GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA S L O V E N S K I D O M APRIL 2012 ŠTEVILKA 41 IN 1331 ■ 5 4 8 X"
Slovenski dom, naš drugi dom
zategovanje pasu
Kamor koli se ozremo, varčevanje, varčevanje, zategovanje pasu. Vladi v Zagrebu in Ljubljani to pomlad skoraj z usklajenim ritmom državljanom sporočata, daje denarja v državni blagajni premalo, da bo treba krčiti proračunsko porabo in da bomo morali vsi, ki smo kakor koli odvisni od javnega denarja, krotiti svoje apetite.
Tudi slovenska društva na Hrvaškem ne bi mogla preživeti brez denarne podpore hrvaške in slovenske države. Saj vemo: društveni prostori niso zastonj, tudi skromni dogodki - predavanja ali razstave - nekaj stanejo, da o večjih projektih, kot so gostovanja, izleti, založništvo, nakupi knjig... niti ne govorimo. Zato lahko le upamo, da varčevalni ukrepi ne bodo močneje zarezali v sredstva, namenjena manjšinskim programom.
Vsaj zaenkrat ni razlogov za preplah. V slovenskem proračunu je za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma za pristojni urad, ki skrbi za delitev sredstev, letos rezerviranih okoli 10 milijonov evrov, približno toliko, kot vsa zadnja leta. Tudi na Hrvaškem večje spremembe niso na vidiku; hrvaška država bo za kulturno avtonomijo manjšin letos namenila okoli 42 milijonov kun, kar je približno toliko kot prejšnja leta. Svet za nacionalne manjšine napoveduje, da bo varčeval pri lastnih stroških in pri nekaterih programih (odpoved tradicionalne manjšinske prireditve v dvorani Vatroslava Lisinskega), zaradi česar bo lahko med manjšinske organizacije razdelil še več denarja.
Prihodnost manjšinskih društev v finančnem smislu torej ni tako zelo črna. Vendar pa smo vsi pripadniki
manjšin v prvi vrsti državljani, ki krizo in varčevanje tako ali drugače občutimo na lastni koži. Na eni strani naraščanje življenjskih stroškov, na drugi pa krčenje socialnih pravic, borne pokojnine, slabe plače, brezposelnost in pomanjkanje štipendij. le kdo med nami ni občutil vsaj kakšne od teh nadlog? In stiske v naših zasebnih življenjih se žal lahko hitro odrazijo na življenje naših društev. Si bomo znali prisluhniti in pomagati? Bomo zmogli premagati težave in z nespremenjeno energijo poganjati društvo naprej? Na to vprašanje bomo šele morali odgovoriti.
Pomembno pa je vedeti, da nas ne določa to, kar imamo, ampak to, kar smo. Pošteni državljani Hrvaške in ponosni pripadniki slovenskega naroda. To je naš temelj. Na tem sloni naša društvena dejavnost, usmerjena v ohranjanje slovenske identitete in tkanje najboljših odnosov s hrvaško večino. Zato smo uspešni, zato je naše prizadevanje prepoznano in priznano tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, zato imamo prihodnost. Če bomo le znali vrata naših društev na stežaj odpreti mladosti in v naše vrste privabiti mlade ljudi, polne zagnanosti, zavednosti in delovne vneme. Čas je za pomladitev!
Naslovnica: Jože
Pogačnik Več na strani 21.
red za zasluge darku soncu
0 Predsednik Slo-venije dr. Da-nilo-
Türk je 6. februarja o-dliko-va-l predsednika- Slo-venskega- doma in Zveze slo-venskih društev na-Hrva-škem Darka Šo-nca-. Red za-za-sluge mu je po-delil za- prispevek k o-hra-nja-nju slo-venske kulture in jezika- na- Hrva-škem, k uspeho-m pri po-vezo-va-nju Slo-ven-cev na- Hrva-škem ter h krepitvi do-brih o-dno-so-v med Slo-venijo- in Hrva-ško-.
Ob podelitvi je predsednik Türk dejal, da je Šonc deloval v posebnem okolju razvoja odnosov med Slovenijo in Hrvaško, med dvema narodoma, ki sta bila dolga desetletja dvajsetega stoletja navajena živeti v skupni državi in ki sta živela v skupnem multinacio-nalnem sistemu že prej. »Uveljavljanje ideje slovenske identitete v teh okoliščinah je zahtevalo posebne naloge. Zahtevalo je močen razvoj civilnodružbenih iniciativ, spodbujanje vsakovrstne dejavnosti, odkrivanje in razumevanje znanstvenih, kulturnih in drugih prispevkov Slovencev na Hrvaškem ter povezovanje vseh teh prispevkov z našo stvarnostjo v Republiki Sloveniji. To je bil pomemben prispevek ne samo k slovenskemu kulturnemu prostoru, ampak tudi k razvoju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ki so v zadnjih letih krenili na pot uresničevanja polne mere tega sodelovanja in reševanja vseh preostalih odprtih vprašanj,« je dejal slovenski predsednik.
Bogastvo skupnega kulturnega prostora
Predsednik Slovenije je hkrati z Zlatim redom za zasluge odlikoval dr. Borisa Plesko-viča, red za zasluge pa sta prejela še Marija Pirjevec Paternu in Rudi Vouk. »S temi štirimi odlikovanji, z vsakim na svoj način, se izkazuje bogastvo ideje skupnega sloven-

Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Urada Vlade
Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Za izdajatelja: Darko Šonc. Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Irena Hribar Buzdovačic, Silvin Jerman, Polona Jurinic, Ivica Kunej, Franc Strašek, Darko Šonc.
Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: Intergrafika, Bistranska 19, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Naklada: 800 izvodov. Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom,
Masarykova 13/I, 10000 Zagreb,
tel./fax 48 55 171; slovenski-dom@ zg.t-com.hr, http://slovenci.hr
Slovenski dom, naš drugi dom
skega kulturnega prostora,« je sklenil predsednik Türk.
Darko Šonc je že leta 1994 vizio-narsko napovedal glavni cilj delovanja Slovencev na Hrvaškem: »Medsebojno razumevanje, strpnost, mir, prijateljstvo brez prepirov - to bo tista energija, ki nas bo pripeljala do cilja«. Slovenci na
Hrvaškem smo izjemno ponosni, kajti podelitev državnega odlikovanja Darku Soncu, ki s svojim delom neutrudno goji in ohranja slovenski jezik, kulturo in identiteto, pomeni posebno priznanje tudi za vso slovensko skupnost v Republiki Hrvaški. Iskrene čestitke!
(ak-jit)
Zahvalne besede Darka Sonca
Spoštovani predsednik Republike Slovenije, rad bi se vam zahvalil za izbrane besede, s katerimi ste utemeljili odločitev o odlikovanju, in da ste mi ga danes podelili. Ob takšnih besedah ni mogoče ostati ravnodušen. Čutim se globoko počaščenega. Danes je poseben dan zame in poseben dan za Slovenski dom in Slovence na Hrvaškem.
Spomnim se večera pred 19-imi leti, ko je moj predlog vizije prihodnosti Slovenskega doma dobil podporo članstva. Takrat se nisem mogel zavedati, da bo mojo nadaljnjo življenjsko pot zaznamovala pripadnost slovenskemu narodu. Vedel pa sem, da ciljev, ki smo si jih zastavili, ne bo mogoče doseči, če ne bomo delovali kot ekipa: sodelavci, kolegi, člani in prijatelji Slovenskega doma, celotna slovenska skupnost na Hrvaškem. Srečen sem, ker so najzaslužnejši za to, da mi je uspelo, da nam je uspelo, v tej dvorani.
Spoštovani gospod predsednik.
Dovolite mi, da izrazim posebno zadovoljstvo, ker ste mi odlikovanje izročili dan pred slovenskim kulturnim praznikom. To razumem kot podporo naši opredelitvi, da bosta ravno kultura in jezik naših prednikov tisto orodje, s katerim bomo ohranjali slovenstvo in povezanost s slovenskimi koreninami.
V navadi je, da se ob taki priložnosti spregovorijo tudi besede velikih obljub. Namesto tega želim poudariti, da bosta ponos in zadovoljstvo, ki ju čutim danes, močna spodbuda, da v mlajši generaciji Slovencev na Hrvaškem poiščemo voditelje, ki bodo nadaljevali naše delo. Brez tega bi bilo vse, kar je bilo doslej narejenega in doseženega, brez pravega smisla.
Hvala vsem, ki so širili glas o mojem in našem delu in prizadevanju in bili pobudniki, da ta ustvarjalnost zasluži priznanje. Hvala jim, daje ta glas dosegel tudi vas, spoštovani predsednik.
Gospod predsednik, še enkrat velika hvala.
obisk ministrice
ljudmile novak
Slo-venska-na-ro-dna-skupno-st
na- Hrvaškem je zelo- dejavna in za- ra-zliko- o-d manjšin v drugih sosednjih državah zelo homogena-, je po- o-bisku v Za-grebu 9. marca ugo-to-vila- ministrica za- Slo-vence v za-mejstvu in posvetu Ljudmila- No-va-k.
Predsednik Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc je ministrici podrobneje predstavil delo, organiziranost in položaj slovenske manjšine. Pohvalil je možnost dvojezičnega izobraževanja slovenskih otrok in kulturno avtonomijo manjšine, med težavami večine slovenskih društev pa omenil prostorsko stisko in nerešeno vprašanje honorarja za tajnike in predsednike društev. Nagovor je strnil z besedami, da se zaveda težav, ki jih ima Slovenija zaradi recesije, da pa je prepričan, da bo ministrica po svoji visoki funkciji prisluhnila in pomagala slovenskim društvom na Hrvaškem.
Ministrica Ljudmila Novak je povedala, da je v Zagreb prišla z željo, da se neposredno seznani z delom v posameznih društvih in da prisluhne težavam. Poudarila je, da se zaveda pomembnosti trdnih stikov med Slovenijo in Slovenci zunaj meja ter ohranjanja slovenskega jezika in kulture, želela pa bi si, da bi sodelovanje nadgradili na področju gospodarstva, znanosti in povezovanja mladih.
Že 16 slovenskih društev!
Podpredsednik Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek je podrobneje pojasnil družbeni položaj Slovencev naHrvaškem. Opozoril je na uspešno vključevanje v vse tokove družbenega napredka, a tudi postopno asimilacijo, predvsem zaradi kulturne podobnosti. Poudaril je, da so si Slovenci na Hrvaškem namesto političnih ambicij izbrali pot kulture. To je pot, ki nikogar ne moti in ne ovira, nasprotno, hoja po tej poti je korak k razumevanju in izogibanju prepirom... Poudaril je, da je kulturno poslanstvo temelj delovanja slovenskih društev na
►
►
Hrvaškem. Ob razpadu nekdanje države sta delovali dve društvi, danes jih je že 16. Vsa društva stremijo k ohranitvi in krepitvi slovenske identitete, samozavesti, jezika in kulturne dediščine ter dobrih odnosov z večinskim narodom. Tudi ob tej priložnosti je predlagal spremembo zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki Slovence na Hrvaškem nepravično deli na Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu; namesto tega naj bodo vsi Slovenci na Hrvaškem obravnavani kot zamejski.
Direktorica Urada za Evropo Marjana Košuta je predstavila zahtevne pripra-
ve posameznih projektov, predsednica Sveta slovenske nacionalne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolic je povedala, da se je v varaždinski srednji šoli k pouku slovenščine prijavilo 70 učencev, slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk pa je poudaril, da Zveza slovenskih društev na Hrvaškem kakovostno izpolnjuje svoje poslanstvo in spomnil, da je slovenski predsednik Danilo Türk pred kratkim odlikoval predsednika zveze Darka Sonca.
V razpravi so sodelovali še dekan leskovške dekanije Anton Trpin, predsednica društva Istra iz Pulja Klaudija
Velimirovic, predsednica društva dr. France Prešeren iz Sibenika Mira Kneževic, predstavnica mladih v društvu Bazovica Reka Jasmina Dlačic, predsednik društva Gorski Kotar Slavko Malnar in predsednik društva Triglav Cveto Sušmelj.
Ministrico sta na obisku v Zagrebu spremljala državni sekretar Matjaž Longar in Rudi Merljak, veleposlanika pa Urška Potočnik in Gregor Kle-menčič.
Za prijetno počutje smo udeleženci srečanja prisluhnili pianistu Juraju Žerovniku, študentu Glasbene akademije v Zagrebu.	Franc Strašek
Slovenski dom, naš drugi dom
Minister Erjavec:
slovenija bo pomagala društvom na hrvaškem
0 Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se je 19. marca mudil na svojem prvem uradnem obisku na Hrvaškem. Ob tem je, kot veleva tradicija, obiskal tudi zagrebški Slovenski dom.
Novega slovenskega zunanjega ministra so v Zagrebu sprejeli predsedniki države, vlade in sabora, Ivo Josipovic, Zoran Milanovic in Boris Sprem. Osrednji del obiska je bil pogovor s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusic. Več o tem pišemo v rubriki Novice iz domovine. Ministra sta se ob koncu pogovorov v spremstvu obeh delegacij po lepem sončnem vremenu sprehodila po središču Zagreba.
Minister v Slovenskem domu
Minister Erjavec je s sodelavci in v spremstvu slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Vojka Volka obiskal tudi Slovenski dom in sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. V imenu slovenske skupnosti so ga pozdravili Darko Sonc, Franc Strašek in Silvester Kmetič. Predsednik Sonc je ministru podrobneje predstavil organiziranost in dejavnost sloven-
ske skupnosti na Hrvaškem. Seznanil ga je tudi z letošnjim krčenjem finančnih sredstev, ki jih Slovenija namenja slovenskim društvom, in povedal, da to pomeni tudi krčenje dejavnosti v društvih.
Minister Erjavec je zagotovil, da bo slovenska država še naprej pomagala slovenskim društvom in jih po svojih možnostih finančno podpirala. Izrazil je prepričanje, da so na Hrvaškem naklonjeni državljanom slovenske narodnosti in da je naklonjenost tem večja v obdobju, ko se med državama ustvarja ozračje medsebojnega zaupanja.
Darko Šonc je ministru v spomin na obisk v Slovenskem domu podaril pred kratkim izšlo monografijo Slovenske barve v hrvaški umetnosti.	D. R.
občni zbor
slovenskega
doma
0Redni občni zbor Slovenskega doma je potekal 11. januarja v Prešernovi dvorani. Za prednostno nalogo v letošnjem letu so člani postavili prizadevanje, da bi v društvo pritegnili čim več mladih, ki bi čim prej prevzeli odgovorne naloge v Slovenskem domu.
Po ugotovitvi kvoruma, določitvi dnevnega reda in uvodnih besedah smo pozorno prisluhnili poročilu o mate-rialno-finančnem poslovanju v letu 2011,
Letna članarina ostaja 50 kun :
Upravni odbor je na seji 11. januarja sklenil, da letna članarina znaša 50 kun. Tak znesek bodo morali dodatno za vpisnino odšteti novi člani. Otroci in mlajši od 18. let so oproščeni plačila vpisnine in članarine. (fs)
ki ga je podal predsednik Darko Šonc. Povedal je, da smo lani poslovali in poslovno leto tudi končali pozitivno. To je potrdil tudi predsednik nadzornega odbora Bojan Kožar, ki je poudaril, da je bilo poslovanje Slovenskega doma dobro, v duhu dobrega gospodarja in v skladu s hrvaško zakonodajo.
Poročanje o dejavnosti društva v minulem letu je predsednik Šonc podkrepil s fotografijami na velikem ekranu. Pozorno smo mu prisluhnili in se spomnili vseh zanimivih dogajanj, ki so se vrstila v Slovenskem domu in izven njega, od razstav, koncertov in predavanj, do druženj ob slovenskih in hrvaških praznikih. Tradicionalno dobro so delovali pevski zbor Slovenskega doma, duhovna sekcija in zbor Anton Martin Slomšek,
ustvarjalna delavnica Šopek, ansambel Sudar in krajevna organizacija izgnancev. Dopolnilni pouk slovenščine je bil zelo dobro obiskan. Povečalo se je tudi število članov in izposoj v knjižnici društva. Glasilo Novi odmev je izšlo trikrat. Ohranilo je kakovost v poročanju o dogajanjih v Slovenskem domu in drugih slovenskih društvih na Hrvaškem ter ostaja zanimivo čtivo za bralce.
Za letošnje leto je bil soglasno sprejet sklep, da se moramo nujno z vsemi močmi lotiti dejavnosti, ki bodo pritegnile mlade člane tako za delo kot za prevzem nalog v upravnih telesih društva. Čas je, da mlajši prevzamejo odgovornost za prihodnost društva in dejavnosti prilagodijo svojim zahtevam in željam.
Franc Strašek
v
WomJnHilf
"■■ !
*

Slovenski dom, naš drugi dom
slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti
Knjiga Polone Jurinic z nas-I ovom Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti predstavlja likovne umetnike slovenskega rodu, ki so delovali na Hrvaškem od 15. stoletja naprej. Knjiga je bila predstavljena ob slovenskem kulturnem prazniku, 6. februarja v Slovenskem domu. Spremljala jo je razstava štirih priznanih likovnih umetnikov.
Življenjepise 139 slovenskih umetnikov na Hrvaškem je avtorica razvrstila v tri poglavja. V prvem
predstavlja ustvarjalce v obdobju med 15.-18. stoletjem, drugo poglavje je posvečeno 19. stoletju, tretje 20. stoletju. V četrtem poglavju so nanizani
kratki življenjepisi 54 slovenskih umetnikov, ki so študirali na zagrebški akademiji likovnih umetnosti (ALU) in so priznani umetniki v Sloveniji. Slikarje, kiparje, arhitekte, arheologe, umetnostne zgodovinarje, fotografske umetnike, risarje stripov, animatorje risanih filmov, scenografe, kostumografe in druge, ki so delovali ali še delujejo v Zagrebu in na Hrvaškem, avtorica lek-sikografsko predstavi z uporabo metodologije faktografije.
Prepleteni hrvaško-slovenski odnosi
Dvojezična monografija je plod dolgoletnega zanimanja avtorice za kulturni prispevek Slovencev v Zagrebu in na Hrvaškem. »Govori o globokih povezavah med Slovenijo in Hrvaško, ki so se razodevale skozi zgodovino, in to ne samo v likovnem jeziku, temveč je hrvaška umetnost nepredstavljiva brez vanj o globoko vtkanega delovanj a slovenskih umetnikov,« je na predstavitvi dejal umetnostni zgodovinar Milan Bešlic.
Predsednik Darko Šonc je povedal, daje knjiga del monografske trilogije, ki nastaja pod pokroviteljstvom Slovenskega doma. Lani je izšla knjiga Slovenski umetniki na hrvaških odrih, prihodnje leto pa bo objavljena knjiga o Slovencih v hrvaškem športu, je povedal. Avtorica Polona Jurinic se je zahvalila vsem, ki so omogočili uresničitev njenega projekta ter poudarila, da nikakor ni nameravala hrvaških umetnikov »spreminjati« v slovenske, ampak le pokazati, kako ponosni so Slovenci v Zagrebu in na Hrvaškem na tako številne hrvaške umetnike, ki imajo slovenske korenine.
Jordan, Kraškovič, Medvešek, Jančič
Prešernov dan je obogatilo tudi odprtje razstave likovnih del štirih hrvaških umetnikov slovenskega rodu. Razstava je združila priznana likovna umetnika starejše generacije - slikarja Vasilija Josipa Jordana in kiparja Stanka Jančica
-	ter likovna umetnika mlajše generacije
-	slikarja Damirja Medveška in kiparja Denisa Kraškoviča. Ob tej priložnosti sta Slovenski dom in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb izdala tudi katalog z razstave.
Jordan (1934), slikar z uglednim opusom, se je predstavil s štirimi olji na platnu iz svojega lanskoletnega opusa. Jančiceve (1932) »pokončne« in »vodoravne« figure ustvarjajo kompleksen cikel Čitanka strukture. Kraškovičeva (1972) umetniška inštalacija Sveti Frančišek se pogovarja z živalmi, prikazuje svetnika obkroženega s 13 živali živahnih barv. Medvešek (1959) se je predstavil s petimi slikami večjega formata, ki tematizirajo ženske like.
Razstavo je odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ki je dejal, da »so bila obdobja, ko Slovencem ni bilo lahko«, vendar jih je kultura vedno povezala ter predstavljala konstanto in vrednost, ki nista vprašljivi.
Agata Klinar Medakovic in HINA
Kultura nas povezuje
Letošnji Prešernov dan sta Slovenski dom in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb obeležila s programom Kultura nas povezuje, ki je potekal ves februar. Teden dni po predstavitvi knjige in otvoritvi razstave je Zagreb obiskala najbolj znana slovenska pustna maska- ptujski kurenti. Šestnajsti februar je zaznamovala svečana izročitev kultnega stola Rex Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu. Februarski program je zaokrožil sprehod po cerkvi sv. Katarine, ki gaje vodila umetnostna zgodovinarka Mirjana Repanic Braun. O teh dogodkih obširneje pišemo v rubriki Kulturna obzorja.
Slovenski dom, naš drugi dom
duhovna sekcija in pevski zbor
a. m. slomška z novo
vnemo v novo leto
0Polni pozitivne energije in vtisov po novembrskem obisku ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa smo z vajami pevskega zbora in mašami v slovenščini nadaljevali do izteka lanskega leta, nato pa s podobno vnemo- vstopili v leto 2012.
Ce se še enkrat ozremo v lansko leto, potem je povzetek naše dejavnosti naslednji: vaje pevskega zbora smo imeli 42-krat, slovenske maše pa 16-krat v Zagrebu in enkrat v Sve-ticah pri Ozlju. Za nas je šestkrat maševal dekan Anton Trpin, petkrat Silvester Molan in trikrat Robert Smodiš, po enkrat pa nadškof dr. Anton Stres, pomožni zagrebški škof dr. Ivan Saško, Andrej Rovšek in Gorazd Bastašic. Naš zbor je bil na enem gostovanju, in sicer na 42. reviji Primorska poje. Nastopili smo v cerkvi svetega Antona v Borštu.
Letošnje dejavnosti
Prvi letošnji maši nam je podaril dekan Trpin, in 15. in 29. januarja. Maševal je tudi lani 27. novembra. Decembrski maši sta vodila Silvester Molan (11. decembra) in Robert Smodiš (na Štefanovo, 26. decembra). Februarja maš nismo imeli, nadaljevale so se zopet marca. Potekajo dvakrat na mesec v kapelici Ranjenega Jezusa v Ilica 1. Spored maš je na voljo v kapelici. Vaje pevskega zbora imamo ob petkih popoldne v Sloven-
skem domu. Leto smo začeli z novo članico in pevko Franjico Sapor. Želimo ji prijetno in uspešno petje v naši družbi in v Slovenskem domu.
Med pomembnimi katoliškimi prazniki omenimo Svete tri kralje (6. januar), svečnico (2. februar), pepelnico (22. februarja) in prvo postno nedeljo (26. februarja), ko se začne 40-dnev-ni post. Ta se konča na veliki četrtek, ki je bil letos 5. aprila.
Štiriindvajsetega marca smo se spomnili in molili za
blaženega duhovnika A. M. Slomška; naša sekcija in mešani pevski zbor nosita njegovo ime, naš dirigent prof. Vinko Glas-novic pa mu je posvetil mašo, ki jo je skladal.
Šestnajstega marca smo se udeležili 43. revije Primorska poje; nastopili smo v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu pri Novi Gorici.
Olga Tkalčec
za nase knjižne molje
0V tokratnem Novem odmevu se s knjigami iz knjižnice Slovenskega doma sprehodimo iz 19. v 21. stoletje. Najprej vzamemo v roke Prešerna, nato Tavčarja in naposled Snoja.
Za začetek Prešernovi Soneti: Povodni mož (Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al' lepše od Urške bilo ni nobene), Slovo od mladosti, Memento mori (Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata), O, Vrba srečna vas domača, Turjaška Rozamunda... Imenitno. Vsako leto vsaj enkrat Prešeren.
Ivana Tavčarja smo po malem že pozabili. Spomnila sem se filma Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča in prebrala povest, ki je nastala med prvo svetovno vojno. Nesrečna ljubezenska zgodba med meščanskim
odvetnikom Janezom in kmečkim dekletom Meto. Povest se prične v Ljubljani, kjer Janez na čajanki mestnim damam pripoveduje o ljubezni svojega življenja.
Vodilna tema izraža nasprotje med meščanskim in kmečkim načinom življenja ter ljubeznijo do narave in slovenske zemlje. Tavčarjeve novele in novelete Življenje mojega življenja so polne ljubezni z nesrečnimi konci. Tavčar je najbolj obseden premišljevalec in najduhovitej ši popisovalec ljubezni med slovenskimi pripovedniki.
Kulturni praznik je za nami. Prešernovo nagrado so letos podelili Jožetu Snoju, pesniku, novinarju, uredniku, pisatelju. V naši knjižnici sem si sposodila njegov roman Gospa in policaj. Romaneskna pripoved ostarele ženske se dotakne mračnih dni slovenske bratomorne vojne. Roman je utemeljen kot potrditev spomina, ki človeka rešuje pred nevarnostjo pozabe, kako biti in ostati človek.
Darija Stantic
Slovenski dom, naš drugi dom
alpinistični četrtek v slovenskem domu
0Z izjemno zanimivim predavanjem slo-ven-skega alpinista iz Kamnika Marka Prezlja, dvakratnega do-bitnika Zlatega cepina Pio-let d'Or, se je 15. marca začel ciklus predavanj Alpinistični četrtek v Slovenskem do-mu. Po-budnik predavanj je urednik založniške hiše „Libri-con iz Zagreba Željko Žarak.
alpinist in fotograf Marko Prezelj je začel plezati leta 1982. Seznam njegovih smeri in plezalskih partnerjev je impresiven ter se ga umešča v sam vrh svetovnega alpinizma. V Slovenskem domu je ob veličastnih fotografijah in ob glasbeni podlagi predaval o svojih vzponih v minulih petih letih v Patagoniji, Aljaski, Tibetu, Pakistanu, Nepalu, Indiji in Norveški. Marko Prezelj je dobitnik številnih mednarodnih priznanj,
obrazi tibeta
v dvorani slovenskega
med njimi najbolj prestižnega alpinističnega priznanja Zlati cepin, ki ga dodeljuje francoska alpinistična zveza. Prvič ga je prejel leta 1991, drugega pa so mu namenili za tri odprave v letu 2006, a gaje odklonil in pojasnil, da se alpinističnih vzponov ne da ocenjevati. Opozoril je tudi na pretirano tekmovalnost med alpinisti.
Predavanje v Slovenskem domu je Prezelj sklenil s povabilom hrvaškim alpinistom, naj obiščejo slovenske gore, in z željo, da bi se večkrat srečevali.
Začetek alpinističnih druženj
Nabito polna dvorana Slovenskega doma, kajti iskal se je sedež več, je pokazala, da za slovenski alpinizem vlada veliko zanimanje. Pobudnik dogodka Željko Žarak je napovedal, da bo pred poletjem še eno predavanje, v drugi polovici leta pa sta predvideni še dve. Žarak se je za sodelovanje zahvalil predsedniku Slovenskega doma in SSNM MZ Darku Šoncu, tajniku Hrvaške planinske zveze Darku Berljaku, Marku Vukovicu iz planinskega društva Velebit ter portalu alpinizam.info.	Agata Klinar Medakovic
doma
0V pro-sto-rih na-šega- d-ruštva-smo- 30. no-vembra- za- hip začutili skrivnostni Tibet. Ob fo-to-gra-fija-h To-misla-va- Ma-rko--vica so o vtisih s potovanja po tej deželi spregovorili člani Hrva-škega- pla-ninskega-d-ruštva- Pliva-. Tibet so- o-biska-li septembra-, skupa-j s slo-venski-mi po-ho-d-niki in v o-rga-niza-ciji slo-venske agencije TrekTrek.
Potovanje se je začelo v Lhasi, glavnem mestu Tibeta. Tam so pohodni-ki prebili tri dni in se z izleti po mestu in okolici privajali na redkejši zrak. Večina samostanov namreč leži na višini 3.600 metrov. Nato so se odpravili na zahod, se ustavljali na razglednih točkah, tudi pri Turkiznem jezeru, ki jemlje dih, ter po nekaj dneh prispeli do vznožja svete gore Kailaš, kamor že tisočletja romajo pripadniki štirih verstev: budizma, hin-duizma, bona in džainizma.
V enem najsvetejših krajev
Na poti so srečevali romarje, opazovali njihove srečne obraze in spremljanji njihov obred slačenja delov oblačil, ki simbolizira smrt, in hojo po predorih med stenami, ki simbolizira ponovno rojstvo. Naposled so prispeli do prelaza Drolma La na višini 5.636 metrov. Tam so doživeli pravi festival barv in molitvenih zastavic. V tem mističnem ozračju so med relikvijami tudi sami pustili nekaj predmetov, ki so jih prinesli s sabo. Obiskali so tudi samos-
tan Rongbuk ob vznožju Mt. Everesta. Čudovita narava, rdeče stene, razrušene in opuščene zgradbe starih kraljestev in sledovi ljudi, ki so nekoč živeli tukaj. Vse to smo podoživeli ob gledanju fotografij, saj je avtor na potovanju po Tibetu v objektiv ujel detajle obrazov, narave, sreče, bolečin in trpljenja. Dvorana je bila nabito polna, stolov je bilo premalo, obiskovalci so predavanje spremljali tudi stoje, da bi le lahko uživali v Tibetu.
Miroslava-Maria Bahun
razstava sopkove ustvarjalnosti
Ustva-rja-lna- dela-vnica- Šo-pek še na-prej neutrudno ustvarja. Razstave za božične in velikonočne praznike so že tradicionalne in med člani našega društva vedno lepo sprejete. Tako je bilo- tudi la-ni decembra- in leto-s marca.
Marljive članice ustvarjalne delavnice Šopek in njihov vodja Jakov Šimunovic si prizadevajo, da bi bile njihove stvaritve pravi okras in izziv za obiskovalce razstav. Delavnica deluje že sedem let in ji delovne vneme ne zmanjkuje. Ravno nasprotno. Zdi se, da merila za izdelavo čudovitih ročnih del postajajo vedno bolj stroga. Razstavljeni predmeti so zdaj že mojstrovine pravih umetnikov.
Slovenski dom, naš drugi dom
Veseli in zahtevni umetniški pristopi
Za božič je bilo pripravljenih veliko veselih in bleščečih okrasnih aranžmajev, adventnih okrasov in šopkov. Vse te stvaritve so bile na ogled na razstavi, ki je bila 9. decembra lani. Velikonočna razstava, ki je bila 23. marca, pa je bila prepolna poslikanih in okrašenih pirhov, poslikanih steklenih predmetov ter seveda šopkov iz pomladanskega cvetja. Tako se tudi spodobi za delavnico, ki se imenuje Šopek. Navdušenje in pohvale številnih obiskovalcev so požele tudi nove tehnike okraševanja pirhov.
Tako dober odziv je razveselil ustvarjalke in njihovega vodjo ter jih navdal z novo vnemo, zato lahko tudi v prihodnje pričakujemo podobne dogodke v našem domu.
Stanka Novkovic
o pouku slovenscine
iz prve roke
Slovenski dom v Zagrebu je zelo prijeten kotiček v centru mesta. Tu potekajo srečanja, razstave in predavanja za vse Slovence, ki živijo v Zagrebu. Slovenski dom je odprt za vse, ki želijo spoznati Slovenijo, slovensko kulturo pa tudi slovenski jezik. V knjižnici Slovenskega doma je tečaj slovenskega jezika, a voditeljica je prijazna in ljubka mlajša gospa Marja Crnkovic, profesorica slovenščine. Tečaj se začne vsako leto jeseni za začetnike in za tiste, ki že imajo predznanje. To je res prijetna in ljubka družba peščice udeležencev (7 do 9), večino-
ma žensk. Na tečaju uporabljamo učbenike slovenskega jezika s Filozofske fakultete v Ljubljani. Vsi tečajniki so zelo prijazne osebe različnih življenjskih obdobij in profilov. S profesorico Crnkovic smo zelo zadovoljni, pa tudi ona z nami. Lepo je na koncu ure, ko nam gospa Crnkovic pove, da smo zelo pridni, in da se bomo ponovno srečali čez teden dni.
B. Sekulic
Vsem, ki jim je slovenski jezik materinski jezik in ki nimajo možnosti, da bi ga govorili v družinskem ali širšem krogu, je tečaj v Slovenskem domu enkratna priložnost za pogovor o sodobnih in zanimivih temah, za učenje slovnice in ohranjanje vezi s kulturo in z ozemljem naših prednikov ...
Miljenka Mihaljevic - Mose
konzularna
pomoč
izgnancem
Šestega marca sta konzul Gregor Klemenčič in Ivanka Filipan s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu prišla v Slovenski dom in tam izgnancem 1941-1945 izdajala izjave, s katerimi upravnim enotam v Sloveniji dokazujejo, da so še živi. Izjave so potrebne
zaradi dobivanja doživljenjske mesečne
rente. Izgnanci so bili zelo veseli in zadovoljni, saj jim izjav ni bilo treba pridobivati pri hrvaških organih v Zagrebu in še tam čakati in plačevati. Ta dan smo se družili v klubu Naša dežela. Da je vse potekalo nemoteno in uspešno, so pripomogle tudi članice Slovenska doma Ivanka Nikčevic, Marija Manes-tar in Jožefa Bogolin. Prijetnemu druženju so se pridružili tudi predsednik Slovenskega doma Darko, gospa Mira in organizator Slavko.
Kras
Slovenski dom, naš drugi dom
zbor brez
zborovodje
ni zbor
0Do- zdaj sem o- pevskem zbo-ru Slo-venskega doma v Zagrebu v glavnem pisala tako-, da sem o-piso-vala njego-ve nas-to-pe, reperto-ar, pa kje vse je bil in kaj vse je doživel. Cilj tega prispevka pa je, da vas seznanim z najno-vejšim »»kadrovanjem« v zbo-ru in predstavim Ivico Ivanovica.
saj veste, da nas je lani po trinajstih letih vodenja zapustil naš dolgoletni zborovodja Franc Kene in da smo nato k sodelovanju povabili Anamarijo Simičic, ki pa nas je po kratkem času vodenja zaradi svojih številnih obveznosti prav tako zapustila. Ker pa zbor brez zborovodje ni zbor, smo konec leta 2011 poiskali novega zborovodjo, Ivico Ivanovica. Zbor zdaj že marljivo vadi pod njegovim vodstvom, obnavljajo se stare pesmi in učijo nove. Pevci smo novega zborovodjo sprejeli z velikim upanjem in zaupanjem in prvi vtisi pevcev so, da »človek zna znanje«, da je pedanten in da se lahko od njega veliko naučimo. Prvi nastop, ki ga bo imel zbor pod novim vodstvom, bo na reviji pevskih zborov Primorska poje, o čemer pa bomo poročali v naslednjem Novem odmevu.
Kdo je naš novi zborovodja?
Ivica Ivanovic se je rodil 24. 10. 1968 v Zagrebu, kjer je tudi končal
osnovno in srednjo šolo, nato pa še glasbeno akademijo - oddelek za glasbeno kulturo. Zaposlil se je v prosveti, najprej v osnovni šoli v Zagrebu, kmalu nato pa še v novomeški glasbeni šoli Marjana Kozine, kjer je bil več kot deset let učitelj harmonike. V tem času se je odlično naučil govoriti po slovensko. Nato je bil občasno angažiran kot učitelj harmonike v Brežicah, zadnjih šest let pa je zaposlen v Glasbeni šoli Rudolf Matz v Zagrebu kot učitelj harmonike in zborovodja. Poleg tega vodi tudi mešani pevski zbor pri cerkvi Marije Pomočnice na zagrebški Knežiji.
In kašni so zborovodjevi prvi vtisi o zboru? »Zelo pozitivni. Zbor je sestav-
ljen iz ljudi, ki se radi družijo in ki so že po svoji naravi 'veseljaki'. Sprejeli so me z odprtim srcem in velikim zaupanjem in upam, da ga bom s svojim delom opravičil. Kmalu nas pričakuje tudi prvi nastop. Želim si, da bi še naprej delal v tem veselem ozračju, ki preveva v zboru, da bi pridobili še kakšnega člana in da bi kakovost zbora dvignili na še višjo raven,« pravi Ivanovic. Dodaja še, da se že po tako kratkem času počuti kot del slovenske skupnosti na Hrvaškem. Kot pravi, je navezal dobre stike tako s predsednikom in tajnico Slovenskega doma, Darkom Soncem in Miro Bahun, kot z Ivanko Nikčevic in vsemi drugimi člani zbora.
Irena Hribar-Buzdovačič
predstavitev zbirke kristalov, poldragih kamnov in fosilov
Dolgoletni član Slovenskega doma Bojan Kožar je 21. decembra predstavil zbirko kris-talo-v, po-ldragih kamnov in fo-silo-v, v suro-vi o-bli-ki in v obliki nakita.
Ogledali smo si tudi kamne za kristaloterapijo, ure na ahat-nih ploščicah, rožnati kamen, ametist in podobno. Vsi ti predmeti so lepa izbira za darilo, zato ni nič nenavadnega, da je bilo zanimanje za predstavitev, ki je potekala v predprazničnih dneh, res veliko. Prav prijetno je bilo opazovati obiskovalce, predvsem ženske, ki krožijo okoli miz in si ogledujejo ponudbo. Razumljivo, največ zanimanja je bilo za razstavljeni nakit. Tega obiskovalci niso le opazovali. Tako moški kot ženske so
se odločili tudi za nakup, moški predvsem za darilo, ženske pa tudi zase. Na druženju ob prelepih kristalih, kamnih in fosilih so se rojevali tudi predlogi za podobne dogodke v prihodnje.
Mira
Slovenski dom, naš drugi dom
Mariborčanke so nam zapele
0 Ženski pevski zbor Glasbene matice Maribor j e 30. marca v Slovenskem domu pripravil celovečerni koncert. Pobudnica gostovanja je bila Alemka ArsenoviC, Zagrebčanka, ki že petdeset let živi v Mariboru in je zelo dejavna v mariborskem družabnem življenju.
V zboru Glasbene matice Maribor poje 44 deklet in žena. To je kar lepo število pevk in res je bilo kaj videti in slišati... Pod taktirko mlade zborovodkinje Zsuzse Budovari Novak so nam pevke z lepimi glasovi zapele štirinajst zelo raznovrstnih skladb. Najbolj so nas ganile domače slovenske pesmi, predvsem Po jezeru bliz Triglava, Kako bom ljubila in Njega ni. Na sporedu je bila tudi živahna hrvaška pesem Kolo. Slišali smo tudi nekaj umetniških skladb, denimo Ples kralja Matjaža, in nekaj popularnih popevk, na primer Ne čakaj na maj, ter tudi pesmi v tujih jezikih, kar je bilo tudi vredno občudovanj a. Program koncerta je bil sestavljen tako, da so se menjavala tako raz-
lična razpoloženja, od veselja do žalosti, kot različni ritmi, od počasnih do poskočnih melodij. Glasbene točke so povezovale recitacije nežnih in lepih pesmi, ki jih je napisala članica zbora Dragica Vohar, recitirale pa so jih ostale pevke. Kot začimbo smo slišali še boben, ploskanje in topotanje, tako da se je zgodila prava mala pevsko-odrska predstava.
Rože na rožicah
Koncert je potekal na dišeč pomladni večer, pevke so imele na svečanih oblekah za okras rože, pa tudi same so bile s prijaznimi obrazi videti kot rožice. To je v pozdravnih in zahvalnih besedah omenil tudi predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Publika, zvesti člani Slovenskega doma, je hvaležno in z velikim aplavzom nagradila uspešen nastop in naposled še skupaj z zborom zapela pesem Lipa.
Vsako gostovanje naših rojakov, najsi bo iz Slovenije ali od drugod, nas vedno razveseli in gane, konča pa se z lepim
druženjem in obljubami o vnovičnem snidenju. Tako je bilo tudi tokrat. Skupaj smo peli in se veselili, na koncu pa se od novih prij atelj ic poslo -vili s toplim občutkom, da se bomo še dolgo spominjali tega večera.
Vasiljka Tovarloža
letni zbor izgnancev
0Na letnem zboru Krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije Zagreb (KO DIS), ki je bil 31. marca v Slovenskem domu, smo pregledali izkupiček lanskega leta, naredili načrt za leto 2012, se veselili visokih gostov in uživali v kulturnem programu.
Kulturni program je vodil Ivica Kunej. Recitiral je pesmi z izgnansko tematiko Dolga pot, V spomin izgnancem in Nekrolog. Avtor pesmi je Franc Živič iz Globokega. Pevski zbor Slovenskega doma je zapel štiri pesmi (Viharnik, Rasti, rasti rožmarin, Da sem jaz ptičica in Dajte mi zlatnih strun), Zoran Šonc pa je na klavirju zaigral Konjuh planinom, Chopi-novo Nostalgijo in Kje so tiste stezice.
Zahvala za podporo in razumevanje
Udeležence zbora so pozdravili podpredsednik Slovenskega doma Franc Strašek, predsednica Društva izgnancev Slovenije (DIS) prof. Ivica Žnidaršič, ki je spregovorila o delovanju društva, ter nekdanji poslanec in predsednik Demokratske stranke dela Franc Žnidaršič, ki je orisal razmere v Sloveniji. Predsednik KO DIS Alojz Kramar se je vsem zahvalil za prizadevanja, pomoč in podporo. Poudaril je tudi, da je Slovenski dom pravo bogastvo za delovanje Slovencev v Zagrebu.
Za nemoten potek letnega zbora je skrbelo delovno predsedstvo, ki so ga sestavljale Marinka Jocic, Marija Manestar in Jožefa Bogolin, zapisničarko pa je bila Ana Maric. Predsednik Kramar je poročal o delu v minulem letu in izrazil upanje, do bo tudi v letu 2012 program tako bogat in uspešen. Blagajniško poročilo je podala Jožefa Bogolin, poročilo nadzorne komisije pa Marinka Jocic.
Povabilu na letni zbor KO DIS Zagreb so se odzvali tudi predsednica KO DIS Čatež ob Savi in naša stalna gostja Jožica Stezi-nar, predsednik KO DIS Artiče Karl Levak in člani še nekaterih sosednjih KO DIS - Ivan Veble, Albert Račič, Simona Zupančič in Franc Živič. Navzoči so s ploskanjem pozdravili člana Slovenskega doma, ki predstavljata Hrvaško v Mednarodnem odboru izgnancev in beguncev, Mladena Veličkovica in Franca Straška.
Po zboru je sledilo družabno srečanje z obujanjem spominov na težka izgnanska leta.	Kras
Zakaj izgnansko društvo
Pogosto slišimo vprašanje, kaj je vloga Društva izgnancev Slovenije (DIS). Tu so odgovori:
-	Društvo skrbi za ohranjanje zgodovinske resnice o genocidu nad Slovenci v letih 1941-45.
-	DIS je organizacija, ki opozarja na obnavljanje nacizma v Evropi.
-	Izgnansko društvo je edina organizacija, ki vztraja, da mora Nemčija plačati odškodnino Sloveniji
-	Smo edini, ki skrbimo za vse žrtve vojnega nasilja iz obdobja 1941-45, ne samo za izgnance
-	DIS ima svoj časopis, izdaja knjige, ima svoj informacijski center.
-	Društvo je sodelovalo pri nastanku Muzeja slovenskih izgnancev na rajhenburškem gradu v Brestanici pri Krškem, ki prerašča v evropski muzej izgnancev.
-	DIS je priznan v Evropi in se povezuje z drugimi evropskimi izgnanci.
-	Po zaslugi našega društva tudi Evropa spoznava dejstva o nasilju nad Slovenci v letih 1941-45.
Slovenski dom, naš drugi dom
petkov srečanja po novem bolj zgodaj
Druženj na prvi petek v mesecu se običajno udeležujejo isti ljudje. To pomeni, da so vedno starejši. Zato so sklenili, da se srečanje začenja ob 18. uri, saj se bojijo teme... Vendar bo od maja najprej spet ob 19. uri. S spremembo časa so vsi zadovoljni.
Poglejmo, kaj se je dogajalo na zadnjih petkovih srečanjih. Šale so bile vedno na prvem mestu, posebej Franco-ve. Tako se je dokazal ne le kot muzikant ampak tudi kot »vicmohar«. Muziciral je na kar dva inštrumenta. Ko pa je doma pozabil harmoniko, je za glasbo poskrbel Tonček. Ker je Franc kupil še eno harmoniko, se ne bo moglo primeriti, da bi jo pozabil.
Neutrudna Matilda (Jožefa) je vsak prvi petek navduševala v novi obleki - maski. Novembra je krstila vino (kar tri vrste). Degustatorji so za zmagovalno razglasili vino z manj maligani (in več vode). Naslednjič je v vlogi svetega kralja Mihe (Melkiorja) večer popestrila z dobrimi nasveti. Gašper in Boltežar sta se izgubila v zagrebškem prometu.
Januarja smo pričakovali napovedan obisk našega Koširja (Silvina). Ker se ni pojavil, smo ostali brez nastopa, ki bi bil zdravilo za dušo. Vendar je zdravilo
prišlo, ko je predsednik parlamenta prebral novi hrvaško-srbsko-makedonski slovar. Podrobnosti niso za objavo v časopisu. Ker se bo prebiranje nadaljevalo, velja vabilo: pridite in prisluhnite - smeh je zagotovljen.
Na srečanjih se nam je predstavil novopečeni Prlek Zdravko, ki je svoje zdravje dvignil na višjo raven v toplicah Bio terme Mala nedelja. Priporočil je, da obiščemo to novo in zelo prijazno zdravilišče nedaleč od Ptuja. Tam ste z avtom v eni uri.
Zvedeli smo tudi nekaj novega iz zgo-
dovine našega mesta, na primer, da so platane na Zrinjevcu stare 140 let in daje prvi zagrebški tramvaj brez sprevodnika začel voziti leta 1966.
Reševali smo tudi nagradne uganke. - Kaj je na fotografiji? Obmejni kamen na južni strani starega Savskega mosta. (uganila Marija M.) - Koliko vogalov je nekoč imel robček? Pet. (Ko smo si kot otroci brisali nos z roko.)
Februarski prvi petek smo morali preložiti, ker nas je zametel sneg. Zato je bilo marčno srečanje še večje in bogatejše.	Kras
slovo od starega leta
0Tako kot vsako leto, smo se tudi konec lanskega decembra zbrali na prednovoletnim srečanju. Osemindvajsetega decembra smo se poslovili od leta 2011 in izrekli dobrodošlico letu 2012!
Prednovoletno srečanje je namenjeno sproščenemu druženju, da se malo poveselimo, zaplešemo in pogovorimo, da si vzamemo čas za vse tisto, česar sicer ne utegnemo. Za razpoloženje sta poskrbela Branko in njegova hči. Z inštrumenti sta nam pričarala velik ansambel. Res pa je, da sta muzikanta nekoliko zamudila, saj sta se zmotila in bila prepričana, daje srečanje naslednji dan. K sreči sta le prišla in nič ni bilo zamujenega!. Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno, tako da smo lahko sproščeno poslušali glasbo, plesali, se hecali in veselo pričakali nov dan.	Mira
Slovenci na Hrvaškem
slovenski dom karlovec: Predavanje o reki, ki piše nešteto zgodb
0V karlovškem društvu je prof. dr. Mirko But-kovic pripravil še eno nepozabno predavanje, slovenski kulturni praznik pa so člani društva obeležili v družbi ilustratorke Mojce Svetic Radočaj in mlade kitaristke Monike Sve-tic Radočaj.
Profesor Butkovic nas je 29. novembra s predavanjem in dokumentarnim filmom popeljal po bistri lepotici Kolpi, ki se na svoji poti od izvira blizu Osilnice prek Kostela, Kočevske in Bele krajine do Karlovca preliva čez več kot petdeset kamnitih jezov. Mejna reka Kolpa s svojo potjo piše nešteto zgodb. Izjemna naravna pestrost je tu nedotaknjena. V njej najdejo zatočišče številne živalske in rastlinske vrste. V gozdovih ob reki je veliko vrst divjadi, tu so svoj dom našle številne redke ptice. Skozi stoletja so nastajali vasice, mlini, žage, gradovi. Na celotnem območju je ohranjena slikovita kulturna krajina, ob zgornjem toku reke je pokrajina zdravilna za telo in dušo. Poučno popotovanje se konča v karlovškem mestnem jedru.
Večer po filmu je potekal v prijetnemu druženju številnih obiskovalcev.
Praznovanje z ilustratorko in glasbenico
V likovnem salonu Šestic mestne knjižnice Ivan Goran Kovačic je bila 1. februarja odprta razstava ilustracij profesorice likovne umetnosti Mojce Svetic Radočaj. Ta je v tandemu s pesnico Zvezdano Majhen ilustrirala za več otroških revij in šest knjig, v katerih prisrčne ilustracije harmonično dopolnjujejo besedilo in izzivajo otroško domišljijo, ki igra pomembno
Katic, predavateljico na reški učiteljski fakulteti, v vseh vrtcih izvedla anketo za starše in vzgojiteljice. Odzvalo se je več kot tisoč staršev od dobrih tri tisoč vpisanih malčkov in 33 staršev, večinoma slovenskega rodu, je izrazilo zanimanje za program v slovenščini. Po anketi, ki je prinesla tudi podatke o vzgojiteljicah z znanjem slovenščine, je bilo pričakovati, da bo septembra 2011 učenje slovenščine uvrščeno v dejavnost dveh reških vrtcev, na Mlaki in Pečinah. Program, pripravljen v sodelovanju z Vesno Katic in v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T, pa se je naposled začel uresničevati šele decembra, a le v vrtcu Mlaka.
Skromni, a zaneseni začetki
Po besedah ravnateljice predšolske ustanove Reški vrtec Gordane Rena se je zaradi odhoda v šolo zmanjšalo število sprva prijavljenih otrok. Napovedala je, da bodo program javno predstavili v aprilu, mesecu odprtih vrat, in do tedaj zagotovili tudi vse potrebno za nemoten potek, od računalnika do slikanic in drugega gradiva. Za zdaj je vse prepuščeno prizadevni vzgojiteljici slovenskega rodu Zvezdani Srok, ki dvakrat na teden jezik poučuje v obliki tečaja in s skromnim osebnim gradivom, a z veliko žara in zanesenosti. Znanje in ljubezen do slovenščine ji je prenesla njena mati, Ružica Kozem Čubic, režiserka, igralka, pevka in vsestransko aktivna članica društva v prvih desetletjih delovanja.
Marjana Mirkovic
vlogo v razvoju mladega človeka.
Razstavo ob slovenskem kulturnem prazniku je odprl predsednik društva Silvin Jerman. O pomenu praznika je spregovorila Frida Bišcan. Poudarila je, da smo edini narod, ki praznuje kulturni praznik, s katerim ne obeležujemo samo klasika naše književnosti, ampak celotno slovensko kulturo.
V glasbenem programu je nastopala učenka glasbene šole Monika Svetic Radočaj s tremi skladbami na kitari (Valčkom Matea Carcassija, Wilson's Wildom neznanega avtorja in Klobučkom Janeza Bitenca). Učenkina mentorica je Tena Bunčic. Po kulturnem dogodku se je nadaljevalo prijetno druženje ob zakuski.
Razstava je bila na ogled do 15. februarja, obiskali so jo tudi učenci več karlovških šol.
Marina Delač-Tepšic
bazovica reka: Zaživelo poučevanje slovenščine v vrtcu
0V vrtcu Mlaka na Potoku, v reški četrti, kjer tradicionalno živi veliko Slovencev, se je konec lanskega leta začel pouk v slovenščini. Vesna Katic, ki je sodelovala pri pripravi programa, in Zvezdana Srok, ki slovenščino poučuje, sta dobršen del otroških let preživeli v Slovenskem domu KPD Bazovica.
Hrvaška zakonodaja narodnim manjšinam omogoča izobraževanje v svojem jeziku tudi na predšolski ravni. Rojakom na Reki in v Primorsko-goranski županiji je bila ta možnost večkrat predstavljena v mesečnem biltenu Kažipot, a ni bilo odziva. V prepričanju, da bi staršem veljalo ponuditi program slovenščine ob samem vpisu v vrtec, sta uradno pobudo za učenje slovenščine v javnih vrtcih leta 2009 v imenu svetov slovenske narodne manjšine Mesta Reka in Primorsko-goranske županije dali takratni predsednici Dušanka Gržeta in Marjana Mirkovic. Oba sveta sta ob koncu mandata junija 2011 za ta projekt namenila tudi manjšo donacijo za nakup učnih pripomočkov in ustreznega gradiva. Da bi pobudo podkrepila s podatki, sta sveta jeseni 2010 v sodelovanju z rojakinjo Vesno
Slovenci na Hrvaškem
ajda
umag:
Slovenski kulturni praznik v mestni hiši
Uma-ška- Ajda-, ki je
na-jmla-jše slo-ven-sko- društvo- v Istri, in Svet slo-venske na-cio--na-lne ma-njšine mesta- Uma-g sta- na- predvečer kulturnega praznika- pripra-vili slo-ves-no-st v uma-ški mestni hiši. Kljub hla-dnemu in vetro-vnemu vremenu se je zbra-lo- veliko ljudi, ta-ko- Slo-vencev iz Umaga in bližnjih kra-jev, ko-t pred sta v-niko-v drugih na-cio-na-l-nih manjšin in Mesta Uma-g.
Na prvem praznovanju slovenskega kulturnega praznika smo v ospredje postavili življenje in delo največjega slovenskega pesnika. Posebej je treba pohvaliti vodjo literarne skupine Majdo Vlačič, ki je pripravila in vodila program. Izredno zanimivo
in slikovno usklajeno pripoved smo tematsko dopolnili z recitacijami Prešernovih pesmi Kam, Povodni mož, Vrba, Magistrale, Krst pri Savici (Uvod), Nezakonska mati ter nazadnje z Zdravlji-co. Poudarili smo pomen pesnikovega dela in domoljubja za vse Slovence, še zlasti pa
tiste, ki živijo v zamejstvu. Za konec je vokalna skupina zapela znano slovensko narodno pesem Kje so tiste stezice in kmalu se ji je pridružila cela dvorana. Ogledali smo si tudi ponatis originalne izdaje Prešernovih Poezij.
Po proslavi nas je predsednica Vlasta Grgic povabila v preddverje na zakusko, ki so jo pripravile pridne članice kulinarične skupine. Manjkala ni niti orehova potica. Ob dobri hrani in pijači smo kmalu tudi zapeli in nadaljevali prijetno druženje.
Božično-novoletni sejem
Na prazničnem sejmu, ki ga vsako leto pripravi Mesto Umag, je lani prvič sodelovalo tudi naše društvo. Tako se je Ajda predstavila svojim someščanom. Kljub temu, da smo še zelo mlado društvo in za pripravo kakšnega večjega nastopa nismo imeli dovolj časa, smo na okrašeni stojnici ponudili vse vrste potic,
kolačev, medenjakov in drugih piškotov, ki smo jih pridno napekli, imeli pa smo tudi sušeno sadje in domač tera-nov liker. Odziv je bil odličen in vsi so se strinjali, da so »te naše Slovenke« odlične kuharice. Slaščice so bile naprodaj za simbolične zneske, zbrana sredstva pa smo izročili mestnim oblastem, za humanitarne namene. Tako smo tudi mi prispevali k čarobnemu božičnemu vzdušju.
Irena Blažic
društvo slovencev l/
La-binsko- društvo- je ko-nec lanskega leta- pripravili razstavo idrijske čipke, v spomin na pokojno članico Silvo Sedej, ki je končala čipkarsko šolo v Idriji. Na razstavi je bilo največ čipk iz njene za-sebne zbirke, neka-j pa- so- jih prispeva-li člani društva, ki so čipko podedovali od svojih sta-ršev.
Razstava je bila na ogled od 9 .do 11. decembra v prostorih društva in šahovskega kluba. Razstavljeni so bili prti, prtički, posteljnina in oblačila ter pribor za izdelavo čipke: pletena košara - jerbas, bula, bucke, kleklji, načrti za izdelavo čipke -papirci, sukanci - cvirni raznih vrst in barv. Predsednica društva Silva Sutar Vujičic je na otvoritvi povedala, da so razstavljene čipke in pribor v Labin prinesle žene rudarjev iz Idrije. Ti so iz Idrije v Labin prihajali zaradi službe v rudniku premoga. Izdelovanje čipk je v težkih socialnih razmerah prinašalo rudarskim družinam nekaj dodatnega zaslužka. Idrija pa je po svetu zaslovela ne le po živem srebru, ampak tudi po znameniti idrijski čipki.
Ta umetnostna obrt predstavlja rokodelske spretnosti in prehaja v območje pravcate likovne ustvarjalnosti in ornamentike. V Idriji ima več kod tristoletno tradicijo. Klekljanje zahteva veliko znanja, ročnih spretnosti in veliko ur potrpežljivega dela. V Sloveniji in svetu postaja vse bolj cenjeno. Ohranja se po zaslugi čipkarske šole in vsakoletnega čipkarskega festivala. Ta v Idriji poteka zadnji teden v avgustu že od leta 1955.
bin: Razstava idrijske čipke
Otvoritve razstave se je udeležil tudi župan Labina Tulio Demetlika. Pozdravil je vse navzoče in dejal, da ima naš kraj z Idrijo zelo dobre stike. Med gosti so bili tudi predstavniki drugih nacionalnih manjšin.
Slovo od novega leta
Člani društva smo se konec decembra poslovili od starega leta na družabnem srečanju, ki smo ga pripravili v Ripendi pri Labinu. Da bi bila slovo od starega leta in dobrodošlica novem letu čim bolj vesela, smo se ob zvokih glasbe tudi zavrteli in zapeli. Upajmo, da se nam bo uresničil vsaj delček tega, kar smo si zaželeli.
Silva Šutar Vujičic
Slovenci na Hrvaškem
istra pulj: Miklavževanje in božični koncert
0Res je, da smo že globoko- v letu 2012, to-d-a- neka--tere po-membnejše d-o-go-d--ke prejšnjega- leta- bi puljsko društvo rado podelilo s člani o-sta-lih d-ruštev na- Hrva-škem. Za-to- neka-j po-d-ro-bno-sti o- na-d--vse uspešnem in o-d-mevnem božičnem koncertu ter o prvem miklavževanju.
Miklavž je naše otroke obiskal prvič.
V prostorih galerije se je zbralo lepo število otrok, kar 45 jih je bilo. Tisti, ki obiskujejo pouk slovenščine, so se pod vodstvom učiteljice Dragice Motik pripravili na nastop z recitacijami in pesmicami. S ponosom so pokazali, da poleg hrvaškega zelo dobro obvladajo tudi slovenski jezik. Prvič so nas obiskali tudi predstavniki bralne značke. Že dalj časa sodelujemo z Igorjem Longyko, ki nam je tudi priskrbel slovenske knjige za otroke, tokrat je s seboj pripeljal slovenskega pisatelja Toneta Partljiča, ki je s svojimi veselimi zgodbicami razveselil tako otroke kot odrasle.
Glasba nas bogati
Prvi božični koncert smo pripravili predlani; takrat sta nastopila naš pevski zbor in naša vokalna skupina Encijan. V
zadnjem letu sta v glasbeni sekciji začela delovati še moška klapa Histri in ženska vokalna skupina Tilia, kar je latinsko ime za lipo. Tako smo lahko načrtovali še pestrejši koncertni program. Uvod v dogodek je bil intervju s predsednico društva Klaudijo Velimirovic v Glasu Istre. Povedala je, da bo koncert v obnovljenem muzejsko-galerijskem prostoru Sveta srca v Pulju, ki je namenjen dogodkom višje kakovosti, in da društvo Istra ta koncert podarja kot božično darilo someščanom iz Pulja in Istre v zahvalo za skladno sožitje.
Koncert, ki je bil 18. decembra, je osmislila naša dirigentka Paola Stermo-tic. Pri izvedbi dogodka in čudovite scenografije, ki je očarala obiskovalce in nastopajoče, ji je pomagal predsednik zbora Branko Velimirovic.
Vrhunski in nekoliko mističen program
Uvodoma je moška klapa Histri izvedla gregorijanski koral Puer natus, nadaljevala je ženska vokalna skupina Tilia s štiriglasno pesmijo Ura je polnoči. Korepetitorica Tea Siladi je na klavirju mojstrsko izvedla Air iz suite v D-duru J. S. Bacha. Pevski zbor Encijan je med prihodom na oder zapel lepo božično pesem v hrvaščini O pastiri čudo novo. To pesem in pesem Poslušajte vsi ljudje je z nastopajočimi zapela tudi publika.
V nadaljevanju je Zdenka Viškovic Vukic deklamirala svojo Molitev, Danica Krajnc V zimskem dnevu Desanke Maksimovic, Anamarija Grobiša pa poe-
zijo v prozi Prihaja božični večer.
Nastopil je tudi naš prijatelj, glasbenik, citrar Peter Napret. Pri pesmi O jaslice borne ga je na violini spremljal Silvano Kalagac, solistični del pa je zapela Jasmina Ilic Drakovic, ki poje v skupini in zboru Encijan. Na koncertu je kot gostujoči zbor nastopil MePZ Matko Brajša Rašan iz Pulja pod vodstvom dirigentke Tatjane Merkl, ki je praznoval 60. obletnico delovanja. Zapeli so 'Oče naš in Hajd' na ples. Imeli smo tudi gosta iz Mehike, kitarista Alejandra Cordova, ki ga je ljubezen pripeljala v Pulj. Zaigral je skladbo Campo skladatelja Manuela Panceja. Vokalna skupina Encijan je pri izvedbi Jingle bellsa, Tourdiona in Aleluje publiko spodbudila k ploskanju v ritmu pesmi . Zbor in skupino je med koncertom na kitari spremljal še en naš dragi prijatelj, Alen Bellulo in član zbora Franko Strmotic nabongosih. Ave Maria, ki jo je v 16. stoletju napisal Guilio Caci-ni, je pustila prijetno mistično vzdušje. Vse je bilo enkratno. Vsi smo bili eno. Za konec smo s prižganimi svečkami zapeli Sveto noč v štirih jezikih, ob spremljavi Adolfa Koletnika na pozavni, Tee Siladi na klavirju, Silvana Kalagaca na violini, Alena Bellule na kitari in Petra Napreta na citrah.
Ponosni smo na uspeh tega koncerta, še zlasti, ker se je kar trlo obiskovalcev. Regionalna televizija TV Nova je posnetek koncerta kar dvakrat predvajala, na predbožični večer in na Božič. Glas Istre pa je tudi objavil članek z lepimi ocenami.
Ivanka Koletnik
Slovenci na Hrvaškem
dr. france prešeren šibenik: Prerez plodnega leta 2011
Krepitev sodelova-nja- s slovenskimi društvi na-
Hrvaškem in povezovanje z matično deželo sta bila rdeča nit minulega leta. Druženja med drugim pomenijo, da- ima-mo ob priza-deva-nju za na-predek tudi veliko dobre volje za- ohra-nja-nje slovenskega izročila, ki je temelj, na katerem stoji prihodnost.
Kako smo se v šibeniškem društvu lani družili in povezovali? V začetku maja nas je obiskal mešani pevski zbor reške Bazovice. Skupaj z našim pevskim zborom Prešernovke in učenci glasbene šole I. Lukačic je nastopil na koncertu v katoliškem domu škofa J. Milete. Druženje je trajalo pozno v noč, ob zvokih ljudskih pesmih naših dveh domovin.
V prepletu slovenske in dalmatinske pesmi je potekala tudi proslava 19. rojstnega dneva naših sosedov, splitskega društva Triglav. Na njihovo povabilo so 14. maja v splitskem mestnem lutkovnem gledališču zapele naše Prešernovke in naši prijatelji, šibeniška klapa Klačarda. Veselo druženje smo nadaljevali v njihovih prostorih. Prav zares škoda, da se ne družimo veliko več.
September povezujemo z začetkom šolskega leta in nove društvene sezone, a tudi koncem nekega obdobja. September je v Šibeniku prepoln dogodkov, mi pa smo se opogumili in v bogato ponudbo prispevali dneve slovenske kulture. Na koncertu v Hrvaškem narodnem gledališču Šibenik sta poleg naših Prešernovk in najmlajših recitatorjev nastopila še ženski pevski zbor iz Globokega in vokalno-instrumentalna skupina brežiške glasbene šole, ki je posebej razveselil z igranjem na citre. Program je povezoval znani radijski voditelj Nikola Uru-kalo. Gostje so se prepričali, da je morje še vedno slano, vsi skupaj pa, da je najlepši zaključek lepega druženja piknik v
naravi pri naših Tonetu in Vojki. Na dan mesta Šibenika, 16. septembra, smo v mestni knjižnici Juraja Šižgorica z razstavo ilustracij Darje Lobnikar in s predstavitvijo hrvaškega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji gori obeležili 20-letnico samostojnosti Slovenije in Hrvaške. S podelitvijo Gallusovih priznanj za dolgoletno ustvarjanje na področju ljubiteljske glasbe so bile počaščene članice pevskega zbora Prešernovke . Priznanja je podelil predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Jernej Lampret. Predsednik turistične zveze Ivančne Gorice Pavel Groznik pa je predstavil Višnjo Goro in višnjanskega polža ter vse povabil na obisk v Jurčičeve kraje. Lepo je bilo med nami videti pomembne posameznike iz Slovenije, kot tudi zapise v dnevnem časopisju in uradnih straneh mesta Šibenik. Lepo je bilo biti delček mednarodnega projekta Modrost in pravičnost.
Naj se nikoli ne konča zgodba, naj se nit sodelovanja in povezovanja nadaljuje tudi v prihodnje.
Mira Kneževic
triglav split: Od čipkarstva do
planinarjenja
0V splitskem društvu se je skupina- za-ljubljencev v pla--nine in doline začela priprav-lja-ti na- vzpon na- Trigla-v, skupina- spretnih kleklja-ric pa- vneto ustva-rja- in se je z lepogla-vske-ga festivala čipk vrnila s srebrnimi pla-keta-mi.
Petnaesti medunarodni festival čipke u Lepoglavi održao se od 22.09. do 25.09. s podnaslovom Prostoručna čipka - zajednički europski korijeni. Čipku su izlagale čipkarice iz 10 zemalja, iz
Hrvatske i čipkarska sekcija Triglava. Ljubitelji čipaka imali su priliku vidjeti zajednički projekt čipkarica iz Idrije, Lepoglave i Splita- postav izložbe Cvjet-ni vrt, koji je prenesen iz Idrije. Naša sekcija je imala i posebno izložene čipke u buducem muzeju čipke, gdje je i bilo najviše izlagača. Ovog puta smo donijele, pored tradicionalnih bijelih i bež čipaka, i čipke u boji. Htjele smo pokazati kako se na bezbroj načina može koristiti idrijska čipka. Za mene, u stvari, „magija" idrijske čipke i jest u tome da je samo mašta granica, sve što mogu zamisliti mogu i ostvariti.
Moram se još pohvaliti da smo naše društvo, a i j a osobno, dobili srebrne plakete lepoglavskog festivala. Zlatne plakete dodijeljene su sudinocima festivala za 15 godina, srebrne za 10 godina. Mi smo sudionici zadnjih 7 godina, ali srebrne
plakete smo dobili zbog posebnog doprinosa medusobnoj suradnji i povezivanju čipkarica, kao i za moju inicijativu za
lipa zadar: Na Prešernov dan najprej skupščina in nato koncert
Člani zadrskega društva
L ipi- in njihovi priji-telji so se 10. februi-rji- zbri-li v multime-dijski dvorani mestne knjižnice. Slovenski kulturni pri-z-nik so obeležili z redno letno skupščino in kulturnim programom. S petjem jih jeni-vdušil moški oktet Zven iz Črnuč pri Ljublji-ni, ki se je v Dalmacijo prebil po izredno sli-bemu vremenu in snegu.
Zvenovci so pod vodstvom Vinka Jagra izvedli slovenske narodne in umetne pesmi. V kulturnem programu ob Prešernovem dnevu je nastopila tudi Andreja Malta, ki je recitirala svoje pesmi. Slovesnost je polepšal govor Janeza Roglja, tajnika Slovenske izseljenske matice, o slovenskem kulturnem prazniku in njegovemu pomenu za Slovence po svetu.
Bogata dejavnost društva
Na skupščini je o delovanju društva Lipa, ustanovljenem pred sedmimi leti, poročala predsednica Darja Jusup. Kljub temu, da društvo nima prostorov, pisarne
Slovenci na Hrvaškem
in telefona, se mu je doslej pridružilo 79 od 242 Slovencev, ki živijo na območju Zadra. V mestu jih živi 158. Člani društva se redno sestajajo v prostorih Združenja kapitanov in poročnikov trgovske mornarice, ki so v lasti Tankerske plovidbe, kjer je predsednica zaposlena. Za to se je podjetju tudi zahvalila. Predsednica nadzornega odbora Lipe Katarina Bezič je poročala o finančnem poslovanju. Letno poročilo o delu je podala Marija Lukin. Uvod v bogato dejavnost društva v minulem letu je bila februarska razstava slik z likovne kolonije Maj 2008-2010 Turanj, ki se je udeležujejo člani slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem. Spomladi so se člani društva na Mednarodnem dnevu kulturne različnosti predstavili s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami, v kulturnem delu programa pa je nastopila
Folklorna skupina Dragatuš iz Draga-tuša. V okviru lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru je Darja Jusup študentom predstavila zgodovino Slovencev na Hrvaškem ter delovanje in pomen Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar. Tudi lani je društvo uspešno pripravilo likovno kolonijo Maj 2011 Turanj, ki se je končala z razstavo in kulturnim programom, v katerem so sodelovali recitatorji, kulturno društvo Maslina in ženska skupina Karmel iz Turnja.
Na slovesnosti ob dnevu evropskih jezikov, ki je lani potekala v Zadru, so se člani Lipe na stojnici slovenskega jezika srečali s slovenskim veleposlanikom Vojkom Volkom. Oktobra so se udeležili vseslovenskega srečanja v Pulju.
Darja Jusup
održavanje medunarodne večere. Svako društvo trebalo je donijeti neko tradicionalno jelo, kolač i piče iz kraja iz kojeg
dolazi i napisati nešto kratko o tome. Svi su bili oduševljeni tom večerom, jer smo tako još po nešto novo naučili jedni o drugima.
(Katica Kaštelan)
Gremo na Triglav!
Že nekaj časa si želimo, da bi v društvu znova zaživela planinska sekcija. Naposled se je to tudi uresničilo, na pobudo zaljubljencev v planine in doline, ki občasno plezajo po okoliških hribih, Kozjaku, Mosorju in Biokovu. Zares se je začelo 6. novembra, ko so se štirje člani napotili do doma Umberto Girometta na Mosorju, na 868 metrih nadmorske višine, naslednjo nedeljo so pot podaljšali do planinskega zaklonišča Kontejner-Ljuto kame, na 1.055 metrih nadmorske višine, čez teden dni je bila cilj Lugarnica, na 872 metrih. Zagotovo
se vprašate, zakaj vse te priprave?
Ne boste verjeli, pripravljamo se na vzpon na Triglav. Tja se bomo odpravili julija. Za pridobitev kondicije se držimo nasvetov, ki smo jih dobili od prijateljev iz Slovenije, prav oni so nam svetovali naj treniramo po Mosorju. Obljubili so tudi, da bodo naši vodniki z Bohinjske strani preko Kredarice do Aljaževega stolpa na Triglavu. Vzpon naj bi trajal dva dni, prenočili bi na Kredarici. Kot vidite, načrt je super in upamo, da ga bomo tudi uresničili.
Do julija pa se bomo še naprej družili, organizirali srečanja s planinci, morda povabili tudi Stipeta Božiča, da nam pripravi kakšno zanimivo predavanje. Se naprej bomo plezali po dalmatinskih stenah, s katerih se širi čudovit pogled na modro morje.
(Ana Šušmelj)
Slovenci na Hrvaškem
8 nova koordinacija zagrebških nacionalnih manjšin
Predsedniki svetov in predstavniki vseh 18 nacionalnih manjšin v Zagrebu so 12. decembra v mestni hiši v Zagrebu podpisali sporazum o ustanovitvi Koordinacije nacionalnih manjšin Mesta Zagreb za mandatno obdobje 20112015.
Sporazum so podpisali predsedniki svetov albanske, bošnjaške, češke, črnogorske, makedonske, madžarske, romske, slovenske in srbske manjšine ter predstavniki bolgarske, italijanske, nemške, poljske, rusinske, ruske, slovaške, ukrajinske in židovske manjšine. V imenu sveta slovenske manjšine je sporazum podpisal predsednik Darko Šonc.
Predsednik koordinacije je postal Zoltan Balaž-Piri, predsednik madžarske nacionalne manjšine v Zagrebu, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Raman Fazlievski iz romske manjšine in Raško Ivanov iz bolgarske manjšine.
Nov zakon o registru
„Koordinacija je lahko in mora biti subjekt vsake javne razprave o vprašanjih nacionalnih manjšin, pobudnik reševanja manjšinskih problemov in partner vladnim telesom, organizacijam civilne družbe in drugim domačim in mednarodnim organizacijam in inštitucijam v vseh vprašanjih, ki so v interesu nacionalnih manjšin", je poudaril novoizvoljeni predsednik Balaž-Piri. Koordinacija se mora registrirati na osnovi novega Zakona o registru in končno postati pravna oseba, je še rekel Balaž-Piri. Spomnil je, da so bili prvi sveti izvoljeni pred osmimi leti, na podlagi ustavnega zakona o pravicah nacionalnih
manjšin. Prva manjšinska koordinacija v Zagrebu je bila ustanovljena na svetovni dan človekovih pravic 10. decembra 2003. Prvi predsednik koordinacije je bil David Orlovic (mandat 2003-2007), drugi pa Darko Šonc (mandat 2007-2011).
Na slovesnosti sta navzoče pripadnike nacionalnih manjšin, člane diplomatskega zbora in predstavnike verskih skupnosti nagovorila predsednik Sveta za nacionalne manjšine Republike Hrvaške Aleksandar Tolnauer in poslanec in predsednik zagrebške organizacije SDP-a Davor Bernardic. Tolnauer je med drugim poudaril, da je bogastvo nacionalnih manjšin ogromno in da jih je treba finančno podpirati.
Agata Klinar Medakovic/Hina
V zagrebški koordinaciji tudi Rusi
Na letošnjih manjšinskih volitvah je bila prvič izvoljena predstavnica ruske manjšine Galina Kovačevic, ki je tudi podpisala sporazum o pristopanju h koordinaciji. Na slovesni seji je v kulturnem programu pel zbor ruske manjšine.
slovenski predsednik sprejel predstavnike slovencev v zamejstvu
Predsednik Slovenije dr. Danilo Türk je ob slovenskem kulturnem prazniku sprejel predstavnike slovenskih narodnih skupnosti iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske.
Srečanje je potekalo 7. februarja v Ljubljani in se ga je udeležil tudi predsednik Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Predsednik je uvodoma spregovoril o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in poudaril, da je za razvoj tega prostora ključnega pomena slovenščina. Kot pozitiven korak je omenil kompromis o dvojezičnih krajevnih tablah v Avstriji, ki se nadaljuje z razpravo o zakonu o narodnih skupinah. Na Madžarskem, ki je pred kratkim sprejela novo ustavo, je potrebno zagotoviti primerno interpretacijo avtoh-
tonosti slovenske narodne skupnosti in na tej podlagi poiskati ustrezne praktične rešitve. Arbitražni sporazum s Hrvaško je ustvaril novo klimo v meddržavnih odnosih in prispeval k bolj odprtemu obravnavanju položaja Slovencev, slovenščine in
slovenske kulture na Hrvaškem. Tudi v Italiji je prišlo do določenega izboljšanja politične atmosfere, raven financiranja projektov slovenske narodne skupnosti pa se je kljub finančnim omejitvam ohranila.
(up)
Novice iz domovine
slovenija - hrvaška: v znamenju spoznavanja in priprav na arbitražo
Obdobje po decembrskih parlamentarnih
volitvah so odnose med državama zaznamovale priprave na arbitražo, obdobje po oblikovanju obeh vlad - hrvaška pod vodstvom Zorana Milanovica je prisegla decembra, slovenska pa je bila pod vodstvom Janeza Janše oblikovana februarja - pa je minevalo v znamenju spoznavnih srečanj.
Hrvaška je 9. decembra podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo. S tem dejanjem se je formalno začel tudi arbitražni postopek za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Stekli so namreč roki, predvideni v arbitražnem sporazumu, ki sta ga leta 2009 podpisala tedanja premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor. V skladu s tem sporazumom bi morali Slovenija in Hrvaška v petnajstih dneh po podpisu hrvaške pristopne pogodbe imenovati tri arbitre s seznama Evropske komisije. Vendar se je postopek zavlekel, saj do skrajnega roka - 24. decembra - seznam še ni bil pripravljen. Zato sta se 10. januarja nova hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic in slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je pred imenovanjem nove vlade opravljal tekoče posle, odpravila k evropskemu komisarju
za širitev Štefanu Fuleju. Teden dni pozneje je bila končno znana sestava arbitražnega sodišča. Po Zbogarjevih besedah bi bil celoten postopek lahko končan do leta 2014.
Kdo bo arbitriral med Slovenijo in Hrvaško?
Arbitražno sodišče ima pet članov. S seznama Evropske komisije sta Slovenija in Hrvaška za predsednika sodišča izbrali Francoza Gilberta Guillaumeja ter Nemca Bruna Sim-ma in Britanca Vaughana Loweje za člana. Hrvaški član je postal strokovnjak za pomorsko pravo Budislav Vukas, slovenski pa Jernej Sekolec, podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Zastopnici oz. agentki Slovenije pred arbitražnim sodiščem sta predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirj am Skrk in pravnica na zunanjem ministrstvu Simona Drenik. Slovensko odvetniško ekipo vodi Francoz Allain Pellet, v njej pa so še slovenska pravnica Vasilka San-cin, Britanec Michael Wood in Američan Rodman Bundy.
Hrvaški agentki sta predstojnica katedre za mednarodno pravo zagrebške pravne fakultete Maja Seršič in Andrejo Zgombic Metelko z zunanjega ministrstva. Za zastopanje je Hrvaška najela Philippa Sandsa in Jamesa Crawforda iz londonske odvetniške pisarne Matrix ter Američana Paula Reichlerja.
Spoznavna srečanja
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je 25. januarja sprejela slovenskega veleposlanika Vojka Volka, novi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec pa je hrvaškega veleposlanika Svjetlana Berkovica na vljudnostni obisk sprejel 1. marca.
Ministra Karl Erjavec in Vesna Pusic sta se prvič sešla v Bruslju, 27. februarja. Slovenski minister je takrat povedal, da ga je hrvaška kolegica spraševala glede ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe in da ji je odgovoril, da Slovenija sicer ne bo prva, ki bo pogodbo ratificirala, a da »ne pričakuje, da bi bila ravno zadnja«.Erjavec je še poudaril, daje pomembno ohraniti prijateljske odnose brez incidentov in napetosti.
Prvi in doslej edini dogodek, ki je v zadnjem obdobju vznemirjal javnost, se je sicer pripetil le dva tedna pozneje, 12. marca, ko je slovenski policijski čoln med rtom Madona in
rtom Savudrija zunaj Piranskega zaliva ustavil hrvaško ribiško plovilo, s katerega so ribiči v morje polagali ribiške mreže. Kot so sporočili s koprske policije, lastnik plovila za ribolov ni imel ustreznega dovoljenja.
Trije obiski Zagreba
Zagreb in slovensko skupnost na Hrvaškem je 9. marca obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Podrobneje o tem obisku pišemo v rubriki Slovenski dom - naš drugi dom.
Slovenski dom je obiskal tudi zunanji minister Karl Erjavec, med prvim delovnim obiskom Zagreba, 19. marca. Z gostiteljico, hrvaško kolegico Vesno Pusic, sta se na tem srečanju zavzela za srečanje slovenske in hrvaške vlade, na katerem bi - morda še pred poletjem - obravnavali vsa odprta vprašanja. Tu so v ospredju različna stališča glede skladiščenja jedrskih odpadkov nuklearke Krško in terjatev hrvaških varčevalcev do nekdanje Ljubljanske banke. Erjavec je v zvezi s slednjim ponovil, da je treba vprašanje varčevalcev reševati v okviru nasledstva.
Slovenskega ministra sta v Zagrebu sprejela tudi predsednik države Ivo Josipovic, predsednik vlade Zoran Milanovic in predsednik sabora Boris Šprem.
Delegacija državnozborskega odbora za zunanjo politiko (OZP) pod vodstvom predsednika Jožefa Horvata pa je Zagreb obiskala 15. marca. To je bil prvi obisk OZP na Hrvaškem po 14 letih. Delegacijo je najprej sprejel predsednik sabora Boris Šprem, nato pa se je sešla s člani saborskega odbora za zunanjo politiko, ki ga vodi Milorad Pupovac.
(jit/sta)
Pogovarjali smo se
ljudmila novak:
slovenci na hrvaškem delujejo zelo enotno
0V novi slovenski vladi je skrb za Slovence
v zamejstvu in po svetu prevzela Ljudmila Novak. Z ministrico Ljudmilo Novak smo se pogovarjali o
V prvem mesecu po imenovanju ste uspeli prekrižariti celotno slovensko zamejstvo; obiskali ste Slovence v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Kaj so podobnosti in kaj razlike med slovenskimi skupnostmi v štirih državah, ki obkrožajo Slovenijo?
-	Med obiski pri slovenskih narodnih skupnostih v sosednjih državah sem ugotovila, da si vse štiri zavzeto prizadevajo za ohranitev slovenske kulture, jezika in identitete. Sem pa spoznala, da na Hrvaškem, za razliko od slovenskih skupnosti v Avstriji in Italiji, Slovenci delujejo zelo enotno ter da na Hrvaškem ni toliko organiziranih struktur, saj se je ta manjšina oblikovale šele v zadnjem času.
Pred oblikovanjem nove slovenske vlade je bilo v varčevalni vnemi slišati tudi predloge za ukinitev urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, z ministrskim položajem vred. S kakšnimi argumenti je bil ohranjen resor, ki je za nas tako pomemben?
-	Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil ustanovljen na podlagi zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki urad tudi ščiti. Pri oblikovanju nove vlade je koalicija spoštovala ta zakon in tako ohranila urad in tudi pristojnega ministra.
Ali nas mora biti strah, da bodo neizogibni varčevalni ukrepi okrnili podporo Slovenije društvom in krovni slovenski organizaciji na Hrvaškem? Bomo morali krčiti programe?
-	Varčevalni ukrepi so za Slovenijo v tem trenutku neizo-
gibni in iz solidarnosti bomo pri tem morali sodelovati vsi. Tako bodo varčevalni ukrepi zagotovo posegli tudi na področje financiranja slovenskih manjšin, si pa prizadevam, da ti rezi ne bi bili pregloboki. Verjetno se bo to v neki meri poznalo tudi pri programih, ki jih bo morda treba racionalizirati.
Notranjih trenj v slovenski skupnosti na Hrvaškem praktično ni. Ne le zato, ker se namesto s politiko in ideologijo ukvarjamo predvsem s kulturo, ampak tudi zato, ker pri delitvi denarja veljajo jasna pravila. Se bodo mehanizmi financiranja dejavnosti kaj spreminjali?
-	Ne, za zdaj o spremembah mehanizmov financiranja na uradu ne razmišljamo.
Posamezna slovenska društva na Hrvaškem imajo različne težave, za večino pa velja, da se ubadajo s prostorsko stisko in visokimi najemninami. Ali je tu mogoče pričakovati trajne rešitve?
-	Na uradu stremimo k temu, da bi za problem prostorskih stisk in visokih najemnin našli trajne rešitve, je pa treba upoštevati, da bo vsaka rešitev izvedena v okviru razpoložljivih možnosti.
Na zakonodajnem področju si že dalj časa prizadevamo, da Slovenija ne bi več umetno delila Slovencev na Hrvaškem - zakon namreč nekatere uvršča med zamejce, nekatere pa med Slovence po svetu. Podpirate naše predloge za ustrezne zakonske popravke?
-	Slovensko skupnost na Hrvaškem, tako kot vse druge, opredeljuje zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, katerega spremembe in dopolnitve za zdaj niso predvidene.
Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo na tujem. V 83 letih neprekinjenega delovanja je preživelo razpadanje in nastajanje držav, velike politične in družbene spremembe. Kakšna bo po vašem mnenju vloga društva, ko bo tudi Hrvaška postala članica Evropske unije?
-	Glede na dosedanje prakse širitve Evropske unije, ko praktično slovenske skupnosti na Madžarskem, v Avstriji in Italiji zaradi tega niso doživele bistvenih sprememb, menim, da se temeljna vloga Slovenskega doma po vstopu Hrvaške v EU ne bo spremenila.
Ponosni smo na Novi odmev, ki izhaja že 17 let. Kakšno je vaše sporočilo za bralce našega glasila?
-	Bralcem Novega odmeva želim, da bi bili še naprej zvesti svojim koreninam, identiteti, kulturi in jeziku ter da bi to prenašali tudi na nove rodove. Novemu odmevu pa želim, da bi še dolgo izhajal in imel veliko zvestih bralcev.
Edina ministrica v Janševi vladi
Ljudmila Novak, rojena leta 1959 v Mariboru, je po poklicu profesorica slovenskega in nemškega jezika. V politiko je vstopila leta 2000, ko je postala članica sveta Nove Slovenije (NSi). Leto dni pozneje je bila izvoljena za županjo Moravč, leta 2004 pa za evropsko poslanko. Pred štirimi leti, ko je NSi na volitvah doživela velik volilni poraz in ostala pred vrati slovenskega parlamenta, je postala predsednica stranke. Do lanskih predčasnih volitev je stranko tako okrepila, da se je NSi vrnila v državni zbor. NSi je zdaj članica vladnega peterčka, ki ga sestavljajo še SDS Janez Janše, LDGV Gregorja Viranta, SLS Radovana Žerjava in Desus Karla Erjavca. Ljudmila Novak je edina ministrica v 12-članski Janševi vladi. (jip)
jože pogačnik:
mednarodno
uveljavljen
humanist
Slo-venist, litera-rni zgo-do-vina-r in teo-retik
k njiževnosti Jože Pogačnik se je rodil 14. marca 1933 v Kovorju na Gorenjskem, večino službenih let pa je zaradi razmer na ljubljanski Filozofski fakulteti preživel na univerzah nekdanje Jugoslavije. Več kot desetletje je živel na Hrva-škem, kjer je tudi po-ko-pa-n.
Pogačnik sodi med tiste znanstvenike s področja humanističnih ved, ki so v mednarodnem svetu dosegli občudovanja vredno uveljavitev in s tem prispevali izjemen delež k ugledu Republike Slovenije in Republike Hrvaške v Evropi in svetu. Preminil je 18. avgusta 2002 na Reki, njegov grob je na Mirogoju v Zagrebu.
Doktorat na zagrebški univerzi
Pogačnik je iz slavistike diplomiral leta 1958 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čez leto dni je postal asistent za slovensko književnost na zagrebški Filozofski fakulteti. Na zagrebški univerzi je leta 1963 doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Leta 1969 je na Filozofski fakulteti v Novem Sadu postal docent, leta 1975 pa redni profesor. Od leta 1981 do razpada nekdanje države je predaval na univerzi v Osijeku, in sicer slovensko književnost in primerjalno jugoslavistiko. Leta 1992 se je vrnil v Slovenijo in postal redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Priznanja za znanstvene dosežke
Udeleževal se je znanstvenih srečanj in predaval na večini evropskih univerz, ki imajo študij slavistike. Leta 1991 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, redni pa je postal leta 1997. Najvišje mednarodno priznanje, prestižno Herderjevo nagrado za delo v humanistični stroki, je prejel leta 1996. Tega leta je postal tudi član Akademije znanosti v Gottingenu. Od uglednih priznanj je prejel tudi Evropsko medaljo za medievalistiko (1978) in Nagrado mesta Osijek za znanstveno delo (1986). Leta 1998 je prejel nagrado Ambasador Republike Slovenije
Preteklost v sadanjosti
v znanosti. Bil je član Society for Slovene Studies in strokovni svetovalec pri Humboldt-Stiftung v Bonnu. Bil je tudi član uredniškega sveta oz. dolgoročnega projekta Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen pri založbi znanstvenih publikacij Anton Kovač v Münchnu in član sveta Münchner Zeitschrift für Balkankunde.
Mednarodne objave in predavanja
Kot štipendist - Herderjev in Fulbrightov - ter kot gostujoči predavatelj je spoznaval metodologijo stroke ter jo ustvarjalno uporabljal pri svojem raziskovalnem delu. V tujih jezikih je izšlo 13 Pogačnikovih knjig. Tri, ki so posebej pomembne za razvoj slovenske in evropske literarne vede, so izšle v Nemčiji. Od leta 1962 je v tujini objavil 83 študij in razprav, največ v nemških zbornikih, revijah in časopisih. Tematika teh objav je osredotočena na slovensko pismenstvo in književnost od začetkov do danes. Slednja je obravnavana s primerjalnega zornega kota, v srednjeevropskem in evropskem kontekstu. Od leta
1970 je imel vabljena posamezna in ciklična predavanja na več kot 40 univerzah v Evropi in Ameriki. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v Skopju, Göttinge-nu in v New Yorku na Univerzi Columbia.
Novosti v slovenski literarni zgodovini
Pogačnikovo glavno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnos-lovanskimi književnostmi, s teorijo literature in kulture ter z razvojem slavistike. Celoten obseg predmeta je obdelal v obširni Zgodovini slovenskega slovstva (soavtor Franc Zadravec), v kateri je uveljavil več vsebinskih in metodoloških novosti. V razpravah in tematskih zbornikih ter v kritičnih izdajah in antoloških izborih je raziskoval zlasti starejša slovstvena besedila, jih uvrščal v slovenski in evropski kulturnozgodovinski kontekst ter analiziral njihove stilne in retorične sestavine. Ukvarjal se je tudi s sodobno književnostjo, posebej pa se je posvetil zamejskemu in zdomskemu slovstvenemu ustvarjanju. Literarno zgodovino je dopolnjeval s teoretičnimi pogledi in jo nadaljeval v smer kulturološkega raziskovanja in esejistične obravnave. Deloval je tudi kot kritik in publicist; uredil je več pomembnih izdaj (Freisinger Denkmäler, München 1968; Starejše slovensko slovstvo, 1980; Trubar in njegovi, 1984; Slovenska misel: Eseji o slovenstvu, 1985; Prežihov Voranc: 1893-1993, 1993, z Janezom Mrdavšičem) in antologijo slovenske književnosti v 30 knjigah (Slovenačka književnost, Novi Sad 1979-87).
Jagna Pogačnik
Preteklost v sadanjosti
spomini in pričevanje izgnancev 1941-1945
Življenje Slovencev v izgnanstvu in na prisilnem delu v Nemčiji med 2. svetovno vojno je bilo kruto; bili smo lačni, žejni, bosi in ponižani kot sužnji. Na nekaterih so Nemci delali medicinske poskuse in še hujše stvari. Nekaj trpkih spominov mi je zaupala gospa B. V. M. (ASK)
huje ne bi moglo biti
Prišlo je leto 1941, vojna in njene strahote. Nemci so deklice, stare 15 let, pobrali in poslali na prisilno delo v Avstrijo. Stalno smo jokale in tolažile druga drugo, pri sebi pa hranile majhne stvari, ki so nam jih dali doma, meni stara mama zavoj oblačil. Nikoli ne bom pozabila, kako smo v Celovcu, kamor so nas pripeljali ponoči, čakale na »arbeitsam-tu«. Jokale smo in čakale, da nas kdo od ljudi, ki so prihajali, odpelje na delo. Mene je vzel gospod Burjan in odpeljal na kmetijo, kjer sem morala opravljati težka dela. Nekoč sem šla navsezgodaj, okoli petih zjutraj, po mleko v vas. Videla sem, kako na njivah tepejo Poljakinje in Rusinje, pa sem se ustrašila, da to čaka tudi mene. Zato sem pobegnila domov v Litijo in se skrila pri stricu v Smartnem. Nemci so me izsledili in me poslali nazaj v Celovec. Nisem se hotela javiti na »arbeitsamtu«, ker me je bilo strah, da me bodo poslali delat na polja ali pa v taborišče. Odšla sem k jezeru in tam jokala. Videla me je neka ženska in me odpeljala v gostilno Plattenwirt, katere gospodar je tako uredil, da sem lahko ostala pri njem na delu. Srečna sem bila, ker sem imela dovolj hrane, mleka in marmelade in še druge stvari. Gospodar in njegova žena sta me imela rada, bila sem pridna in poslušna. Na delo sem se navadila, pospravljala sem v gostilni in v hiši, kjer je bilo več sob za prenočišča. Nato pa sem doživela tragedijo. V mojo sobico je prišel vojak in me posilil. Morala sem se posloviti in oditi v dom, kjer sem rodila sina. Tam sem dojila še tri druge otroke. Vojna se je širila, Rusi so se približevali, nastal je splošen preplah, pa sem spet pobegnila domov v Litijo. Tam so bili še vedno okupatorji. Prišla sem ponoči, bila je policijska ura, vojaki so me pridržali in me z otrokom nahranili, da si malo opomorem. Po osmi uri, ko se je končala policijska ura, sem odšla k stari mami, v revščino in težko življenje. Nemci iz Litije so vsak dan prinašali pomoč sinu in meni, da smo nekako preživeli. Nemci so imeli vsega dovolj. Toda pomoč sem grdo plačala. Eden od vojakov me je povabil, naj pridem po živila in druge potrebščine na nogometno igrišče. In res je prinesel vsega, od čokolade do ne vem česa ne. Toda tudi on me je posilil, čeravno sem se ga močno branila in vpila na ves glas. Takrat sem se zavedala, kaj me čaka. To se je tudi zgodilo - rodila sem še drugega sina. Zatem je umrla stara mama, Nemci so odšli in z njimi tudi neznani oče mojega sina. Nadaljevalo se je trpljenje, težko življenje z grenkim spominom na vojna leta. Nisem klonila, trdo in pošteno sem delala, da preživim otroka in sebe. Se danes ne vem, kaj je romantika in kaj ljubezen, kaj so sprehodi v naravi in potovanja. Moja sreča je, da imam dva dobra sinova, ki me cenita in spoštujeta, ker vesta, kako sem trpela. Vse moje življenje je bilo grozno, hujše ne bi moglo biti. Vojna je zaznamovala mojo usodo in usodo na tisoče Slovencev.
B. V. M.
Kulturna obzorja
kulturna dogajanja
Vojna in mir Tomaža Pandurja
-	Mojstrovina Leva Niko-lajeviča Tolstoja iz leta 1869, v hrvaškem prevodu Zlatka Crn-kovica je bila izhodišče za izjemno koprodukcijsko predstavo zagrebškega HNK-ja in Pandur. theatres, v sodelovanju z evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Na premieri 14. oktobra na osrednjem hrvaškem gledališkem odru se je zbrala kulturna elita Hrvaške in Slovenije. Režiser mednarodnega slovesa Tomaž Pandur je pri dramatizaciji izhajal iz dejstva, da je Vojna in mir roman prostora in časa. V organizaciji odrskega prostora sta mu bili v veliko pomoč uigrana tehnična ekipa HNK-ja in scenografija skupine Numen (Sven Jonke in Nikola Radeljko-vic). Glasbeni ritem je prispevala skupina Silence (Boris Benko in Primož Hladnik). Glavno breme je bilo na igralcih v črno-belih kontrastnim kostimih Danice Dedijer. Igrali so Alma Prica, Pero Kvrgic, Goran Grgic, Milan Pleština, Zrin-ka Cvitešic in drugi. Kot gostja je nastopila Milena Zupančič v vlogi grofice Natalije Rostove. Slovensko premiero je predstava doživela 21. februarja v SNG Maribor.
Mozartov rekviem pod taktirko Uroša Lajovica
-	Ob dnevu spomina na mrtve je Zagrebška filharmonija . 28 oktobra v prepolni dvorani Vatroslava Lisinskega izvedla koncert z naslovom Večna svetloba. V Mozartovem rekviemu so kot solisti nastopili sopranis-tka Valentina Fijačko, altistka Dubravka Šeparovic Muševic, tenorist Martin Sušnik, basist Luciano Batinic in zbor Ivan Goran Kovačic.
Jordan v Karlovcu in Bjelovarju
-	V karlovški galeriji Vjekos-lav Karas je Vasilij Josip Jordan
oktobra razstavil 22 del iz stalne zbirke zagrebške Moderne galerije, po izbiri samega avtorja, marca pa so v bjelovarskem mestnem muzeju razstavili 22 del po izbiri kustosinje Emilije Dragišic.
Ob robu karlovške razstave so umetnika prosili, naj med 22 platni izbere eno, ki razkriva najglobljo umetnikovo iskrenost. Izbral je sliko Odhajajoč (Odlazeci) iz leta 1985 in dejal: »Menim, da sem tu dal največ, kar sem mogel«.
Odprtje bjelovarske razstave je bilo še posebej slovesno, saj je potekalo na Jordanov rojstni dan. Tudi Slovenski dom se je pridružil čestitki. V bogatem spremnem kataloguje avtor besedila Milan Bešlic o umetniku med drugim zapisal: »Dejstva, ki so oblikovala njegovo bitje in njegovo duhovnost, so telesna krhkost in fizična smrtnost, intelektualna radovednost in duševna brezsmrtnost, od dvoma in negotovosti, slutnje in hrepenenja, ta dejstva problemati-zira skozi svoje velike tematske cikluse...«
Tri sestre na Reki
- Ansambel reške drame Ivana pl Zajca je 3. novembra odprl gledališko sezono s premiero drame Antona Pavloviča Čeho-va Tri sestre. Režiral je gost iz Slovenije Eduard Miler. V vlogah treh sester so nastopile Tanja Smoje, Olga Pakalovic in Jelena Lopatic. Scenografijo je podpisal Branko Hojnik, kostu-mografijo pa Sandra Dekanic. Drama je nastala leta 1900 in govori o nemožnosti izpolnitve svojih želja in spreminjanja sveta okoli sebe. Zato je zelo aktualna še danes.
Kulturna obzorja
Harmonikarski festival Bela pl. Panthy
-	Mednarodni festival v Slavonskem Brodu je v organizaciji Brodskega harmonikarskega orkestra potekal od 26. do 27. novembra. Nastopili so orkestri iz Požege, Zagreba, Labina in Moldavije ter orkester Glasbene šole iz Ormoža.
Volim Pušim v Osijeku
-	V osiješki galeriji Waldinger je bila 22. novembra odprta razstava Denisa Kraškoviča z naslovom Volim Pušim (Ljubim Kadim). Marina Viculin je poudarila da Kraškovičeva dela pripadajo času hiperrazvite vizualne kulture, ko preprosta znamenja sprožajo veliko asociacij in se iz enostavnih oblik razvija zapletena dramska zgodba s srečnim koncem.
Revija lutkovnih gledališč na Reki
-	Med 3. in 11. novembrom je Reka gostila trinajst lutkovnih predstav iz Hrvaške, Slovenije in Francije. Lutkovno gledališče Ljubljana je nastopilo z Ander-senovim Vžigalnikom v režiji Jana Zakonjška. Na ogled pa je bila tudi predstava za otroke Janko in Metka Andreja Rozmana Roze, ki je nastala v kopro-dukciji Drame SNG Maribor in ljubljanskega Mini teatra ter v režiji Roberta Waltla.
Slovenski umetniki v cerkvenih monografijah
-	Novembra sta izšli dve knjigi, zanimivi za Slovence. Monografija o znameniti baročni cerkvi sv. Katarine v Zagrebu je nastala v okviru znanstvenega programa Inštituta za zgodovino umetnosti. Znanstvene študije so prispevale tri avtorice: Katarina Horvat Levaj (arhitektura), Doris Baričevic (kiparstvo) in Mirjana Repenic Braun (slikarstvo, štu-katura, umetni obrt). Zakaj je cerkev pomembna za Slovence, preberite v posebnem članku.
Knjigo o romarski cerkvi Matere božje jeruzalemske na
Trškem vrhu pri Krapini je ob 250-letnici posvetitve cerkve izdal Glas Koncila. Pod cerkvenimi oboki se že stoletja zbirajo romarji iz hrvaškega severozahoda in Štajerske. Cerkev je za Slovence zelo pomembna tudi zato, ker sta jo projektirala Johan Fuchs in Jožef Hoffe iz mariborske gradbene delavnice, poslikal pa jo je Anton Lerchinger iz Rogatca. Knjigo je uredil AndrijaLukinovic. Cerkev vredna obiska!
Carmen s slovenskim tenoristom
-	Pred prepolno dvorano Lisinski so študenti zagrebške glasbene, dramske in likovne akademije ter tekstilne in filozofske fakultete 26. novembra izvedli Bizetovo opero Carmen. Dirigiral je maestro Mladen Tarbuk, režiral pa Krešimir Dolenčic. V drugi izvedbi, ki so jo neposredno prenašali po internetu, je kot prepričljiv Don Jose nastopil gost iz Slovenije, tenorist Aljaž Farasin.
Slovenska filharmonija v Lisinskem
-	V okviru regionalnega projekta Pika - Točka - Tačka so 9. decembra v Zagrebu gostovali slovenski filarmoniki pod dirigentskim vodstvom Emmanuela Vil-laumeja. Solist na klavirju je bil Andrew von Deken. Na programu sta bila Mozart in Beethoven.
Zoran Predin & Matija Dedič
-	Predstavitev njunega albuma Tragovi u sjeti je bila 21. decembra v zagrebškem gledališču Gavella. Kantavtor in pianist sta na albumu obdelala dvanajst skladb glasbenih zvezd nekdanje Jugoslavije, ki so zaznamovale spomine številnih generacij, od Bregoviceve Ti si mi u krvi do Runjicevega Galeba in Metikoševe Magle.
Maurovič Dovnikoviču
-	Vsestranski hrvaški umetnik slovenskih korenin Borivoj
Dovnikovic je decembra prejel nagrado Andrija Maurovica za življenjsko delo na področju hrvaškega stripa, ki jo podeljuje združenje za popularizacijo hrvaškega stripa Arta. Na slovesnosti so predstavili tudi knjigo Izgubljeni svet, v kateri so zbrani Dovnikovicevi stripi, ki so v otroškem časopisu Pionir izhajali od septembra 1951 do aprila 1952.
Sodelovanje novomeške in karlovške knjižnice
-	Decembra se je končal dveletni projekt Besede i rijeci (BeRi), s katerim sta novomeška knjižnica Mirana Jarca in kar-lovška gradska knjižnica Ivan Goran Kovačic krepili izmenjavo kulturnih vsebin. Skupna vrednost projekta je dosegla skoraj 96 tisoč evrov, evropska komisija je prispevala skoraj 82 tisočakov.
Mednarodna zimska šola Clavis
-	Med predavatelji letošnje šole, ki je potekala v Zagrebu med 2. in 7. januarjem, je bil tudi flavtist Matej Zupan iz Ljubljane. Ugledni pedagogi so poučevali 50 mladih glasbenikov iz hrvaških glasbenih šol ter zagrebške in ljubljanske glasbene akademije.
Maškarada po Tauferjevo
-	Drama v verzih Maškarada ruskega romantika Mihaila Jurjeviča Lermontova je bila pre-mierno izvedena 3. februarja v HNK Ivana pl. Zajca na Reki. Dramo o obsesivnem ljubosumju v prevodu Luka Paljetka je režiral Vito Taufer. Nastopili so člani baletnega ansambla, ob glasbi skladatelja Mitje Smre-karja Vrhovnika. Scenograf je Dalibor Laginja, kostumografka Barbara Podlogar, koreograf pa Matjaž Farič. Gledališka publika si je Tauferja zapomnila po izvrstnih stvaritvah v hrvaških gledališčih ali po gostujočih predstavah (Krleževo Kraljevo (1991), Silence, Silence, Silence
(1996), San kresne noči (2000), Gospoda Glembajevi (2011).
Radko Polič in Ana Karic
- V hiši Lauba v Zagrebu je bila 8. februarja intimna premiera prvega dolgometražnega filma Igorja Mirkovica Nocni bro-dovi (Nočne ladje). Glavni vlogi,
ostarela oskrbovanca doma za ostarele, ki zbežita v prostost, prepričljivo interpretirata Ana Karic in Radko Polič. Na snemanju filma se je med njima razvila posebna kemija, ki je opazna v vsakem kadru tega sentimentalnega filma. Nekaterim gledalcem so se celo zasolzile oči. V stranskih vlogah nastopajo Lana Baric, Pero Kvrgic, Jadranka Bokic in drugi.
Prešernova nagrada Ivici Buljanu
- Hrvaški gledališki režiser in dramaturg Ivica Buljan je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada s področja uprizoritve-nih umetnosti. Buljan je eden od trenutno najbolj zaposlenih režiserjev na območju nekdanje Jugoslavije. Nagrado je Buljan prejel za stvaritve in intenzivno delo na slovenski gledališki sceni. Buljan je ustvarjalec in umetniški vodja ljubljanskega Mini teatra, v katerem je postavil številne predstave (Ma in Al, Sallinger, Macbeth po Shekespearu, Vampir, Kiklop).
Kulturna dogajanja spremljala
Polona Jurinic

Kulturna obzorja
rex v muzeju za
umetnost in obrt
Zagrebški Muzej za umetnost in obrt (MUO) i ma od 16. februarja svoj primerek kultnega ležalnika Rex slovenskega oblikovalca, arhitekta, profesorja in inovatorja Nika Kralja. Muzejustagapodarilaslovenskoveleposlaništvo v Zagrebu in podjetje Impakta Les iz Ljubljane.
MUO se je tako ob slovenskem kulturnem prazniku in v okviru programa Kultura nas povezuje pridružil newyorškemu muzeju MoMA in dunajski Museums Quartier, ki hranita na-jbolj prepoznaven Kraljev izdelek. Rex sodi med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja in je zaradi minimalističnega dizajna, funkcionalnosti in preproste uporabe požel velik uspeh tudi v svetovnem merilu.
Navzoče na slovesni izročitvi sta po glasbeni točki skupine Four Strings nagovorila predsednik Slovenskega doma in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb Darko Šonc in direktor Muzeja za umetnost in obrt Miroslav Gašparovic, ki se je zahvalil donatorjema ter poudaril tradicijo sodelovanja s slovenskimi muzeji in galerijami. Direktor Impakta Lesa Tomaž Sešlar je predstavil proizvodni program podjetja in pomen celotne kolekcije Rex za promocijo in prodajo predmetov slovenskega industrijskega oblikovanja. Darilo je zagrebškemu muzeju izročil veleposlanik Vojko Volk.
Agata Klinar Medakovic
sprehod po cerkvi sv. katarine v zagrebu
0S spoznavanjem zagrebške cerkve sv. Katarine 28. februarja so se končali februarski dogodki, s katerimi smo pod skupnim imenom Kultura nas povezuje proslavili slovenski kulturni praznik. Slovenske umetnike, ki so ustvarjali v prvi baročni stavbi na Hrvaškem, je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Mirjana Repa-nic Braun.
Cerkev je Zagrebu v ponos že 380 let. Kar je lepo, za vselej ostane lepo. Cerkev je v dolgi zgodovini preživela težke čase: od požarov do potresa, a je vse premagala. Pod razcvetelim svodom razigranih angelov in pod budnim očesom mlade deklice sv. Katarine se verniki stoletja srečujejo z Bogom, občudujemo lepoto. Za Slovence je cerkev posebej pomembna, saj so ji lepoto vdihnili slovenski mojstri, slikarji in kiparji. Kot nam je povedala dr. Mirjana Repanic Braun, ena od avtoric prekrasne monografije o cerkvi sv. Katarine, so umetnike in obrtnike izbirali sami jezuiti. Dokazali so izvrstno poznavanje takratnih umetniških razmer na ozemlju današnje Hrvaške in Slovenije.
Kiparski in slikarski biseri
Pri ljubljanskem kiparju Ivanu Komersteinerjem so leta 1676 naročili kamniti kip sv. Frančiška Ksaverskega. Danes ga ne moremo občudovati, ker se je izgubil. Leta 1680 je Komersteiner izdelal tudi oltar sv. Frančiška Borgije za prvo stransko kapelo, leto dni pozneje pa še oltar sv. Ignacija Loyole; tega so leta 1727 zamenjali z marmornim oltarjem, ki gaje izdelal Francesco Robba in velja za najstarejše delo tega kiparja v Zagrebu.
Robba se je leta 1755 preselil v Zagreb, kjer je umrl leta 1757. Pokopan je v kripti cerkve sv. Marije na Dolcu. Drugo Robbovo delo je bil oltar za kapelo sv. Marije Loretske. Ker je bila kapela leta 1875 porušena, se deli tega oltarja zdaj nahajajo v cerkvi. To so kip Marije z otrokom na tabernaklju glavnega oltarja, marmorni oltar - menza v središču cerkve ter ovalni medaljon kot okvir slike sv. Ana poučuje malo Marijo, ki se zdaj uporablja kot podstavek za branje. Leta 1756 so postavili nov glavni oltar. Monumentalno iluzionistično zidno sliko Razprava sv. Katarine z aleksandrijskimi filozofi je naslikal ljubljanski penicillo pictoris Labaco Andrej Krištof Jelovšek. Na freski je tudi njegov avtoportret z očetom Antonom Francom. Ta je avtor zidne slike v cerkvi frančiškanskega samostana v Samoborju.
Družinska povezanost družin Moskon in Erdody, ki sta imeli posestva v severozahodni Hrvaški in Sloveniji, so bile ključne za zaposlitev slikarja Hansa Georga Geigerja oz. Geigerfelda (HGG) iz Novega mesta, ki je na Hrvaškem deloval v letih 1659-1681. Za cerkev sv. Katarine je izdelal oltarje sv. Barbare, sv. Apolonije in sv. Dioni-za z Rustiko in Elenterijem ter sliko sv. Vida na istem oltarju. Po požaru leta 1645 je HGG poslikal nove korske klopi.
Čarobni orgelski zvoki
Prve cerkvene orgle je pozlatil in poslikal Gašper Martin, nove, izdelane po požaru, so delo Ivana Fallerja iz Ljubljane, zdajšnje pa je leta 1829 naredil Peter Rumpl iz Kamnika. Zvoki teh orgel so preplavili cerkev tudi med našim obiskom. Koncert nam je pripravila prof. Elizabeta Zalovic. Izbrala je dela Frescobaldija, Tartinija, dveh anonimusov iz Klanjca in Ljubljane, za konec pa Preludij in Fugo D. Buxtehudeja. Tako so se na najlepši način končali februarski dnevi kulture. Potrdil se je Jurčičev zapis iz leta 1875: »Ne da se dokazati, kje se slovensko neha in kje hrvatsko začne«.
Polona Jurinic
kurenti pri zagrebškem županu
0V zagrebški mestni hiši je 9. februarja za nekaj minut vse obstalo. Zaposleni in obiskovalci so se udeležili sprejema kurentov pri zagrebškem županu Milanu Bandicu. Dogodek je potekal v okviru programa Kultura nas povezuje.
Kurente s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom na čelu je spremljal tudi slovenski veleposlanik Vojko Volk. Letos kurenti vestno izpolnjujejo slogan 52. kurentovanja Povezujemo svetove. Predstavitev kurentov je požela veliko zanimanje medijev in Zagrebčanov, ki že tudi sicer vsako leto v večjem številu obiskujejo kurentovanje na Ptuju. Ptujski kurenti so se še enkrat izkazali kot odlični ambasadorji Slovenije v svetu in sejalci dobre volje. Zagrebčani so jih prosili, da preženejo zimo in nizke temperature, ki so prav takrat zajele Hrvaško. Kurenti so se po obisku v Zagrebu odpravili na sever proti Varaždinu in Čakovcu, kjer so zaključili svojo enodnevno hrvaško turnejo.
Kdo so kurenti?
Kurent ali korant je najbolj priljubljen tradicionalni pustni lik
Kulturna obzorja
Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Izhaja iz ljudskega izročila. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje. Kurent je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki. (pj)
slovenska in hrvaška matica o kulturnih stikih
0V prostorih Matice Hrvaške je bila 17. januar-ta odprta razstava knjig Slovenske matice, po tem pa so člani obeh matic, akademiki in profesorji, na okrogli mizi spregovorili o sloven-sko--hrva-ških kulturnih stikih.
Slovenska matica je prva slovenska znanstvena ustanova oziroma založba. Pri njej so izšla tako rekoč vsa slovenska starejša temeljna dela z vseh dotedanjih znanstvenih področij ter velik del osrednje slovenske beletristike, v seriji Hrvatska knjižnica pa tudi hrvaške. Na razstavi so bile na ogled knjižne izdaje iz novejšega obdobja in le nekaj starejših in redkih primerkov. Razstavo sta odprla akademik Stjepan Domjanovic, podpredsednik Matice Hrvaške, in prof. dr. Milček Komelj, predsednik Slovenske matice.
Kulturni stiki
Na okrogli mizi so poleg dr. Domjanovica in dr. Krmelja, ki je predstavil kronologijo hrvaško-slovenskih kulturnih odnosov, govorili tajnik Matice Hrvaške akademik Tonko Marojevic, tajnik in glavni urednik Slovenske matice akademik Drago Jančar ter profesorja na Filozofskih fakultetah v Zagrebu in Ljubljani dr. Zvonko Kovač in dr. Vasko Simoniti.
Dr. Krmelj je dejal, da so imele v novejšem času za medsebojne stike poseben pomen univerze in šole in daje bila za Slovence na kulturnem področju nadvse pomembna zagrebška likovna akademija. Akademik Damjanovic je menil, daje knjiga vedno glavno sredstvo
sodelovanja. Akademik Drago Jančar je dodal, da sodelovanje med maticama sega v 19. stoletje, nazadnje pa sta matici izdali slovenski prevod Glavaševicevih Zgodb iz Vukovarja in hrvaški prevod Slovenske zgodovine do razsvetljenstva dr. Vaška Simonitija in Petra Štiha. Akademik Maroevic je poudaril, daje hrvaška pot proti Evropi vedno šla prek Slovenije. Spomnil je na pomembno dejstvo, da so Krleževe Balade Petrice Kerempuha objavili prav v Ljubljani leta 1936. Dr. Kovač je govoril o študiju slovenistike na zagrebški Filozofski fakulteti, ki poteka že več kot 130 let. Matici je pozval, pre-
vajanju klasičnih del slovenske in hrvaške književnosti. V pozivu se mu je pridružil dr. Simoniti, ki je podal tudi družbeno-zgodovinski pregled slovensko-hrvaških odnosov.
Polona Jurinic
mesta in trgi OB hrvaško-štajerski meji
0Razstava o mestih in trgih ob hrvaško-štajerski meji je bila odprta 26. januarja v Državnem arhivu v Zagrebu, nato pa se je selila naprej; marca je prispela v Celje, pot pa bo nadaljevala po vseh predstavljenih krajih.
Razstava predstavlja obmejna mesta oziroma trge: Zagreb, Samobor, Celje, Brežice, Podčetrtek, Rogatec, Ptuj, Ormož, Središče ob Dravi, Varaždin, Krapino, Vinico, Maribor, Ljutomer, Čakovec in Štrigovo.
SIHeR je »ziher«
Razstava je plod sodelovanja med Državnim arhivom v Zagrebu, Državnim arhivom za Medžimurje in Državnim arhivom v Varaždinu ter Zgodovinskim arhivom Celje, Zgodovinskim arhivom na Ptuju ter Pokrajinskim arhivom Maribor. Branka Malnar, ena od avtoric razstave, je podrobno opisala projekt: pri zbiranju gradiva je sodelovalo osemnajst strokovnjakov, ki so si nadeli ime SIHeR. Ime je nastalo iz akronima Slovenije (SI) in Hrvaške (HR) ter dodane črke e. SIHeR lahko beremo tudi »ziher«, kar pomeni, daje nekaj zanesljivo in da daje rezultate.
O razstavi je spregovorila tudi likovna kritičarka Branka Hlevnjak, ki je poudarila njeno modernost: »plakat je zamenjal vitrino, kar razstavo naredi zlahka premakljivo.« Razstavo spremlja bogat in pregleden katalog.
Polona Jurinic
v čast slovitemu
tenoristu
0Že trinajstič zapored smo obudili spomin na slovitega slovenskega tenorista Josipa Gostiča (1900- 1963), ki je trideset let žel velike uspehe doma in zlasti na tujem. Samo na zagrebškem opernem odru je imel 970 izvedb. Letošnji Gostičevi dnevi so potekali od 2. do 17. ma-rca-.
Gostičeve dneve pripravljajo Kulturno društvo Jože Gostič iz Homca, zagrebški Slovenski dom, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb, Opera HNK Ivana pl. Zajca z Reke in Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Letošnja pokrovitelja sta bila Občina Domžale in hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije.
Gostičevi dnevi že trinaj st let poudarjajo sodelovanje med Zagrebom in Ljubljano, dveh mest, v katerih je Josip Gostič, tenorist neizmerne nadarjenosti in izostrene kulture petja, ustvaril velike uspehe.
Zagreb, Homec, Ljubljana, Reka
Gostičevi dnevi so se začeli v zagrebškem HNK-ju z izvedbo opere Ljubezenski napoj G. Donizettija, čeprav v tej operi Gostič ni nikoli nastopil. Premiera te opere je bila pred kratkim in je imela dobre kritike. Na operno predstavo so prišli številni člani društva s Homca. Četrtega marca je bila v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu,
►
Kulturna obzorja
►
ki je lani praznovala 250 letnico posvetitve, tradicionalna spominska maša. Darovala sta jo naš dober znanec France Urbanija, župnik s Planine pod Golico, in domači župnik Lojze Hostnik, ki v Homcu službuje od lanskega avgusta. Liturgično petje je vodil zbor Consortium musicum iz Ljubljane, ki je na cerkvenem koru izvedel Schubertovo mašo v G-duru pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Po kosilu v legendarni gostilni Repanšek na Homcu smo se preselili v Domžale, v Kulturni dom Franca Bernika. Tam so na slavnostnem koncertu nastopili solisti zagrebške in ljubljanske opere. Iz Opere HNK Zagreb so peli Ana Zebic, sopran, Anastasija Dikmic, mezzosopran, Damir Klačar, tenor in Siniša Štork, basbariton. Na klavirju jih je spremljala Nina Cosseto. Izvedli so arije iz oper Verdija, Mayerbeerja, Mozarta, Rossinija, Delibesa in Smetane. Iz Opere SNG Ljubljana so nastopili Milena Morača, sopran, Slavko Savinšek, bariton, Robert Brčon, basbariton, Igor Grasselli, violina in Damir Hamidulin, violončelo, ob klavirski spremljavi Jelene Boljubaš. Izvedli so arije iz oper Masseneta, Puccinija in Verdija.
Petnajstega marca je bil v ljubljanski operni hiši na sporedu operni večer: skladbe Purcella in Mozarta so izvajali solisti, zbor in orkester.
Trinajsti Gostičevi dnevi so se končali 17. marca na Reki z izvedbo Puccinijeve opere Manon Lescaut. v	Polona Jurinic
ce evro propade, imamo liculove tolarje
0Na razstavi Vidna identiteta Slovenije - Oblikovanje za državo, ki soje 7. decembra odprli v zagrebškem muzeja Mimara, so bile na ogled oblikovalske mojstrovine enega najbolj znanih slovenskih grafičnih ustvarjalcev Miljenka Licu-la (1946-2009). Umetnik, rojen v hrvaški Istri, je med drugim celostno oblikoval prvi slovenski denar - tolar.
Zagrebško razstavo sta ob 20-letnici slovenske neodvisnosti pripravili slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem in Slovenski dom. Na odprtju razstave je veleposlanik Vojko Volk dejal, da Liculova dela združujejo slovenski in hrvaški narod, saj je bil znani oblikovalec rojen v Vodnjanu, v Sloveniji pa je študiral in ustvarjal. Leta 2008 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Slovenija v zgodbi o denarju
Licul je oblikoval tolarske bankovce in kovance ter slovensko stran evropskih kovancev. Evrske kovance s tolarskimi simbolično povezuje motiv štorklje. Največji evropski ptič, doma tudi v Sloveniji, je bil upodobljen na kovancu za 20 tolarjev, od leta 2007, ko je tolarje zamenjal evro, pa krasi slovensko stran kovanca za 1 cent.
Licul je oblikoval tudi slovenski potni list, vključno z biome-tričnim, osebne in zdravstvene izkaznice ter nova vozniška dovoljenja. Poleg teh so bile v Zagrebu na ogled tudi Liculove redne in priložnostne znamke.
Umetnikov prijatelj in sodelavec Ranko Novak je na odprtju razstave dejal, da je pokojni ustvarjalec zaslužen za vse dobre stvari, ko gre za vizualno identiteto Slovenije, razen za zastavo in grb, za katera je po njegovih besedah videti, da ju ni oblikoval Licul. Novak, sicer profesor na ljubljanski likovni akademiji, je še dejal: »Tudi če evro propade, ne bo težav, saj ima Slovenija rezervne bankovce - tolarje, ki jih je oblikoval Licul.«	(jit/sta)
v ljubljani o slovenskih odrskih umetnikih na hrvaškem
Knjiga- Sla-venski umetniki na hrvaških a-drih,
ki sta ja- lani spa-mladi izdala Sla-venski da-m in Svet sla-venske nacia-nalne manjšine mesta Zagreb, je spa-znala tudi ljubljanska publika. V Sla-venskem gledališkem muzeju sa- ja- 19. decembra pa-dra-bneje predstavili trije avta-rji.
Avtor poglavja o gledaliških umetnikih Branko Hecimovic je v pogovoru z voditeljico predstavitve Ilinko Todorovski opisal izjemno pomembno vlogo Ignacija Borštnika v krepitvi sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi gledališčniki. Borštnikje bil po Hecimo-vicevih besedah igralec z neizbrisno veličino, ki je bila vidna v vlogah, kot je Hamlet, priznan pa je bil tudi po svojstveni interpretaciji. Na področju opere je po besedah Marije Barbieri, avtorice poglavja o glasbenih umetnikih, blestela Irma Polak. Pevka je bila med občinstvom izjemno priljubljena. Imela je tudi po 25 nastopov na mesec, iz katerih je vela »izredna muzikaličnost čarobne pojavnosti«. Barierijeva je še poudarila, da hrvaške opere ne bi bilo brez slovenskih tenoristov in izpostavila Frana Gerbiča, Josipa Rijavca, Maria Šimenca in Josipa Gostiča.
Med baletniki je po oceni Henrika Neubauerja izstopal Štefan Suhi, ki je zaslužen za zlato dobo baleta v Osijeku. V desetih letih je prispeval več kot 20 samostojnih baletnih del in dvignil raven baleta na zavidljivo raven, ki je gledališče po njegovi smrti ni nikoli več doseglo. Predsednik Slovenskega doma Darko Sonc je na dobro obiskani in odmevni predstavitvi napovedal pripravo monografij o slovenskemu prispevku k hrvaškemu športu in znanosti. (sta/jit)
In memoriam:
Vida Jerman (1939-2011)
Desetega decembra je v Zagrebu umrla igralka Vida Jerman, ki je bila štirideset let dejavna na hrvaških odrih. Po akademiji je eno leto delovala v varaždinskem gledališču, potem je bila deset let svobodna umetnica, konec sedemdesetih let je bila angažirana v ansamblu Mestnega gledališča Trešnja. Kot esperantistka je nastopala v esperantskih gledališčih po vsem svetu. V esperantu je recitirala hrvaške pesnike. Največjo filmsko vlogo je ustvarila leta 1971, v celovečernem filmu slovenskega režiserja Boštjana Hladnika Maškarada. Vide Jerman se filmska publika spominja tudi po majhnih, a pomembnih vlogah v filmih Četrti sopotnik B. Bauerja, Kdor poje, ne misli slabo K. Golika, Oficir z vrtnico D. Švrka, Čaruga R. Grlica... Igrala je tudi v koprodukcijskih filmih Železni križ S. Peckimpaha in v Sofijini odločitvi A. J. Pakule.
Imela je tudi večje in manjše vloge v serijah. Leta 1997 je dobila za predstavljanje hrvaške kulture po svetu odlikovanje Reda Danice Hrvaške z likom Marka Marulica.	Polona Jurinic
Za vsakogar nekaj
ne pozabimo slovenski jedi: ZELO OKUSNO meso drobnice!
Sveža jagnjetina in kozličevina s slovenskih pašnikov, posebej s kraških območij, sta primerni za še tako razvajen okus najzahtevnejših sladokuscev. Meso je nežno, aromatično, polnega okusa in se odlično ujema z najfinejšimi zelišči, začimbami in prilogami. To je meso, ki je primerno tako za vsakdanjo hitro pripravo kot tudi za enkratne, slavnostne priložnosti v krogu najdražjih domačih ali najbližjih prijateljev. Vsebuje vse snovi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje, ustreza vsem zahtevam prehranjevanja, saj ima izredno malo maščobe, ki pa jo z lahkoto odstranimo.
KOZLIČEVA BAKALCA (GOLAŽ)
Potrebujemo: 1 kg kozličevega mesa. 100 g maščobe, 3 čebule, 3 korenčke, 2 žlici moke, sol, poper, šetraj, timijan, kostne juhe po potrebi, 1 dl vina.
Priprava: Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo nakoščkezre-zan korenček in meso, vse premešamo in malo pražimo. Dodamo kostno juho, začimbe in vino ter dušimo.
Ko je meso mehko, potresemo z moko, prepražimo in zalijemo še z malo juhe, da dobro prevre. Jed mora biti gostljata. K bakalci se kot priloga priležejo idrijski žlikrofi.
JAGNJEČE ZAREBRNICE Z ROŽMARINOM
Potrebujemo: 1 kg jagnječjih zarebrnic, 6 žlic oljčnega olja, 1 limono, 1 strok česna, malo rožmarina, sol, poper.
Priprava: Z ostrim nožem zarežemo v meso na koncu kosti in ga potisnemo ob kosti navzdol. V večji posodi zmešamo olje, limonin sok, sesekljan česen, sol in poper. V to marinado položimo rožmarin in meso, premešamo in pustimo stati najmanj eno uro, vmes pa enkrat obrnemo meso. Zarebrnice vzamemo iz marinade in konce kosti ovije-mo z alu-folijo, da se ne zažgejo. Pečemo jih
na ogretem žaru ali v rebrastem pekaču. Pečemo po lastnem okusu in med pečenjem meso premazuje-mo z vejico rožmarina.
PASTETKE KOZLIČKOVE ALI JAGNJEČE
Potrebujemo: 1 zavoj listnatega testa, 300 g zmletega mesa, 50 g prekajene slanine, 1 čebulo, 3 žlice oljčnega olja, sol, sladko ali pekočo mleto papriko, peteršilj ali drobnjak, 2 jajci.
Priprava: Meso in slanino zmeljemo. Na oljčnem olju pražimo sesekljano čebulo in dodamo papriko. Vse skupaj dobro premešamo in ohlajenemu nadevu dodamo še jajca. Listnato testo razvaljamo na tri milimetre debelo, narežemo na kvadrate 5-krat 5 centimetrov, robove pomažemo z jajcem in nadevamo, prepognemo in oblikujemo žepke. Pečemo v pečici na 220? C približno 15 minut.
IDRIJSKI ŽLIKROFI
Za testo potrebujemo: 500 g bele moke, 2 jajci, 1 žličko olja, sol, vodo po potrebi. Nadev: 500 g kuhanega krompirja, 50 g prekajene slanine, 1 čebula, malo maščobe, poper, sol, peteršilj.
Priprava: Iz jajc, moke in vode naredimo ne pretrdo testo. Razvaljamo ga v pravokotnik. Kuhan, pretlačen krompir prepražimo na sesekljani čebuli s prekajeno slanino. Dodamo sol, poper in peteršilj.
glice, robove namažemo s stepenim jajcem in jih stisnemo s prsti, nato pa izrežemo v polmesece. Žlikrofe skuhamo v slanem kropu in serviramo kot prilogo ali samostojno jed, zabeljene z maslom.
PINCA
Potrebujemo: 1 kg bele moke, kocko kvasa, 250 g masla ali margarine, 1 jajce, 4-5 rumenjakov, 100 g sladkorja, limonino lupino, malo ruma, sol in mleko po potrebi, vaniljev sladkor.
Priprava: Pripravimo kvas, žličko sladkorja, mlačnega mleka. Jajce in rumenjake s sladkorjem stepemo, dodamo limonino lupinico. Moko zgnetimo z maslom, dodamo stepena jajca, vzhajani kvas, rum in sol. S kuhalnico zamesimo testo. Če želimo bolj gosto testo, dodamo pest moke in do
konca mesimo z roko. Dobro vmešano testo pokrijemo in pustimo vzhajati na toplem. Vzhajano testo razdelimo na 3 dele, vsak del oblikujemo v okroglo obliko, da dobimo pin-co. Tako oblikovano damo v namazan pekač in pustimo, da zopet vzhaja. Vzhajano pinco zarežemo z nožem na 3 krake - od sredine proti koncu. Premažemo z jajcem in pečemo v vroči pečici na 200? C okrog 50 minut. Pečeno potresemo z vaniljevim sladkorjem. Dober tek!
Ivanka Nikčevic
pregovori O SREČI
Prava sreča se le enkrat ponuja. Srečen si, če si ne želiš, česar ne moreš imeti. Ni srečen, kdor veliko ima; srečen je, kdor malo potrebuje. Če bi bila sreča res slepa, bi se dala večkrat ujeti. Če v svoji sreči visoko prilez-eš, lahko tudi globoko padeš. Srečnejše živi, kdor o svoji sreči molči. Sreča in pamet se redko srečata. Kdor ima pamet, ne potrebuje sreč Srečnemu še petelin znese jajce^* Niso vsi srečni, ki imajo srečo.
Ugodno na oddih
v Terme Šmarješke Toplice
NAMESTITEV polpenzion v dvoposteljni sobi TERMALNI UŽITKI: neomejeno kopanje v termalnih bazenih (32 °C) «WELLNESS RAZVAJANJA: 1x vstop v svet savn: finska, rimska, turška, rustikalno finska in zeliščna savna ♦ BOGAT PROGRAM TELESNIH AKTIVNOSTI: jutranja hidrogimnastika, vodna aerobika, vodeni sprehodi, nordijska hoja ♦ ZABAVAZAVSE: glasbeni večeri s plesom (ob sredah in sobotah), petkovo romantično kopanje ob kozarčku penine in soju svečk ...
Akcija v maju in juniju:	3 noči	dodatni dan
Hotel Šmarjeta****	268T65- 144,00 EUR	48,00 EUR
Hotel Vitarium**** superior	2+945 174,00 EUR	58,00 EUR
Akcijske cene veljajo po osebi v terminih: 2.-9.5, 13.-19.5, 26.-31.5. in 16.-19. 6., 23.-28. 6.2012. * Otroci do 6. leta bivajo GRATIS (v sobi z dvema odraslima).
Terme Šmarješke Toplice
T: 00 386 (0)7 38 43 400
E: booking.smarjeske@terme-krka.si
www.terme-krka.si
TERME (p krkk
šmarješke toplice