ClTATEUll Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Osi slovenskih delavcev t Ameriki.
Utfc. 1*4« at the fMt OttV» at Ne« York. N. Y- u
Act W
M, in».
ZA NEKAJ VE<S KOT
na dan dobivate. . • 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Ismail Mbot, nedelj in
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
K o. 161. — Š*ev. 161. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 14, 1942 — PETEK, 14. AVGUSTA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
AMER. LETALO V AKCIJI V EVROPI
GLAVNI STAN VRHOVNEGA AMERIŠKEGA ZRA ČNEGA POVELJNIKA GEN. CARLA A. SPAATZA, NAZNANJA, DA SO AMERIŠKI LETALCI V TOREK DOPOLDNE OB 9. PRVIČ ODLETELI Z ANGLEŠKIMI LETALCI NA PATROLNO SLUŽBO NAD ROKAV-SKIM PRELIVOM, DA BI PRESTREGU NEMŠKE AEROPLANE, AKO BI SKUŠALI NAPASTI ANGLIJO
General Spaatz je šele v pondeljek naznanil, da so bili izdelani načrti z angleškim zračnim poveljstvom, da bodo ameriški letalci v "neposredni bodočnosti" stopili v kooperacijo z angleškimi letalci. Tedaj je general Spaatz tudi rekel, da sta ameriška in angleška zračna sila v tako tesni zvezi, da boste mogoče pričeli sodelovati pred časom, ki je bil prvotno določen.
Iz poročila, ki je p rili o iz
Hitler pustil samo 8 duhovnikov v po Nemcih zasedenem delu ljubljan. škofije
ameriškega zračnega glavnega stana, je razvidno, da se ameriška zračna sila, ki je se pred nekaj meseci obstojala samo iz štabnih častnikov 'brez aero-planov, naglo razvija in se l>o skupno z angleško zračno silo vdeležila zračne ofenzive proti Nemčiji.
Ameriški piloti se bodo od angleških pilotov, ki imajo že velike iskušnje, naučili vseh zvijač, ki so potrebne v »bojih s sovražnikom. Ameriški letalci pa bodo pod poveljstvom a-meriških častnikov in bodo i-meli svoja letališča.
Ob koncu pravi poročilo, da so ameriški ■zračni šfcadroni v
4« urah Uvedli 3f ofenzivnih poletov p it) t i Nemčiji.
Angleški bombniki, katerih je bilo od 250 do 400, so v torek ponoči napadli Mainz, ki je veliko industrijsko mesto in zopet takoj prihodnjo noč. In letaki, ki so napadli Mainz v sredo ponoči, so videli "požare od prejšnje noči. Nad mesto so prileteli nad oblaki, nato pa so se spustili pod dblake in so mesto eno uro bombardirali. Pet angleških bombnikov se ni vrnilo. Nek letalec je po svoji vrnitvi rekel, da je v Mainzu videl toliko požarov, da jih ni
mogel prešteti.
V	>redo ponoči so tudi grmeli težki topovi čez Rokavski preliv. Nemci <so streljali iz o-kolice Boulogne in Calais in so bddali okoli 50 strelov. Angleži pa so odgovarjali iz okolice Doverja.
V	torek je veliko skupina težkih ameriških bonftmikov priletela nad giiško pristanišče Pylos, kjer so bile zasidrane štiri italjanske križarke.
Ko so bomibniki odleteli, so bile tri križarke hudo poškodovane in se je ena potapljala. Eno križarko ste zadeli dve bonfri in na ladji je nastala velikanska razPtrelba. .. ..
Sinoči so tudi lahki ameriški bomibniki napadi neko letališče na Rhodu. ki ga drže Italijani. Na letališču je (bilo 30 aeropla-nov, od katerih jih je bilo več uničenih ali poškodovanih.
iNacijske podmornice so (potopile Colombijsko ladjo
Poročilo iz Bogote navaja, da je bil parnik Roamer, katerega so pogrešali od 19. julija, potopljen po nemških podmornicah. Dvajset ljudi je pri tem izgubilo življenje in med temi je bilo sedem žensk.
(Po članku v listu "The Tablet", 8. avgusta, 1942.) — Po informacijah, ki jih je prejela Pomožna akcija slovenskih župnij, sme v zasedenem nemškem delu Ljubljanske š kofije opravljati cerkvene obrede in vršiti službo božjo samo devet duhovnikov. V tem predelu je bilo prej vključenih 148 župnij s 193 službujočimi duhovniki.
Od devetih duhovnikov, ki so smeli ostati na svojih mestih, sta samo dva mlajša duhovnika, ostali so stari slovenski duhovniki, eden od njih. župnik Lavtižar v Kranjski Gori, je star več kot 90 let.
Te informacije vsebuje podrobno poročilo od ljubi janske-ga škofa. Gregorija Rozmana.
Župnik Cerne na Bledu
Med devetimi ostalimi duhovniki je tudi v Ameriki dobro poznani župnik James Oer-ne, ki je služboval v Milwaukee in Sheboyganu. kjer je bil aktiven med Slovenci vse do svojega odhoda v domovino, kamor je odšel z namenom, da preživi preostala mu leta življenja v pokoju. Sedaj pa spet opravlja duhovniške posle med slovenskimi katoliki v okolici Bleda.
Škofijski pomožni odbor nakazal pomoč Slovencem
Med pred nedolgo naznanjenimi dodatnimi svotami za vojno pomoč je bilo vključenih tudi $20,000 za slovenske vojne žrtve. Ta vsota tbo porazdeljena po škofu Rozmanu. Pomožna akcija slovenskih župnij je k temu skladu prispevala 9,00«) dolarjev.
V poročilu škofa Rozmana je nadalje rečeno, da je bil zaprt kolegij Sv. Stanislava pri Sv. Vidu pri Ljubljani. f'lani fakultete so bili izgnani, knjižnica uničena, dragocene zbirke knjig so bile odpeljane stran in naprave za znanstvene študije so bile požgane.
Duhovna škoda pa je še večja, kot materi jaina.Čez 200,000 vernikov je ostalo brez duhovnik ov. brez službe božje in brez sv. .zakramentov. Umirajoči o-stajajo brez duhovne tolažbe in dovoljenje za cerkveni pogreb je le težko dobiti.
Zapuščene katoliške cerkve in (božje poti, ki so raztresene po deželi, pa kljub vsemu služijo dobri stvari, kajti ljudstvo se zateka vanje in prebije mno-i?o lir v razmišljanju in molitvi.
Župniki potujejo preoblečeni, da obiščejo vernike
i Duhovniki iz italijansko-za-sedenih krajev Slovenije pravi poročilo, morajo potovati čez mejo preoblečeni, da morejo tako nuditi duhvno tolažbo za-pdščeuim vernikom. In dasi so razmere pod italjansko okupacijo le malo boljše, kot one pod nemško, imajo Slovenci tamkaj še vseeno versko svobodo in škof Rozman je obdržal svojo škofovsko oblast v tem delu škofije.
Svojim preostalim 14-2 župnijam je škof Rozman poslal pastirsko pfemo, v katerem priporoča vernikom, da »ščejo tolažbe v čaščenju Presv. Srca s tem, da opravljajo devetdnev-nico Prvega petka.
Cerkve so bile ob začetku de-vetdnevnice napolnjene z vernik. V cerkvi Marijinega ozna-
Govorice o drugi fronti podžigajo podjarmi jene narode
Medtem, ko naciji po zasedenih deželah streljajo talce na debelo, se med ljudstvi širijo govorice o drugi fronti, ki dajejo ljudem novega upanja in podžigajo teptano maso k uporu.
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Jugoslavije
vazije. Eno poročilo navaja, da je bilo dano visokemu nemškemu častniku dovoljenje, da sme ukazati z ognjem uničiti vse, kar bo mogoče doseči, ako bi morali Nemci bežati iz dežele.
Nemci tudi organizirajo domače obrambne skupine, ki naj bi pomagale nacijem odbiti morebitni poiskus zavezniškega iidara v zasedeno ozemlje. Na Norveškem pa se položaj slabša odkar je Quisling razpustil cerkveni škofo vaški svet, ki je bil proti na čl jem in proti vladi Quislinga.
Naeiji prirejajo na obrežnih krajih Norveške velike vojaške vaje in pred nekaj dnevi so po takih vajah v paradi korakali skozi mesto Bergen, na za-padni obali dežele, kjer je opozicija proti Nacijem največja.
V Belgiji so nacijske oblasti spet zaprle 20 talcev, zaradi eksplozij, ki so se završile v Liesru.
Stalin v Stalingradu
Poročilo iz Londona pravi, da sta dospela v Stalinirrad ruški premier Joseph Stalin in maršal Vorošilov Poročilo je prišlo preko agen-3«jr Renter, ki je dodala, da is1 bilo isto povzeto po radijskem poročilu i.^ Bratislave.
goslovanskim četnikom v sektorju ined Savo in Donavo. Časopisje osišča poroča, da so uporniki izgubili 2000 mrtvih in 9000 ujetih. Jugoslovanski krogi omenjajo, da kaže pisanje tega časopisja, v kakšni meri so zasedbene oblasti v skrbeh zaradi rastočega gibanja upornikov generala Draže Mihajioviča in citirajo Giorna-le d'Italia, ki je pred kratkim priznal v svojem uvodniku, da postajajo četniki vedno bolj o-pasni in da jih bo treba uničiti.
Tudi dunajski list Wiener Tagblatt je poročal o težkih (bojih v donavski oblasti, prav posebno pa v okraju Fruške gore in v okolici Novega Sada, važnega mesta na železniški pragi Budimpešta — Beograd.
Nemške agenture so poročale o borbah v tej pokrajini, že v začetku preteklega meseca, sedanja poročila iz Dunaja pa potrjujejo, da se ti boji še vedno nadaljujejo. .
Wiener Tagblatt dalje poroča, da bo čete osifiča uničile v
bližini Niša, važnega železniškega središča 130 milj južno-vzhodno od Beograda, "neko močno uporniško četo."
(Italijanska zverinstva na 'Hrvaškem in v Dalmaciji
! Pod gornjim naslovom prinaša "France" sledeče:
Situacija na Hrvnškem in v Dalmaciji postaja vedno težja. Zc v začetku eo bili H.s.Ni.n i ternirali vse ; -j^-h;, ki jih snia-r, 1i sumljivim
Na fO:.nj*kom *n v oblasteh llstre in Dalmacije so Lahi ob-ikolili dne . junija sleče vasi:
Sveti Matej, Mladeniči, Bla-ižiči, Juraši, Sirole, Brnjaši. (Sroki, Mareelje, Glavica, Sar-išoni. Polovili so 37 moških, u-strelili dva in razrušili vse hiše <v teh vaseh V Bistrici so bili lufoiti trije laški oficirji — v fznak maščevanja so Lahi uniči-ili 6 vasi, ustrelili 90 Jugoslovanov in de<portirali vse prebivalstvo.
. Bistrica leži v onem delu &stre, ki je bil leta 1918 proti (volji tamošnjega prebivalstva iprisojen Italiji.
Jugoslovanski londonski :ro-)gi so nmenja, da se vrši to preganjanje jugoslovanskega prebivalstva v reški oblasti po na-Ičrtu, katerega cilj je popolno uničenje hrvaškega in slovenskega življa v teh krajih. Velik loel jugoslovanskih rodoljubov je pobegnil v gore, kj#v se je organiziral za borbo proti La-ihoni.
■ .-•fr r	l ;
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno.
POSEBEN KONGRESNI ODSEK KRITIZIRA NAClN VOJNE PRODUKCIJE. — Posebni odsek kongresa, ki je preiskoval način preseljevanja in naseljevanja delavcev za vojno industrijo, je te dni v Washingtonu podal izjavo, katera obtožuje odgovorne avtoritete zanikmosti v izvajanju načrtnega vojnega industrijalnega programa.
Izjava trdi, da člani odseka."-----
niso našli nikjer nobenega znamenja, da ibi kaka odigovorna uradna oseba tudi najmanj pri-tiskalu na zadevne industrije, da pospešijo produkcijo. Kritični ras letošnjega poletja je ootekel. ne da bi bil uveden kak točen načrt za čimveč j o uporabo naših možnosti produkcije, t Civilne avtoritete, ki jim je bila poverjena naloga izvede-nja industrijalneiga programa, so odložile večji del svojih odgovornosti v tem oziru na vojaške olbla«ti, ki so že tako pre-obležene z drugimi važnimi odgovornostmi in problemi. War Production Board menda dremlje v Washingtonu in se ne zmeni mnogo zato, kaj gre gor v vojni industriji, sicer bi sku-§al položaj izboljšati.	i
Olsek je proti obveznemu mobiliziran ju delovne sile za vojne industrije in smatra za-' hteve te vrste za dokaz, da ni temeljnega razumevanja problema. Delavcev je mnogo na razpolago, a treba jih bo dobiti in spraviti v industrije, kjer viih je treba, zatojpa bo potrebno reoi^ganiziranje odgovornih odborov in komisij.	I
(Laval se hoče zavarovati lz vojaštvom
Iz Ixmdona poročajo, da je Pierre Laval poklical vojaške' in policijske oddelke, ki naj bij protestirali njegovo vlado v s'učaju upora. To poročilo je bilo podanu v listu "Svenska Daglbladet", v Stockholmu; če j je resnično pomeni, da se La-t val ne počuti varnega z nobene! strani, kajti Naciji so z njim' nezadovoljni, ker pravijo, da1 jjm ne preskrbi dovolj delavcev za nen«ške tovarne, ljud« stvo samo ga pa že tako ne mara.
T^aval se tudi boji, da se bivši komunist, (sedaj fašist), Jacques Doriot, priipravlja, da i s silo prevzame vlado, posebno' še, ker je pri nacijih še boljše zapisan kot Laval sam.
Poročilo iz Viehvja pravi tudi, da je Laval, ko je pozdra-' vil 1000 vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Nemčije, dejal, da je poslan domov en ujetnik zal vsake tri delavce ki se prigla-' s i jo za delo v Nemčiji. Nemci j zahtevajo od Francije 150,000. I delavcev,	'
Natiji j k) drugi strani skušajo zatreti vsak poiskus morebitne splošne vstaje ljudstev z neusmiljenimi moritvami nedolžnih talcev v knajLli, kjer zavezniki lahko uderejo na zasedena ozemlja. Tako je bilo te dni ustreljenih 93 Francozov in na Češkem je končalo pod nacijskimi streli 6 patrijo-t<*v, ki so bili obtoženi veleiz-dajstva in nagnenja k simpatijam do zaveznikov.
Holandska novinarska agencija "Aneta" poroča, da je bilo »opet aretiranih* 200 Holand-cev, katere bodo naciji držali zaprte, kot talce, ki bodo usmr-eeni, ako se 'bo holandsko ljud-«stvo v slučaju invazije postavilo na stran nemških sovražnikov. Od prej imajo Nemci zaprtih 1500 talcev, ki so po večini holandski intelektualci, duhovniki, zdravniki, poslovni ljudje, itd.
Podtalna poročila iz Belgije in Nizozemske pravijo, da Nem ci delajo priprave za slučaj in-
VODITELJ SREBRNOSRAJČNIKOV OBSOJEN NA 15 LET JECE
William Dudley Pelley, ameriški protidnžavni hujskač št. t, ki se je sam priznaval za Hitlerjevega pristaša, je bil 12. avgusta obsojen na 15 let ječe in z njim et-a bila obsojena tudi dva njegova sourednika publikacije "Galilean", Miss Allies Marian Henderson in Lawrence A. Brown. Browu je bil obsojen na pet let zapora. Miss Henderson pa dve leti, a ji je bila kazen odpuščena pod pogojem, da pretrga vse vezi z organizacijo srebrnih srajc in docela preuredi s*voje življenje, llendersonova je med obravnavo bridko jokala, kot so poročali listi.
Obravanava se je vršila v Indianapolisu in vodil jo je
nenja v Ljubljani je bilo ob tej priliki 5,000 vernikov zbranih pri molitvah. V cerkvi s*v. Cirila in Metoda- pa je blo isti dan 1500 udeležencev pri obhajilu.
Junaški slovenski prelat umorjen
Nedavno poročilo iz Londona se glasi, da je bil v Ljubljani pri belem dnevu ustreljen po nacijskih agentih, nisgr. Lamibert Ebrlioh, ki je bil velik slovenski patri jot, ki je bil vodja podtalne opozicije proti naci-fašistom. Pred napadom na Jugoslavijo je bil profesor na ljiibljanski univerzi. Študiral je pa na Oxford u-niverzi v Angliji.
LASKE IZGUBE „ I
V	JUGOSLAVIJI
Laške izjgrube v Jugoslaviji | tvorijo še vedno približno tretjino vseh laških izgub na viseh frontah.
ONA poroča da jugoslovanski krogi so naznanili o streljanju 19 talcev v teku zadnjih desetih dni v onih predelih Slovenije, ki jo upravlja vrhovno laško poveljstvo v Ljubljani.
Posebno stroge ukrepe so vpeljali tudi v zaščito kvizlin-! gov, ki sodelujejo z laškimi o-j svojevaLci. Italijani naziva jo i i-vobodoborce "člane partizan-' ske osvobodilne fronte" in se" pritožujejo, da izpodkopujejo' avtoriteto laške vlade v tej deželi.	-^JIC.
Šef gestape v Zagrebu je bil umorjen. — Hitlerjanci ubili 700 oseb
Iz Kaire. dne 8. avgusta poroča ION, da po tukajšnjih vesteh so organizirali Hitlerjanci v Zagrebu v znak maščevanja za. umor majorja Gustava, šefa Gestape, veliko klanje, tekom katerega je bilo preko 700 oseb ubitih. Jugoslovanski domoljubi so vrgli bombo v sredo neke ■skupine Hitlerjan-cev, ki je ubila večje število agentov Gestape in nemških oficirjev.
ITALIJANSKI TEROR
V	DALMACIJI
London, 10. avgusta. (Telegramsko poročilo Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru). — Glasom vesti, ki jih je dobila jugoslovanska vlada, so pričele laške oblasti z masivnim preganjanjem civilnega prebivalstva po Dalmaciji in Pri-morju. Zaradi umora zadar-skega prefekta Orazio-a, ki je bil ubit od jugoslovanskih domoljubov. so Italijani z bombami porušili večje število vasi v okolici Karlovca. Tudi v okraju Sušaka so se Lahi maščevali nad civilnim prebivalstvom. porušili z bombami kraje Jelenje in Kostrena Bistrica. ter poklali vse prebivalstvo.
Tudi v anektirani Dalmaciji je položaj strašen. Lahi mečejo v zapor velike množine lju-fli. V" Splitu samem, so zaprli pred kratkim več stotin ljudi in jih poslali v koncentracijska taborišča.
Italijani so razrušili precej-] šnje število kulturnih »pomeni- j kov, med njimi tudi spomenik Grgur Nin<ki. Prebivalstvo Dalmacije umira od gladu, po otokih jedo ljudje pasje in mačje meso.
Italijanizacija Dalmacije in Primerja se nadaljnje sistema-' tično. V Splitu so ubili profe-j sorja Ga muli na.
NEMCI SO MORALI POKLICATI MADŽARE NA POMOČ
Po poročilih londonskih jugoslovanskih krogov. — pravi UP dne 7. avgusta, — je prispelo madžarsko rečno brodov-je na pomoč nemškim in nsta-Skim edmioam v borbi proti ju-
zvezni sodnik Baltzell, ki je naložil Peleyevemeu "Fellowship Pressu" $5,000 gobe. Odvetniki obtoženccv so dejali, da bodo takoj vložili priziv.
Sodnik je napravil Pellevu pridigo rekoč, da je osHba, ki ima inuogo zmožnosti in je zato še bolj nevaren, iz tega vzroka in zato. ker bo nemara vojna trajala še nekaj let, je boljše, če je spravljen na varno, da ne bo s svojim vplivom škodoval ljudski moraK tekom te vojne.
Dalje je sodnik omenil, da ima Pelley sina, ki bo skoro poklican v armado in Miss Henderson da ima brata v službi ameriške armade. Poudaril je, da je včasih precej težko razločiti med kriticizmom in hujskanjem proti vladnega delovanju, toda menil je, da je v slučaju teh obtožencev jasno, da so hoteli-rušiti moralo ljudstva te dežele.
"Kdor srr ein razbije ali razstreli tovarno, vemo. koliko škode je jx>vzročil, kdor pa ruši ljudsko moralo, dela neizmerno škodo s svojim hujskanjem." je dejal sodnik.
FRIDAY, AUOTJST 14, 1942
&
Izjava dr. Stojana Pribičeviča
(JIO.) — Due 4. maja je izjavil dr. Stojan P ribičevih na londonski radio oddaji v obliki interviewa z g. Dušanom Jovar novičem.
Jovanovič: "(Dragi tSojan, prijatelji iz Jugoslavije te. že deset let niso videli ,toda spomin tvojega očeta Svetozara še vedno živi. Pripoveduj naan o sebi,'"kaj dfelaš v Ameriki? .
Dr. Pribičevič: ".V Ajmeriko sem prispel leta 1935 iz Pariza. Leto dni sem delal kot na-vaden tovarniški delavec. Pozneje sem. pa popihal v nekem velikem ameriškem časopisu evoje življenje v Ameriki in tako postal pisatelj. Objavil sem mtnogo člankov v angleščini in izdal knjigo o balkanskih narodilh. Dal sem ji naslov 144VeČini svet" ker na Balkanu žive narodi, katerih ni še nikdar in nikomur uspelo podjarmiti. Danes pa sem član uredništva ameriške mesečne revije "Fortune"/ki .šteje med največje in najvplivnejše magazine Združenih držav."
Jovanovič: "Vidim, dragi Stojan, da si bi znal kot pravi Amerik a neo z golimi rokami ivstvariti življenjske pogoje in ime. Povej mi, zakaj -si prišel v London?"
Dr. Pribičevič: "Prijel sen: pred mesecem dni s tovorne ladjo in z namenom, da razlo zim ameiiški javnosti, kakšne je delovanje vlad okupirani! držav in boiiba njihovih narodov v domovini iu izven nje J To je epična povest o norveš kih ladjah in jugoslovanski! planinah, o čeških tovarnah ir o ruskih stepah."
Jovanovič: "Ali res vlada t. Ameriki toliko zanimanje zs Evropo?"
: ,D(r. Pribičevie: "Seveda Vsakemu Amerikancu je daneJ iasno, <}a je evropska vojna tudi ameriška vojna, in da je oc njenega izida odvisna vsa bo docnost Amerike. Trditi mo rem. da je ameriški narod poc svojim predsednikom Roosevel lom vpreeel vse sile svojili lju di in svojili strojev v to, da s« vojska v Evropi. Aziji in Afri ki konča s popolno zmago."
JcvanoviČ: "Dobro. Ali pre mišljujejo Am'erikanci tudi u za jamčenju bodočega miru?"
Dr. Pribičevič: "Kako nefci Izkušnje so poučile povprečne a Amerikanca da je nas planel premajhen za izolacijo konti nentov, a kaj šele poeameznil narodov. V Združenih dsrža vab. se Širi prepričanje, da sc inir, varnost, svoboda rn blao
stanje Vsakega posameznika v Evropi in Ameriki nerazdraž-Ijivo poveaani med seboj:"
Jovanovič: "Ali je že izdelan načrt zato?"
Dr. Priibičevič: ''Načrti in gesla niso važna pač pa je važ no spoznati, da se v tej vojni vrši velika;revolucija človeške, družbi. Z ipnogimi Amerikan-ci. delim dvojno prepričanje. Prvič, da je boljše jamstvo za trajnost bodočega miru vsakodnevno sodelovanje v vseh vprašanjih zapadnih demokracij s Sovjetsko Rusijo. Drugič, da se morajo zavarovati, mali narodu posebno pa oni, ki Živijo med Baltiškim in Sredozemskim morjem. To je prav posebno važno za Jugoslavijo. V Ameriki prevladuje prepričanje. da bodo morali Sibi, Hrvati in Slovenci, ne glede na strahote, ki jih danes prenašajo, izgraditi po vojni ne le novo in boljšo skupnost, kakor Ono, ki so jo imeli, temveč da se bodo morali tudi v svrlio svoje lastne varnosti zvezati s svojimi sesedi v obsežnejšo enoto. Kakor je kratko povedal pokojni Radič: "Vsak v svoji sobi, a vse sobe pod eno streho."
Jovanovič: "Ali se ti ne zdi. Stoian. da bi mržnja in o?ve-ta mogla preprečiti ustvaritev n r vih skupn ost i ? "
l)r. Pribičevič: "Ne. Znano ti je, tla je moja rodibina nekje v Jugoslaviji. Toda kakima usoda jo bo doletela, tega svojega prepričanja ne bom spremeni L Zverinstva so delo posameznikov, a države zidajo pokolenja, tudi ona, ki so že mrtva in ona, ki se niso rojena, Živi pa smo odijovorni mrtvim in nerojenim. .
Jovanovič: "Povej mi, ali Amerikaiuci dobro poznajo Jugoslavijo"
Dh*. Pribičevič: "Poznajo tguerilske boje. Draži Mihajlo-viča, Nediča, Paveliča, Mačeka. Poznajo tudi greihe — nemške, laške, hrvaške in srljske in jih sodijo po zaslugah, brez nespametnega generaliziranja."
Jovanovič: "Ali imaš kakšno osebno sporočilo za Jugoslavijo?"
Dr. Pribičevič: "Hotel bi sporočiti vsaki žrtvi, bodisi srbski, hrvaški in slovenski: da zanje vemo. Hotel bi sporočiti prijateljem ntučenikoin v Banstvu. Kordunu, Liki, Kra jini, da vsakdo nanje misli. Hotel bi sporočiti svojcem* da sem zanje vedno v skrbeh."
Jovanovič: "A zdaj na koncu povej nam, kakšni so tvoji osebni načrti?"
Dr. Pribičevič: "Med vojno ni osebniih načrtov. V nekaj dneh se .povraeirt v Ameriko. Sprejet sem v prvo grapo ameriških vojnih obvezancev, morda me boš zopet kmalu videl v obleki amer33kega vojaka."
KUPUJTE UNITED STATED WAR SAVINGS BONDS Id STAMPS
TjtAJJOVUEN
A	J NPl .M'ifi II I I.mln I II I|IJ PJ!!J«g|
RAZGLEDNIH ar
Piše Anns P. Krasna '	- - -ffi 4
i
JEBRX KOPRIVŠEK In njepr
Terezlnks Polk*
Nt planin cab—valček St*. M57S
U DUQUESNE UNIVERSITY TA5IBUKICA — »T. M 571
Za t oz. cenik Is cene pIoSC m Obrnite na t JOHN MARSICH Inc. MS WcK «od Stnmt, New York
PREGANJANJE PE-IJATH LkJEV JUGOSI>AVIJE V BOLGARIJI.
<(JIC.) — Bivši sofijski dopisnik beograjskega lista "Politika" Boris Nikolov je bil v Sofiji obsojen, na smrt zaradi delovanja proti režimu in ker je baje vzpodbujal ljudstvo na upor. Obenem ž njim je bilo
Ce mobilizirajo ženske
Od več strani se namiguje,' da morda pride še. do tega, da1 bo vlada mobilizirala ženske1 delovne sile za izveden je voj-' nega industrijskega programa.j Anglija in Rusija uporabljati, v svojem vojnem prizadevanju za fronto veliko število dela-1 zmožnih žensk in obe deželi sta' dali ženskam prednosti in privilegije, ki jih postavljajo v isto vrsto z moškimi. Plače pa' niso povsod izenačene za isto delo. Rusi so menda v tem še najpraviČnejši, d oči m kapitalistični *»vet še zmirom .smatra žensko za nižje vrste sužnja, kateremu ee manj plača.
Organizirani delavci v Ameriki se že -zdaj često pritožujejo, da nastavljanje ženskih delovnih moči mnogokrat izpod je kruli boljše plačanim moškim delavcem. Toda, ker je vojna, se danes lahko vsak prefrigan izkoriščevalec zavije v zvezdnato zastavo, pa zavija oči in pridiga o veliki potrebi "all-out "prizadevanja za zma^o nad Hitlerjem. V resnici si polni žepe z dobički, ki jih dela na račun manj plačanih ženskih delovnih moči.
Svoj čas so bili linijski delavci naravnost sovražni napram ženskim delavkam in jim niso hoteli pomagati, da bi se organizirale proti izkoriščanju od -strani delodajalcev. Zgodovina ženskega prizadevanja, da bi se organiziralo ženske delavke v tovarnah in drugod, se čita, kakor opis ljutega na-sprotstva dveh sil, kateri sta bili ob neizogiben predmet iz-moagavanja, pa sta se kljub te. fmi praskali med seboj, namesto, da bi proti izkoriščanju skupno nastopili.
Zadnje desetletje je prine. slo v tem oziru mnoge hvalevredne spremembe in tako vidimo danes, da se širi ideja ženskih unij. ali vojna je prinesla nove razmere, ki postavljajo žensko delavstvo v nevarnost, da pade nazaj v stare ža lostne čase neomejenega izkoriščanja ženskih delovnih moči.
Na ameriškem jugu dobe
obsojenih, še 14 drugih oseb.
Turško časopisje ostro kritizira sedanjo strujo na Bolgarskem. Turški narodni poslanik Jalkim piše v listu "Jeni Sa!ba.h" da je pričela bolgarska vlada sumljivo kampanjo, katere cilj je brez dvoma, da izzove incident s Turčijo. Med tem. ^co Borisova Bolgarska pošilja Turčiji nasmeške, uporablja vsako možnost -r. priliko, da podžiga nnržnjo in so-vra!3tvo do Turčije.
ZADNJE URE JAPONSKEGA BU&ILCA
----+
BOJI NA SALOMONOVIH OTOKIH
Amer-iaki marini na Sa^mo^ novih otokih prodirajo najmanj.
ia treh pristanišč v, notranjost Otokov. Zavemške bojne ladje &k j^poa^ke po-, stoj^nke. ____ _ _______
Poročilo, Id ga. je vcej^j objavil ipornajnčki department v Wa^ipgtpnp,.sgmo "pravi, da operacije na Salomonovih otokih nadaljujejo.
Slika, ki je bila vzeta skozi periskop ameriške podmorni ce, kaže velik japonski rusilec, ki sta ga zadela dva torpeda, malo prej, predno se je pogreznil na dao morja,

DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Izšla je nova knjiMba
Id da|e poljudna navadila, kako postali
ameriški državljan.
Poleg vprašan]. ki JUi navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuj«- kajiiica .Se v II. deln nekaj, vaiuib letale iz scodorioe Zediujenih držav, v.ilJL delu pod naslovom Uaziiu, prv Proglas neodvisnosti, Vrtava Zedi-njenib držav, Llneolno^ govor v Gettysbnrpx. Predsedniki Zediuj^
nita držav In Poeiline države. Cena- knjižici Je
samo 50 centov. ■ ln m dobi ptlT j " ^ SLOVENIC PUBLISHING CO. tW Wfft 1Mb St^ Ncv kavk
-GLAS NARODA"
i _ (Toia or trm pioh« u
?	*"-* ""•' J ■ 1 t» . 1 - IP Bl-lll ' .n i|-
Omama iM Pabllabod by ««W|| PaMHhUV nt^m. (A Oorporatfoa). j; »wrt	Pwltoii J. Vimi. Sec. - Place of butm of tka
t! IWIWitin aad addrwee e* abov« ottleen: 21« W18I IBtb BTSDC,
|	------JtMW TORT. H. T.
j
It1	«--5?---
•Wm Maroda- la Iffm4 *yrj day aseept Batordaya, Bnadayt and SoUdaya.	. . _
j,	liiilM XMzly M— AdTMtiwii nt «a AgrnmmM
^	' ^ 1 - 1 1 u ^	—1,1
gi la mi« lato valja tlst aa AMtlk* la Kanado	m pol lata
m flatrt lata SI-SO. ^ Ba Haw York aa calo lato	m pol lata SMS,
■a laoaaaaatro aa ealo lato	aa pot lata SS.S0.
^ "Mm Maroda" iabaja raaJd dan lavaeaiSl aobot. aadalj la praanlkor. f: «QUL0 N1MDV II« WEST lS4h BTBRT, N1W TOBK. U. I. I	—m-wn a — i. n_nn_—
PRVA OBLETNICA ATLANTSKEGA CARXRA
Danes, 14. avgusta, bo leto dni, odkar sta predsednik l\<>osevelt in Pi*vi minister Churchill podpisala Atlantski » ar ter.
Ta zgodovinski dokument vsebuje osem točk, ki bi-t veno določajo štiri osnovne cilje:	-
L Vsi nai-odi se odpovedujejo nasilju, napadanju in teritorij alnemu poveča van ju.
2.	Priznava se načelo samo-odloči t ve ljudstev glede njihove oblike vlade; .
3.	Enak pristop za vse narode do surovin; popolno gospodarsko sodelovanje in svoboda morja.
4.	Vsakemu človeškemu bitju garantira se svolboda od revščine.in svolboda od "bojazni.
Dne 2. januarja je 26 Združenih Narodov s skupne izjavo in s svojimi podpisi pristopilo k ciljem in načelon Atlantskega tartra, doeim se je pustila prosta pot drugim narodom, 4 4 ki so ali bodo v stanu dajati dejansko pomot n prispevati k borbi za zmago nad Hitlerizanom," da st ; udi pridružijo tej izjavi. Dva druga naroda, Mehika in Fi i pini. sta dodala svoj podpis dne 14. .junija 1942.
Dne 23. februarja so Velika Britanija in Zdi-užene ' ';ave podpisale dogovor za vzajemno pomoč (Mutual ' id Aereement); Id je potrdil Lend-Lease pomoč Veliki (Britaniji in izjarvil, da bo Velika Britanija zalag^a Ame riko s tako vzajemno pomočjo, ki jo je v st^u dajati. Da -i je še prerano predvideti ali navesti natančne in podro t »ne pogoje, je^dogovor ustanovil gotova načela/ki naj ob elja.io, vstevši pospeševanje vzajemno koristnih gospo-larskih odnošajev med obema narodoma in zboljšanje go ^podarakih odnošajev po vsem svetu. V to svrho bo vkljit 'ena določba o skupni akciji s strani Združenih držav ir Velike Britanije, h kateri akciji naj pristopijo druge de '"ele enakega mišljenja, v svrho da se potom primernil mednarodnih in notranjih mer poveča produkcija, zaposlitev in zamenjava ter konsumpcija pridelkov, da se odpra vijo v«e oblike diskidminacije v mednarodni trgovini ii da se znižajo carine in druge zapreke za trgovino.
Ta poerodba je postala vzorec za naslednje načelne pogodbe (master pacts) med Združenimi državami in Ki vjsko. dne 2. junija; med Združenimi -državami in Rusi jo, dnp 11. junija; in med Združenimi državami in šedmo-»ipo vlad v prognanstvu (Poljisko, Čehoslovaško, Belgijo * J lfžko. Nizozemsko. Koin-esko in Jngoislaviia) tekom prill dveh tednov julija 1942. Vsi ti dogovori so naglašali la poravnava po vojni mora biti taka, <4da bo po spe še va-'n vaajemno koristne gospodarske odnosaje *1 -
V svojega poročilu na Kongres o Leiid-Lease programu dne 15. junija je predsednik Rooseveh poudaril, da potom skupne, akcije moremo sedaj obvarovati svobodo 1 povrnit^ mir vsem narodom. Potom akiipne akcije more-'i o pp7ii(ye dopolniti zmago, za dosego katere smo se zdru žili. Po em Združenih narodov ne iirme ua bojiščih. Živel '^o dalje, da postavi osnovo trajnega svetovnega sporazu-M-1, ki ga človeštvo pričakuje, da se ohrani mir in svoboda
A Llantski čarter je smotreno. svetov-nega pomena. — Nana«a se na Indijo, Kitajsko in Rusijo, Burmo, Afriko Fvropo in vise Amerike. Atlantski čarter ima svoje ime » sled tega, ker je bil podpisan na visokem morju, ne pa ker bi se tikal le narodov,.ki mejijo ofb Atlantiku, kakoi nekateri ljuije pomotoma nii/slijo.
Združeni narodi morajo ostati združeni. Ako Združeni narodi ne drsijo skupaj, ne bomo v stgmjt udejstviti uačela, za katera se borimo, strategija osišča počiva na načelu Razdeli m zmagaj". Nasprotna strategija Zdru-^enili naiodov je "Združi in zmagaj/*
Važno je v tem <easn*. da, ponavljamo zopet iu zopet, da se mwmo združiti, ako naj dofoimo vo.iii" —
iu moramo ostati združeni, ako naj dobimo mir!
Noben narod ne more sam na sebi za jamčiti, uspehov načel, označenih v Atlantskem čarteru.
Združeni narodi skupaj moi^ejo zajaančiti sadove zrna-a,c v .^em deželam in vr?em ljudstvom.
L 4 W NiBODA'- T«« --111 » 11 '»=Beg—g-Li 1 J n 1 1_»a
INVBSXiRAJBfc V AMERIKO
fit «
KRALJ PETER IN SLOVENEC.
Ko -se je jugoslovanski kralj Peter mudil v New Yorku, je1 tudi obisk*al veliko mestno leta-j lišče La Guardia Field, kjer se. vstavljajo preko-atlantski Clip" perji. Xaletel pa je na tukaj; rojenega Mr. Joe Potrato, ki' iana službo iiadaornika nadi najfinejšimi instrumenti na Clipper jib. Ko je Mr. Potra-|to, raakladal stvari o velikem I potni&taem aeroplami, je adjutant, ki ne zna aiitgleško, v srbščini rekel kralju, naj vpraša, koliko cilindrov ima aero-plan.
(Mr. Potrato pa mu je odgovo ril: "Your Majesty — teh be-Kod ni znal izreči v slovenščini toda dalje jo govoril slovensko
—	ta aeroplan ima 14 cilindrov."
Kralj začudvn pogleda ter ira vpraša slovensko:
"Ali ste Slovenec?"
'"Da, Slovenec sem.*'
"Kako se pišete?" poizveduje dalje kralj.
14'Joe Potrato." 1: Tedaj pa se oglagi kraljev adjutant:
"Nekega Potrato sem poznal
—	bil je sodnik v Ljubljani."
dn Joe pravi:
"To je bil moj stari oče."
"'Kje pa ste bili rojeni?" povprašuje dalje kralj.
"V New Torku."
**Pa dobro govorite slovensko. kot bi prišli iz starega kraja. Odkod pa je vaša mati doma?" vpraša kralj.
u*Iz Ribnice."
"O, v Ribnici sem že bil. lep tr,.sr je," odvrne kralj.
Nato je Joe kralju že razkazal ves aeroplan v notranjosti, nakar ?e je kralj poslovil.
^ojni tovarnarji ceneno žensko ielovno moo in zato t,n nogi selijo svoje tovarne tja dol, mrd-tem, ko ostajajo številne origa-urzirane dej[avjte. na vdiodu t>r»z dela, Co. se ppteni tein t>rex pose? n i rnd elavk api poBudi k^ko vojno iz w?niiljeiij7i, takojrekoc, «0 prim o rane delati za znatno znižano plačo — ker je pa« vojna.
V teni tiči velika nevarnost, ki ogroža delovni standard ženskih delavcev. Oim več žensk bo uposljenib v vojni in drugih industriji, tem več h-urjeniii delavk bodo in^eli der Itxlajalci na,, razpolago za poznejšo komrpeticijo z organiziranim delavstvom obeh spolov. In če pride reg do. splošnega mobiliziranja žens*kili delovnih moči, 'bo moralo organizirano delavstvo paziti, da ne bodo naši stari znaiK'j, kapitalisti, grdo Lziabjii tudi te patrij<?ti-*n.j naloge ameriškega ljudstva. Vsaka mati, vsaka sestra, žena ali ljubica ameriškega vojaka bo bržkone pripravljena pripomoči, da se da temu vojaku v roke orožje, s katerim fcp premagan sovražnik, aH obenem lx) pa morala ameriška delovna žena paziti, da ne. bf> obenem, skovala orožja, ki bo obrnjeno tudi "proti njej sa'.-i' kot mezdni delavki. Induijtr i-ska eksploitacija ženske delovne moči je črna pega na zgodovini razvoja 'belega človeka in ker je vedno nudila izkorišče-v^Lccm ogromne dobičke, bod \ še javkali in zavijali, da moro-rajo imeti ženske delavke, Ker primanjkuje moških.
Japonci kujejo velikan >0 profile z ženskimi delovnimi > i-lami, Metode izkoriščanj?, delavk so povzeli po Evrflj^-.V. 'j in drngih belih ljutkitvib. Xc-io nrzka je mezda japon-kiJU delavk, da, bi ^meviški lulavki njena plača ne zadostovala. Vr i za vsakdanje drobne apn=ke -trebščine. Iz tega razloga - > iunerijške ženske organize vodile pred. nekaj leti kiiiip i-njo bojkotiranja japon.sk' blaga, ki je bilo tako £0t t. . |Ia je odjedalo ameriškim tk\-ilavkam in delavcem potr i-nl .zaslužek, ker so ajnjerištfi.tr.-'' ei dajali prednost cenei^-m'*. blf«gu, ki je bilo produciraiK. i'O [suženjsko plačanih japonskih [lelavkah.
i Za dvignenje splošnega d. -ftav«kega standarda po tej vojni, bo potrebno temeljilo. org&-juiziranjje ženske delovne moč'. ,ne samo v Ameriki, ampak po ivseh deželah, če'bodo hoteli za*. , vozniki žare«- udej»st?viti temeljna načela demokracije, ki naj. Ibi preprečila nepotrebne bodoče vojne. Delavci in delavke Jiiaj bi v tem po\*ojnem svet t: gradili in delali za blaginjo (ljudstev in ne^več za vojne.
*6 L AS R A B O D I* w
B=gBM=a=gg3 I i. I	=
|J fcralla dnevna Zgodba |
NcŽ&Žf PcMS _
Tift.	V' "• I'i ' L ■	*-Ti. -JBti • • l J
VLAUO KUEMflš^dČ:
* «* "j i » — I—' *-B-
Hehci se bližajo
GROZNEMU
Pbrooitola riktegi gjavnej stana naeaianja, da So včerajj Neoaci na Kavkaza n&pr6d0ya-li 50 milj proti Groznemu, & ima veli ke petro le jske naprave. Poročilo pravi, da se sedaj bijejo hudi (boji v okolici Mineralne vode, k je veliko zdravilišče, ima veliko letališče in se nahaja «>Tedi pota med Črnim Jn Kaspiškim morjem. Dalje proti zapadli pri Cerkasku se Rusi še vedno upirajo.
Na zapadnem koncu kavka-ške fronte so v teku vroči boji pri Krasnodaru, kjer Rusi zadržujejo Nemce na njihovem prodiranju ipxoti Črneip, morju
SITUACIJA V JUGOSLAVIA
(JIC.) —V zadnjih dneh je pripotoval v Švico Jugoslovan, •ki je prišel prefeo Beograda, 'Zagreba in Ljubljane in z veli-
i Stotemu*
i -■ ii \ 1 SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KfcUJGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATEJUIA LQUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2,30
4: i -t .v. jj.
Pri naročji ae
■■ > i lil .,	i II
ona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $.......
Moje ijwe t—r-r—t— St., ulica ali Box št. Mebto in drsava —-
A i______
Naročite lahko to ftpj&p prin .-.„
t K NKGA^Ji^
*Glas Naroda
216 WESX^Sth STBEEJ	~ NKW TOW
§
' i
nega položaja v Jugoslaviji daje odredba, ki zahteva od hrvaških ikonetov prisego, dp> ne bodo vršili sabotaže med žetvo. Najbrže je to pripisati uspehom "zelenega kadra", ki s sabotažo končruje na ekonomskem polju delo četnikov na bojž&u.
; - Z---J	f - ,- - ....
-i1-.—Ti- ■
TAKO PEAVIJO. |
V času, ko pravimo, da nam primanjkuje izurjenih delavskih moči, prinaša "Wall Street Journal" skrajno neprijetno sliko glede neereč in ne-3gc<i} ki zahtevajo mnoga življenja v ameriških tovarnah in c industriji sploh.
•Letos,, pravi list. bo ubitih v ameriški industriji ve T delavcev, kot je bilo na Angleškem jobitih žrtev bombardiranja i>d poeetka vojne. Šestinosem desetkrat toliko delavcev bo ranjenih.
Število tfiurtnih nesreč v a^ meriških tovarnah bo letos več ie, kot skupno število ameriš-j Inh vojakov, ki so padli v zadnji svetovni vojni. Število ranjenih in poškodovanih pa bo presegalo število ameriških čet. ki so se udeležile bojev v zadnji vojni. .
Dosedanji rekord letošnjega leta kaže, da je bilo med ameriškimi delavci dfzdai že 4,400,000 nesreč pri delu. O-krog: 52,000 od teh je Smrtnih slučajev in 180,000 delavcev je dobilo trajne poškodb?.
vrstil svoje čete tako„ da so upornike obkolili od vseh strani Štiri ure je trajal boj.
Kmetje so se hrabro branili. Vendar dobro oboroženim nasprotnikom niso bili kos. 5000 upornikov je obležalo na boji-Sču^ mnogo jih je. bilo ujetih, le rediki so pobegnili v gore in gozdove. Od poveljnikov je padel Jftrij Mogaič, Gmboa in Pasanca pa so ujeli in odvedli
v Zagreb..
. i ' «
—i.—-

'kimi težavami uspel, da pri-beži čez mejo..
: V Beogradu, ki še danes ni; pretrpel posledice bombardiranja, je življenje zelo drago in težko. Mleko dobivajo samo matere in dojenčki. Splošno mišljenje zahteva trdno skup- i nosi Srbov. Hrvatov in Slovencev, obenem pa. da se državna edinost zaradi na temeljih enakopravnosti. Dr. Maček je še vedno zelo popularen, posebno radi svojega odločnega nastopa proti Paveliču in osnaču.
: V takozvani "neobstoječi ne odvisni" so Pavelič in njegovi pristaši silno nepriljubljeni. Narod jih prezira in mmi, kakor mrzi Nemce in Madžare. Italijani, katerim je bilo v ®a-četku prebivalstvo manj nenaklonjeno, so danes tudi osovraženi, tako da jih ljudstvo napada in pobija. Italijanske -zasedbene sile katerim poveljuje 'Rim, nastopajo z veliko surovostjo in izzivajo upor proti Italiji in f&šizmfu. Gverilska vojna besni v vseh delih dežele. Uboji se vrše ne samo po gorah in gozdovih, temveč tudi v mestih in celo na glavnih ulicah prestolio.
V vseh od Lahov zasedenih krajih kupujejo fašisti vile. ■hi-še in zemijisca, streme s vsemi sredstvi za bogastvo in tako še povečujejo nezadovoljnost in upornost meščanov in linetov. Italijanska uprava je v rokah, gangsterjev, ki povzročajo anTŽnje Jugoslovanov napram Italiji. „
SLQVWSa^A LIRA"
so Tkljuieoe sledefe
slovenske pesmi:
I.	Podoknica — možici rbor z bariton samospevom
Pozdrav — m o« ki zbor Lahko noč — mošlcl zbor Otofiki zvon — mcfia.nl zbor Pomladnska — meSanl zbor, s bariton samospevom e. Lira. 1. — za aolo speve, moSkl In mefianl zbor
7.	Lira II. — za raeftairl zbor
8.	Al tan taki odmevi — za mo&kl in
ženski zbor, z bariton sa- i mospevom
9.	Kan tata iz pealma 12« — moAkl J
zbor
10.	Soči — za Minotpere, mefianl
zbor in spre*nljevan>pi Ktasovira
II.	Psalm 2» — sa samospeve, ma-
Sanl zbor in spremJJwtLnfo Klasov Irar ali rrrc»J
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
T» sa. koncertne, promi zA.mot^e bi nMAuu ilwr^ tut«* x ngl«>-bU in v saptozaJoibt, iriV1 MA-TIJJ L HOUIAK. orssnirt in pevovodja pri sv. Vido, Cleveland. Ohio, 1923.
Naročite to zbirko pri:'
KNJIGARNI SLOYEK1C PITOL
. COMPANi 316 W. 18th St New York

^ KUHARSKA J£NJHJAi_ :
ations,
V C^ an^etifiem jeziku) -1 RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo t/ ^
w
i ^"Knjiga je ttdo vezala in ima 8? I eUm?
' Recepti So napisani v &Hfiefikem jeziku; oontkod ]pa » todi v jeaakn naroda/kj mu je kaka jed pos«bno v nava
a"je nekaj posebnega sa one, ki se sanlmajb ^^^ «! ho^jo v M— «mlK,lj uvaati
pj* 1 RNJFI^ARNJSLOVENIC FUKLKfflNG GO,
Hvrw York, V. Y>
NEMCI BOMBARDIRALI ANGLEŠKO BOLNIŠNICO.
Xacijski boanjbniki so 11. avgusta napadli vzhodno angleško oibalo in vrgli nekaj boir<b na bolni^iico za slal>o-nmne. pri čemer je bilo več Tx>l-nikov, zdravnikov in bolničark ubitih in ranjenih. Bolnišnica je bila hudo poškodovana. Nemjci so metali tndi njihove nove vžigalne fosforne boraibQ na oibalne kraje. .
DRUGA TO0NTA V JUGOSLAVIJI.
(JIC.) — ^del^ki "N^ew. Yoitk Times" od 9. avgusta je prinesel pod: naslovom "Razgovor o drugi fronti** sledečo vest. o Mihajlovica:
"Mhoogo Lahov je najbrže mne»ja da se nagaja druga fronta v Jnjgoslaviji. Oddelki generala 3>naže Mihajloviča so na ozenfflju ki so ga bili Italijani zasedli in so jim iztrgali mesto Dobrlin z vsemi rudniki in tvornicami. V znak maščevanja je laiška vojna mornarica s topovi streljala na obalo in rušila vajsi ribičev in kmetov. Laski vodja Mnssolini pa je svojemn narodu, da ga makre pomiri, svečano obečal, da na evropskem zapadu ne bo dr^ge fronte."

iPomladanska* mesečna noč. Nedaleč od izliva Krapinje v iSavo s-toji ab vodi zapuščen i nil in. Nič se tie gane nikjer, le voda sumi pod starim kole» <oni. .
A ouj! V bližini se oglate rahle stopinja. Črne sence se plazijo po mesečini. Od vseh strani se 'bližajo človeške postavo. Trhla vrata zastokajo v tečajih, ko stopi prvi v m3in. Za njim stopijo Se ostali. .
'Kdo so ti ljudje? Kanetski uporniki so, ki so ee zbrali na |)osvet. Na mlinski kamen sredi mlina sede5 širokopleč liftož,! odloča«^ lica in živih, razum' nih oči — Matija Gubec, hrvatj ski kmet iz Stubice. Okrog njega se porazmeste ostali: Di-ja Oregorič, po rodu Slovenec iz Ribnice blizu Metlike, potem Andrej Pa^anec. Jurij Mogaič. Mihael OuŠetič. Ivan Sy-ra«, Matija Bistrie, Ivau Tur-kovič; sami kmetje in podlož-niki graAčaka Ferenca Tahija. Pol gLns.no govore med seboj le Matija G-ubee molči. Končno se zgane, veli tistemu, ki je najbližje vratom* naj jih prikloni in sipreirovori:
■ u4prijatelji! Ob uri ko vse počiva in spi, emo se zbrali na tem samotnem kraju. Bridko je. da se morajo pošteni ljudje shajati ponoči. A kaj hočemo? Zelo moramo biti previdni, da nas kdo od Tahijevih ne izda. In tudi to, kar bcano govorili nocoj, naj ostane tajno,, dokler ne pride ča«. Vsi veste,, kaj nas teži in boli. "Dolgo Kmo potnpežljivo čakali, da zmaga stara pravda. Pritoževali smo se v Zagrebu, v Gradcu in na Dunaju. Župnik Ba-( bič nam je pisal pritožbo, na vse strani. Zamianl Mera' krivde se je napolnila. Stari, nasilnik Tahi nam krade žito,1 ugrabVia živino, požiga domo-1 ve. Njegov bič *?viga po naših hHbtih, njegove ječe «o polne ktoietskih trpinov. Več let nas je zaporedoma Jtolkla toča, po-vodenj, zima in lakota!, a on,j neusmiljeni krvnik, se nam smeje m nas <?tWwi vedno hu^e.
Tako ne' moremo več žiVeti. Vosdigniii se bomo in sli v boj aa staro pravdo V'
•"Iz srca nam govoriš/' ps>-( trjujejo navaoči. r<V boj za staro pravdoj" odmeva po starem mlinu. . Oubec pa nadaljuje: 4<Idite po vaseh in nagovarjajte ljudi, naj pripravijo! Pa saj ne bo trelba veliko be-sotl Kmetu trpinu se od g»e-va kar same stiskajo pesti in komaj čaka, da ga pokličemo/' "'A kje dobimo, dovolj ojožr ja?" vprafSuje Uregorič. S ea-mkmi sekirami, kosami in cepci j ne bomo kos dobro oborožene-tim nasprotniku.*' '"Res je," odvrne. Oubec.' 'dobro, orožje je pol uspeha. Sa to je mislila tudi gospa1 (."rša Heningova, velika na-' ^protnica Tahijeva. Obljubila nam je svojo pomoč, če preže-1 neme Taihija z Podsuseda, ki ji ara ,je po krivem vzel. Poslala nam je 300 srebrnikov, da si( kupimo avinea in smodnika. Tudi Štefan Gregorijanee. gra-j 5čak v Mokricali nam je obljubil podporo,"
4'Ne zaupam ne Gregorijan-pu, ne IIeningovic^!', pravi rvan Turkovič. Zdaj nas go \ mpa podpihuje proti Tahi ju, ko pa bo varno sedela na podeused skem gradu, morda ne bo nič l>o!iša od TVAija. Gospoda je crospoda P'
•"Naj bo, kar bo,*' se vmeša Matija GuŠeti^., "Zdaj j>otre-bujemo prijateljev in denarjev, naj pridejo odkoder koK."
•"Tako mislim: tudi jaz," pove Gubee. '^Dobrodošla mora nam hiti vsajea podpora. Prijatelji, pripravljajimp se .zelo skrbno. Ne prenaglimo se. Culi »te, da so kmetje napadli STadove v Stubici, v Brdovcu in v Slattenlbergu pri Slov. Bistrici. Ne ravnajmo tako. kakor oni v Brdoveu, ki so se nalpili vina iz grajske kleti razsajali in nazadnje na grmadi sežgali dve. stari ženski, ki sta zdravili Tahija^ Češ, da sta Čarovnici. To pdčetje je lahkomiselno in nam ne kori^4i-iu&>
iff r
Rajši napravimo natančen na-5rt. is^erimo poveljnike! Nocoj i>0f=tavimo svoje zahteve. Vsi veste, da brea- davkov ne gre, toda pobirali jib bomo sami. Prav tako bomo odpravili carino in mitnino, da boiuo lahko IcmetSke pridelke izvaža-ljl v Trst in na Reko. Skrbeti pa bomo morali tudi za obrambo proti Turkom. Kadar- pri-imuoo Turki, se jih graščak in meSčan ohranita za svojim trdnim obzidjem, le krnet nima. pred njimi pravega zavetja. Zato bomo ustanovili stalno vojsko in kmetsko vlado v Zagrebu."
"In ti boš naš kmetski kralj — za kličejo nekateri-
Toda Oubec jih resno zavrne: -
•"Ne govorimo o t eni. Če hočete, 'bom valŠ voditelj. Vojaški poveljnik pa naj bo Ilija Gre^orič. Ali ni dovolj izkn-šen? Saj zna sukati orožje kot malokdo. Tudi prebrisan je. saj je dvakrat u5el Turkom iz j sužnjosti. Ne pravimo mu za-j Rtonj Prebeg."
tŠe mnoigočesa ^ domisli Matija Gubec in svetuje to in ono. Tudi drugi govore in v=ak po-j ve svoje misli, kako bi dalo! vse izpeljati. Nekateri silijo,1 da bi z umorom začeli Še pred zimo, vendar to ne obvelja, ker je treba še mnogo čas«, da se vsi p ripravijo.
[Poena je že »oč, ko se začno razhajati. Tudi mesec se skrije za goro. Kmalu ovije tema
zapuščeni mlin.
. . •
Proti koncu januarja 1573 so se začele zbirati kmetske trume. Uiporniki niso bili najbolje oboroženi. Vsak je vzel. kar se je zdelo najprimerneje, pa bodisi sekiro, ali koco tepec ali težko gorjačo, le nekateri so imeli puške in sablje. Vseli upornikov bilo okfoig !6,<X)G. Vojskovodja Eija Gregorič je napravil načrt in razdelil vojsko na tri dele: prvi čet? .it na-čektval sani, dragi Nikolaj Krupinič, tretji, največji pa Matija Gubea"	~ '
• Že v začetfai je zadeio kmete bridkorazocaranje. Štefan Gregor: janec, graŠeak z Mokri-cah, ki je ^>rva upornikom oh-I.trtHljal celo pomoč, se je zbal, da bi kmetje ne napadli njego-vega tgradn in naglo poslal pismo uskoŠkemu poveljniku .Toš-icu Tunjžn, naj mu pošlje po-moS. ' Bes ie že '5. februarja prispel Turn s 500 Uskoki in d&ariJ je na, Kupiničevo četo pri Kižkem. V" tem boju je bilo ujbitiib 300 kmetov.
' Vojskovodja Gregorič je bil s svojo četo v Sevrnci, ko je ^fedel žai6et»o. vfefet; o porasah-Ba (bi ]£n&m ne napadel pognan, jop* je. t,o-norico prikril. Nato j® š&l s svojo ^to čez Piištajn, mimo Podspede- proti Knneper-ku, d^ hi- se z^lr^ s četo-Matija Oufllca na StuJw)čaem polja. M že pri sv. Petru pod sv. giiurami jOi je naiuadel celjski poval.iaik' Jbrij Sohmttenha<4 e svojimi plemič i* jiit popol-noma raerfril iu ratspsšil.
Mfedtem je zbiral'lffetija Gubec svoje trurjie na S^iSiem poQu. Ta vojska je št^ln okrog mož, P. f^bijmrja, se je začel, krrovi ple5- Zftgreb^i ban Jnrij Drj^skovič je posla! nad lanet^ povoljnjGka Alapiča, ki je unel.'^DOQ ko^jenikov'4n pešcev. ®b ee je bližala ban-ska^ vojsfea, je raa^ojedil Gubec kmete po:	ti obkrožajo dolino, in iz zasede pobil mnogo. vQjjakov. Toda rz-kppen poveljnik Alapič je ras-
IZ ZASU2KJWS JUGOSLAVIJI.
•"Deutsche Zeftung in Kroa-tien"poroča: "V"svAo izvršitve pravične razdelitve živeža, so zasegle posefone žive-žne komisije vse zasebne zaloge hrane, ki so bile v posesti privatnikov."
"Deutoaeihe Nachrichten Bureau" prinaša v svojem buleti-nu sledeče poročilo:
"Vrhovno komando nemške vojske poroča, da se boji proti guerilskim odkie&om v Bosni nadaljujejo po načrtu. Povečini se ti oddelki branijo v oddaljenih bosanskih gozdovih in dolinah. . Ofekoljeni so in bodo uničeni v poteku čiščenja, ki ga izvršujejo nemške, hrvaške in madžarske vojaške edinioe. Gueriteke čete eo razdeljene na tri cxzemSja, ki bodo obkoljena od teh vojaških siL Najštevilnejša gueritska skupina je obkoljena na planini Kozara. V svojih poiskusfli, da se prebije ven, je d<»edaj že izguft>ila 1.100 mrtvih. Operacije se nadaljujejo. Druga skupina operira jugozapadno od Sarajeva in se je poskušala prebiti do železniške linije, bila pa je potisnjena nazaj in je izgrfbila 300 mož. Tretja skupina ima svoje zavetišče severnozapadno od Beograda v gozdovih Fruške gore. V teku operacij čiščenje v tej o-blaSti je tndi ta skupina že imela krvave izgube. .
"Havas" prinaša naslednje poročilo iz Sofije: "V zadnjih dnevih eo bili na srbskem ozem lju izvršeni novi atentati na želesrnisko progo Skoplje—Niš —Sofija. Popravljanje proge bo trajalo nekaj dni. Začasno vlaka ne ibodo vec vozili ponoči.
rnznanja casKega časopisja
[ (JIC.) — Članki v "Giorna- i jle d'Italia" in "<Regime Pasci- j sta"'so izzvali v italijanski t javnosti velik odmev. Poroči- j la O gunilski vojni povsod v > Jugoslaviji in v teh zadnjiih 1 dneh posebao v Istri, na Pri- 1 'moiskem in vzdoiž vse slovan- i iike Jadranske obale, tfer pri- : znanje omenjenih listov, da« " Italija ne more za dvorit i gue- 1 u rilskega pokreta v okupiranih ]
krajih, je vzbudilo prepričanje, ^ da so fašistične zasedibene ob- i |7 lasti vodile pogreseno in po- 1 il polnoma neuspešno politiko. I
o
^ Vsi začetni napori fašističnih ;i in vojaških oblasti, da pridobe , h zase narodni element, so, se po- ^ polnoma izjalovili. Fašistične . n zasedibene sile so zdaj začele z [_ novo poKtiko in zkifcajo po- ' k. polnoma zatreti hrvaško in sk>- i L vensko prebivalstvo. Narod o je odgovoril z oboroženim od-L_ porom, ki ga podpira prebival-stvo vseh slojev. Italijanske j izgaibe v meseca juniju "in ju- .
liju so bile radi tego tako vi- 1 .. soke, da presegajo izgube na-vseh d rugih frontah, na ka-|| tereh sodelujejo laške vojne L_ sile. .
^ i Ta priznanja iz italijanskega^ l" časopisja so vzbudila veliko
pozornost ne le v zasedeni Ju-^oslavijj, temve» tudi v nev-Lralniih krogih, kakor na primer1 v Švici, kjer splošno pre-Waduje nmenje, da imajo lašr ke zased|bene site v svojih ro-kah le rne&ta in večje naselbine, dOaian že v neposredni bližini vladajo guerilci in uporni Jugoslovani. Lahi uničujejo vasi na Goriškem, v Istri na Primorskem, v bližini Reke (na p rimer Jelen je) v zaledja Splita, med KHsom in Sinjem« v okolici Knina in Dmge, v o-kolici ^Jbenika, pri Skradini in v Boki Kotorati. V vseh teh krajih divjajo zdaj srditi boji med uporniki, katerih oddelki so krajevno sestavljeni iz Hrvatov in Slovencev, in med italijanskimi zasedbeaimi silami. Ljudje, ki prihajajo iz-Dalmacije ali Zagreba v Ženevo, potrujejo te vesti in govore o splošneflsi odporu jugoslovanskega naroda proti laškemu o s rojevale ti. Vsako pogajanje je postalo nemogoče. Italijanska vojaška oblast je oddala vodstvo fašistom, ki so izzvali le še hujši odpor in nezadovoljstvo ter definitrvno koirtf>FT<mitirali Italijansko oblast v vsefti od Lahov zasedenih predelih Jugoslavije.
i!illHU|}HIIiniUUtU!llliiUUllll)tUlllg
Note |
'	'za"
P I ANO-HARMONIKO ml i KLAVIR
'	mSmf'
) BREEZES OF SPRING
TIME OF BLOSSOM (Cretni	=r SL0VHK8Kr *A8TiE "
VBB BOM PBODALA__==
«LOVSNlAN DAKOS '
VAJTPA POLKA__, ~
PO JEZEftU	a
- K "O Tj O - .	gr
o^ci vAi^atr ~	S
SYLVIA POLKA __g
TiM NA VMNI GREDI
MARIBOR WAI/TZ__S
■ SPAVAJ iiiLKA HOJA ORPHAN WALTZ __
►	DEKLE KA VRTU
OJ, MAROKA, PEQLJAJ	g
ZIDAKA "SI ARELA (poJkii)	~
VESELI BRATCI <M»«ark» g
; BARcicA --	m
-IHLADI KAPljTANB	S-
; gB^^ NA^ ŠTAJERSKO	g
>	ČB NA TUJEM
35 centov komad S _ 3 za $ i. g
MOJA DEKLE JE &E MLJJDAr M
P® 25e kcoud:	g
Drt	m
m^imsK : .. f m
* SLCWHNIO PWtBHBlft g
218 WHt 1M St* New firfc =
MENIHI KOT GrUKRILSKI BOJEVNIKI.
(JIC.) — Londonski časopis " Leader " prinaša sledeči cla-neik:
tt<iMiron Xildc, menih iz za-padne Jugoslavije je vstopil v guerifck-e oddelke in poziva narod naj se združi v borbi proti sovražnika. Velika nagrada je bila razpisana za glavo meniha NikiSa, ki ni samo govoril, temveč na oeju skupine 10 pravoslavnih svečenikov- poet al gueriiaki .vodja. 1' Brat je mio, koje vere bio" je izjavil Niki«, poeivajoc Hrvate, Srbe m Mn-slimape, da vstopijo v vrste junaških guerilskih bojevni-
r •	*	__• mi
v jvom^ym ni. ?ita
ZA NEMCE.
(JIC.) — V Jugoslaviji je bila ij^porna dorooljrailma. delav-nost preveč žita, , dja. l?jt bQo ostalo prebitka za i^oz. l^emci pa zato tndi že priznava jo. da Srbija uvaža turs^ioo in plenico. Najboljšo sliko resniS-
t
■g L A » H A ■ O P A- Hm T«ft
FRIDAY, AUGUST 14, 1942
TRANOTUIR UM
TRUE RODOVI
Dogodki h nekdanjih dni. — Spiral: ENGELREBT GANGL
"Lt-jska — Pavel!'* sta vzkliknila obenem. .
Pavel je stekel po topuicah in stal je pred njo, vee ubog in raztrgan.
"I^enka, ali me se poznaš? Jaz sem kralj Pavel, cesar Nenm >eui. ki hodi po svetu in poje. Dolgo sem iskal svoje zaklade, zdaj sem prišel k tebi," je govoril Pavel. "Poseli avljena mi bodi!"
Podal ji je roko. posušeno in od solnea zagorelo. Tudi Lenka mu je podala roko vso .suho in bledo. Žile so se poznale skoči kožo.
"Pa kaj s tabo, Pavel? Moj Boig. kakšen si!"
"Kralj je la hko tak. Uakrišeu hoče biti," je odgovoril Pavel. Gledal je I^enko in jo vprašal:
"Ali imaš tudi ti svoje grobove?"
• Tudi jih imam! Tn kaj je z Manico in materjo?"
"To sta moja kraljeva mrliča, zakaj tudi jaz imam grobove ! Zdaj si i zk opijem še enega zase! Moja pot je dovršena, moje delo dopolnjeno — jlo^pel sem do svojega zaklada. Ali pojdes z meno], Lertka?"
"Ne morem, vsa sen«, bolna. Ali je Manica umrla in mati tudi?"
"Obe. Saj to je najbolje. ( 'asih se zgodi, da nima človek nobenega veselja vdč in tedaj je najbolje, ako umrje. In tako sta Manica in mati izvolili boljši del. Zdaj je tudi moje Veselje prikipelo do vrbunea. Ali pojdeš z menoj, Lenka?"
"Bolna sem, ne moiem!"
"iPotem [>a prideš za mano. Kdor je bolan, umrlje; saj m rjo Se zdravi ljudje."
Pavel se je ozrl, za hrbtom je začul korake. Prihajal je J oze.
Zasmejal se je Pavel in mu nudil roko v poosdrav.
"Saj se jHKznava ne?" ga je nagovoril. .
Jože je obstal in odkimali z glavo. .
"Kdo bi ne poznal kralja! Pavel sem. kralj, rimski cesar Neron!" je rekel Pavel. .
Jože se je začudil in vzkliknil: "Pavel!"
Lenka je gledala na dvorišče, s prstom je pisala po Hiipi.
"Gotovo ste žejni in lačni," je rekel Jože. "Pojdite dol v Labo. Prineso vam jed' In pijače."
Jože je poklical deklo, naj ga opremi dol. Pavel se je poslovil. Pomlgal je z roko, kakor delajo visoki dostojanstveniki, napel je zaprt trepalnice. Kitaro je vzel v roke in pel je, po stopnicah grede: :	_
' /Ubog popotnik diodi križemf9vet,
srce ga sili, da za srečo roma. človeško srce krije mraz in led, in romar hrez miru je in brez doma. .
Slovenske Knjige
Glai* je umiral. Na hodniku sta stala Jože in Lenka in nemo gledala driig drugega. Piišlo je nekaj groznega, more-t ega, neizraznega. Vzduh je bil težak, le z naporom *»o ee dvigale prsi. Polmrak je prepregel dvor, pomedlela je sofcčna .iič kakor da ugasne »redi dneva. Dekla je prišla k vodnjaku, škripaje >e je zasukalo vreteno.
"Tak je konec,je vzdih nil Jože.
Lenka je pisala s prstom po šipi.
"Kaj pisešf" je vprašal Jože in stopil do nje. Dahnil je v šipo, prikazale so se črke, čital je: "Smrt, sarmt ..."
"To je konec." je dostavila Lenka. Oprijela se je moža in odšla sta v sobo. Lenka je sedla k oknu na naslonj-jač (>kno je bilo odprto. Rahel vetrec je prinašal z vrta vonje cvetočih grmov. Uspavajoče so plavali v sobo, dišalo je po omaniljrvem kadilu. Lenka se je naslonila nazaj in zaprla oči. Z roko je segla po ruti in si jo položila pred usta. Itoka pa je kmalu omahnila. Lenka je zasipala. Ko bi se ji ne ih igale prsi. bi človek mislil, da je umrla. Tak pokoj .ji je ležal na licih.
Jože je odšel, da pogleda, kaj dela Pavel. .
Pavel je ležal na klopi in spal. V posedi je bilo še do }>olovice vina. Zaspanec je bil jačji nego žeja. Ali sta se >rečala Pavel in I^enka tudi v sanjaih?
Pavel >e je zbudil, ko je bilo v sobi že mračno. Gledal je okrog in izpil vino do zadnje kaplje. .
"Ali niij-etin na poti do svojega zaklada?" se je vprašal, "in /.daj polegani tu in zapravljam čas."
Stopil je iz sob?. Na dvorišču je bilo tiho in mirno. Pavel Me je oziral in se ni mogel domisliti, kje ie.
"Zavnkovei, Zavinkovei ..." so mu šepetale ustnice.
"Tam je Lenka, tam meram še nocoj!" je dejal in šel z dvorišča. Pred njim -o se lazvrtsčale hiše, popolnima tuje me.-to je -talo pred njrm. .
"Ali so to Zavinkovci?" je vprašal moža, ki ga je sreča L
"Ne to niso Zavinkovci. Zavinkovci so tam zgoraj na hribu."
In Pavel je potoval dalje in dalje v hrib. Noč je prihajala. zvezde so se užigale. Ozrl se je, okna mestnih hiš so bila razsvetljena migljale s-o h*-i spodaj pod njim in visoko zgoraj na nebu. Po hiibu je pleizal on — cesar Neron.
Cvd je o njem pripovedovati, kako je dal nekoč zažigati mesto Rim. Gorelo je na vseh koncih, a Neron je stal in uledal strašni prizor in pe' in brenkal na strune. Kako bi bilo lepo. če bi on — rimski cesar Neron — zažgal to mesto pod >eboj! Kako bi švigali plameni kvišku, kako bi on lt%>o pel in brankal na kitaro. Ali če bi zaagal vsaj to va», ki sanja tu na griču prav tik pred njim
"Zavinkovci, Zavinkovci ..." so mm šepetale ustnice. '
Sel je mano lepega, belega poslopja. Velik skedenj je stal tam koncem vrta. .
"O, Neron!" se je poklical Pavel, "ali bi ne zaagal Rima? Kako lepo »bi bilo gledat« goreča poslopja, kako lepo bi se glasila tvoja pesem, kako sladko bi pele tvoje strune! "
(Nadaljevanje prihodnjič.)
(JIC.) — Naša nesloga je bila vedno najstrašnejše orožje naših sovražnikov. Najmočnejše orožje za osvoboditev bo naša narodna sloga. Zato pa je tudi naša najsvetejša dolžnost, da uničimo notranje .raz-pore in pripomoremo k temu, da se ustvari edijiost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Nemci so odločeni, da uničijo male narode. O tem govore njihovi prvaki, pišejo njihovi listi in njihovi politični pomagači. Da si olajšajo posel, izzivajo v okupiranih deželah povsod notranje razdore in poskušajo tudi pri nas ustvariti krvavo -sovrantvo med Srbi in Hlrvati. Da bi povzročili bratomorne boje. so poklali prebivalstvo celiih ozemelj, in ustvarili so organizacije a nalogo, da povzroče meščansko vojno Srfhov med seboj, potem Hrvatov in celo tudi že Slovencev. Imamo dokaze, da Nemci povzročajo medsebojno pobijanje med našim narodom in v to svrho uporabijajo naj-podleiša sredstva. Njihovi agenti so povsod in izzivajo zločine zdaj v imenu te, zdaj v imenu one skupine. Zato pa je danes največja dolžnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, da razbijajo te nemške intrige in onemogočujejo spopade trebno se je odpovedati obračunavanju. ki koristi edinole sovražniku in njegovim izdaj-niskim1 ipomagačem.
•Iz Zagreba poročajo, da narod o vstaših noče niti govoriti. Najbolj užališ vsakogar, ako mu rečeš, da je vstaš. Celo matere strašijo otroke z grožnjo, da jih bodo oddale vsta-šem.. fMka "U", ki je narisana vsepovsod kakor v Nemčiji svaetika. je dobila pri narodu sledeči pomen: ukradel bom, ubil bom .upalil bom in ušel bom.. Iz Zagreba tudi poročajo, da je prepovedano prepevati pesmi, ki spominjajo na morje. Nedavno je mladina v Zagrebu zapela pesem "Oj Marjane", na kar je bila gostilna, kjer so bili obrani, zaprta za pet dni. Na zahtevo Paveliča je pri nas sploh prepovedano iagovoriti besedo morje. "Neobstoječa nezavis-na" je piava nemška in laška kolonija, tako. da ljudje trde, da pomenijo črke NTXK (Ne-zavi-sna država Hrvatska) — "Neue Deutsche Heimat". Pojejo tudi lepo našo domovino z besedilom*: "Lepa naša domovina od Zagreba do fteetina' (vas Šestina je v bližini Zagreba .)
Vstaški vodja prof. Oršanič je pred kratkim govoril ameriškim Hrvatom. V svojem apelu je dejal: "Mi delamo, kar še ni ni kdo delal na Hijaš-kem." Res je, nikdo še ni nikdar tega delal, niti na Hrvaškem, niti v nobeni drugi deželi Amei ilcanski Hrvati vedo, kakšen pekel in strahovlada obstojata na Hrvaškem in zato so tudi vse hrvaSke organizacije
v Ameriki ponovno izjavile svoje nasfprofcstvo napraxn Paveliču in vstaški državi, ter jasno povedali, da podpirajo razttnath velike Jugoslavije, v kateri bo vladala enakopravnost.
Sovražnikovi valpeti Nedič in Ljotič nabirajo med 6rbi prostovoljce za edinico, ki naj bi služila pod poveljstvom Paveliča. morilca srbskega naroda. Ni Srba. ki bi sledil temu vabljenju, katerega edini namen je pobijanje Srbov v Jugoslaviji.
PISMO GENERALA NEDIČA POGLAV. PAVELIČU.
(JIC.) — Uradna radio emisija "Glas Jugoslavije" je objavila na londonskem radiu 35. julija pismo, ki ga je general Nedič poslal "poglavniku" Paveliču.
Jugoslovanski Informacijski Center je dobil iz Londona integralni telcst tega pisma, z o-pisom, kako in zakaj je bilo poslano Paveliču.
To poročilo direkcije za In-Infottniativno službo se glasi:
•"Bogdan Ercegovac, sin patriotskega svečenika iz Gline, ki je bil radi veleizdaje izgnan :z Avstrije, se je bil že pred p^1 leti prodal Stojadinoviču, ki ga 'je imenoval za narodnega poslanca. Ta neznačajnež je postal prijatelj Artukoviča. sedanjega ministra notranjih zadev v režimu Paveliča in enega od organizatorjev atentata mi pokojnega kralja Aleksandra. Ercegovac je zdaj posredovalec med Paveličem in Ne-dičeni- S tem namenom se je napotil v Beograd, ter obvestil NediČa o Arfcukovičevi -želji in predlagal da Nedič napiše Paveliču pismo. Nato je general Nedič naslovil Paveliču sledeče pismo:
"Porabljam to priliko, da Vas pozdravim- Ercegovac mi je rekel, da bi bilo potrdimo. da se direktno sporazumeva in da obideva zvezo preko okupacijskih oblasti. Najina usoda je ista, imava iste sovražnike, London in Moskvo. Ali bodeva oba živela, ali pa oba propadla. Vi, poglavnik, ste tpobili mnogo Srbov, prav za prav upravičeno, kajti oni so bili glavni vzrok naše srbske nesreče. Na temelju istih ciljev in iste usede sem prepričan, da bova našla pot in !način, da se srečava in sporazumeva o tem, kar morava skupno premagati.." To Nedičevo pismo je prinesel Ercegovao Paveliču v začetku me«eca marca tega leta. Pavelič je takoj odgovoril, ker je twii on direktno zvezo smatral za potrebno. .
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(Ftnzgar)
POUČNI SPISI
i'
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kern) — Zvezani
Cmm $?—
Bodoči državljani naj naročijo knjižic« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi ao vsa pojasnila ln zakoni sa naseljence.
Cena 35 centov
DOMAČI ŽIVTNOZDRAVN1K
Spisal Franjo Dottr. — 2T8 strani. Trda — Zelo koristna knjiga za vsakega 11 v m o rejca; . opis raanlb bolezni in zdravljenj«; alike.	Cena tLM
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani ■
Ono $1.—
Rojak« prosimo, k o poiljojo t* naročnino, ds m poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MOKBY ORDER, ako je ram le prlrotao
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
lil strani.	Cena 5« centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Enjiga za mlekarje in farmer Je v sploftnem.
Cena 5« train
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezaoa. — Knjiga Je namenjena t prvi vrati z* stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železol i varstvo.
Cena SI—
ZDRAVILNA ŽEUŠČA «2 strani.	Cena 25 centov
LISTKI
Spisal Kaavar Meftko.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SEN J ANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan A&rcfcL
(120 stranL)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Teraovae (Ivan Albreht) Bele no« null junak, (DostoJevakiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) Na različnih potih (Frane Frlseh) Verne duie v vteah (Prosper Mi rime)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski knjlfevnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCotkov v starem aiovanatvn do dana&njega dne. Knjiga Je verno srcalo naSega »vljenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nudlU katerokoli nade zgodovinsko delo.
U POGLAVIJ - 4IS STRANI
V PLATNU VEZANO
J2.
PoMnlna platana
Po 75c zvezek
Belfegor (Artar B<nede) P« strani klobuk (Dandr Felgel)
Po $1 zvezek
Veridiens (Pater Kajetan) Radarska balada (Marija Majerjeva) Pingvlnskl otok (Anatole France)
Po $1.50 zvezek
Zločin ln kazen (F. M. Dostojevsidj)
-SPANISH in W» LESSONS" — Špan-Mina v SO-tlh nalogah. — 8pan»k»^n-gle6ka slovnica. — Spisal jo Je R. D.
L' Cortina. Ta knjiga Je popolna in prav nič pri-k raj Sana. Od prve do zadnje Btrani je Je popolnoma ista. kot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno izdana aa vlfijo reno. Cena je zato nizka, ker sso ee porabile prvotne tiskarske forme, in ker Je pisatelj sprejel nitjo ceno.
Po tej priprostl stopnjevalni metodi vam Gori n ta pomaga, da se lahko naučite Spon Wine.
ro praktično učenje Ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vaa nči brati, govoriti in razumeti Špansko.
Corintovo kratko metodo ao odobrili nčltelji, profesorji. Sole, poslaništva in eksportne tvrdke po celem svetn. Je praktično, pri prosto in nspeftno.
Prodanih je bilo te nad 2.000,000 Cortinovih knjig.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročile pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New York, N. Y. — Oena je samo fL—
KNJIGARNA ■==-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
LAKOTA IN TRPLJENJE V DALMACIJI.
(1% nekega pisma iz Splita.)
Jugoslovanski Informacijski Center je prejel preko nevtralnih dežel pismo i« Splita, iz katerega navajamo sledeče:
"Xam je od dneva do dneva liujše in težje. Vse primanjkuje, a onega, kar bi še dobili, ne moremo nabaviti, kajti kupovati morejo samo oni, ki raapolagajo z denarjem. Širne .je bil bolan, toda nič mu nismo mogli pomagati, ker naših, zdravnikov več ni. da hi <pa italijanske (plačevali,, zato nimamo dovolj denarja. Vsi vas zavidajo, da ste tam, kajti tu ni nikakišnfti ia^ledov, za nič in za nikogar. Še smo 'živi, toda zelo oslabljeni, draginja je velika, vse cene so se «vi*Salet a vtse kar smo imeli in kar je ostalo*iz onega vaša. ko so bili še naiši tu, smo že pojedli. Zelo nam je težko. Ne hi s takim pisanjem Vas vznemirjala, toda moram Vam povedali, do tega ni veo mogoče prenašati. V preteklem, letu je že šlo ne-
kako. Kupovati gmo mogli meso in lira no v Kaštelu. Zdaj pa tudi tega ni več, ker je tam vse zaprto. Mesa nismo videli že ©celih 6 mesecev in tudi kruha nimamo vsak dan. Strašno smo oslabeli. Vse kar smo imeli, smo prodali, tako, da nam zdaj nič več drugega ne pt eostaja, kakor lakota. Veči-n«i Tvojih prijatel^er (tu tre-b:*. misliti na pristaše Hrvatske Kknetske Stranke in druge demokratske prvake. — op. prejemnika pisma) je bila izgnana iz Splita; nekateri se vračajo a zelo so redki, mnogi pa gredo tja. odkoder nikdo več ne p ride nazaj.
Kadar slišimo Ameriko na radio, se nam -zdi, da Ti govoriš. Pred par dnevi je vee mesto govorilo, da šo Te slišali in kaj si povedal. Javi se nam bofj pogosto. To je naše edino upanje. Vsi 'ljudje trde. da se bo tako agodilo,. kakor si nam obetal . .
('Zadnji starki »e nanašajo na emisijo Ooluaiibia Broad casting oddaje, kajti govor, ki so (ga slišali v Splitu, je bil oddan od nekega Splitčana po-četkom junija na radio postaji Columbia Broadcasting Syste-ma.)
Dve sovjetski ladji srečno ušli podmornicam
Poročilo iz Muskve naznanja, ua sta sovjetski ladji, Arkos in Donbas srečno do v rusk»
skupin olajšal breme gest a-poveev v slučaju splošnega odpora od straui ljudstva.
pristanišče iz Ameriko. Xa postni so ladje zasledovale podmornice in nemški stt*mogl«vci so ju skušali zadeti z bombami.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATE« WAR SAVING P BONDS la STAMPS
(Francoska, nevtralnost ■je le krinka
Premier Lava! zagotavlja svetu, da hot-e ostati Francija nevtralna, v resnici pa ima nalogo, ki so mu jo dali naciji, da skrlbi, da ostanejo Francozi nevtralni, kadar zavezniki od-pro drugo fronto. Nemci so porazdelili militaristične naloge v slučaju invazije tako, da mo-' ra Vichvska vlada skrbeti, da potlači vsak odpor ljudstva, haciji bodo odbivali vojaške napade.
, Violivska vlada pod Lava lom sedaj organizira francosko prebivalstvo v majhne skupine, ki delujejo pod posebnimi voditelji, kateri skrbijo, da vlada povsod zadovoljivo nevtralno razpoloženje, ter skribi, (na videz), da se utemeljijo potrebe ljudstva v vsakem oziru. Pod to krinko pa se v resnici zasleduje vse morebitne aktivnosti in simpatije prebivalstva in Laval je z organiziranjem takih
£na tretjina ameriškega prebivalstva v neposredni bližini New Yorka
V	krogu razdalje 350 milj od New Yorka živi 40, 395, 435 o-seb, tako navaja poročilo povzeto rz tabel prirejenih po Commerce and Tndustrv Asso-ciaciji v New Yorku. Številke temeljijo na zaključnih podatkih zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo v letu 1940.
V	obsegu te raaialje se nahaja 423 mest, ki imajo po 10 tisoč in več prebivalcev. Iz vseh teb krajev prihajajo ljudje v New York na počitnice, obiske in po bizniških poslih škoro s tako lagodnostjo, kakor da je New York naravno središče vsega tega širokega okrožja. Tji iz tega vidika je mesto v teh vojnih časih tudi velike važnosti za vso deželo, ker nudi prvovrstne prometne zveze za vse, ki prihajajo v New York po opravkih ali (pa samo, da si ogledajo metropolo in posetijo newvorska gledališča in druge knlturne pstanove in zanimivosti.
ADVERTISE in
MCLAS NAHODA'
t
Uradna emisija jugoslovanske vlade -—v Londonu-