1   ^
263
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vladni časnik „Wien. Ztg." je 10. dan t. m. razglasil pismo, ki ga je sedanji predstojnik c. kr. dnarstvenega ministerstva žiahni gosp. Plener poklonil Njih Veličanstvu cesarju, v kterem na drobno razlaga deržavne dohodke in stroške našega cesarstva. Za letošnje leto je bilo izperva prerajtano, da bode za 87 milijonov in 700.000 gold. več stroškov kakor dohodkov; pozneje se je pokazalo, da zavolj kavcij, ki jih je dala cesarska aH deržavna kaša nekterim obertnijskim druztvom, kakor ter-žaškemu Llovdu itd. se je pomnožil po manj kij ej celo na 95 milij. in 300.000 gold. Ker pa so se tudi dohodki po prihranjenih 39 milijonov in 500.000 gold. pomnožili, bi zmanjkalo konec tega leta le 55 milij. in 800.000 gold.; al ker bojo plačila na različne deržavne posojila donesle 76 milijonov in 500.000 gold., bo letu 1861 že na dobro ostalo 20 milij. in 700.000 gold. Ker se bojo prihodnje leto dohodki in stroški poravnali, bo ostanek letošnjega leta prišel letu 1862 na dobro. V prihodnjih letih se utegnejo stroški vsako leto za kakih 24 milijonov zmanjšati, in tako je upati, ako ostane mir, da se bojo dohodki s stroški poravnali. — Tako je pisal začasni minister Njih Veličanstva cesarju, ki so to pismo 9. dan t. m. deržavnemu svetovav-stvu izročiti ukazali, da ga prevdari.
—   6. dan je bil pervi zbor 21 odbornikov deržavne ga svetovavstva; razun enega bolnega so bili vsi pričujoči; tudi več ministrov je bilo zraven. Seja je terpela od 11. ure do 4. popoldne. Pomenki so bili v tem pervem zboru čisto brez političnih ozirov, ki pridejo še le pozneje v pretres. Govori se, da na stran ogerskega predloga utegne med 21 odborniki kakih 15 ali 16 odbornikov stopiti.
—  C. k. ministerstvo je ukazalo, naj si kantonske gosposke s pomočjo duhovščine v vseh deželah prizadevajo družbe napraviti, kterim bi skerb bila za take ljudi, ki so iz jetuišnice ali prisiljenih delavnic izpušeni in se ne vejo kam oberniti, da bi spet pošteno življenje začeli.
—   C. kr. ministerstvo je oklicalo, da je takim obert-nikom in rokodelcom, kterim je prošnja za podeljenje obert-nijske pravice v 2. stopnji odrečena bila, pritožba pripušena do ministerstva.
—   C. k. ministerstvo dnarstva je razglasilo, da ponarejanje pisemskih in »tempeljskih mark se ima kot prikrajšanje deržavnih dohodkov, verh pa še sploh po predpisih kazenske postave kaznovati.
—   V pondeljek se je z veliko slovesnostjo odperla železnica, ki sklepa avstrijansko cesarstvo s parskim kraljestvom in iz Dunaja čez Line in Salcburg pelje v Mnihovo (Miinchen). Cesar avstrijanski in kralj parski sta poveličevala slovesnost. Še ta mesec se bo napravila vožnja po novi železnici iz Dunaja skozi Parsko v Pariz, ki bo 48 ur potrebovala; plačalo se bo tje in nazaj v vozu 2. verste le 25 gold.
— wSch. Ztg." se je iz Dunaja pisalo: ;,Pervi očitni sad topliškega shoda s pruskim vladarjem bo, da vse vere v našem cesarstvu bojo djansko enake pravice prejele".
—   Nova družba, kakoršne dozdaj še nismo imeli v našem cesarstvu, se je osnovala in je tudi že poterjena, namreč zavarovavnica bolnikov in življenja. Imenuje se ?5Avstriaa.
Iz Stajarskega. Višja armadna komanda je dovolila, da se od tistih konj, ki jih ima cesarsko vozar-stvo (Fuhrwesen) na Štajarskem, more nekoliko zastonj izposoditi takim gospodarjem, ki konja potrebujejo, proti temu, da ga s klajo preskerbijo in v dveh letih v dobrem stanu cesarju spet nazaj dajo. Ce bi pa izposojenega konja v tem času gospodar tako pokvaril, da bi ne bil za vojaško rabo, ima le polovico tega poverniti, za kolikor se cesarski konji nakupujejo. Po preteklih 2 letih je pa konj popolnoma gospodarjev.
Iz laških Tirolov. Po ;,Schiitz. Ztg." znaša število takih ljudi, ki so južno Tirolsko brez popotnega lista zapustili, že več kot 300. 69 takih iz boljih in premožnih stanov je že zapadlo postavam, ki so veljavne za take, kteri brezpostavno zapustijo domačo deželo.
Laško. Novih zgodb še zmiraj na Laškem ni; priprave pa so na vseh straneh tolikanj večje. Novica, da so Gari-baldovci prišli že v Kal a br i j o, se ni poterdila, in berž ko ne, je Garlbaldi nalašč spustil to govorico po svetu, da svoj namen na drugi strani doseže. V Neapolji je vse zmešano; ljudstvo kriči: ,,le še en mesec imamo lakot terpeti, potem pride Garibaldi, pa bo funt moke po 3 solde". Take prekucijne misli navdajajo ljudstvo, in težka bo v takih okoljšinah zmaga, ako bi kralj tudi zvestejšo armado imel kakor jo ima. Al tudi sardinsko vlado, kakor turinski vladni časnik „Opinione" razodeva, sprehaja nekaki strah, kar je slišati, da ste neapolitanska in rimska vlada v zvezo stopile in da je general Lamoriciere neapolitanski vladi izroči! nasvet, kako naj brani svojo deželo. Sardinska vlada bo — pravi „Opinione" — po tem takem sama primorana, se v vojsko spustiti in Garibaldi-tu na pomoč iti, ker ne more terpeti, da bi Lamoricierove „ptujetf armade se vtikale  v laško  vojsko.   Strune so  tedaj  na  vseh  straneh
264
močno napete. Al tudi topliški zbor avstrijanskcga in praškega vladarja je po „Opinione" sardinski vladi hud tern v peti, ker pravi v listu od 6. t. m., ?5da vedenje Nemčije žuga s težavnimi zapletkami; vojska je gotova in že blizo; vse priprave kažejo to; le angležko-francozka zveza jo more se odverniti". Kako svest si je pa Garibaldi dobrega vspeha, si je lahko misliti iz odgovora na Viktor Emanuelovo pismo, s kterira ga ta svari, za zdaj še Nea-politanskega ne napasti; odgovoril je neki Garibaldi, da mu bo iz Rima (kdaj?!) krepko odgovoril.
Francozko« Iz Pariza. V Sirijo namenjena fran-cozka armada je nastopila že svojo pot, pa pred 20. t. m. ne bo došla na svoje mesto. Cesar Napoleon je armado pred odhodom na Turško sam ogledal in ji med drugim rekel: ;,Vi ne greste v boj zoper kako vlado; le pomagati greste sultanu, da bo ukrotil tolovajsko razsajanje. V tej daljni in nekdaj sveti deželi bote storili svojo dolžnost in se vredne naslednike tistih junakov skazali, ki so nekdaj bandero Kristusovo slavno nosili v teh krajih. Veliko Vas ni; pa toliko več bo zdala vaša serčnost in vaša slava; zakaj povsod, kjer koli dandanašnji francozko bandero vihra, že vejo ljudstva dobro, da velja za veliko reč in da veliko ljudstvo za njo postopa". — Ta govor je osupnil spet Angleže zlo, ker kaže, da armada francozka ima v križarsko vojsko iti, ktera utegne biti, če tudi sedaj še ni.
Angležko. Iz Londona 1. avgusta. — V včerajšni doljni zbornici se je veliko govorilo o tem, zakaj se na Irskem ne dovoli napravi prostovoljnih vojakov kakor v drugih deželah angležkega kraljestva in zakaj se Irconi orožje ne da kakor drugim Angležem, ker je irska dežela v ravno tako nevarnosti kakor vsaka angležka, ako bi utegnil kdaj sovražnik nad Angleže priti. Palmerston je na to odgovoril, „da ni varno ljudem orožja v roke dati, dokler je ljudstvo na dva kampa ločeno, ki sta si sovražna". Irci   katoličani   so   žalibog vedno pankerti angležke  vlade.
— Francozka vlada želi, da bi se spanj s ka vzela v versto velikih vlad; avstrijanska vlada je tudi te misli; lord Russel pa je v imenu angležke vlade 10. t. m. rekel, da se tudi švedska, portugalska in sardinska vlada mora potem vzeti v to versto; najbolje je tedaj, da vse to ostane po starem.
Od serbske vojaške meje. „Srbs. Dnev." razglaša prošnjo serbskega patrijarha Rajašiča do Njih Veličanstva, v kterem med drugim prosi, naj bi se gerške škofije v Bu-kovini, Dalmacii in Erdelii podstavile pod karlovški patri-jarhat in naj bi se zedinjenim škofijam dovolila večja notranja samostojnost; škofom naj bojo dovoljeni cerkveni zbori; po izgledu evangeljske cerkve naj se tudi za gerško-nezedinjeno cerkev napravi pri ministerstvu bogočastja poseben upraven oddelk; za spoznovavce te vere naj se na Dunaji napravi cerkev, šola in farovž; dvoje učilišč naj se ustanovi: eno za Serbe, drugo za Rumune; iskanje sovernikov naj se na vsako stran postavno prepove; ime „il irski banaški mejni polk" naj se prekersti v serbski banaški itd., višja gimnazija v Karlovcih in pa nižja gimnazija v Ujvideku naj se okličete za javne učilišči.
Serbsko. Iz Bel igra d a. Une dni so se Serbi in Turki hudo sperli. „Srbs. Dnev." piše, da neki prederzen Turk je verv, na kteri je mlada devojka plesala, odrezati hotel, serbski žandar pa ga je zapodil. To je bil začetek razpora. Od tega dneva pa so skor vsak dan Turki dražili Serbe; nekega Serba, ki je mirno svojo pot šel, je napadel Turk s nožem vpričo turške straže; kmali potem so Turki umorili serbsko dete in 5. dan t. m. je turšk brodnik zabodel svoj handžar nekemu kerčmarju v trebuh. Knez Miloš (tedaj že spet zdrav) je prihitel v Beligrad, kjer je sedaj spet mirno.    5.   dan t. m.   so   imeli   konsuli,   paša
turški in policija posvet; konsuli so obiskali bolnišnico, kjer ranjeni ležijo.
Turško. Iz Damaska se je 4. dan t. m. pisalo: Včeraj je turški minister Fuad paša zapreti dal 330 turkovr danes čez 400; izvolil je tudi komisijo, ki bo sodila, in kdor bo kriv spoznan, bo berž ob glavo djan. Fuad paša tedaj kaže, da mu je resnica strahovati turčine, ki so se pregrešili z svojo razujzdanostjo in celo Turčijo v nevarnost pripravili, da morajo p tuje vlade pomiriti deželo. — Za preganjane kristjane se nabirajo milodari; sv. oče papež, cesar francozki in cesarica in več druzih je že darovalo veliko pomoč; v Amsterdamu so celo j udje se družili in z oklicom iz sv. pisma: „Ali nas ni vseh en Bog ustvaril?" so v malo dneh spravili 50,000 gold. v ta namen skupaj. — Za toliko je sedaj v Sirii bolje, da so morije jenjale; kristjani pa so vendar v veliki stiski.