditi okoli velike- ga števila passatov, BMW pa ima težave v ZDA. Tam bodo nekaterim avtomobilom serije 5 in 7, pa deloma tudi 8 zamenjali elektronski čip, ki skrbi za ustrezno čist izpuh. Jasno je, da bodo tovarne vse to popravile na lastne stroške. Ford: skromni rezuihrii Nemški Ford se v zadnjih mesecih srečuje s precejšnjim upadom povpraševanja po svojih avtomobilih. Tako se je dobiček v letošnjih šestih mesecih zmanjšal kar za 50 odstot- kov. V tem času je tovarna izdelala 536 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 66 tisoč manj kot lani v tem času. Promet je bil za devet odstotkov manjši in je dosegel vrednost 13,5 milijarde mark, medtem ko je bilo dobička, kot že rečeno, samo za 59 milijonov mark. Pri Fordu pravijo, da se pozna, ker jim ne gre dobro predvsem v Aziji in Latinski Ameriki. Na sliki: ford puma. ^ 39.. 30. september 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA NOVI TEDNIH STARŠEM KRATKOHLACNIKOV Zakaj v vrtec? »Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu,« je zapisal v svoji znameniti knjigi Robert Fulghum. No, morda ne čisto vsega, a ven- darle vrtec pomembno do- polnjuje družinsko vzgojo s svojo socializacijsko funk- cijo, ki je družine s (pre) majhnim številom otrok v urbanih okoljih ne zmorejo več. V vrtcu postane otroku ob vplivu sovrstnikov učenje za življenje v družbi nekaj sa- moumevnega. Otrok ne vidi vzgojiteljice ali njene pomoč- nice kot drugo mamo, am- pak kot osebo, ki ji lahko zaupa, ki se z njim igra in uči, ki mu pomaga vzpostavljati odnose s sovrstniki in reše- vati probleme..., a tudi kot osebo, ki postavlja pravila in zahteve, po katerih se mora ravnati. Vrtec za otroka ni dom, ampak tista prijazna hiša, kjer se srečuje s sovrstniki, z igro in igračami, s prireditva- mi in drugimi primernimi de- javnostmi zanj, a tudi z dru- gačnostjo in pravih. Seveda v takšnih razmerah in odnosih, ki jih še zmore obvladovati in se v njih vživljati v širše kul- turno okolje. Vrtec je okolje, ki ga lahko otrok (po začetnih težavah) obvladuje in pomembno vph- va na kakovost in kulturo nje- govega otroštva. Otroštvo na- mreč ni le čas priprave za šolo, ampak obdobje, ki mo- ra biti, zaradi daljnosežnega vpliva na človekovo življenje, izživeto kakovostno in sreč- no. Kaj to pomeni? Za začetek je za otrokov razvoj najpomembnejše so- žitje (simbioza) z materjo, prvo osebo, ki jo otrok spozna, vzljubi in jo potre- buje za preživetje. Od uspe- šnosti tega sožitja je v mar- sičem odvisen nadaljnji otrokov razvoj, a kljub temu postane sožitje v nekem tre- nutku pretesno. Otrok po- trebuje še očka (ali nekoga, ki prevzame njegovo vlogo), ki spodbuja otrokove prve korake v svet samostojno- sti. Kmalu nato potrebuje otrok sovrstnike, skupaj s katerimi bo preizkušal in razvijal svoje sposobnosti za življenje skupaj z drugi- mi. Bolj učeno bi temu pro- cesu rekli socializacija. V družinah, ki je imela več otrok približno enake staro- sti, so to socializacijsko funkcijo prevzeli bratci in sestrice. V sodobnih druž- bah, kjer prevladujejo druži- ne z malo otroki, najpogo- steje z enim ali dvema, to funkcijo v predšolskem ob- dobju opravlja vrtec. V dru- žinah, kjer sta zaposlena oba starša, je vrtec še prene- ševalec in posredovalec šir- še kulture, saj omogoča otrokom doživljanje in iz- kušnje iz glasbenega, ple- snega, gibalnega, jezikovne- ga, likovnega, telesnokultur- nega in zdravstvenovzgoj- nega področja. Socializacijsko funkcijo le- po odražajo pogosta vpraša- nja otrok, kot naprimer: mo- ram res deliti igrače z drugi- mi otroki? Moram res poča- kati, da pridem na vrsto? Za- kaj moram reči prosim in hvala? Zakaj moram reči oprosti? Zakaj ga ne smem udariti nazaj, če pa je on me- ne? Zakaj ne sme biti vse tole samo moje? Zakaj moram bi- ti zadnji? Zakaj ne smem go- ljufati pri igri? In še in še. Saj bi res skoraj lahko rekli: vse, kar moram vedeti, sem se naučil... No, ne vsega, temelj- no pa zagotovo! Posebno še, če je vrtec ustanova, ki zdru- žuje strokovno znanje, pri- padnost zaposlenih peda- goškemu poklicu, etično na- ravnanost in podporo star- šev. BETKA VRBOVŠEK, Vrtec Tončke Čečeve Celje^ Alpska šola OŠ Griže T^idi letos je OŠ Griže s PD Zabukovica pripravila v Tri- glavskem narodnem parku za učence petih razredov tradicionalno alpsko šolo. Šole se je udeležilo 35 učen- cev pod vodstvom mentorjev iz šole in vodnikov iz PD Za- bukovrca. Šola je trajala tri dni. Prvi dan so se mladi pla- ninci povzpeli od slapa Savice na Komno in mimo koče na Bogatinu do Doma pri Tri- glavskih jezerih. Po ogledu je- zer in večerji so imeli družab- no srečanje. Naslednji dan so se odpravili mimo Triglavskih jezer do Prehodavcev. Na poti so videli gamse, svizce in šte- vilne gorske rastline, streglo pa jim je tudi vreme, ki je gorskim lepotam dalo še večji sijaj. Ves dan so se vrstila krajša predavanja o naravni in kulturni dediščini, rastlins- tvu in živalstvu, o opremi, gi- banju, obnašanju in nevarno- stih v gorah, o prehrani, zgo- dovini planinstva in še čeni Prehodavcev so se vrnili nI zaj v Dom pri Triglavskih je zerih, kjer so imeli še en vese li večer. Zadnji dan pa jih ji pot vodila preko planin Ovča rija in Dedno polje do koče n, Planini pri Jezeru ter napre čez Vogar v Staro Fužino. Mladi planinci so. se vrnil domov, kljub utrujenosti, pol ni navdušenja in nepozabni] vtisov. T. TAVČ^ Slovenski knjižni kviz Septembra se v vseh splo- šnoizobraževalnih knjižni- cah po Sloveniji zaključuje letošnji slovenski knjižni kviz France Prešeren in Go- renjska, ki je popeljal vse mlade reševalce po Prešer- novih poteh in zanimivostih znanih pa tudi manj znanih krajev na Gorenjskem. Reše- vanje kviza je potekalo od februarja do septembra v šolskih in splošnoizobraže- valnih knjižnicah, S.okto- bra, v tednu otroka, pa bo osrednja zaključna priredi- tev v Ljubljani. Na Celjskem je v sodelova- nju šolskih knjižnic vlogo koordinatorja prevzel Odde- lek za otroke Osrednje knjiž- nice Celje. Zaključno žrebanje je komisija v sestavi Dragica Poznič, Simona Brglez in Ida Kreča opravila 14. septembra in izžrebala 20 reševalcev. Skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine bomo vse srečne nagrajence popeljah na prijeten in zabaven izlet po Gorenjski, eden izmed reše- valcev pa se bo v spremstvu knjižničarke udeležil priredi- tve v Ljubljani, kjer bo osred- nji dogodek snemanje televi- zijske oddaje. Vsi tisti, ki so na letošnjem žrebanju imeli manj sreče in niso med izžrebanci, si lahko to oddajo ogledajo 6.okto- bra, ob 18.uri, na TV Sloveni- ja. Nagrajenci so: Tomaž Ste- panič. Gasilska c. 6, Škofja vas, Žiga Kožuh, Pod gabri 13, Celje, Metka Tomplak, Ri- fengozd 22, Celje, Maša Kaj- ba, Ul. Bratov Vošnjakov 6, Celje, Janko Hrovat, Pečov- nik 57, Celje, Barbara Žgaj- ner, Opekarniška 12 a, Celje, Žan Podbregar, Polčje 7, Bra- slovče, Katja Gorišek, Ope karniška 12, Celje, Andrej Koštomaj, Mariborska 177 b, Škofja vas, Vesna Boršič, Nu- šičeva 6, Celje, Dejan Hrvača- nin. Mariborska 125, Celje, Tadeja Plesec, Ul. frank, žr tev 17 b, Celje, Rada Savič, Okrogarjeva 7, Celje, Nejc Je- raša, Travniška 11, Celje, Ta- nja Pangerl, Pohorska 4, Ce- lje, Ana Kokalj, Stanetova 26, Celje, Simona Jančič, Pod li parni 20, Celje, Boris Repas, Strmec nad Dobrno, Dobrna, Renee Gorenšek, Pod lipami 20, Celje in Luka Dušak, Ri- fengozd 20, Celje. Srečanje nojboljših bralcev z Zvezo prijateljev mladine Slovenije smo se 17. septembra tri sošolke skupaj z izbranimi učenci celjskih osnovnih šol odpravile v Ljubljano na prireditev od 40-letnici bralne značke. Prireditev je bila v Cankarjevem domu. Na oder je prišel Tone Partljič, predsednik bralne značke. Govorili so tudi predsednik Milan Kučan, pesnik Tone Pavček... Povedah so nam nekaj o branju in pomenu knjige v njihovem življenju. Nastopili so še klovnesa in igralca s prstnimi igrami. Na koncu smo nastopajoče prosiU za podpise, ki smo jih tudi dobili. Pred dvorano nas je na mizah čakalo pecivo. Po pogostitvi smo si ogledaU Cankarjev dom. Bilo je že pozno, zato so nas odpeljali še na kosilo v Dairy Queen. Dan je bil lep in zanimiv, zato mi bo še dolgo ostal v spominu. PIJA KOVAČ, 6.b,. IV OŠ Celje Tokrat malo dragače Morda sem od počitnic pričakovala preveč, saj so mi grenk^ solze spolzele po obrazu, ko sem izvedela, da ne bomo od^l' na Bavarsko. Mislim pa, da so se počitnice iztekle tako, ko^ sem si tudi sama želela. Obnavljali smo hišo ter odšli tudi na nekaj krajših izletov- kjer sta nas svež zrak in prečudovita narava kar vabila k sebi Dolgčas pa sem si krajšala še v domačem bazenu, kjer sva se > sestro potapljah in uživali svoje proste urice. Da mi počitnicami mišice ne bi povsem »zaspale« ob televiziji, sm^ občasno imeh družinsko rekreacijo. NINA K0S,5.d,I. OŠ Žale«^ Št. 39. • 30. september 199' NOVI TEDNIK v MODNEM VRTINCU ~| Q Belere v trendevskem taktu Oblačilo, ki popestri sleherno žensko garderobo - tudi lansko^^HH yVsociacija za tiste, ki slišite ^nj prvič? Nedvomno - fran- (joski klasicistični skladatelj Hlaurice Ravel in njegov mo- ^otni Bolero. Resnica pa je tjkšna, da nima ta s prekipe- vajočimi čustvi nabita glasba i letošnjim trendovskim ob- lačilcem ničesar skupnega. Razen imena seveda. Je pa bolero tako simpatič- ,[ia staro-nova modna ideja, I da si resnično zasluži nekaj taktov, pravzaprav nekaj vr- stic pozornosti. Pa poglejmo v njegov živ- ljenjepis: rojstni kraj: Španija - ioi oblačilo bikoborcev; leto modnega rojstva: 1900, ko so ga nosili k bluzam z visokimi ovratniki in naborki ter do tal segajočim krilom. Razvoj: v petdesetih je drugič in v se- demdesetih letih že tretjič po- stal modni hit, nosil se je predvsem k hlačam. Bolero je bil tudi priljubljen del večer- nega oblačila, še posebej, če je bil sešit iz črnega žameta ali brokata. Znane so še dnevne Pomlajen obraz bolera: ne le iz blaga, temveč tudi iz volne, usnja, krzna... izpeljanke iz jeansa in usnja, obšite z obrobo in trakovi. Leto 1999: reinkarnira se še četrtič v zgodovini oblačenja in postane ena izmed nosilnih modnih tem sezone jesen/zi- ma. No, tukaj pa je treba dodati še besedico ali dve o njego- vem čisto na sveže nareje- nem »face-liftingu«. Pomlajen videz se odraža v materialih (tehno tkanine, mehke volne- ne mešanice, svila, pravo ali umetno krzno), vzorcih (ro- mantične vezenine, etno vzdušja, patchvvork) in varia- cijah kroja. Včasih je dolg skoraj do pasu, ima klasično všite ozke in dolge rokave, drugič se rokavi od komolcev dalje trapezasto širijo, tretjič je tako kratek, da daje videz, kot bi si okrog ramen ovili le šal v barvi obleke. Saj, barve. Zelo rad se pokaže v istem barvnem odtenku kot je obla- čilo pod njim ali zažari v po- polnem, atraktivnem kontra- stu. Tiste najbolj drzne in po- stavne mladenke pa si lahko bolero za posebne priložnosti oblečejo kar na golo kožo. Morda ga na »kritičnem ob- močju« spnejo le z okrasno sponko ali zavezalkajo z tan- kimi trakovi. MODNE NOVIČKE Kenzo: »Ne grem se več mode!« Tako se je odločil 60-letni sloviti modni oblikovalec Kenzo Takada - in napovedal svoj odhod v pokoj. Od mod- ne hiše, ki jo je ustanovil pred tridesetimi leti, se bo uradno poslovil s svojo zad- njo kolekcijo pomlad-polet- je 2000, ki jo bo predstavil v Parizu, 7. oktobra. Ob tej priložnosti je še izja- vil, da si je že dolgo želel imeti tudi nekaj časa za druge stva- ri v življenju, denimo za poto- vanja in druženje s prijatelji. Biti vrhunski modni kreator pa žal ne pomeni le velikan- skega bogastva, temveč biti nenehno pod stresom, v več- ni tekmi s časom, kruto kon- kurenco, korupcijo... Ta slavni Japonec, živeč v Parizu, ima prepoznaven slog, ki ga predstavlja pod motom: Kenzo ne ustvarja mode za trenutek, on ustvar- ja - stil. V veselih in barvitih oblačilih, kjer mrgoli oriental- nih prvin z občutkom za pre- finjene vezene in drapirane detajle, se prepletata tradicija in sodobnost. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Tudi njegova kolekcija za letošnjo jesen in zimo je tak- šna - omogoča telesu prostor, osvobaja ga strogosti, razširja rokave in vratne izreze... Ah kot jo je sam opisal: »Creation pour un monde plus beau.« (kreacija za lepši svet) Ta trenutek ima gospod Kenzo po vsem svetu 37 buti- kov, 124 prodajaln in 500 so- delavcev. In zagotovo se je že nekaj trenutkov pred njim - začela bitka za kreatorski prestol v njegovem modnem kraljestvu. Menda sta mu najbližje Francoz Gilles Ro- sier in Danec Roy Krejberg. Če bosta uspešno tradicijo svetovno znane znamke Kenzo nadaljevala, bo morda jasno že prve mesece leta 2000. Kenzo danes in nikoli več... Del zadnje kolekcije za jesen/ zimo 1999/2000. Nagradno vprašanje septembra: HIT SEZONE JESEN/ZIMA '99/2000 - PONČO, IZVIRA IZ^ a) Južne Amerike, kot ogrinjalo Indijancev; \ b) Kitajske, kot domače ogrinjalo. s MODA V LASEH Raveolution živimo v času, ko moda dovoljuje ogromno. Seveda vplivajo na to tudi razna gibanja, glasba itd. Že pred nekaj leti se je začelo pri mlajši populaciji pojavljati gibanje mode, dru- gačnosti, elektron- ske računalniške glasbe pod skupnim imenom rave. Nov val zajema daljne modne inspira- cije iz časa punka. Iz- jemno žive barve las, v vseh fluorescentnih in neonskih tonih z razmršenimi, štrleči- mi, eksplodirano stili- ranimi lasmi, so skoraj pravilo. Dovoljena je tudi fantazija upo- rabe raznih dodatkov v lase npr. CD-plošča. Bolj kot je dru- gačno in vpadljivo, bolje je. Seveda te pričeske priporo- čamo samo tistim, ki so v celoti prepričani v ta stil, saj ga je potrebno podpreti z ob- lačili (najlon, plastika, ek- stremne pete pri obutvi) in make-upom. Kljub temu, da gibanje, ki diktira tudi svojo modo, ni nekaj čisto novega, in ne zaje- ma množice, je vsekakor iz- jemna paša za oči. KRISTIJAN PETEK Foto: Kristijan Styling hair (1997) MODNI DOGODKI ^ Kref I iz Nazari j v središču Ljubljane Sreljaj od ljubljanske Name je v Nazorjevi ulici pred dnevi odprla vrata nova modna trgo- vina Krefl, družinskega pod- jetja Bunny iz Nazarij. Ob tej priložnosti je bila tudi modna revija, na kateri so predstavili novo kolekcijo 2000 že zna- nih in uveljavljenih blagovnih znandc Ixenia in Vera Krefl. Ixenia je ženska blagovna znamka katere energija je na- menjena elegantni, poslovni ženski, ki se ne boji današnjih tegob življenja. Združena je z elegantno modnim in praktič- nim videzom. Vera Krefl pa je ženska s svečanostjo in zapeljivostjo večernih in priložnostnih toalet. Vsaki kreaciji je pos- večena invividualna pozor- nost tako v izbiri blaga kot v detajhh. Utrinek z modne revije ob otvoritvi trgovine Krefl: blagovna zrmmka Ixenia. Foto: Stane Jerko ^ 39.-30. september 1999 48 KRONIKA S CEUSKEGA Savinjčani osvojili Dubrovnik Dubrovniško razstavo fotografij Edija Masneca, večinoma iz časa službovanja pri Novem tedniku, si želijo videti tudi na Korčuli ter v Žalcu - Savinjčani uživajo v južni Dalmaciji velik ugled v petek zvečer je bila v sve- tovljanskem Dubrovniku gala slovesnost. Fotoreporter Edi Masnec iz Šempetra, v zad- njih letih direktor in lastnik turistične agencije Dober dan, je v galeriji Luža razstavil svo- je odlične fotografije. V ugledni galeriji na začetku Straduna so tako v teh dneh razstavljene fotografije štajer- skih malih ljudi, ki so Masnečev najbolj priljubljen motiv. To so dragocena pričevanja, nastala med njegovim fotoreporterskim delom pri Novem tedniku ter delno pri ljubljanskem Dnevni- ku. O njihovem pomenu je zbra- nim veliko zanimivega povedal publicist Drago Medved iz Ce- lja, ki se je udeležil prireditve s soprogo Ivano. Vsem obiskoval- cem je na voljo katalog razstave, po svetovno znanem mestu so izobesili plakate Masnečeve raz- stave. Številnim zbranim je spregovoril direktor turistične zveze dubrovniško-neretvanske županije Vladimir Vakič ter med drugim sporočil željo me- sta Korčule, kjer si prav tako želijo postavitev Masnečeve raz- stave. Njegove fotografije je pohvalila celo britanska fotore- porterka iz Londona, sodelavka Daily Telegrapha in Daily Mir- rorja, ki so jo zanimive fotografi- je po naključju pritegnile iz ve- černega živžava Straduna. Edija Masneca bralci Novega tednika dobro poznajo. Naj- prej, leta 1978, se je zaposlil kot fotoreporter Dnevnika v Ljub- ljani, kjer je sodeloval že v času obiskovanja fotografske šole. Po petih letih ga je srce vedno bolj vleklo v domačo Spodnjo Savinjsko dolino, zato je bil od leta 1983 trinajst let fotorepor- ter ter urednik fotografije Nove- ga tednika. Nastale so odlične fotografije, povezane z etnološ- ko zakladnico Slovencev, še po- sebej s Kozjanskega, iz okolice Laškega in med savinjskimi hmeljarji. Pred tremi leti se je povsem posvetil delu v turistič- ni agenciji Dober dan, ustanov- ljeni pred desetletjem. Prva leta je agencijo v celoti vodila njegova soproga Zlatka Ika in Drago Medved Jože in Jelka Randl Masnec (prej zaposlena kot ka- drovnica Name Žalec), vendar je zaradi izjemne uspešnosti vse bolj potrebovala moževo pomoč. Danes je agencija iz Šempetra v slovenskem vrhu, vodilna na Celjskem ter vodilna v južni Dalmaciji. Masnec je tam začutil turistične možnosh neponovljivega bisera leta 1995, ko je bil kot novinar v porušenem Dubrovniku. Nato se je pred tamkajšnjimi veljaki pojavil z velikimi turističnimi načrti, vendar ga sprva zaradi njegove umetniške zunanjosti niso vzeli tako zares kot danda- našnji. Družinska turistična agencija iz malega savinjskega Šempetra je uspela prepričati tako slovenske dopustnike kot južnodalmatinske veljake, hr- vaška država pa je za programe iz savinjske vasi prispevala sub- vencije. Tako so nastale počitni- ce za vsak žep. Avgusta in sep- tembra letos, po končani kosov- ski krizi, je pristalo na dubrov- niškem letališču vsak teden od 5 do 7 letal z Doberdanovimi turisti (Dober dan beleži celo za petino več nočitev kot lani). Med njihovimi letošnjimi gosti so mnogi znani in upoštevani Slovenci: omenimo vsaj Janeza Bončino-Benča, Barbaro Dr- nač in Bojana Križaja z druži- no, ki je v teh dneh v hotelu Albatros v Cavtatu. Dober dan je začel pred dese- timi leti iz nič, danes ima 12 redno zaposlenih iz krajev med Radečami in Oplotnico. Doho- dek vlagajo v lastne nastanitve- ne zmogljivosti na Rogli, kjer imajo 50 apartmajskih ležišč ter v Čateških toplicah (prostore krasijo seveda fotografije Edija Masneca). Pravijo, da včasih, ko jima dopušča čas, primeta za samokolnico in metlo tudi Edi in Zlatka Masnec. V turističnem poslu veliko pripomore sin Jer- nej Masnec, ki se po končani celjski srednji ekonomski šoh v Celju izobražuje za turističnega menedžerja na ameriškem koli- džu v Dubrovniku. Jernej se veliko posveča delu v agenciji ter je poleti delal kot Doberda- nov predstavnik na Cipru, no- vem turističnem cilju, za kate- rega je pripravil program ter vodil pogovore s poslovnimi partnerji. Hči Nuša, dijakinja 3. letnika celjske srednje ekonom- ske šole, je med počitnicami prav tako delala v agenciji, sicer pa jo, tako kot njenega očeta, zelo veseli fotografija. Družino iz Šempetra čakajo pomembni novi delovni izzivi, saj bodo začeU decembra voditi goste na topli Sinajski polotok v Egiptu. Dober dan je prav tako pobudnik povezovanja zaseb- nih turističnih agencij, ki priha- jajo z novo blagovno znamko TO Slovenija (turistični organi- zatorji iz Dober dana, domžal- skega Ten Toursa in ljubljan- skega Kažipota). V Celju išče trenutno agencija iz Šempeti-a primerne nadomestne prosto- re, saj se bo morala iz pritličja blagovnice Metro zaradi grad- nje dvigala v kratkem preseliti. Vrnimo se v Dubrovnik, na petkovo odprtje razstave foto- grafij uspešnega Edija Masneca, kjer mu je žalski župan Lojze Posedel v znak priznanja poda- ril občinski vrček zelenega zlata oblikovalca Oskarja Kogoja. Na županovo povabilo bo Ma- snečeva razstava decembra na ogled v žalskem Domu 11. slo- venskega tabora. Župan se je udeležil slovesnosti skupaj s so- progo Julijo Posedel (zaposle- no v administraciji žalskega zdravstvenega doma), s katero sta poleti nabirala nove moči na Braču in Krku. Družina Posedel je plavala, planinarila ter se udeležila raftinga na reki Cetini skupaj z obema hčerkama: z Andrejo, ki obiskuje 1. letnik celjske 1. gimnazije ter malo šolarko Evo. Med uglednimi povabljenci v dubrovniški galeriji Luža je Ma- snecu čestital prvi mož Šempe- tra, predsednik KS Jože Randl, s soprogo Jelko Randl. Randl je delavni upokojenec, nazadnje direktor šempetrskega Aera, ki je bil med dolgoletnim delom v tem podjetju vmes nekaj časa namestnik glavnega direktorja Cinkarne. Po upokojitvi se je posvetil delu v KS ter je zadnji dve leti njen predsednik, obe- nem dela v zelo uspešni re- klamni agenciji Formitas Ljub- ljana (na področju financ in ekonomike), kjer je lastnica in direktorica njegova hči Mojca Randl (Formitasovi so televizij- ski spoti za Kovinotehno, Ban- ko Celje, Muro, Citroen, Kralje- ve mesnine, Bayer...). Savinjsko obarvano gala prire- ditev v strogem cenhu ene od evropskih poletnih kulturnih prestolnic so zaključili s koncer- tom izjemne pevke, kitaristke in skladateljice Alenke Lesjak iz Tabora v Savinjski dolini. O pev- ki bo Slovenija zanesljivo še veli- ko slišala. Pravijo, da so glasbe- niki z grenko življenjsko izkuš- njo posebno prepričljivi: pevka, ki doživeto prepeva uglasbena besedila žalske pesnice Mete Rainer, je pri devetnajstih letih težko zbolela ter je morala takrat uporabljati invalidski voziček. Marca je izšla njena zgoščenka Korak v življenje, trenutno pa se s svojo skupino, ki jo je prvič spremljala v Dubrovniku, pri- pravlja na koncert v Petrovčah, 6. novembra. V skupini nastopa- jo pianist in aranžer njenih pe- smi Božo A. Kolerič iz Slovenj Gradca (urednik na Koroškem radiu), njen brat kontrabasist Blaž Lesjak, Jerry Zelič iz p bolda z akustično solo kitara Dejan Tamše iz Velenja s to li. Glasbenica Alenka Lej (žalskemu županu in prvi cj je njena glasba tako pri srcu sta si njene skladbe med duts niškim koncertom ves čas p homa popevala) dela v svoji 2 sebni glasbeni šoli La la v Tab ru, ustanovljeni pred dvema 1 toma ter si želi v spodnjesavii ski prestolnici ustanoviti ceni za ustvarjalno preživljanje m stega časa mladih. | Tanja Cizej Na dubrovniškem odru je b la gostja Alenke Lesjak pra tako odlična pevka Tanja Cizi s Polzele, ki je preživela r dubrovniški rivieri že tri delo' na poletja. Izjemna animatork slovenskih gostov, uspešna hi gostilničarja Antona Cizeja, 1 bo januarja privoščila skok n kenijski Kihmandžaro. V S; vinjski dolini je znana po vod( nju dveh cerkvenih otroški zborov, sodeluje z Alenko Lei jak ter samostojno nastopa otroškimi pesmimi Svedan Makarovič in Kajetana Kovi ča. Glasbeno šolo je končala Žalcu, prepevala je v narodne zabavnih ansamlDlih v Tabon in Škof ji Loki, v zborih domaf Polzele ter v tamkajšnjem okt£ tu Adoramus. mmmm BRANE JERANK( Foto: GREGOR KATK Nuša, Zlatka, Edi in Jernej Masnec Šf. 39. • 30. september I9< N^C