Poštnina plačana v gotovini lehaja v ponedeljek id petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, * Celjti po raznašalcih dostavlje- na7'5ODin, za lnozemstvo20Din Račun prl poStnem čekcvnem zavodu St. 10.666. ^^^K ^^^K ^^^V ^^^K ^^^H ^v ^^^^f. ^^^H ^^^V' m^^J ^^^B ^^^V ^^^M ^^^Kf^^^^M j^^^K Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. i pritllčje, desr.o. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi «4 «prejemajo ob penedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dncva objave oglasov se nvaiujejo le po možnosti. Stev. 100. Celje, ponedeljek 11. decembra 1933. Leto XV. Triumfalen sprejem bolgarskega kralja in kraljice v Beogradu . Mogočna manifestacija za zbližanje z bratsko Bolgarijo Ogromna množica prebivalstva iz Bedgrada in okolice — cenijo jo na preko 50.000 ljudi — je v nedeljo 10. t. m. popoldne z navdušenjem, ki je v taki mori mogoče samo, ako pri- haja z odkritega srca, pozdravila na beograjskih ulicah Nj. Vel. kralja Borisa in kraljico Ivano, suverena reprezentanta bratske Bolgarije. V imenu vsega jugoslovenskega naro- d& je državna prestolnica s terri spre- jemoni pokazala, da se zaveda zgo- dovinske važnosti bolgarskega obis-, ka, in obenem manifestirala svojo željo in iskreno pripravljenost, da pride med bratskima južno-slovan- skima narodoma do Čim tesnejšega zbližanja. Poročila iz Bolgarije ka- žejo, da je z enakimi željami navdah njen tudi bolgarski narod, ki je svoji vladarski dvojici priredil velike ova- cije, ko je odhajala v Jugoslavijo. Beograd se je v nedeljo dostojno pripravil na sprejem bolgarske kra- ljevske dvojice in ininistrskega pred- sednika Mušanova. Jugoslovenska prestolnica je doumela veliki politič- ni pomen tega poseta. Nad 50.000 ljudi se je gnotlo po ulicak, po kate- rih so se imeli peljati visoki gostje s postaje na dvor. Navdušenje te ogromne množice je bilo nepopisno. Že dobro uro precl prihodom so bile razvrščene čete beograjske garnizije; in vseh vojaških šol öb uftcalr;; nttr drugi strani pa so se stiskali deset- tisoči beograjskega prebivalstva. Tu- di ogionini tig- pred želozniško po- stajo je bil ves poln ljudi. Od trga pa ¦>} ji vliikcl jjiijrsvrgan gost kor- don Ijudslva po Nemanjini in Milo- ša Velikega ulici vse do dvora. V kor- donu jo bilo tudi več vojaških godb. Kolodvor je bil bogato okrašen z zelenjem in cvetjem ter z jugoslo- venskimi in bolgarskimi zastavami. Na peronu se je razvrstila častna če- ta gardnega pešpolka v polni bojni opremi in z vojaško godbo na čelu. Kmalu po 14. je prispel na postajo vojni minister general Stojanovič", ki je pregledal častno eeto. V dvorsko čakalnico so med tern prišli vsi elani kraljevskc vlade z ministrskim pred- tednikom dr. Milanom Srškicem na čelu, patriarh Varnava, beograjski katoJi&ki nadškof dr. Rodic in drugi ; vrhovni verski reprezentanti, dalje j pretlsedniki Narodne skupščine, se- nata iii heograjske občine, častne dvorne dame itd. Ob H.30 sta se pojavila v Nema- njini ulici dvorna avtomobila s kra- Ijem in kraljico, knezom Pavlom in kraeginjo Olgo. Množice so Nj. Vel. kralja in kraljico vihamo pozdravlja- le; ovacije so kakor mogočen val spremljale vladarsko dvojico vso pot do postaje. Oba avtomobila sta bila odprta. Pri vhodu v dvomo čakalnico je kralja in kraljico pozdravil dvorni maršal general Dimitrijevid. Kralj je iz čakalnice takoj odšel na peron, kjer je bilo zbrano poleg drugih go- stov tudi okrog 50 jugoslovenskih, bolgarskih in inozemskih novinar- jev, ki so prav tako navdušeno po- zdravili Nj. Vel. kralja. Kralj je bil v uniformi divizijskega generala z lento Karadjordjeve zvezde in bol- garskim redom sv. Aleksandra. Pre- gledal je častno četo, nato pa se po- zdravil z generali, ki so bili zbrani na peronu. Deset minut^.pred 15. je ])rispel na postajo posebni vlak, ki je prevozil j)rogo iz Caribroda do Bpograda tik , ftreti / bolgAttjkini ¦: dvorthJÄ*'' Makom kot njegova izvidnica. Na peron je zdaj prišla tudi Nj. Vel. kraljica z vso dvorno suito. Knez PavJe je bil v uniformi konjeniškega majorja z lento Karadjordjeve zvezde. na prsih. Točno ob 15. je na postajo privozil bolgarski dvorni vlak. Stroj je bil svečano okrašen z zelenjem in cvet- jem ter z jugoslovensko in bolgarsko zastavo. Čim se je vlak ustavil, je vojaška godba zaigrala najprej l)ol- garsko kraljevsko, nato pa bolgar- sko narodno liimno »Šumi Marica«. Ko se je dvorni vlak ustavil, je pr- vi izstopil bolgarski kralj Boris v uniformi bolgarskega generala. Naš kralj mu je pohitel nasproti in oba suverena sta si prisrčno stisnila ro- ki in se poljubila. V tern ,jo .izsto|)iln iz vlaka tudi kraljica Ivana in se pri- srčno pozdravila z našim kraljem. Kralj Boris in kraljica Ivana sta na- to pi'istopila h kraljici Mariji in se tudi ž njo toplo pozdravila. Po končanem obojestranskem pred- stavljanju suite sta oba kralja skup- no obšla častno četo, ki jo je kralj* Bdhs pozdravil z našim pozdravom: »Pomozi Bog, junaci!« Vsa četa mu je gromko odgovorila: »Bog ti pomo- gao!« Zatem je bolgarski kralj predstavjl naSi kraljevski dvojici ininistrskega predsednika MusariQva. Dvorne da- me so izročile kraljici Ivani šopke cvetja, nakar se je vsa odlična di-už- ba umaknila v dvorno čakalnico. Ko sta kraljevski dvojici prispeli v dvorno čakalnico, je Nj. Vel. kralj Aleksander predstavil visokima go- štoma, kralju Borisu in kraljici Iva- ni, predsednika vlade dr. SrŠkica in vse ostale člane vlade, predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija ter predsednika senata dr. Tomašiča. Kralj Boris je vsakemu podal roko in odzdravil »Dober dan«. Tudi kra- Ijica Ivana je vsakemu ministru po- dal a roko s pozdravom »Dober dan«. Prav tako so bili vsi navzoči v dvor- ni čakalnici pr'edstavljeni princu Ci- rilu. Predsednik bolgarske vlade Mu- šanov se je prisrčno pozdravil s pred- sednikoin naše vlade dr. Srškičem ter ostalimi clani naše vlade, nakai* so ob sviranju bolgarske liiinne od- šli bolgarski gostje v spremstvu svo- jib virfokili gostiteljev v pripravlje- ne odjwte avtomobile. PravJ orkan navdušenega vzklika- nja je -«a'el prostrani trg pred kolo- dvoroni, ko sta se na vralih pojavila kralja Aleksander in Boris in takoj za njinia obo kraljici. Vojaška godba pred postajo jre zaigrala bolgarsko in jugoslovensko državno himno. V prvem avtoinobilu sta se odpeljala s postajo oba maršala dvora general Dimitrijevič in polkovnik Panev. Sle- dil je avto z Nj. Vel. kraljem Aleksan- drom in kraljem Borisom. Na nju- nem avtoinobilu jo plapolala poleg jngoslovenske tudi bolgarska zasta- vica. V naslednjem avtomobilu sta bili obe kraljici, v četrtem princ Ci- ril, knez Pavle in kneginja Olga, v petern bolgarski ministrski predsed- nik Mušanov in predsednik jugoslo- venske vlade dr. Milan Srškic, v ge- stem zunanji minister Jevtic in bol- garski poslanik v Beogradu Kjusei- vanov, v naslednjib pa ostalo spreni- stvo. Avtomobili so polagoma kreni- li po Nemanjini in Miloša Velikega ulici do dvora. Četa za četo je izka- zala kraljema in kraljicama vojaško cast, množice pa so neprestano na- vdušeno vklikale suyerenom, Bplga- riji in Jugoslaviji. Pred vojnim mi- nistrstvom je zaigrala tretja godba bolgarsko himno. Na oglu, pred ka- varno London, kjer sta z velike zgradbe Jadranske podunavske ban- ke plapolali pgromni zagtayi obeli narodov, so se zasvetile žarnice, ki so sestavljalo velik jugoslovenski grb. Okrog 15.20 so se avtomobili usta- vili pred dvorom. Se ko so se suye- reni in njihovo spremstvo že umak- nili v notranjost dvora, so se ponav- Ijale vetlno znova silno ovacije mno- žic, ki so polagoma defilirale mimo dvora. Na dvoru so visokim gostom servirali čaj. Ob 16. so se Nj. Vel. kralj Aleksan- der, kralj Boris, kraljica Marija in kraljica Ivana odpeljali z dvora. Av- tomobili so odbrzeli po Krunski in Beograjski ulici proti Dedinju, kjer so bili rezervirani apartmani za kra- ljevske goste. Tako na dvoru kakor na dvorcu na Dedinju plapola poleg jugoslovenske tudi bolgarska kraljev- ska zastava. V torek zvečer se bo po povratku Nj. Veličanstev iz Topole vršil v Ofi- cirskem domu kraljevske gai'de slav- nostni koncert. V sredo dopoldne, na dan krstne slave Nj. Vel. kralja Ale- ksandra, bo služba božja v dvorni kapelU ki ji bo prisostvovala tudi 1 bolgarska kraljevska dvojica. V sre- : do ob 14.40 odpotujeta bolgarski kralj ! Boris in kraljica Ivana s svojim spremstvom iz Beograda. Slovo na postaji bo prav tako slovesno kakor sprejem. Ves jugoslovenski narod se iskre- no vesieli obiska bolgarske kraljevske dvojice v naši državi. Naš narod te dni z vGlikim navdušenjem in moč- nim povdarkorn manifestira za zbli- žanje in trajno prijateljstvo z brat- skim bolgarskiui narodom. Za pies vsled velikanskega zaključka prodajam Crepp de Chine v vseh mo- dernih barvah po Din 39*— Manufakturna in modna trgovina Franc Doboviinik, Celje S1LVIJ HRUST: Moje dogodivščine 45. Moji dolgovi Ko soul pričel učiteljevati, je bil moj namen, da ostanem v službi le dotlej, da se rešim svoje častne ob- veze. Kot Stipendist sem namreč bil dolžan služiti iscdem let na šolah Vleklo pa me jc bolj h konjenici, tain bi se bil niogel bolj uveljaviti. Moj oče pa so dejali: »Najstarejši rnoj sin si, hitro se spravi h kruhu, da mi boš poinagal skrbeti za mlaj- še!« Načeloma nisem hotel p'rizeniti prav niö drugega kakor le brhko dekle, ker sem hotel svojih hlač go- spodar ostati sam. Trikrat bi bil mo- J'al podedovati po sorodnikih, pa ni- sem hotel imeti tožb in zamer. Trije otroci so mi zgodaj umrli, devet pa jih je ostalo in vse te sem moral spraviti v sole in naprej v službe. Strogo sem jih vzgajal, soln- ce jim je sijalo samo pri mamici. Zgodilo so je, da sem skozi tri lota imel v mestnih šolah hkrati öhm. otroke, kar me je stalo mesečno oO goldinarjev, place pa sem prejemal ibO! Lezel s'ern torej v čim dalje v:ečje dolgove, a nisem obupaval. JJrekla- dal sem breme z rame na ramo. Iz- posojeval sem si denar v raznih za- vodih. Ko nisem imel več kredita pri domačih j)osojilnicah, sem se zate- kel k dunajskim Židom, ki ,so prav trdo dobili v kremplje. Do leta 1914. je narasel moj dolg na 20.000 kron. Zdaj pa je pričelo gi • nevati upanje, da se še kdaj po- vzpnein na zeleno vejo. In štirje moji otroci še niso bili pri kruhu. Prodal sem malo posestvece in srečke raz- nih loterij, vse to je šlo samo za obres ti! Sila me je tirala, pa sem v vojni leta 1915. nakupil več tisoč parov co- kelj, ki so bile prav zaželjene v Casu pornanjkanja usnja. Kolikokrat sem ponoči v visokem snegu tovoril vre- Ce cokelj po mnogo ur daleč za živež in denar. Pri vsakem paru sem za- služil krono. Kmalu sem tržil tudi s tobakom. moko, mesom, slanino, usnjem, sak- nom, zlatom, konji in lesom. Ljud- stvo je gladovalo, denarja je bilo ved- iio-več, zanj pa ni bilo kaj dobiti. Iz claljnih krajev so ljudje prihajali k meni kupovat in promet je cvetel ve- selo. Poučeval sem od 8. do 2. ure, vsak oddelek po tri ure. Iz Sole pa sem hi- tel k brzovlaku, ki me je vozil v Za- greb, Ljubljano, Trst ali Gradec. Vsi železničarji so me poznali, prav se- stradani so bili in ni čud.a, da so mi bili hvaležni za jedjla in tobak, ki sem jih nudil vsem, ki so mi poma- gali na mojih potih. Nihče me ni vprnševal po voznem listku, z bla- gom vred sem bil skrit v kakem var- nerri kotifku. Kjer sem hotel zapu- stiti vlak, tain je ta vozil prav po- časi, saj ne zastonj! Ob četrtkih in nedeljah sem bil prost, tedaj pa sem potoval na Du- naj, kjer je bila stiska posebno huda. Tako sem v treh letih poravnal vse dolgove in še precejšnjo vsoto sem utegnil dati na stran, da zagotovim rodbini boljšo, brezskrbnejšo bodoč- nost. Mnogo sem tvegal, a sreča mi je bila mil a. Veliki so bili napori, a ž njimi sem hotel samo koristiti svoji rodbini, saj mi je to bila dolžnost. 46. Moj Razbor Največji, najboljši, najtežji in naj- koristnejši del svojega življenja sem daroval Razboru. Fara razborska tega od Save do Gračnice. Njen svet je peščen, holmovit, vendar rodovi- ten, dokaj s trto zasajen. Obilo ima hladnih gi-ap in senčnih gozdov, veö vasi, samij, cerkvic in graščin, mno- go ptičev, žab, srii, zajcev in lisic. Mlegle\ tu ni, tudi pozimi 'rado tu sol nee sije. Coste so lepo speljane, zlasti ona z Brega, ki je rimskega izvora. Naj- višja gora je Lisca (947 m) s prekras- nim razgledom. Na solnčnih bregovih so naseljeni Zagorci, v senci pa Zališčani, oboji so imoviti, dobri, a ponosni. Za Lisco je v m ok rein jarku nekoč stala ste- klarna, kjer še danes gospodari Gla- j žutar. Ko je obratovala, so se tarn j naseljevali tuji delavci, celo iz Ba- varske in Furlanije. O tern nam še danes pričajo imena: Martini, Kape- lari, Petini, Delameja, Desani, Her- cog, Biderman, Funkl, Šmit, Barta- koli, Imperl . . . Samosvoji, boje^ti in štemani so. Solnčni Zagorci pa so drugačni, so vljudni, mehki, dobri. Med temi so prav slovenska imena: Brečko, Namurš, Videc, Kovač, Še- šek, Bršnjak, Zabasal, Močnik, Do- bovsek, Kralj. sta med njimi Papež in Škofič, ki nista živela v celibatu. Ob njih se je košatil Cesar. Vsa ta zmes ljudi pa je spoStovala stare, dobre običaje, prirejala je več dni in noči trajajoča godovanja, mar- tinovanja, klobasije. In med temi ljudmi sem živel pet in štirideset prelepih let. Tu sem vzgojil tri *x>- Stran 2. »Nova Doba« 11. XII. 1933. Štev. 100. DOMACE VESTI (I 15-letnica smrti Ivana Cankarja. .Jutri bo poteklo 15 let, odkar je umrl v Ljubljani največji slovenski pisa- telj in dramatik Ivan Cankar, ki jo s svojimi netsmrtnimi» deli pones el dokaze o visoki stopnji naše kulturo daleč preko meja naše države. Uso- da rau je naklonila srečo, da je v /adnjih dneh svojega življenja še do- živel osvobojenje jugoslovenskega naroda. Ivanu Cankarju — glasniku resnice, svobode, miru, požtenja in socialne pravičnosti je naš narod do- ločil eno najčastnejših mest v naši kulturni zgodovini. d Visoko odlikovanje generala Mai- stra. Z ukazom Nj. Vel. kralja je od- likovan divizijski general v rezervi g. Rudolf Maister z redom sv. Save I. stopnje. d Julij Betetto — ravnatelj ljub- ljanskega konservatorija. Ravnatolj ljubljanskega konsrevatorija g. Ma- tej Hubad, ki si je pridobil nevenlji- vih zaslug za razvoj slovenske glas- bene kulture, je fiel te dni po 42-let- nem službovanju na lastno željo v stalni pokoj. Za njegovega nasledni- ka je bil imenovan z ukazom Nj. Vel. kralja naš najodličnejši umetnik pe- vec g. Julij Betetto, ki je že prevzol svoje posle. Prepričani smo, da bo tudi novi ravnatelj ljubljanskega konservatorija vodil zavod z veliko vestnostjo v nadaljni prospeh našega glasbenega razvoja. d Božične počitnice v šolah. Pro- svetni minister je podpisal odlok, po katerem ostanejo šolske božične po- čitnice tudi letos nedeljene in enako dolge za vse kraje v državi. Trajale ImkIo enako dolgo kakor lani. d TJ.mrla je v četrtek 7. t. m. v Žal- cu ugledna posestnica ga. Terezija n šu&teričeva, roj. Veseiiškova, sopro- ga poisestnika in občinskega sveto- valca g. Franca Šužteriča. Pogreb jo bil v soboto ob 10. ob veliki udeležbi občinstva iz hiše žalosti na župno po- kopališče Sv. Kancijana. Pokojni bo- di ohranjen blag spomin, spo&tovani rodbini naäe iskreno sožalje! d Dunajska vremenska napoved za torek 12. decembra: Pooblačenje, sneg na vidiku, nato omiljenje mra- za. Celje in okolica <• Na slikarski razstavi, ki je bila do ponedeljka 11. t. in. zvečer odprta j v mali dvorani Celjskega doma, je v nedeljo 10. t. m. od 11. do 12.30 pre- daval g. prof. dr. Šijanec o razstav- ! Ijenih umetninab in o najvažnejših smereh v slikarstvu. Poslušalci so z aanimanjem sledili izčrpnim in jas- nim izvajanjem. Razstava je bila v '¦ nedeljo dobro obiskana. Ker bo še ! nekaj dni priložnost za nakup slik, i smo prepričani, da si bodo Celjani nabavili večje »tevilo razstavljenih umetniškib dol in s tem podprli naše umetnike. o Ljudsko vseučllišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici nieš- čanske sole univ. prof. dr. A. Biliino- vid iz Ljubljanc o problexnu načrtne- ga gospodarstva. Na preda.vanje toga odličnega zastopnika ekonomske ve- de, ki je bil svojčas ukrajinski fi- naneni ministe)1, opozarjamo vse, ki se zanimajo za gospodar.ska vpraša- nja. c čahovski match Celje : Varaždin 8 : 2. Po šahovskemu niatchu mod celjskim in varaždinskim šahovskim klubom, ki se je vršil 20. noveinbra v Celju in se je končal neodločeno /. rtezultatom 5 : 5, je bil od cetrtka 7. t. m. od 22. Ido petkä 8. t. ni. do 3. /Ju- t-raj odigran v Varaždinu revanžni match, v katerem so Celjani porazili Varaždince z visokim rezultatom 8 : 2. Posamezni rezultati so nasled nji (prvi imenovani so celjski, drug) imenovani varaždinski šalii- sti): inž. Sajovic : prof. Fice 1:0; Volkar : prof. Baraga remis; Krulc : inž. Kaderavek 1 : 0; Modic : Kalch- brenner 1 : 0; Grašer : inž. Brixi 1 : 0; inž. Pipuž : Kraus remis; Ci- jan : Hadži remis; Kocmur .; Cerjan remis; VI. Diehl : senator Hikec 1:0; dr. Čerin : Publikovič 1 : 0. Celjani so bili v Varaždinu sprejeti zelo go- stoljubno. S to zmago je Celjski ša- hovski klub pokazal velik napredek. Skoda pa je, da tesno odmerjeni pro- stor v kavarni »Evropi« v Celju ovi- rä živahnejše delovanje članov, ka- terih ätevilo je te dni že bilo preko- raeilo stotino. Potrebno bi že bilo, da bi lastniki kavarne »Evrope« po- sfkrbeli aa zadostno število prostorov za šahiste, ki so itak s.talni gostje. Sedaj se vrši v Celju glavni šahovski turnir za prvenstvo Celjskega šahov- skega kluba. Turnirja se udeležujo 12 igralcev, ki igrajo dvakrat na te- den, ob sredah in petkih. Vsako zad- njo sredo v niesecu je brzoturnir. Vsi ljubitelji žaJia bi morali biti orga- nizirani v Celjskem šahovskem klu- bu, da ga podpro gniotno in moral- no.toi' mu omogočijo še uspeänejäe deloyanje. Z lepo zmago nad Varaž- dinci je Celjski šahovski klub poka- zal, da ne zaostaja za prvimi šabov- skimi klubi v državi. c Vojafeka vest. Med drugimi je bil 1. decembra poviäan v Ciu kapetana 2. razreda pehotni poročnik g. Rajko Vujanovič, koniandir pri 39. pehot- nemu polku v Celju. Mlademu, sim- ])atičneinu in splošno priljubljenemu oficirju naše iskrene čestitke k na- predovanju! c Mojstrski izpiti v Ctelju. V pro- storib Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju so se pričeli v po- nedeljek 11. t. in. mojstrski izpiti po naslednjem redu: v ponedeljek 11. t. m. ob 14. za mesarje, v torek 12. t. m. ob 14. za čevljarje, v sredo 13. t. m. ob 19. za šivilje, v petek 15. t. m. ol) 14. za kovače, v soboto 10. t. m. ob 14. za kleparje in ob 19. za čev- ljarje, v ponedeljek 18. t. m. ob 19. za mizarje, v torek 19. t. m. ob 14. za vozoličarje in ob 19. za lončarje, v sredo 20. t. m. ob 14. za peke in ob 19. za šivilje, v peteki 22. t. in. ob 19. za krojače, v soboto 23. t. m. ob 19. pa za mtebanike in strojne ključavni- čarje. c Obrtniški sestanek. Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo v četrtek 14. t. m. ob 20. članski sesta- nek v posebni sobi hotela »Evrope« v Celju. Na dnevnem redu je razpra- va o novih davčnih })redlogih in tak- sah. Clanstvo se poziva, da se ude- leži sestanka polnožtevilno! c Poroka. V ponedeljek 11. t. m. sta se poročila v župni cerkvi v Ce- lju g. Jože Šerdonei1, plačilni iiatakar v kavarni »Evropi«, in gdč. Pepca iVlüllerjeva, plačilna natakarica v de- likatesni trgovini ge. R. Zamparutti- jeve. Novoporočencema iskreno če- stitamo! c Celjsko pevsko društvo bo imelo ta teden pevski vaji v sredo 13. t, in. in v petek 15, t. m., obakrat za me- Sani zbor. Ker se bo pri obeh vajah tolmačil program slavnostnega kon- certa ob štiridesetletnici, sta vaji za vse dosedanje pevke in pevce strogo obvezni! Pri teh vajah se bodo spre- jeli tudi novi dobri pevci in pevke! Nekdanji ¦ pevci in pevke — vrnite se! . c Odbor maturantskih plesnih vaj se iskreno zahvaljuje vsem cenj. da- mam, ki so ga na kakršenkoli način pod pri e za Miklavžev večei1. Ob tej priliki sppročamo, da bonaž venček 13. januarja 1934., in prosimo, da bi se razna društva ozirala na to. — Od- bor. c Dramatično društvo v Celju izre- ka ponov*nd 'najlepšo zahvalo vseim plemenitim darovalcem, ki so narn s svojimi prispevki pripomogli, da smo mogli obdarovati za Miklavževo tako bogato 30 najrevnejših otrok tukajšnjih osnovnih šol. Prav po- sebne zahväle smo pa dolžni \>pe(\ vsem na'sima , /požrtvovalnima člani- cania in sill^mi ge. Rajhovi in Sada)'- jevi ter g. Jelenu, ki so izvedli v ta namen uvedeno nabii-alno akcijo nad vse pričakovanje tako odlicno in uspešno. —- Drarnatično društvo Ce- lje. c Žetev smrti. V čtftrtek 7. t. rn. je umrl v Celju (Aškerčeva ul. 3) v sta- rosti 53 let znani kamnoseški moj- siter g. Franc Kullich. Istega dno je umrl v Celju (Kapucinska ul. 3) 1 mesec stari sinček šivilje Konrad Kramer. V celjski bolnici je umrla v nedeljo 10. t. m. 27-letna Ana Zdol- škova, žena slikarskega pomočnika iz Zavodne pri Celju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim na- še iskreno sožalje! c Delovni trg. Pri ekspozituri javno borze dela v Celju so se od 1. do 10. t. m. na novo prijavili 104 brezpo- selni (98 moških in 0 žensk), posre- dovanj je bilo 12 (za 0 moških in (1 žensk), odpadlo pa je 5 moških. Due 10. t. m. je ostalo v evidenci 1821 brez- poselnih (785 moških in 30 žensk) napi-am 734 (098 moškirn in 30 žen- skam) due 30. novembra. Delo dobi- jo po 1 tapetar, mlinar in brusaČ. c člani Vodnikove družbe lahko dvignejo letošnje knjige v Tujsko- prometni pisarni v Celju in naj pri- nesejo s seboj znesek 20 Din kot čla- narino za prihodnje leto. V zalogi je še tudi nekaj izvodov lanskih knjig. c Redni občni zbor Dijaške knhi- nje v Celju bo v četrtek 21. t. m. ob 18. v restavracijskih prostorih v Na- rodnein domu z običajnim dnevnim redom. c Tatvine. V četrtek 7. t. m. zvečer je bila na dvoriššču neke gostilne v Gosposki ulici ukradena z nekega motoi'nega kolesa evidenčna tablica s štev. 2 A 23/23. V soboto 9. t. in. je neko dekle ukradlo Tereziji Regulo- vi na Cesti na Dobrovo z njenega stanovanja 3 m blaga, 0 in platna za rjuhe, ter nekaj perila in navadnega platna v skupni vrednosti 090 Din. Policija je storilki že na sledi. V so- boto 10. t. m. popoldne je neka žen- ska, ki je pobirala inilodare za revne otroke v Dalmaciji, ukradla iz pred- sobe v stanovanju g. Rudolfa Polj- šaka v Sokolskem domu v Gaberju 200 Din vredno rjavkasto boo. Tudi tej ženski so že na sledi. c Zborovanje lesnih trgovcev. Sek- cija lesnih trgovcev; pri Združenju trgovcev za sieze Celje, Gornji grad in Šmarje pii .TelSah v Celju je skii- cala za soboto 10. decembra zbor vseh v sekciji včlanjenih trgovcev. Zbor se bo pričel ob 9. dopoldne v prostorih čitalnice v Narodnem do- mu v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanju in pozdr'ä'v predsednika 2. Tajniško poročilo. ^. Gospodarski položaj lesne stroke ''(fVoračata gosp. škerbec, predsednik ošrednje sekci- je lesnih trgovcev'v''Ljubljani in g. Igo Kajzer, tajnik' Zveze trgovskih združenj v Ljubljani). 4. Samopomof za izboljšanje kreditnih razmer v les- ni stroki. 5. Akcija za ublažitev raz- nih fiskalnih dajatev. 0. Razprave o nač)'tih za izboljšanje tržnih obiCa- jev 7. Predlogi članov. 8. Slučajnosti. Vsi lesni trgovci, včlanjeni v sekciji sreskoga združenja v Celju, so dolž- ni, da se sklicanega zborovanja ude- leže. Cetrta točka dnevnega re da jo spričo desolatnih kreditnih in finanč- nih })iilik v lesni stroki tako erni- nentne važnosti, da je v interesu vsa- kega lesnega trgovca, da pri omonje- nih razpravah in sklepih sodeluje. Sekcija je vsem članom razposlala i dove, bistre in poštene, ne da bi bil to delal iz pohlepa po kakih odliko- vanjih. Življenska gesla sem na svoj po- seben način vcepljal v otroke. Naj jib nekaj navedem: Pravica daje dolžnosti, dolžnost daje pravice. Vsakem.u svoje! Niko- gar ne zanifuj, nikogar se ne boj razen Boga! Vsi -smo drug drugemu potrebni in spoštovanja vredni. De- laj, kakor da boš večno živel, moli, kakor da boš jutri umrl! Kar se zgo- di, se vse izve. Kdor malo potrebuje, je bogat, kdor ničesar ne potrebuje, je svpboden. In izm'ed vseh mojih učencev je imel le eden sam opravka s kazon- skim zakonoin. Tako so zrasli iz niajhnih, drobnih otrok krepki, zavedni kmetje in brh- ke, pridne gospodinje, ki so domo- vini v cast. Rad stopini «e tja doli, kje)' so solnči moj ljubi Hazbor, kjei- me vsakdo rad ima, kamor me veže loliko lopih spominov. Šele z menoj bodo v gi'obu ugasnili ti spomini, kolikor jiVi ne bo ohranila tiskana crka ali uistno izročilo še kaj let. Bo- di kakor bodi! Nikoli mi ni bilo žal, da sem Razbom poklonil svojo naj- boljšo dobo, tudi brez inene naj se )fazvija v vsem dobrem in plemeni- tem. naj napreduje v sreči! 47. Zlata poroka in smrt žene | Kmalu mi je v zakonu minilo j)oi stoletja. Lepo sva se z ženo ljubila, Čeprav je ycasih tudi zagrmelo vines. ! da je spet šle prijazneje zasijalo soln- ! <;e. Vrsto let sva zibala otroke in s | to živo prtljago sva o praznikih ho- j dila na obiske k starišem. V šoli sem imel dobre uspehe, ljud- i je so me častili. Domov so mi nosili darove, pozimi cekarje furovža in vina, poleti piščancc, jajca, slanino. ; Prav doinača sva bila v župnišču in > rudski graščini. Tudi na božjo pot : sva večkrat šla. Prepevala sva po- < Vsod, v cerkvi, doma in v Soli, saj so naju vsi radi poslušali. Kadar je Sla žena v Rim, sem ji bil ves čas zvest, lepo sem ji stregel, ni ji zmanjkalo kurje juhe nit) vina. Cas je tekel, otroci so rasli, ui*c i skrbi in veselja so se menjavale. Mladina je bila vsa pri svojem kru- i hu, jaz pa sem po dolgem službova- ; nju nastopil čas počitka in so z /,eno preselil v prijazni Vojnik. Ob najini /lati poi-oki so lioteli otroci pokazati v.so svojo hvaložnost in ljubezen do naju. Brez pri prav in sti'oskov seveda ni šlo. Meni so manj- kale hlače, čevlji, oprsnik, klobuk za tako slavnost. Bilo je treba svinjske gnjati, telečjega bedra. V žepe so po- segli otroci, vsi so prišli z družinami iz vseli daljav. Vsi ljubki, pripravlje- ni na pirovanje. Avto je bil ves v cvetju, z dolgo kito opleten. Tudi mi vsi smo bili svečano okr.ašeni na ta dan, bilo je , 10. avgusta 1931. In tako smo krenili iz Vojnika proti slavnim Petrovčam po veliki cesti«,Po celjskih ulicah je obstajalo ljudstvo in raovedno mo- ; trilo ekspedicijo v cvetju. V Levcu je na nas porosil i-ahel dežek, toda že v Poirovcah nas je sol nee pozdi-a- vilo. 1'ii \ odoniku smo posedli in po- spravili paprikas z rezanci in ga za- lili 7. vinom. Nato s,em stopal z mamico k ce)*- kvi, nama so v parih sledili otroci in vmiki, vseh nas je bilo 25. Stopinjo iii krctnje so nama bile lahke, oči so nama žarele v veselju, z roko v roki, oba in vsi v cvetju smo se bližali ol- taiju Marije, ki naju je toliko let ču- vala in podpirala. Po obhajilni mizi je bilo razpleteno ki'asno, duhteče cvetje. V luCeh jo zablestel oltar, orgle so zadonele. Pristopil je duhov- nik k daritvi, j>ovci so ubra.no zapHi. Topila so se srca, solze ginjenja so orosilo vsem oči. K olt.ai-ju je stopil zlati par, sveče- nik v ornatu pa je povzdignil glas. V prelepem govoru je opisal svetost zakona, njegove naloge, ki sva jib niidva dobro izpolnjevala in bila za to nagrajena s tem, da sva dočakala ta iinenitni dan. Zanj sva hvalo dolž- iia Bogu in JMariji. Stola je nato obnovila vez, natak- nila sva si prstane, ki so nama jih ilaiovali oti'oci, in poljubila sva se. Nato je vsak izmed vseh nagnil ku- pico blagoslovljenega vina in trCil z nama. Potem smo potovali okrog ol- tai ja, da smo darovali vsak svoj obu- lus v priznanje hvaležnosti Mariji. Ko je Zepič krasno odoi-glal marš kronanja iz »Tannhäuserja«, smo se v sol/ah objeli in iz svetišča krenili k fotografu, ki naj ovekoveči slavni ilan. Uviščeni v spi'evod smo dospeli v salon, ves ovenčan, kjer so pogrnje- iic niize obetale okrepčila najboljših vrst, kakor se to spodobi. Aranžer vsega, Vitko, je zdaj spro- žil lep nagovoi' in vsakemu izmed naju izročil težko kuverto v dar. Spet so tekle solze, objemali in po- ljubljali smo se po vrsti. In prikazali so se Se drugi darovi, preveč vsega! Nato smo vzeli v i'oke jedilno ovod- je. Juhi je sledil volovski jezik, toinu gnjat s hrenom, nato garnii'ana go- vedina in pljučna pečenka, V zadie- gi pa sem bil prod nmožico prikul». omak in sokov, kje bi pričel. I)i äe Štev. 100. »Nova Doba« 11. XII. 1933. Stran 3 MAURICE LEBLANC: 31 Skrivnostno oko Kriminalen romao PrevtJl B. Rlhteršlč »Da. Vratarka je videla Viktorijo, ko je prisluš- kovala pogovoru med Daubrecquom in menoj. Grog- nard in Le Ballu, pa sta Vas videla, ko Iste šli iz hiše. Zato sen» bila prepričana, da mislite zvečer poslanca. zasledovati.« »In delavka, ki nie je popoldne iskala?« »Sem bila jaz. Obupala sem nad uspehom in vas botela poiskati.« »Torej ste vi vzeli Gilbertovo pismo?« »Da, naslov sem prebrala in spoznala njegovo pisavo.« »Toda malega Jacquesa niste vzeli si seboj.« »Ne, ostal je zunaj v avtu z Le Ballujem. Velela r>ein rnu, naj spleza skozi okno v salonu. Poteni je y.lezel skozi odprtino v vratib v vašo spalnico.« »Kaj pa je bilo v pismu?« »Žal sarni očitki. Gilbert vam je očital, da ste ga pustili na cedilu in zamašek izrabili v svojo ko- rist. Skratka, moje nezaupanje je postalo še večje. Zato s^in Šla . . .« Lupin je skomignil z rameni. »Koliko izgubljenega časa! Oba sva se šla slepe miši . . . Drug drugemu sva nastavljala pasiti . . . In tako so minevali dnevi, nenadomestljivi dnevi...« »Kaj?« se je zgrozila. »Ali se tudi vi bojite naj- hujšega?« »Ne,« je odvrnil Lupin. »Toda zdi se mi, da bi bil uspeb dokaj večji, &e bi bila delala z združeniini močmi. Zdi se mi, da je bila vaša preiskava Dau- brecquove obleke prav tako brez uspeha kakor vse prejšnjc in da je zaradi najine nesloge zdaj Daubreoq posvarjen. Saj še niste pozabili, kakšen ropot je bil j okoli hiše?« j Klarisa Mergyjeva je odkimala: j »Motite se. Ropot ga ni mogel zmotiti, ker smo preložili poizkus za en dan, da mu je vratarka lahko j primešala k vinu močno uspavalno sredstvo. In,« jo ! počasi rekla, »tudi bolj nase paziti no more več, ka- kor že pazi. Njegovo življenje je že tako nepretrgana veriga varnostnih ukrepov. Ničesar ne prepusti na- ključju in razen tega ima vs|e najboljše kvarte v rokah.« »Kako mislite to? Ali torej ni na tej poti nobo nega upanja na uspeb?« »O, pač,« je Sepnila, »še eno edino sredstvo j«1 ostalo . . .« Preden je mogla spet skriti obraz v dlaneb, jo opazil, da je prebledela. In spet je vzdrhtela. Zdelo se mu je, da je uganil vzrok njene bole- cine. Tudi njega je zabolelo in še globlje se je skloni! k njej. »Prosim vas, odgovorite mi brez ovinkov! JSaj veste, da gre za Gilberta . . . Ceprav se jsodišču ni posrečilo, da bi rešilo uganko njegove preteklosti, jo vendar nekdo na svetu, ki jo pozna. Daubrecq jv. spoznal vašega sina Antoina v Gilbertovi krinki, kaj ne?« »Da, da . . .« c Vozne olajšavel Beograd: Med- narodna razstava. živine in perutni- narka oziroma na pobočju Raj- terjevega hriba, ki pada proti žen- skemu kopališču, najidoalnejši pro- stor za smuško skakalnico. Izmeril je svet, da napravi potrebne načrto in proračune. | Med tern sta prizadeti društvi vlo- žili prošnjo na mestno občino celj- ' sko, ki je Jastnica sveta. O! ulogi so | bili s prepisom obveščeni večinoma vsi občinski svetniki. Mestno načel- stvo je razpisalo ogled na lieu me- sta, kjer se je trasa izkoličila. Prošnja sokolskega društva do da- nes pri mestni občini ni rešena. Sokolsko di-uštvo ugotavlja, da je bilo vse njegovo delo za smuäko ska- kalnico javno, in pričakuje, da bo njegov predlog pri mestni občini v kratkem čaisu ugodno reäen. Saj ta- ko rešitev zahteVa vprašanje skakal- nice, ki mestnemu parku v estetič- nem oziru absolutno ne bo škodo vala. Sokolsko društvo Celje. Posestniki ob Dečkovi cesti od gostilne Gral» proti Lavi so /,a- prosili okoliško občino za namesti- tev dveh nujno potrebnih električnib cestnih svetiljk. Zlasti je potrebna svetiljka na ino- stu, kjer so priCeli regulirati Kopriv- nico. To delo še ni dovršeno in se -cesta ob straneb vdira ter ogroža pešce, kolesarje in voznike zlasti ko se znoči, ker ta kraj ni razsvetljen. Na tern meslu pa stoji električni drog in bi namestitev'SVetiljke ne za- htevala velikih stros^ov. !' Ponovno apeliramo na pristojno mesto, da se namestitev omenjenih električnih svetiljk izvräi, predno na- stane kaka večja nesreča. »Mi debeli imamo težko stalifič-e Energijo, kr jo drugi porabi za delo, potrebujem že za to, da vstanem iz postelje.« ocvi'te ribe, piške, srnjakov hrbet, so- late, pudingi, torte, pastete. Pred vsein tern razkošjem sem s spoštova- njem kapituliral. In tudi seveda pred vinorn prve kakovo<;ti! Spet so se vrstili govori, tudi naša mamica je dala izraza svoji sreči. In ko smo odpeli nekaj zdravičk, sem so dvignil še jaz. Zahvalil sem se vsein ciniteljem v nebesih in na zem- )ji za ta prekrasni dan vor vesel ob hvaležnosti, ki so jo nama izkazali otroci. Zaigrala je godba na gramofonu Ko sino popili črno kavo, smo se jeli odpravljati srečni in korajžni odtod V želji, da bi se za deset let spet prav tu sešli ob biserni poroki. Tako smo želeli, a zgodilo s;o je drugačc Drugo nedeljo v marcu 1933 sva bila z ženo na neki f.ajanki. Bila je sicer res nekaj lahko oblečena, toda prihodnje jutro je prav zdrava vsta- 'a in mi rekla: »Pravi čas je zdaj, da se napotiš \ tja proti Razboru, kamor to vabijo, I da bratu in prijaieljem di-evjo cepiš j 'n snažiš.« ! Šel sem na pot, 13. dan v mesecu I I<1 bil, objela in poljubila sva se pri i vraiih v jutranji poltemi. Slutnja pa ' me- ji» bogaia, zato sem so miinogrede ! °8'lasil pri poštnem slu, ki sem mu ' Jinvofial, da bnrn na Jožofovo v Ko- pah pri Božiču, ako In bilo treba za mano i>ožiljati kako važno vest. Tako sem hodil okrog pVem,« reče nagovorjeni in nadalju- I je svojo pot. Dopisi Kon] See Občni zbor Sokolskega društva v Konjicah je določen na, sredo 10. ja- nuarja ob pol 20. Na predvečer, 9. januarja ob 18., bo s.estanek zaradi sestave kandidatne liste. Miklavževo obdariteV je priredilo tukajšnje sokolsko društvo 5. t. m. popoldne v telovadnici. Skupno je bilo obdarovanih 68 otrok z razno obleko, 79 otrok z raznim pecivom in sadjem. Vsein, ki so prispevali pH nabiralni akeiji, iskrena hvala v imenu društva in v imeaiu najrev- nejše sokolske mladine. Občni zbor sokolskečete v Špitali- cu pri Konjicah bo v nedeljo 17. t. m. ob 13. v šoli, Občncgu zbora se bo udeležilu večja delegacija matičnega društva v Konjicah. Škale pri Velenju. (Nova orga- n i z a c i j a JNS.) V petek 8. t. m. se je vršil v Škalah pri Velenju v go- stilni Potočnik javen shod JNS, na katerein je poročal g. Žabkar iz Ce- Ija. Oba gostilniäka prostora sta bila nabito pol na zborovalcev, kmetov irr rudarjev, ki so pazljivo sledili poro- čilu govornika. Po debati, ki se je tikala splošnih in domačih gospodar- skih vprašanj, so zborovalci soglas- no sklenili, da vstopijo vsi v JNS in da se osnuje za obeino Skale krajev- na organizaeija. Nova krajevna orga- njzacija JNS v Škalah daje jamstvo. da se bo tudi v tej občini vodila od- slej politika edinstva, bratstva in sloge. Teharje. Na Teliarju je umrl gosp. Ivan Jezovfiek, bivši Šolski upravi- tolj pri Sv. Lovrencu pod Prožinom. Pogreb bo v torek 12. t. m. ob 10. na Teliarju, o čemer se obveščajo zlasti učiteljski upokojenci. Blagemu pot- kojniku bodi ohranjen časten spo- min, preostalim naše iskrono so- žalje! Žalec. Nedavuo se je viišil V gostil- ni Virant v Žalcu članski sestanek Družtva absolventov drž. trgovskih sol za dravsko banovino, pododbora v Celju. Na sestanku jo poroOal pred- sednik društva tov. Leopold Vučer o delovanju društva, njega ciljih in dosedanjih uspehih. Pozval je navzo- Co članstvo, naj se udeležuje društve- nih prireditev in pripomore z red- nim plačevanjem članarine k uspeS- noniu delovanju svojega potrebnega društva, v katerem naj bi bil včla^ njen' vsak absolvent in absolventi- nja. Med nami piogrešamo še rnnogo naših bivših tovari&ev-sošolcev. Ne moremo doumeti, katera sila jini brani pridružiti se nam, saj sino vendar vsi en ako prizadeti. Zato jo predsednik apeliral na navzočo, da širijo drušiveni pokret, da bomo k on Cm to strnjeni v enotno, močno lronto čnvali svoje že pridobljeno pravico in utirali pot v novo življe- njo. Zaupnik žalskih absolvent iv jo tov. Konrad Zajc. »Ah, Sidonija, taklo soliični zahoti v gorah jo zares čudovit. Lahko bi stal v'es dan tu in ohčudoval la div- ni prizor!« Stran 4. »Nova Doba« .11.. XII. 1933. Štev. 100. „Hmeljska princesa" v Celju Pod tern naslovom jc objavil ma- riborski »Večernik« Jutra z dne 24. novembra izpod peresa odlicnega ma- riborskega kritika in glasbenega^pe- dagoga naslcdnjo kritiko o gostova- nju žalskega odra v Celju:, ,- »Preteklo nedeljo sem bil priča le- pega kulturnega dogodka, ki v vsem prav nazorno kaže, s kako vciiko lju- beznijo in vnomo gojijo tudi po de- želi glasbene predstave. Sportni klub »Žalec« iz Žalca je priredil v celj- skem Narodnem domu gostovarije s Svojo nad vso dobro uspelo opereio »Hmeljska princesa«. Duša in sploh središče vsega dela kot libretist in komponist je g. učitelj Radovan Go- bec iz Griž pri Žalcu. Opercta ima tri dejanja ier so vrši v vecjem kra- ju Savinjske doline na graščini »Hmeljski dvor« v Času, ko je hmelj bil po sto. y«ebina operete je v krat- kem sledeča: Graščinski upravitelj Koman ima neeakinjo Darinko, ki bi jo rad po- ročil z bogatašem. Hrnelj dobro ob- rodi in pridejo trije- bogati Židje, ki so kupci hmelja, in vsi trije zasnu- bijo Darinko — hmeljsko princeso. Ona ]>a je z vso svojo dušo vdana ubogemu Brariku, vzgojitelju njene male sestrice Danice. Branko je tudi Jtomponist. Uglasbil je opereto »Hmeljska princesa«. Posvetil jo je frvoji izvoljenki in jo tudi izročil gle- daiišču v uprizoritev, kar pa je Da- rinki popolnoma neznano. Prične so pies in z njim izbira ženina-bogata- ša. Radi malega nesoglasja med princeso in Brankom, so ta odloči za enega izmed Židov. Med tern, pa pri- ne«e graščinski oskrbnik namišljeno brzojavko iz Žatca, da je cena hme- lju padla od sto na pet dinarjev. Za- vlada splošna pobitost. Denar ni več vladar, zmaga pa ljubezen, ki se je ne more kupiti niti za drag denar. ' Delo je povsem prilagodcno kra- jevnim razmeram, kakor tudi casu ter, je po vsebini kakor tudi po zdra- vem humorju vžigalo od dejanja do dejanja. Dasi se je takoj ob pričetku | cutilo nekoliko nervoznost, vendar je ta polagoma ponehala in vsi pri- zori so so igrali v jako živahnem tempu, kar je delo zclo podžigalo. Nekaterim igralcem so pozna, da so že udomačeni na odru. Naj omenira gb., .yido Teržanovo kot Darinko in g. Hermana kot Branka, ki sta oba pohvalno rešila svoje uloge. Obilo smeha in zabave pa sta povzroCila g. Kveder kot gruščinski oskrbnik, predvsem pa g. Štokelj kot hmeljski Žid Salobir. Vodil je tudi režijo. Po- zabiti tudi ne siuem male Danice, ki se ni ustrašila gledališke ramj)o ter prav korajžno odpela svoj part. Jazz- orkester jo diskretno spremljal pev- sko točko — vodil ga je z vso mir- nostjo avtor sam. Ob tej priliki je prišla kromatična harmonika poleg saksofona prav lepo do svojega iz- raza. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna zadovoljnega občinstva, rnnogo ljudi pa je moralo oditi, ker je zmanjkalo vstopnic. G. avtor ka- kor tudi igralci so bili deležni obilih aplavzov, kakor tudi cvetja. Česti- LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovodc hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosctne napruve) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., ===============================^===========^^ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Za praznike prlporočamo veliko izbiro božičnih okraskov in razglednic koledarje, pratikc, albume, krep-papir i. dr. po nizkih cenah Karl Goričarja vdv„ Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prcvzemo vsa v zgoraj navedene stroke jpadaloüa dela in popravila —Cene zmerne — PostreJha lofna in solidm tarn celokupnemu igralskemu osobju iz Žalca, zlasti pa učitelju g. Rado- vanu Gobcu, ki se je lotil tako veli- kega, težkega, dostikrat nehvaležne- ga dela in naj mu bo v zacloäcenje, da trud ni bil zaman. Cujem, da pri- pravlja zopet novo delo ter mu k uspehu že v näprej čestitamo. S. Kino Kino Union. Ponedeljek 11. decem- bra: »Dr. Mabuse«. Senzacionalen zvočni film. V glavni ulogi Rudolf Klein-Rogge. Režija: Fric Lang. Ma- nuskript: Thea v. Harbou. Glasba: Dr. H. Erdmann. Prediglt'a^ zvočni žurnal. — Torek 12., sreda 14 in če- trtek 15. decembra: »Nibelungi« (»Siegfriedova smrt«). Veličasten zvočni velefilm z glasbo G. Hup- pertza po motivih Rihai'da Wagner- ja. Režija: Fric Lang. Manuskript: Thea v. Harbou. V glavnih ulogah Pavel Richter, Hana Ralph, Marga- reta Schön, Bernhard Goetzke, Teo- dor Loos in H. A. v. Schlettow. Moj- strsko delo slovitega režiserja Frica Langa. Precligri: Kulturni film in Micki miška. Stanovanfe s 4 sobamJ, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, U. nadstr. Dve lepi prazni sobi na ulico v prvem nadstropju takoj odda Konrad Goren j a k, Celje, Gosposka ulica 28. Moč jeklene mišice, mirni živci, moč organizma dado človeku samozavest in moč za delo, ki ga usposabljata za izredne na- pore datiašnjega življcnj.i. S telesnim in duševnim delom porabljena moc se mora nadomestiti. ce svoje ude pred spanjem nadrgnete z nekaj kapljic Diana francoskega žganja si boste zasigurali prijeten in osvežujoč sen. Zjutraj boste vstuli spočiti in ves dan boste neumorno opravljali svoje delo. Mnogi dajejo v vodo za umivanje ali kopanje nekaj žlic Diana francoskega žganja in opažajo ta blagodejni učinek. Dobi se povsod. Cena: tnala steklenica Din 10—, srednja steklenica Din 26'—, velika steklenica Din 52'—. Trisobno stanovanje z vsernl pritiklinami v vili se da takoj v najem. Naslov v upravi lista. Hnjižici Ljudshe posojilnice majhen in vecji znesek, prodam za gotovino. Ponudbe pod „Gotovina" na upravo lista. Dve stancvanji trisobno s kuhinjo in pritiklinami ter eno- sobno s kuhinjo se odda s 1. januarjem. Naslov v upravi lista. Okraski za božično drevo božične in novoletne dopisnice, jaslice, svilen barvan in kreppapir kakor tudi primerna darila albumi za slike in dopisnice, pismen papir v kasetah, nalivna peresa, knjige itd". se dobijo v veliki izbiri v krijigarni in trgovini s papiriem Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠl NARODNI DOM Glavnica in rczerve nad Din 14,000000'— Kupujeinpro- rtčijti devizcin Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnics:i Maribor, Šoštani Velikahožičnaprodaja! Zahteva se zopet kvaliteta, vendar času prirnerno ceneno. Torej pazite razen na nizke cene tudi na dobro kakovost. o. 28.- Vel. 22-25. Topli čeveljčfci iz finega, rde- čega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26-30 samo D. 32.—. D. 38.- Ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. Moški copati D. 38.— in D. 48.-. D. 40.- Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste s peto samo D. 75.— . D. 55.- Copate \z velblodje dlake, poclplat \z klo- bučevine in usnja. Moška vel. D. 65»srw vel. 31-35 D. 35.-, vel. 26-30 D. 20-, vcl. 20-25 D. 28.-. o. 95- Topli ženski, črni melton čevlji, usnjen pod- plat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125.— , moški z usnjem D. 145.—. D. 88.- Ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrstn samo D. 110.—, iz laka D. 115.—. D. 145.- Moški čevlji iz črnega boksa, prima usnjen podplati. Rjavi samo D. 128.-. D. 110-- Čevlji iz gumija z manšeto in volneno pod- logo. Isti z zip - zapiračem, črni all rjavi,. od D. 135.- dalje. «HumaitUc Celje, Aleksandrova ul. I tjrojuje R«do PdteiJk. — OdgOToren sa konsorclj »Not« Dob*« In Zvtzno tlskarno Milan Öttln*. - Oba ˇ Ctlju.