Ii 2^4 J26 ZHAJZUAJZlIAJaiAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZaiAJZKAJZItAJ ZHAJZItAJ2](AjaiAJZIlAJ ZV AjatAJZUAJZUAJZli' ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAjaiAjaAJZMAJZMAJZMAJZMAJZlIAJZMAJZMAJZMAJZllAJZMAjaiAJ ZMAJ ZMAJ*- ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ im-S) gla} zmaja 1981 letnik XVI april - man 4-5 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ EliaiLalElElElElEllaiLilElElElEluiialElElElElElElElEl Zaostriti odgovornost Zavedamo se, da smo sposobni spoprijeti se z nalogami, ki so pred nami. Imamo tudi koncept, kako reševati sedanje probleme, imamo perspektivne rešitve. Naši ljudje prizadeto in zresnjeni ocenjujejo nedavne dogodke na Kosovu. Odločno obstojajo sovražno delovanje enega dela albanske narodnosti z nacionalističnih in iredentističnih pozicij. Obenem se opredeljujejo za na-daljni hitrejši napredek SAP Kosovo v skladu s sprejetimi dogovori in planskimi elementi. Pričakujejo kritično oceno vseh vzrokov, ki so pripeljali do takšne eksalacije nacionalizma, še posebej oceno razvojne politike in delovanja organiziranih socialističnih sil. Vse od zveze komunistov, socialistične zveze, sindikata, mladine in drugih. To zahtevajo skladno z našo skupno odgovornostjo za razvoj in usodo Jugoslavije in s pripravljenostjo, da bomo te probleme tudi skupno reševali. Ponovno se je pokazalo, da se z nacionalizmom ne gre spogledovati niti ga podcenjevati, pa naj bo to slovenski ali katerikoli drugi, ker se s tem ustvarja klima, ki jo sovražnik izrablja. Zavedati se moramo, da nacionalizem ni zaveznik napredka, temveč reakcije. On spodkopava bratstvo in enotnost narodov in narodnosti naše samoupravne skupnosti in ogroža svobodo, neodvisnost in suverenost Jugoslavije. Slabi socialistični samoupravni sistem in ugled naše neuvrščene mednarodne pozicije. Zdaj moramo doseči, da bo vsak na svojem področju dela napravil tisto, kar mora storiti in kar tudi lahko stori. Nihče se ne sme izmikati lastni odgovornosti in frontovski družbeni akciji. Hitro moramo reagirati, kadar se pojavijo. Inertnost, lagodnost in uradniška mentaliteta so naše velike slabosti. Že večkrat smo rekli, da je potrebno ustvarjati enotnost in da je pogoj za to idejnopolitična diferenciacija, vendar ne diferenciacija na abstraktnih vprašanjih, temveč na konkretnih: ali se kot komunist zavedaš odgovornosti, ki si jo prevzel, ne glede na to, kje delaš, ali si pripravljen svoje moči zastaviti in jih dati na razpolago, da pomagaš rešiti problem. Zaostriti je treba odgovornost. (iz uvodne besede Franceta Popita na 9. seji CK ZKS) Srebrni znak sindikata Srebrni znak sindikata občinski sveti Zveze sindikatov podeljujejo vsako leto najbolj zaslužnim članom in osnovnim organizacijam. V občini Grosuplje so jih letos podelili sedem. Prejel ga je tudi naš sodelavec Fadil ALIBEGOVTČ za svoje aktivno delovanje. To novico smo prebrali v glasilu Občinske konference SZDL "Naša skupnost" Grosuplje v aprilu 1981. Šli smo po poteh tovarištva in spominov Na letošnjem 25. jubilejnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane je bilo rekordnih 121.49o pohodnikov. Ljubljana je štiridesetletnico življenja in dela v svobodi proslavila tako nadvse slovesno, športno in politično. Pionirji, mladinci in delavci so stopali vštric z borci, ki so se pred štirimi desetletji ovenčali s slavo zmag. Pohodniki so strnili živ obroč okoli mesta - enotni v mislih da je vsak posameznik v nepregledni koloni hkrati tudi samo eden od nezlomljivih milijonskih členov verige Jugoslovanov, ki gradijo samoupravno in socialistično družbo. Med pohodniki smo bili tudi delavci Iskre - Industrije baterij Zmaj. Ni nas bilo sicer, veliko, s svojo udeležbo pa smo izkazali privrženost izročilom osvobodilnega boja. t ■*******+****■**********+++**+**+**+*****.» * * j dopisujte v j I GLAS ZMAJA I $ * $ J .****-*t.|t.»c****.M<*******-**-********+*-tt-**-**-#***H £ 4. maj 1981 Leto dni je minilo, odkar smo ostali brez tovariša TITA. Spet so zaplapolale zastave spuščene na pol droga in molk ene minute je dopolnil spomin na prijatelja, tovariša, revolucionarja in vojskovodja in ustanovitelja nove Jugoslavije. Kot gred letom dni, sta nas na letošnji 4. maj prevevala žalost in ponos; žalost, ko ni več TITA med nami in ponos, da smo bili Titovi sodobniki. Zato nas še toliko bolj veže zaobljuba, da bomo nadaljevali po Titovi poti - po naši poti. -Ur. Danes in jutri: TITO Težko in boleče je bilo to leto brez Tita v naših vrstah To je nenadomestljiva izguba za naš delavski razred, za našo socialistično samoupravno skupnost pobratenih in enakopravnih narodov in narodnosti, za vse delavsko gibanje, za sodobni čas. Naravna in jasna je naša neločljiva povezanost s Titom in njegovim delom, naša zvestoba in iskrena obljuba -da ne bomo nikoli skrenili s Titove poti in od Titove politike. S tem uvodom se je pričela žalna komemoracija ob obletnici smrti tovariša Tita v ponedeljek 4. maja ob 1?.15 uri v proizvodnji baterij Ljubljana. V oddelku montaže smo se zbrali vsi delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti, da počastimo spomin na našega Tita. Kratek program je pripravila in izvedla mladinska organizacija. V pesmi in besedi so izvajalci orisali Titovo pot od rane mladosti do njegove smrti. Bil je žalosten, deževen dan, tako kot pred enim letom, ko smo Tita pospremili iz Ljubljane na njegovi zadnji poti, žalostne so bile zastave spuščene na pol droga, žalost je bila v naših očeh. Titov spomin smo počastili z enominutnim molkom. V srcih pa nam je zvenel klic: Pojdimo naprej, tako kot doslej s Titom v svojih srcih, sprejmimo breme novih nalog, ki jih postavlja naša revolucija, s svojo doslednostjo ostanimo zvesti Titu, delajmo in živimo kot Titovi sodobniki, kot Titovi nasledniki. TITO Nekoč je živel in še danes živi. Njegov nam duh v srcih lebdi. Njegova nam roka kaže pravo pot. za njega bi storili vse, vedno in povsod. V naših srcih vedno boš Ti, dragi naš TITO ljubimo Te vsi ! Nikoli ne damo te sreče katero dal si nam Ti. Borili se bomo zanjo - borili do zadnje kaplje krvi. Poslovanje DO Zmaj v prvem četrtletju 1981 Poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta je potekalo v pogojih zmanjšanega povpraševanja po baterijah na domačem trgu. Prodaja širokopotrošnih baterij se je v primerjavi z nadpovprečno uspešnim lanskim prvim četrtletjem močno znižala. Količinsko smo prodali 8,7 milijona baterij ali 54 % manj kot v enakem obdobju lani. Izpad smo nadomestili s povečano prodajo specialnih baterij in novo proizvodnjo svetilk, ki smo jih prodali 118.ooo kosov. Tako je plan fakturirane realizacije na domačem trgu,kljub omenjenim težavam, dosežen v višini loo %. Proizvodnja baterij je bila količinsko lo % nižja od lanskoletne, plan pa je dosežen v višini 98 %. Zaradi spremenjenega asortimana in uvedbi novih izdelkov se je vrednostni obseg kljub temu povečal v TOZD Baterije 6 % in v TOZD Specialne baterije 5 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. V tem obdobju je bilo povprečno zaposlenih 436 delavcev, kar predstavlja 2,6 % povečanje. V prvih dveh mesecih je bilo zaradi nizkih začetnih zalog opravljenih tudi 4.74o nadur ali 2.68o več kot lani. Ugodno pa je znižanje bolniških izostankov, ki znaša pri izostankih do 3° dni 5 nad 3° dni pa celo 22 % manj. Povprečni osebni dohodki so znašali 9.815 din ali 24 % več kot lani. Zelo dobri so izkazani finančni rezultati, ki smo jih dosegli v tem obdobju. Celotni prihodek je dosežen v višini 123,9 milijonov din ali 94,4 % plana. Doseženi dohodek znaša 66 milijonov din ali 123 %.plana in čisti dohodek 43,4 milijona din ali 133 % plana za to obdobje. Tako nam je ostalo za akumulacijo 23,1 milijona dinarjev kar je zelo dober rezultat. Za zaključek lahko ugotovimo, da smo prvo tromesečje zaključili poslovno uspešno. Slabe strani tega obdobja pa so predvsem, nizko doseganje izvoznih planov, ki bo vplivalo na povečane stroške poslovanja in oskrbo z repi‘odukcijskim materialom v nadaljevanju leta ter padec produktivnosti dela. Neugodno je tudi upadanje deleža naših baterij na domačem trgu, v primerjavi z ostalimi proizvajalci. R.čope Slabši so doseženi rezultati v izvozu, kjer smo dosegli samo 19,2 % postavljenega plana za to obdobje. To je negativno vplivalo na produktivnost dela v neposredni proizvodnji, ki se je morala prilagajati z znižanjem proizvodnje predvsem na bateri- Beseda urednika jah 4E 25 in H 14. Se zgodi, da kljub dobremu namenu, volji do peresa in želji po rednem izhajanju glasila zastane delo. Ostanejo neuresničeni načrti. Tako nekako se je zgodilo za aprilsko glasilo, ki ste ga - to mi je prišlo večkrat na uho, težko pogrešali. Bolezen ne izbira časa in pride, ko se jo najmanj nadejaš. Takoj poruši vse zamisli, okrni vsa hotenja. Priznati pa je treba navkljub vsemu, da je enomesečni, nenačrtovani premor dal vedeti - in to ne samo uredniku, da je dokaj širok krog rednih bralcev glasila. Takšno spoznanje pa velja smatrati za pobudo in nov polet pri nadaljnem in rednem oblikovanju in izhajanju našega glasila. Brez dvoma, z vašo pomočjo. In s čim širšim krogom sodelavcev - dopisnikov. Majsko glasilo je tako že v vaših rokah. Skupaj se bomo potrudili, da izide tudi v juniju, da ga prejmete še pred nastopom letnega dopusta. Vaš urednik OOOOQOOOObOOX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOrO SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: Izvolili smo nove samoupravne organe Angelca SOTLER Katarina PANCER Marija RUS Nežka LAVRIČ Marija KERZNAR Metod JERIHA Bogo PRIMC V temeljni organizaciji TOZD Baterije Ljubljana smo volitve v samoupravne organe izvedli Sli aprila, v temeljni organizaciji TOZD Specialne baterije pa smo samoupravne organe izvolili 22.aprila 1981. Izvolili smo delegate v DELAVSKI SVET, ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE in člane DISCIPLINSKE KOMISIJE v obeh temeljnih organizacijah za mandatno dobo dveh let. Na svečano okrašenih voliščih je bila udeležba volilcev polnoštevilna. Predkandidacijske postopke v obeh temeljnih organizacijah je vodil sindikat, ki je evidentiral možne kandidate za samoupravne organe, ki so bili potem potrjeni na kandidacijskih konferencah. V samoupravne organe so bili izvoljeni: V TOZD BATERIJE LJUBLJANA: DELAVSKI SVET: Slavica ŠRIBAR Marijan MAIER Franc VEZJAK Terezija KENDA Angelca PODGORELEC Anton GERDINA Vlado TELBAN DISCIPLINSKA KOMISIJA: Lado ERBEŽNIK Justi BENKO Vera ŠALJA Sevda HASANAGIČ Vinko MUHIČ - predsednik Aleksander JAKOMIN Jože SELIŠKAR - zunanji član. V TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI: DELAVSKI SVET: Ignac STRMOLE Joža PLANINŠEK Alojzija VERBIČ Franc ULČAR Alojzija AMBROŽ Marija MEDVED Matjaž BAVDEŽ SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: Letošnji jubilantje lo- letniki: CERAR Franc DIMIČ Stevan ILIČ Vojka KASTELIC Avgust KUTNAR Alojzija MOHORKO Venčeslav PODRŽAJ Zlatko SIREC Nataša VELIKONJA Božidar VERBIČ Alojzija ZADEL Peter 2o- letniki: DERČAR Jernej KLEMENČIČ Rozalija KOČIŠ Marija LOŽAR Jože MEDVED Janez MILIČIČ Ljubica MRAMOR Justina PANCAR Katarina PERETIČ Julijana PETEK Rozina RADINKOVIČ Anica SIRNIK Alojz SKOK Jožica SOTLER Angelca SREBOTNIK Franc VINKLER Terezija VERBIČ Amalija Milivoj JOVANOVIČ Marija PEKOLJ Alojzija ZOREC Alojz MEDVED Olga BOBNAR Amalija KRALJ Miro KRAŠEVEC DISCIPLINSKA KOMISIJA: Silva MATIČ Marija ZADEL Milka SIRK Anton KONČAR Štefka DUŠA Anton MRZELJ Bogomir SUŠIČ - zunanji član. Novoizvoljenim delegatom v samoupravne organe želimo v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju uspešno delo. mk Sprejemanje novih samoupravnih splošnih aktov Pr edno preidem na opisovanje postopka sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, naj najprej predstavim akte, katere sprejemamo in zakaj. Področje delovnih razmerjih, reševanje stanovanjskih potreb delavcev in usposabljanje pripravnikov imamo urejeno na ravni enovite delovne organizacije. Ker pa smo se delavci Zmaja reorganizirali v dve temeljni organizaciji in delovno skupnost skupnih služb, smo dolžni urediti tudi notranjo zakonodajo in s tem sprejeti nove samoupravne splošne akte. Na podlagi 24-8. člena statuta temeljne organizacije ter v skladu s samoupravnim sporazumem o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji se medsebojna delovna razmerja v temeljni organizaciji urejajo s samoupravnim splošnim aktom - pravilnikom o delovnih razmerjih. Številne določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet v enoviti delovni organizaciji 4.12.1978 in ga uporabljamo do uveljavitve novega pravilnika v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti, je bilo mogoče povzeti v besedilo novega samoupravnega splošnega akta. V manjšem obsegu pa je bilo besedilo novelirano, upoštevajoč določene izkušnje pri uporabi določb skozi obdobje veljavno- sti pravilnika ter v primeru nove zakonske ureditve začasnega oz. občasnega dela po republiškem zakonu o delovnih razmerjih. V postopku sprejemanja zgoraj imenovanega splošnega akta so sledeče faze: 1. Komisija določi besedilo osnutka 2. Delavski svet določi osnutek za poprejšnjo obravnavo J. Poprejšnja obravnava 4. Obdelava predlogov in pripomb iz poprejšnje obravnave (po komisiji) 5. Določitev predloga po delavskem svetu 6. Zbor delavcev - sprejem. To bi bilo na kratko s področja delovnih razmerij. Pa preidimo na reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Samoupravni splošni akt na tem področju, uveljavljen še v enoviti organizaciji 4.12.1978 ne ustreza več glede na samoupravno organizi-r ranost v temeljne organizacije, potrebno pa je bilo vanj vnesti tudi določene vsebinske novosti, nastale na podlagi določenih praktičnih spoznanj pri uporabi dosedanjega pravilnika, pa tudi zaradi ustavno sodne prakse, ki je določena vprašanja razrešila nasprotno z dosedanjimi stališči. Naj navedem samo nekatere pomembnejše novosti: Vprašanje prednostne liste je rešeno tako, da bi veljavno prednostno listo dopolnjevali z novimi prosilci enkrat letno; prosilci, ki so že bili na listi, pa njihov stanovanjski problem še ni rešen, pridobijo s ponovnim kandidiranjem dodatno število točk, zato da ne bi zaradi novih prosilcev, ki živijo sicer v slabih stanovanjskih razmerah, izgubili v določenem smislu & pridobljeno prednost pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Bistvena novost je način sestavljanja prednostne liste, ki se sestavlja ločeno za prosilce družbenih stanovanj, ločeno za graditev družbenih stanovanj, hiše oz. nakup stanovanja. Novosti so tudi glede osnovnega stanovanjskega standarda. Nove pa so tudi določbe glede soudeležbe delavcev, katerim se stanovanje dodeljuje. Odstotki soudeležbe so spremenjeni, prosilec pa ni dolžan plačati soudeležbe, če je dohodek na družinskega člana manjši od 3o % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. Nekaj sprememb je tudi glede razpisa za stanovanje ter postopka oddajanja stanovanj oz. odpovedi stanovanjske pogodbe. Posojilo za obnovo družinske stanovanjske hiše ali stanovanja se lahko odobri le do določene višine sredstev. Doba vračanja posojila naj bi bila odslej določena s pravilnikom doslej je o tem odločal organ, ki je odločal o dodeljevanju posojil. Rok za črpanje posojila bi bil določen 12 mesecev, izjema od tega pravila bi bila dopustna. Letošnji jubilej - 25 let Zmaja v Šentvidu Konstituiranje delavskih svetov in komisij Navedla sem torej le nekaj bistvenih značilnosti novega pravilnika. Faze sprejemanja tega samoupravnega splošnega akta pa so sledeče: komisija za. delovna razmerja obravnava in oblikuje besedilo osnutka , ter kot take predloži delavskemu svetu v določitev osnutka za poprejšnjo obravnavo. Za razliko od pravilnika o delovnih razmerjih, katerega se sprejema na zboru delavcev, sprejemajo delavci ta akt z referendumom in sicer minimalno 15 dni po razpisu na delavskem svetu. Pravilnik o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v delovni organizaciji je za izjemo od ostalih dveh pravilnikov, enoten za delovno organizacijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo je samostojni samoupravni splošni akt. Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik, prenehajo veljati določbe o pripravništvu iz pravilnika o izobraževanju in izpopolnjevanju v delovni organizaciji, sprejet 4.12.1978. Ta akt sprejema delavski svet in sicer temeljnih organizacij in delovne skupnosti, sprejem Pa ugotovi delavski svet delovne organizacije. S sprejemom teh samoupravnih splošnih aktov bi bilo v skladu s statuti temeljnih in delovne organizacije in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo urejen del interne zakonodaje. Seveda pa rokovnik opravil oz. sprejemov samoupravnih splošnih aktov, ki so še potrebni, je še dokaj obsežen. Daria Kastelic Delavski svet TOZD Baterije Ljubljana se je konstituiral na svojem 1. zasedanju dne 15-5-1981. Za predsednika delavskega sveta je bila izvoljena Slavica ŠRIBAR, za namestnika predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Franc VEZJAK. Delavski svet TOZD Specialne baterije se je konstituiral na svojem 1. zasedanju dne 12.5.1981. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Matjaž BAVDEŽ, za namestnika predsednika delavskega sveta pa Marija MEDVED. V TOZD Baterije je delavski svet na predlog osnovne organizacije sindikata izvolil 5 člansko komisijo za delovna razmerja v sestavu: VELIKONJA Božidar GERBEC Jana ŠTIGLEC Franjo SIRNIK Alojz ŠTIH Milan. V TOZD Specialne baterije je delavski svet na predlog osnovne organizacije sindikata izvolil naslednjo 5 člansko komisijo za delovna razmerja: MOSTAR Nada KRISTAN Jožica GRABLJEVEC Pavla PEČNIK Gabrijel CIRKVENČIČ Zvone. Delavski svet v TOZD Specialne baterije je imenoval tudi komisijo za spremljanje in uresničevanje delitve po delu in sicer: ZADEL Peter GRDEN Franc PAJEK Franc GORIŠEK Fani ml. JERIN Andreja. Člani komisij so izvoljeni za mandatno dobo dveh let. Želimo jim uspešno delo. dk Referendum je uspel V temeljni organizaciji TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični je bilo dne 22. aprila 1981 ponovno glasovanje na referendumu za sprejem samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra. Delavci so na referendumu z večino glasov sprejeli vse štiri sporazume ter je referendum uspel. Osijek je bil v znamenju Zmaja 01 Informativno strokovno pjj posvetovanje "BATERIJE V q{ SODOBNI TEHNIKI" v Osijeku 01 8. in 9* aprila 1981 Ideja o takoimenovanih demonstracijah kot posebni obliki pospeševanja prodaje se je v komercialnem področju pojavila že ob razmišljanjih o uvajanju novih izdelkov - baterij diferencirane kakovosti na trg. Namen te akcije izhaja iz glavne naloge ekonomske propagande na sploh, tj. obveščanje in poučevanje. Demonstracijska posvetovanja pa imajo še poseben namen - izobraževanje prodajalcev, ki so v vsakdanjem direktnem stiku s končnimi kupci baterij. Takšno posvetovanje mora biti čimbolj objektivno, mora podati čim-več informacij o lastnostih, obnašanju in namenu baterij ter mora delovati čimbolj nevsiljivo in ne kot nepo- sredna reklama Zmajevih baterij. Vzroki za odločitev za to akcijo se najdejo v ugotovitvah, da so končni kupci, čeprav navidezno samostojni pri nakupih, še vedno nepoučeni o baterijah in njih uporabi. Ker išče kupec informacijo najprej od prodajalca je tovarna baterij dolžna usposobiti prodajalca in s tem poglabljati stike na tem delu tržišča. Za izvedbo posvetovanja na področju Slavonije smo se odločili zato, ker je to področje konkurence in ga je potrebno osvajati in ker je filiala Iskra Commerca v Osijeku izrazila veliko pripravljenost za sodelovanje, kar je za začetek vsekakor potrebno. Mesto Osijek je kot mesto dogajanja bilo še posebej v znaku posvetovanja in sicer je na Radiu Osijek pred posvetovanjem govoril direktor filiale Iskra Commerce in je v časopisu Glas Slavonije objavljena kratka dotica o posvetovanju. Informacije o tem dogodku je objavil tudi Radio Zagreb. V samem mestu je bilo 5 izložb na vidnih mestih, v Centru je bilo urejeno v znaku Zmaja in v njih je bil predstavljen celotni proizvodni program Zmaja. Te razstave so v še itak lepo urejenem starem mestu Osijeku delovale zelo zanimivo in pritegovale veliko pozornosti. Pred novo, sodobno zgradbo Študentskega centra (kjer je posvetovanje potekalo) je bil postavljen pano z obvestilom o posvetovanju in organizatorju (Iskra-Zmaj). Za ta prostor posvetovanja je poskrbela filiala Iskra Commerca, bil pa je razdeljen v dva dela in sicer v predavalnico za poslušalce in drugi prostor za pogovore po predavanju z nameščenim bifejem, kjer je bila tudi razstavna vitrina Zmajevih izdelkov. Potek prvega dne posvetovanja 8.aprila 1981. Prvi dan se je udeležilo posvetovanja okoli 5o poslušalcev. Po pozdravnem govoru direktorja Iskra Commerce filiale je spregovoril tovariš Smolič in podrobneje predstavil našo delovno organizacijo in proizvodno razvojne usmeritve. Vlogo povezovalca je imel tovariš Orožim. Po tem je tovariš Ogrin začel s predavanjem, ki je bilo podkrepljeno z diapozitivi (prerezi baterij, vrste baterij, proizvodni program Zmaja ter detajli iz proizvodnega procesa v Zmaju). Obsegalo je naslednja poglavja: splošno o elektro-kemijskih sistemih in načini pridobivanja energije iz primarnih virov energije, pomen različnega obremenjevanja baterije, prilagajanje uporabe različnim potrošnikom ener- gije, standardizacija in novi izdelki in kakovostni razredi, vrste elektrokemij-skih sistemov in njih razlike, posebej nekaj o gumbastih in alkalnih baterijah, napredek v svetovni proizvodnji ter na kratko o načinu ravnanja z baterijami. Po končanem predavanju so poslušalci dobili priložnostna darila (svetilka Z 2o, baterijo 3R 12 in)značko), ki so jih razdelili predstavniki filiale, ob vstopu v predavalnico pa so še prej dobili Zmajeve prospekte in obvestila o možnostih nabave Zmaj baterij v Ljubljanskem skladišču v Osijeku ter obeske (bedž) kot udeleženci posvetovanja. V drugem delu so se poslušalci zbrali okoli postavljenega bifeja s prigrizki in smo se v nevezanem pogovoru zanimali za njihovo delo in probleme pri delu. Potem so se poslušalci še enkrat zbrali v predavalnici in so bila pojasnjena še nekatera vprašanja o baterijah, nakar je bilo predavanje zaključeno. Drugi dan, v četrtek 9.4.1981 se je zbralo okoli 98 poslu- šalcev. Uvodni del je potekal enako, le da je v imenu tovarne Zmaj govoril vodja prodajne službe. Samo predavanje je to pot bilo bolj izdelano in tekoče. Med predavanjem so bila razdeljena darila in listki za vprašanja in je po k-ončanem predavanju bilo odgovorjeno na nekatera vprašanja o ravnanju z baterijami. Tisti dan ni bilo drugega, sklepnega dela ker so se obiskovalci po dolgi zanimivi in živahni diskusiji ob prigrizku in kozarčku razšli domov. V obeh dneh se je posvetovanja udeležilo skupaj 144 obiskovalcev. Poleg samega strokovnega predavanja je najpomembnejši vidik te akcije bil drugi del - razgovor z udeleženci po predavanju. S strani Zmaja so se vključili Smolič, Vuka-šinovič (prvi dan),Azinovič, Lendero, Orožim in Mravlja (drugi dan). V teh pogovorih smo se posvetili posameznikom in njihovim organizacijam in od njih poskušali izvedeti čim več o njihovih opazovanjih in obnašanju kupcev pri nakupu, o kupčevem poznavanju domačih proizvajalcev baterij, o odnosu do Zmaja, Croatie in Tesle, o načinu odločanja pri nakupu, o zadovoljstvu s kvaliteto domačih baterij , o njihovem poznavanju namena uporabe posameznih vrst baterij ter seznanjanje z novimi izdelki Zmaja. Velika pridobitev te akcije je že dejstvo, da so ljudje prišli iz različnih, zelo oddaljenih krajev (Uašice, Podravska Slatina, Slavonska Požega, Donji Mihajlac, Vukovar itd.). Slavne ugotovitve teh pogovorov kažejo, da so kupci s kvaliteto Zmaj baterij v glavnem zadovoljni, da baterij po namenu ne razlikujejo in jim prodajalci ne svetujejo kaj naj vzamejo, prodajalci želijo več vedeti o baterijah in z nasvetom pomagati kupcu ker ga tako lahko obdržijo, veliko zanimanje pa je veljalo za nove izdelke -svetilke Zmaj in alkalne baterije. Teh ugotovitev ne smemo posploševati, ker je bilo zajeto premajhno število ljudi iz samo določenega kraja, temveč šele takrat, ko bomo s to akcijo obdelali večji del domačega trga. Najprimernejši pokazatelj uspešnosti akcije je iskreno in veliko osebno zadovoljstvo obiskovalcev, ker jim bila izkazana pozornost in čast. Na konkretne rezultate je potrebno še počakati, ker tržišče zahteva veliko vlaganj v raziskavo in obdelavo in dolgotrajno obdelovanje nekega terena, preden se situacija na tem delu izboljša. To zakonitost o rezultatih investiranja za osvajanje tržišč moramo upoštevati že zato, ker je to konkurenčno področje in je bilo dosedaj relativno zanemarjeno. V komercialnem področju predvidevamo vsaj še 2 - 3 take akcije in želimo, da bi povsod dosegli vsaj takšno zadovoljstvo obiskovalcev kot v Osijeku. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Svečanost ob 25 letnici TOZD Specialne baterije v Šentvidu V letošnjem letu naša temeljna organizacija TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, prej obrat Šentvid praznuje 25 letnico obstoja. Praznovanje tega jubileja je bilo zasnovano v svečanejšem obeležju - s svečano sejo delavskega sveta delovne organizacije dne 23. marca 1981, kateri so poleg delegatov delavskega sveta delovne organizacije in TOZD Specialne baterije prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, direktorji in vodilni delavci obeh temeljnih organizacij in skupnih služb ter delavci, ki v tem letu dopolnjujejo 10 in 20 letni delovni jubi-jel v Zmaju, pa tudi povabljeni gostje, predstavnik občinske skupščine Grosuplje, predstavnik krajevne skup- nosti in osnovne šole v Šentvidu pri Stični in naš dolgoletni sodelavec tov. Brulc, kot prvi upravitelj obrata Zmaj pred 25 leti. Ponedeljek 23. marca je bil lep sončen dan. Avtobus je izpred tovarne v Stegnah odpeljal ob 9. uri v Šentvid pri Stični, kjer je sledil ogled proizvodnje v temeljni organizaciji nato je sledil odhod na svečano sejo delavskega sveta delovne organizacije v Štorovje, kjer je bila organizirana glavna proslava. Govornik na svečani seji delavskega sveta je bil predsednik delavskega sveta TOZD Specialne baterije tovariš Kadil Alibegovič, ki je orisal delovanje te temeljne organizacije v preteklih j 25 letih, govoril je o raz- nolikosti proizvodnih programov v preteklosti ter se dotšknil razvojne usmeritve temeljne organizacije za naprej. Poseben poudarek je v svojem govoru namenil 3- kongresu samoupravijalcev Jugoslavije in našemu samoupravnemu obnašanju pred tem kongresom, seveda pa ni pozabil omeniti tudi 58-letnega obstoja naše delovne organizacije. Na svečani seji je govoril tudi direktor temeljne organizacije tovariš Jože Hren, ki je očrtal proizvodno usmeritev temeljne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju, poudaril dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo, osnovno šolo in občino Grosuplje, predvsem pa tesno povezanost s temeljno organizacijo TOZD Baterije in uspešno sodelovanje. Kratek kulturni program za to slovesnost so pripravili učenci Osnovne šole "Ferdo Vesel" iz Šentvida pri Stični, katere pokrovitelj je naša organizacija. Kulturni program je izzvenel pod imenom "Nekoga Podeljena je bila plaketa tudi Skupščini občine Grosuplje kot priznanje dobrega medsebojnega sodelovanja. Direktor DO ZMAJ Smolič Franc jo je izročil predsedniku Lesjak Janezu. moraš imeti rad". Program je bil izveden tako lepo in iz srca, da so ob nežnih otroških glasovih ob spremij*vi glasbe, marsikomu stopile solze v oči. Po izvedenem kulturnem programu je sledila podelitev priznanj za lo-letno in 2o-letno delo v organizaciji. 11 naših sodelavcev bo v letošnjem letu dopolnilo lo-let delovne dobe v Zmaju ter 17 sodelavcev dopolnjuje 2o-let delovne dobe v Zmaju oz. Iskri. Letošnje jubilante omenjamo na drugem mestu. Posebno pozornost in priznanje v obliki priznanj in plaket kiparja Boljke pa smo namenili tudi našim sodelavcem, ki so se vključili v Zmajev kolektiv že v času ustanovitve šentviškega obrata, kar pomeni njihovo neprekinjeno 25-letno zaposlitev v tej temeljni organizaciji. Priznanja in plakete so dobili: JOVANOVIČ Milivoj DUŠA Štefanija JANOŠ Marija in HUS Amalija. skupščine občine Grosuplje tovariš Janez Lesjak, ki je prisotnim namenil kratek nagovor ter povedal tudi svoje spomine na izgradnjo obrata in delovanje, česar se kot domačin dobro spominja. Njegovo izvajanje je bilo zanimivo in je požel buren aplavz. Plaketo za Krajevno skupnost Šentvid pri Stični je prevzel tovariš Franc Ložar, predsednik krajevne skupnosti. Naša organizacija je najmočnejša v tej krajevni skupnosti, kar nam nalaga še večjo dolžnost, da skupaj stremimo za hitrejšim razvojem tega kraja in uresničujemo naša skupna hotenja. To željo je v svoji zahvali za priznanje izrekel tudi tov. Ložar, ki je obenem izrekel vso pohvalo za dosedanje sodelovanje temeljne organizacije s krajevno skupnostjo. Plaketo smo izročili tudi Osnovni šoli "Ferdo Vesel" katere dolgoletni pokrovitelj je Zmaj ter v katero hodijo Jovanovič Milivoj sprejema priznanje in plaketo za neprekinjeno 25 letno zaposlitev v Tozd Specialne baterije od ustanovitve pa do danes po učenost tudi otroci naših delavcev. Plaketo za osnovno šolo je prevzela predstavnica te šole. Tako je bil zaključen svečani del zasedanja delavskega sveta. Sledilo je kosilo, prost razgovor, nekaj parov se je zavrtelo ob prijetni glasbi. Iz Štorovja smo se z avtobusom vrnili v Šentvid in Ljubljano ob 15. uri. :ak Prav tako je plaketo s priznanjem prejel tovariš Štefan BRULC, prvi upravitelj obrata v letu 1956 ter pionir med takratnimi graditelji našega razvoja. Plaketa, ki mu je bila izročena naj mu ne bo samo spomin, ampak tudi priznanje za opravljeno delo v času prvih začetkov Zmaja v Šentvidu. Plaketa je bila izročena tudi Skupščini občine Grosuplje, kot priznanje dobrega medsebojnega sodelovanja in razumevanja v obdobjih, ko smo potrebovali moralno oporo in nasvete, pričakujemo pa tudi, da bomo skupaj še nadalje razvijali in poglabljali naše širše družbene interese. Plaketo je prevzel predsednik E| El El El E] El El ET El E] E] EH S] E] E] ja) E|E| E) El El Sl El Sl Akcijski program uresničevanja gospodarske stabilizacije pri izvrševanju plana za leto 1981 V skladu z družbeno politično akcijo na nivoju SJ?R Jugoslavije, SR Slovenije in občine šiška ter cilji opredeljenimi v resolucijah družbeno ekonomskega razvoja, smo bili dolžni sprejeti akcijski program gospodarske stabilizacije za uresničevanje letnega plana. S tem namenom so delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti v začetku aprila sprejeli akcijski program, ki v povzetku prikazano zajema naslednje cilje: - realizacijo domače prodaje v višini 3o9 milijonov din - realizacijo plana izvoza v višini 1,8 milijona $ - realizacijo plana uvoza v višini 1,3 milijona S - realizacijo dohodka v višini 214 milijonov din - povečanje produktivnosti dela za 5 % - zmanjšanje proizvodnih stroškov - varčevanje z energijo - pospešitev realizacije investicij, ki bodo omogočile povečanje dohodka na delavca in izvoz. Za realizacijo teh ciljev so predvideni naslednji ukrepi: Na področju komercialne dejavnosti izboljšati prodajno mrežo, ki bo preko potniške službe Iskra Commerca sposobna realizirati planirano prodajo in obdržati delež prodaje na domačem trgu. Urediti je potrebno stimulativno nagrajevanje potnikov, povečati reklamo in ekonomsko propagando ter angažiranje prodajne operative v času turistične sezone. Kom-pletirati je potrebno prodajni program z novimi izdelki in zadostnimi zalogami ter izboljšati informacijski sistem o gibanju prometa. V ukrepih za realizacijo izvoza in uvoza je podana zahteva po povečanem angažiranju Iskra -Commerca in v primeru neuspešnosti iskanje možnosti tudi preko drugih izvoznikov. Povečati je udeležbo na tujih sejmih. Za nemoteno nabavo reprodukcijskega materiala je potrebno preskrbeti premostitveni devizni kredit. Na področju proizvodne dejavnosti in povečanja produktivnosti dela je dan poudarek zmanjšanju ročnih del, ureditvi delovnih mest in časovnih normativov, hitrejšenu zaključevanju pričetih investicij, amortizaciji postopkov izdelave in boljšemu izkoriščanju delovnega časa z zmanjšanjem zastojev. Izboljšanje kvalitete in konkurenčnosti naših izdelkov je potrebno doseči z uporabo preizkušenih surovin in polizdelkov, povečanjem tehnološke discipline ter konstrukcijskimi in tehnološkimi izboljšavami . Razvojno delo bo usmerjeno v naloge, ki bodo omogočile povečanje produktivnosti dela, nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi ter varčevanje s surovinami in energijo. Na področju investicij je dan poudarek zaključevanju začetih investicij v mešalnico depol. paste, izvozno usmerjeno linijo 4R 25, uvedbo poskusne proizvodnje alkalnih in gumbastih baterij ter tehnološki opremi, ki zmanjšuje obseg ročnega dela. Opraviti je potrebno tudi pripravljalna dela za pričetek gradnje proizvodno skladiščne hale. Zaposlovanje je potrebno vskladiti v okviru sprejete rasti 1,2 /S. Gibanje osebnih dohodkov bo vsklajeno s planirano rastjo dohodka tako, da bomo mesečno prilagajali vrednost točke doseganju planirane prodaje. ■Za izvedbo teh ukrepov so zadolženi odgovorni nosilci -vodje področij in služb. Delavski sveti pa bodo mesečno oz. tromesečno spremljali realizacijo ukrepov, ki so zajeti v akcijskem programu. R.čope ravnava nevarnosti zastrupitev z miniaturnimi baterijami. V več državah po svetu so imeli v zadnjih letih po nekaj zastrupitev zaradi zaužitja baterij. V takem primeru so posledice kovosti pomeni tudi popolno usklajenost novega jugoslovanskega standarda z mendaro-dnim standardom IEC. Seveda na tem mestu ne morem podrobno opisati vseh odločitev, ki smo jih sprejeli na konferenci. Menim pa, da ne smem zanemariti teme, ki smo jo obravnavali prav pred zaključkom. Tema namreč ob- za ponesrečenca zelo hude zaradi iztoka elektrolita in zastrupitev z baterijskimi komponentami. Vsakemu mora biti jasno, da moramo takemu ponesrečencu nuditi hitro zdravniško pomoč. Vsekakor bi bilo dobro, da bi si to opozorilo zapomnili, istočasno pa želim in upam, da ga ne bi nikoli zares potrebovali. B. Mihelčič Podpis samoupravnega sporazuma Konferenca PARIZ -1981 Od 17. do 2o. marca letos, je bila v Parizu konferenca tehniškega komiteja za primarne baterije, Mednarodne elektrotehniške organizacije IEC. Konference so se udeležili predstavniki trinajstih držav, Jugoslavijo smo zastopali: ing. M Tomečak iz Croatie Zagreb, ing. Gardinvački iz IHTM Beograd in ing. B. Mihelčič kot predstavnik Iskra - Zmaj. Konferenca je trajala štiri polne dni; vsak dan sta bili po dve seji. Na konferenci smo po obsežni razpravi z glasovanjem sprejeli vrsto novih določil in nekaj sprememb, ki bodo vključene v mednarodne baterijske standarde. V razpravi smo zelo aktivno sodelovali zlasti na tistih področjih, ki so za nas najpomembnejša. Kot pomemben uspeh jugoslovanske delegacije moramo ob tej priliki omeniti standardizacijo alkalnega sistema zrak - cin]£, za katerega je bilo predvsem zaradi našega prizadevanja potrjena črkovna oznaka B, kar bo omogočilo našo baterijo 6 BF 22 vključiti tudi v mednarodne standarde. Prav tako smo bili uspešni tudi pri usklajevanju črkovnih oznak za diferencirano kakovost: S, C in P, za kar pa je dala skoraj identične predloge tudi večina drugih delegacij. Potrditev teh črkovnih oznak za baterije diferencirane ka- IEC V torek 14. aprila 1981 so predsedniki delavskih svetov obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti kot pooblaščeni podpisniki podpisali Samoupravni sporazum o temeljnih plana delovne organizacije za obdobje 1981-1985. Samoupravni sporazum so po obsežni predhodni obravnavi na zborih delavcev sprejeli delavski sveti in sicer v TOZD Baterije 26.?., v TOZD Specialne baterije 24.5. in v delovni skupnosti lo.4.1981. V sporazumu smo začrtali skupne planske cilje ter opredelitev skupnih nalog in delitev dela, proizvodnjo po blagovnih skupinah ter prodajo na domačem in tujem trgu, pridobivanje celotnega prihodka in razporejanja dohodka, ureditev odnosov na področju pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka, združevanje sredstev in skupni prihodek, naloge delovne skupnosti skupnih služb, razvoj organizacije in informacijskega sistema, skupno kadrovsko politiko, izobraževanje in politiko osebnih dohodkov, družbeno samozaščito in ljudsko obrambo ter razvoj samoupravnih odnosov in obveščanja pa tudi spremljanje in uresničevanje sporazuma v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na nas vseh je, da z dobrim delom in polno angažiranostjo v naslednjih letih uresničimo cilje, ki smo jih zapisali v našem srednjeročnem planu. mk Iz vrste naših upokojencev, iz vrste naših najstarejših delavcev je prišlo slovo. Za vedno ! Umrla je Antonija NOVAK ! Rojena leta 1911 se je že s petnajstimi leti zaposlila v takratni HIDRI - le tri leta po ustanovitvi tovarne baterij. V tistih časih, ko je stanovala še v Kozarjah, je uro in pol pešačila dnevno na "fidlanje" členov. Bila je skromna kot večina njenih vrstnic, ki so se morale sprijazniti s težavnimi pogoji dela in bile zadovoljne, ker so mislile, da tako paš mora biti. Počasi se je privadila na ročno vezanje mošnjičkov in kot je nekoč dejala, je največ svojih delovnih let presedela v vezalnici. Le zadnja tri leta pred upokojitvijo je lepila Umrla je Novak Antonija lističe za 9 voltne baterije. Leta 1961 se je upokojila. Kaj kmalu, ko smo zaradi tehnoloških in proizvodnih razmer nekaj časa posredovali delo na dom, se je vključila ponovno v vezanje mošnjičkov in še mož mi je pomagal natikati centrirke, je običajno priznala s polno mero vedre razpoloženosti, ko je bil še čas trdnega zdravja. Vso delovno dobo, polnih 35 let je preživela v Zmaju. Prav zato je bila vedno vneta bralka našega glasila. Velikokrat, čeprav ne redno se je udeležila tudi vsakoletnih srečanj upokojencev v Zmaju. Tudi lani je bila z nami. Žal, zadnjič... Njej velja globok spomin in sožalje sorodnikom sodelavci Prihodnji mesec že v Bašanijo Naglo se približuje čas letnih dopustov in zaradi tega želimo opozoriti na naše kapacitete v počitniškem domu "ZATIŠJE" v Bašaniji - Savudriji. Sezona se v počitniškem domu prične 21.6.1981 in konča 15-9.1981. Konec meseca aprila smo začeli sprejemati prijave za letovanje v Bašaniji in pri tem opazili upadanje interesa naših delavcev. Domnevamo, da je delno vzrok tega upadanja interesa v ceni penzionskega dne, ki je določen za leto 1981 v višini 24o dinarjev na dan za člane kolektiva in za zunanje člane v višini 3oo dinarjev. Zavedamo se, da je cena za mar- sikoga zaradi neprekinjenega dviganja živijenskih stroškov visoka, vendar je Upravni odbor počitniškega doma pri sprejemanju cene ugotovil, da pri nižji ceni počitniški dom sploh ne bi mogel poslovati. Ugotavljamo še vedno največje povpraševanje po prostih kapacitetah v obdobju od 11.7. do 2o.8.81, medtem ko so prve dve in zadnji dve izmeni praktično nezasedene. Ta čas dopustov bi lahko koristili naši delovni ljudje, ki imajo še predšolske otroke. Obenem želimo informirati naše delavce, da počitniški dom "Zatišje" v Bašaniji posluje v letu 1981 po Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev družbenega standarda v okviru delovne organizacije ELMA Črnuče v delovni skupnosti skupnih služb, ki so ga podpisale delovne organizacije: Elma Ljubljana s svojimi temeljnimi organizacijami, Žito Ljubljana, Iskra - Zmaj Ljubljana in Tiki Ljubljana. Desanka Žnidaršič Gibanje članstva V marcu so bili sprejeti v delovno razmerje: ŠEMROV Janez, ključavničar za nedoločen čas, dne 9.3.198*. V marcu je prenehalo delovno razmerje: BARATAČ Vinko, vodja izmene v TOZD Specialne baterije dne 15.3.1981 PESTOTNIK Olga, delavka na režijskih delih v TOZD Baterije dne 19.3-1981 DRNOVŠEK Andreja, socialna delavka, dne 31.3.1981 GRUČEVIČ Emina, delavka na vlaganju tokoodvod. IR dne 27.3.1981 MIKLIČ Desanka, operater v plansko organizacijski službi dne 31.3.1981. V aprilu so bili sprejeti v delovno razmerje: OVEN Marta, materialni knjigovodja v delovni skupnosti za nedoločen čas dne 1.h.1981 SEVER Božidar, obratni elektrikar v TOZD Specialne baterije, za nedoločen čas dne 1.4-. 1981 PERME Vinko, strugar v obrat vzdrževanja TOZD Baterije dne 13.4.1981, vrnitev iz JLA ČAMERNIK Janez, konstruktor I v tehnično razvojnem področju, dne 16.4.1981 V aprilu je prenehalo delovno razmerje: ČERNE Andrej, konstruktor I v tehnično razvojnem .področju dne 5.4.1981, odhod v JLA rojstni dan RIBIČ Djemila, snažilka v TOZD Baterije dne lo.4. 1981 V JUNIJU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN Sehva PARTIČ Ikonija STEFANOVIČ BIČANIN Rosanda, delavka na režijskih delih v TOZD Baterije dne 3o.4.1981. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 142 SKUPAJ 219 TOZD Specialne baterije moških 33 žensk 87 SKUPAJ 12o Delovna skupnost skupnih služb moških 5° žensk 46 SKUPAJ 96 Radinka OBRENOVIČ Tomislav KUHELJ Alojz SIRNIK Marija PROSEN Ivan NOVAK Slavica ERJAVEC Marija ŠKRABEC Vida GORIŠEK Zdenka SMERAJC Dosta ILIČ Marija TURK Jožefa OZIMEK Mira TADIČ Peter ČULK Franc SREBOTNIK Pavla JERANT Amalija KRALJ Zinka RAHMANOVTČ Marija KAVAČ Rozina PETEK Marija ŠKOF Dne 31. aprila 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 435 zaposlenih, od tega 16o moških in 275 žensk. BATERIJADA 23. maj 1981 V soboto 23. maja so se v Zagrebu v raznih športnih disciplinah pomerili športniki vseh treh baterijskih tovarn Zmaja, Croatie in Tesla. Sicer vsakoletno športno srečanje pod čestitamo imenom BATERIJADA, ki je lani iz že znanih razlogov ni bilo, je tudi letos aktiviralo širok krog predvsem mladincev. V naslednjem glasilu bomo obširneje pisali o tej priljubljeni manifestaciji ob Dnevu mladosti, ki ima med drugim tudi namen medsebojnega spoznavanja in krepitev tovarištva. -Ur. Ob "40 letnici ..Naše žene' Zanimivo bi bilo vedeti, koliko naših delavk od 28o zaposlenih v Zmaju prebira revijo "Naša žena" oziroma, koliko je naročenih nanjo. Da so, o tem smo se že prepričali. Morda pa katera le še ne ve, da je to revija, ki se bere in ne le prelistava. Letos poteka 4o let od takrat, ko je prvič izšla. Da bi se nekoliko več seznanili o njej, objavljamo nekaj podrobnosti v sestavku, ki ga je pripravilo uredništvo te revije. - Dr. Naša žena je najstarejša slovenska ženska in družinska revija. Januarja letos je dopolnila natanko 4o let. To pa pomeni, da je pričela izhajati že pred drugo svetovno vojno. Prve tri številke so izšle februarja, marca in aprila 194-1. Zato ni čudno, da je prva (januarska) številka Naše žene v letošnjem letu ob tem visokem jubileju slavnostno obarvana. V njej je posebna priloga, ki obravnava zgodovino slovenskega ženskega naprednega tiska od 1897. leta, ko je pričela izhajati "Slovenka", prvi ženski list, pa do danes. V njej so predstavljene tudi vse urednice Naše žene, pa tudi zanimiv zapis o tem, kako nastaja ta priljubljena revija. če Naše žene ne poznate, naj vam povemo, da je to mesečna revija. Na leto izide 11 številk, ker je ena (julij-avgust/ dvojna. Običajno ima 64 strani, le dvojna ima 16 strani več. Štirikrat na leto izide v Naši ženi kot priloga tudi krojna pola. Naša žena izide vsak zadnji torek v mesecu. In o čem piše Naša žena? Obravnava predvsem humane odnose v družbi in družini, odnose med spoloma; piše o vzgoji otrok, o zdravem načinu življenja. Tisti, ki se zanimajo za modo, avtomobilizem, zdravilna zeli-r šča in podobno, lahko v vsaki številki Naše žene najdejo kakšen koristen nasvet zase. Tudi otroci imajo svojo stran, pa ljudje, ki radi rešujejo teste in križanke. V vsaki Naši ženi pa so tudi (3 strani) zdravniški nasveti. In seveda veliko člankov, prispevkov, celo napotkov, kako naj ženska v naši družbi postane zares enakopravna. Bistvo vsake revije, vsakega časnika, je, da ima čim večjo naklado, da ga bere čim več ljudi. Zato vsem osnovnim organizacijam zveze sindikatov predlagamo, da naročijo vsaj en izvod Naše žene. Pri tem pa ne pozabite, da tudi od vas, ki ustvarjate glasila, pričakujemo kakšno pobudo, kakšen utrinek o tem, kako poteka delo tam, kjer ustvarjate. Najzanimivejše prispevke bomo seveda objavili in honorirali. Sodelujte torej z nami. Postanite naša sodelavka, naš sodelavec. Uredništvo Naše žene Kupujemo počitniške prikolice V planu sklada skupne porabe TOZD Baterije, ki ga je delavki svet sprejel na seji 7. aprila 1981 smo planirali nakup dveh počitniških prikolic. Prav tak sklep je sprejel delavski svet TOZD Specialne baterije dne 9. aprila 1981, kjer v okviru plana sklada skupne porabe planirajo nakup dveh prikolic. Za realizacijo teh dveh sklepov smo povprašali vodjo investicij tov. Zaletel Petra, ki je povedal, da je pogodba z IMV Novo mesto sklenjena ter je obljubljeno da bodo prikolice (vse štiri - dve za vsako temeljno organizacijo) dobavljene do 3°. junija 1981. če se bo IMV dogovora držal in prikolice dobavil, jih bodo delavci lahko uporabljali za letovanje že v mesecu juliju in avgustu. Kam jih bomo postavili pa bo predlagal sindikat obeh temeljnih organizacij, vsekakor naj bo lokacija taka, da bo za koriščenje zainteresiranih čimveč delavcev. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegorič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73