Glasilo Antifašistične stovansko-italijanske zenske zveze za Vzhodno primorsko okrožje
Leto L * štev. 7.
Ajdovščina, 15. junija 1946.
Žena - čuvar enotnosti naroda
, Y teku osvobodilne borbe smo prhnor-e •iene delile usodo svojega naroda, borile snio se ramo ob rami z najhrabrejšimi borci ^odvisnost svoje zemlje. Tudi danes, ko 0 končane vojne strahote, danes ko priča-o-jemo dan na dan, da se uresničijo naše etne sanje, stoje pred nami iste naloge, a erp steje Pred vsem primorskim ljudstvom.
Politična borba za dosego naših potepta-m pravic, zavest o potrebi očuvanja pri-obilev naše osvobodilne vojske, nov delovni P° et morajo zajeti sleherno primorsko ženo.
Naloga SIAZŽ je, da vsaki ženi pojasni Pomen narodnoosvobodilne borbe, vlogo Ijud-n e Stesti pri borbi in njene naloge danes, ^osebno važno je to za one kraje, v katerih ® med okupacijo naša vojska ni kretala in J s° bili pod vplivom sovražne propagande. re6a je pojasniti vsem ženam, da jim ne °re in ne sme biti vseeno, kdo so zastop-ljudske oblasti v njihovem kraju, kako izvršujejo svoje naloge, kako se rešujejo vasi gospodarski in drugi problemi, kako ^Prednje obnova, kako delujeta socialno d'rbstvo in Rdeči križ, kako se vzgaja naša muj’ ^a^na & v vas* mtedina, kako se tek-
Od vsega tega zavist bodočnost naših otrok ^gospodarski napredek naše vasi. Katera P°»fena in delovna žena bo še ostala izven asega gibanja, kadar bo razumela, da se l Za usodo nje in njenih malčkov? In ni ? dovolj, da razumemo naše cilje. Nujno je, Se vse aktiviziramo, da vse, prav vse do-PHnesemo svoj delež k utrditvi ljudske ob-as‘t, k obnovi, k vzgoji mladine. Zato je ino, da se v vseh krajih pritegne v našo ' ionizacijo tudi učiteljstvo, ki bo s svojim jokovnim znanjem lahko mnogo koristilo ^ionizaciji sami in s svojim sodelovanjem Jedilo povezavo med šolo in domom, ki je ‘O Vsako svobodno državo nujna.
pa so nam v splošnem vsi ti problemi y?sn* ,smo žene že čestokrat dokazale z na-lrn sodelovanjem pri obnovi, z našo skrbjo B^teote in sodelovanjem v narodnoosvobodil-odborih, vendar je treba to zavest tudi ~°doče neprestano dvigati in razširjali, do-®r ne bomo iztrgale iz pasivnosti poslednje Primorske žene.
Zadnje čase je naša organizacija šepala,
0	ker smo se bavile samo z nabiranjem tyspevkov in raznimi akcijami. Pozabile pa JP° na samovzgojo, pozabile na kulturno-^r°svetno delo, pozabile na vzgojo naših t rok. Istočasno smo prešle v neke vrste sek-
sjvo s tem, da smo, bodisi pri tekmovanju, Wisi pri kulturno-prosvetnem delu delale ano od drugih organizacij. S tem smo '‘tanjšale uspeh našega dela.
Moramo se zavedati, da smo masovna Ounizacija slovensko-italijanske antifašislič-® unije in da naše naloge niso neodvisne t sPtešnih nalog le unije, ki je danes vodi-
1	borbe za našo odločitev, za čimprejšnjo novo naših vasi in našega gospodarstva.
j. moramo vse naloge, ki nam jih posiav-ja SIAU sprejeti kot lastne naloge, da bomo em utrdile enotnost naroda in dvignile naše Pefce pri delu. Da se bomo uspešno orgasmale v raznih oblikah socialnega življenja nujno, kakor sem že omenila, da dvignemo a* politični in kulturno-prosvetni nivo. Naj-if.ejša dogajanja v svetu in doma ne smejo 1 mimo nas, ne da bi jim posvetile največje vnimanje. Saj čutimo prav danes, kako gle-°Jo nekatere protidemokratične klike na pri-Ooitve naše štiriletne borbe. In me, ki smo -u te pridobitve žrtvovale svoje najdražje, me,
- smo se borile in pripomogle k zmagi, naj a«es molče stojimo ob strani in gledamo, ^ako nam skušajo drugi rezati kruh, me, ki j »° na lastni koži občutile vso podivjanost “fe°2Kane dvatisočletne kulture, bomo danes °Puščale, da bi nas nosilci take kulture še edno zmerjali s sužnji, da bi našim otrokom •mpel odvzeli slovensko besedo, ki smo jo l°rale skrivaj gojili dolgih 25 let.
, , Ne, tovarišice! Stisnile se bomo še krepile druga k drugi in s svojimi rokami bomo ^magale gradili našim otrokom novo življe-k Učile se bomo in vzgajale, da bomo po-kult^6 VSemu svetur da smo za napredek in
Dobro vemo, da nas bo vse to stalo mno-
0	huda in odpovedi. Pozabiti bomo morale a stare spore, premagati vso sebičnost, ne-
l^.ljivost, vse predsodke iz prejšnjih časov,
1	te vedno tu pa lam silijo na dan in rušijo “so enotnost. Prijeti bomo morale za knjigo,
‘ kovali vsaj po par ur na teden za čitanje railh časopisov, za diskusijo. Od začetka bo t»8 težko, utrujeno telo bo sililo k počitku °či se bodo kar same zapirale, vendar ne
NEKAJ BESED O VZGOJI NAŠIH OTROK
Kako naj bi bila vesela v verige vkovana mladost?
Pri nas, kakor tudi drugod, je bila navada, da so se otroci vzgajali s palico. Nekateri so svoje otroke pošteno natepli in potem zahtevali, da otrok šibo poljubi. Poskušajmo se vživeti v razpoloženje otroka, kateremu je šiba pravkar pustila bolečine na telesu in ki je moral potem zasovraženo reč poljubljati. Se vam ne zdi, da je bilo tisto razpoloženje slično čustvom političnega jetnika, ki je moral pod fašizmom pozdravljati zastavo, katero je sovražil? Koliko hinavščine so zahtevali naši dedje od svojih otrok zato, da so dosegli smoter tedanje vzgoje: pokorščino. Ne smemo se čuditi tem načinom. Vse je živelo takrat v duhu pokorščine, družina in država. Kako bi sicer vlada in bogataši živeli od žuljev delavca in kitaeta, kako bi zadušili njegov krik po sw)bodi, njegovo željo po blagostanju? Trno, kar je našemu človeku kratila družba, je on kratil svoji ženi in svojemu otroku. Danes, ko smo si priborili pogoje za novo življenje, moramo tudi naše otroke vzgajati v novem duhu. Nikar ne kratimo našemu otroku pridobitve, ki je stala narod tolikšne žrtve: svobode. S tem ne mislim, da moramo prepustiti otroka samemu sebi, naj raste kakor hoče. Nasprotno. Naše naloge na vzgojnem polju so danes težje kakor kdaj prej. Lahko je od otroka nekaj s silo doseči, ker je majhen in nebogljen, toda vsako nasilje nad njim mu bo vzbudilo potrebo po uporu, vsak nepravilen pritisk na njegovo osebnost ga bo nagibal k hinavščini, k pretvarjanju. Težko je iz otroka oblikovati pravega človeka, težko ga je vzgajati tako, da bo že v rani mladosti sam vedel, kaj je prav, da bo delaven in discipliniran iz svoje notranje potrebe in ne iz strahu.
Ločiti moramo pokorščino od discipline. Pravo, zdravo disciplino, ki ima svoj izvor v prepričanju, v človekovi potrebi po redu, v spoštovanju svobode bližnjega, moramo povsod pozdravljati. Pokorščina pa je zmes strahu in pretiranega neutemeljenega spoštovanja, ki ga gojijo šibki do
Naš otrok - naša bodočnost
(Dveletna Danica Koloini iz Ajdovščine)
močnejšega, pokorščina izvira iz nasilja na eni strani in šibkosti na drugi in je, zlasti pri vzgoji, skrajno negativen pojav. Kdor zahteva od svojih otrok pokorščino, vzgaja hlapce in ne svobodne državljane. Ne smemo tudi pozabiti, da bomo otroke navadili na disciplino samo s prepričanjem, z dobro besedo in z našim zgledom. Otrok nas rajše gleda kakor posluša in če vidi, da mi nekaterim stvarem ne polagamo pažnje, se tudi njemu ne zdijo važne.
Pri nas imamo vse premalo razumevanja, lahko bi rekla, spoštovanja do otroka. Če bi samo pomislih, da smo ga mi poklicali v življenje, da ima on mnogo, mnogo več pravic kakor dolžnosti, bi čestokrat ravnali z njim drugače kakor ravnamo.
Glejmo na našega otroka kot na malega, nedozorelega človeka, ki ima že svojo osebnost in svoje življenjske zahteve. Ker je pa šibkejši od nas, mu moramo pomagati, ga vaditi, nikar pa ne izvajati nad
njim diktature. Ne zahtevajmo od otroka, da gleda v svet z našimi očmi, ker smo mi že prehodili v življenju dolga in trnjeva pota, pota preizkušenj in razočaranja, otrokovo obzorje pa je neomadeževano in svetlo. In bodimo srečni, da je tako. Naša dolžnost je, da se sklonimo k malemu, da mi razumemo njegove težnje, ker on naših še ne more razumeti.
Vsak otrok mora imeti v svoji mamici zaupnika, kateremu lahko počeblja vse svoje misli in svoje želje, kakor on čuti. Samo, kadar bomo dosegle, da nam otrok zaupa, samo takrat ga bomo lahko dobro vzgajale in zatrle že v kali vsako njegovo slabo nagnjenje. Naše mamice imajo vse premalo časa za svoje malčke. Ves dan garajo na polju ali v tovarni. Ko se vrnejo, skrbijo za obed in za živino, za otroka pa nimajo časa. Tako se malček počasi zapre sam vase in njegova fantazija se začne pretirano razvijati. To fantaziranje otroka odtrga od realnega življenja in čimbolj se mu sprosti, tem težje ga bomo potem postavili v stik z vsakdanjimi nalogami in dolžnostmi.
Potrebno je, da že čisto majhnega otroka navajamo k delu. Važno je, da usmerimo vse njegove energije k ustvarjanju, da mu vzbudimo veselje do dela in občutek, da moramo vsi nekaj doprinesti k blagostanju skupnosti. Tisto zdravo zadoščenje, ki ga imamo po izvršeni svoji dolžnosti, bo za naše otroke najboljše plačilo, vendar ga od časa do časa tudi lahko pohvalimo, ker mu bo naša pohvala v vzpodbudo in veselje. Nekaj ur na dan pustimo, da se naš otrok' svobodno igra, skače in kriči. Vse to bo koristilo njegovemu zdravju, razvoju in osebnosti, ki se mora normalno razvijati po naravnih zakonih.,Naša strogost bo na mestu le tam, kjer bo otrok iz lenobe ali trme vztrajal v svojih napakah kljub temu, da smo ga pravilno poučilte.
Tovarišice! Posvetimo vzgoji naših otrok vso svojo ljubezen. Noben otrok katere koli druge države ne Sme biti bolje vzgojen kakor naši otroci. To je poslanstvo, h kateremu smo poklicane po naravi, to je najlepša dolžnost, ki jo imamo do domovine.
Zahvala naših borcev ženam Vipavskega okraja
Art. brigada VII. Ud. divizija.
Dne 6. aprila 1946. god.
U ime boraca podoficira i olicira ovc brigade najsrdačnije Vam se zahvaljujemo na vašim darovima, koje ste nam poslali!
Živio naš vodja, učitelj, narodni heroj maršal Jugoslavije Josip Broz Titol
Za Politkomesara: Spasoje Popovič.
Naša doba zahteva od nas, da damo naši deci to, česar same nismo od nikogar prejele. To je težka naloga, toda žene, ki so za časa borbe pokazale, da so kos velikim dogodkom, ki jih preživlja narod, se teh nalog ne bodo ustrašile.
Vaši darovi našim boroima jasan su dokaz, da naš narod gleda našu vojsku, svoju narodnu vojsiku. Ovo jasno govori o tesnoj povezanosti izmedju vojske i naroda, o veli-koj ljubavi koju narod gaji prema našoj mla-doj, ali herojskoj armiji! Ovo jasno govori o jakoj povezanosti izmedju boraca i poza-dine (naroda).
Naši narodi su to dokazali kroe čitavo vrijeme naše teške, ali slavom ovjenčane borbe u vodenju brige za našu Armiju. Naša vojska to nezaboravlja.
Mi vam obečamo da čemo produžiti na izgradnji naše mlade armije, da čemo dati sve od sebe, da država t. j. narodi budu sigurni u izgradnji svoje državef svoje domovine, od svakojeg poskušaja fašističkih agre-sora, da ugroze tekovine naše borbe.
Mi znamo, da ste Vi dali velike žrtve, kako materjalne, tako i u ljudstvu, da bi se priključili svojoj brači — svojoj matici FNRJ.
Mi znamo da Vam još nije uspjelo, da se priključite FNRJ, ali mi smo uvjerjeni, da če se pitanje Vašeg priključenja svojoj materi FNRJ, riješiti na pravedan način i da čete uskoro biti priključeni svojoj brači u velikoj FNRJ. i u njoj uživati svojo slobodnu izgradnju na svim poljima, a da če Vam za to biti garancija naša herojska armija, armija, koja neče dozvoliti, da se ponovi 1918 i sramni rapalski ugovor.
Da živi herojska borba naroda Sloven-skog Primorja!
Da živi bratstvo i jedinstvo jugoslaven-skih naroda!
Živjelo bratstvo i jedinstvo svih slaven-skih naroda!
bo to tako hudo kot takrat ,ko so še krvaveli naši otroci, in ko smo morale terorizirane in ponižane zapuščati naš dom. Uspehi našega dela in nasmejane oči naših malčkov nam bodo tudi za te žrtve bogato plačilo.
Enotnost naše fronte je neomajna
še nikdar nismo primorske žene tako živo občutile, da nismo same v našem stremljenju po svobodi, kakor v teh dneh, ko se odloča usoda naše dežele. Naše želje in zahteve so želje in zahteve vseh jugoslovanskih žena.
0 tem nam pričajo pisma in darila, ki jih prejemamo iz vseh krajev Slovenije. 0 tem nam pričata vaša albuma, žene iz Ljubljane-Mosle, ki ste s tisočerimi nitkami uvezle na pjatnice simbol našega bratstva in naše ljubezni, o tem nam govorijo vaše slike, žene črnih revirjev iz Trbovelj. Globoko so nas ganile vaše besede: »Naš kruh je iz rova, črn in trd.« Res, črn in trd je bil skozi stoletja kruh našega delavca, črn in trd je še danes kruh tržaškega težaka in istrskega ribiča. Toda kmalu ne bo več tako, naši napori in naše žrtve ne bodo zaman, in kmalu, drage žene črnih revirjev, se bodo vaši možje lahko oddihali ob obali burnega Jadrana. Naužili se bodo njegove sinjine in si spočili trudne oči.
Ganila nas je tudi vaša resolucija, žene naše lepe Gorenjske. Sj/omnile smo se na pretekle čase,
na čase borbe in upora, in na vaše krepke fante, ki so se borili na naši zemlji. Mnogo jih je obležalo po naših hribih in gozdovih, mnogo celo onstran Soče. Ne bomo dopustile, da bi njihove grobove teptal imperialistični škorenj. Spomin na junaštvo vaših faiitov in vaša ljubezen nam dajeta moč. Vztrajale bomo svesto, samozavestno in uporno.
tene iz Krškega, z Bleda, is Ljubljane in Trbovelj, hvala vam!
Stesale nam roke preko stare meje in me vam odgovarjamo z našim borbenim pozdravom. Napredujte v vašem delu na vseh področjih in pomagajte oblasti pri iztrebljanju ostankov domače reakcije, ker je tudi ona kriva, da ne moremo ic živeli v skupnem domu slovanskih narodov kot ena družina.
Kmalu, morda prav kmalu bomo tudi Primorke žele sadove našega trpljenja in takrat se bomo spomnile na vas.
Za Tita — za Jugoslavijo!
Strani 2.
ŽENA V BORBI IN OBNOVI«, 15. junija 1946.
Štev, 7.
idrijsko čipkarstvo
Že v času, ko so se možile naše babice, je bila za primorsko nevesto posebna radost, če je imela najboljše kose svojega perila okrašene z idrijskimi čipkami, S temi čipkami je mlada mamica krasila prve čepice in oblekce svojega otroka, z njimi je olepševala svoj dom.
Oglejmo si zgodovino teh čipk, ki so povsod znane kot najlepše in najtrdnejše.
Pripovedujejo, da je žena nekega češkega
torej tudi neka posebna vrsta idrijskega vasovanja. Kupčija s čipkami ni bila najbolje urejena, obstojala je le ena večja trgovina s čipkami, kjer so plačevali v denarju, medtem pa so nekatere ženske prekupčevalke nosile idrijske čipkarske izdelke po raznih mestih Italije, se tani dobro zabavale, potem pa čipkaricam plačevale njih delo s slabim, dostikrat tudi nerabnim in nepotrebnim blagom, ki so ga prinesle s sabo s takega kup-
rudniškega uradnika prva učila nekatere žene, kako se vežejo in napravljajo okraski za stanovanja. Ker so bile nekatere zelo spretne, so vzorcem še same kaj dodale po svojem okusu. Tako so se počasi same učile, boljšale in napredovale ter spravljale svoje izdelke v denar. Torej, četudi ni ta umetnost prav izvirna, ima vseeno v sebi dosti originalnosti in vsekakor je slovanskega izvora. Kmalu so se našli sposobni ljudje, ki so začeli risati vzorce (papirce), po katerih so izdelovali različne vrste čipk.
Največ je pa pripomogla do veljave in umetne izdelave idrijska rojakinja Ivanka Ferjančič. Sama je. izdelala nove vzorce, ki so odprli idrijskim čipkam pot na tuja tržišča Pozneje so to umetnost spoznale sosedne in druge države. Rusija, Francija, Avstrija in Italija so jih odlikovale z zlato svetinjo.
Leta 1876. se je s pomočjo oblasti ustanovila čipkarska šola, ki je raztegnila svoj dobrodelni vpliv na vso okolico Idrije in še daleč naprej do Vrhnike, Železnikov, Sorice in na Primorskem do Šebrelj in Cerknega.
Ni bilo in ni idrijske žene ali dekleta, ki hi ne znalo čipkati, celo male deklice se začno igrati pri blazinici (buli) s čipkarskim orodjem. Žene in dekleta so pri izdelovanju svojih čipk prvotno precej zaslužile. Ker so bili rudarji le slabo plačani, so porabile njihove žene ves svoj prosti čas in dostikrat delale pri slabi luči v pozno noč, da so nekaj prislužile in tako pomagale preživljati sebe in svojo družino. Da je bilo bolj kratkočasno, so se čipkarice zbrale zdaj pri eni, zdaj pri drugi tovarišici in tako prihranile pri razsvetljavi in pozimi tudi pri kurjavi, obenem pa si s kramljanjem in prerešetavanjem raznih važnih in ne-važnih novic krajšale čas in si delale zabavo. Ko je nesla čipkarica svojo pripravo v naročju ali pod pazduho, je rekla, da gre »v vas«. To je bilo
čijskega potovanja. Poleg tega pa so nosile naprodaj tudi dostikrat slabe in pomanjkljive izdelke ter tako jemale in kvarile ugled pravim idrijskim čipkam
Čipkarska šola, ki je bila prej v precejšnjem razcvitu, je pod Italijo zadobila velik udarec. Italijanska vlada je skušala tudi to tipično slovensko obrt potujčiti in jo spojiti z benečanskim'^čipkar-stvom. To je vzbudilo v krepkih idrijskih ženah odpor. Spominjam se, kako mi je neka stara čipkarica pripovedovala, kako ogorčena je bila, ko so njen najlepši izdelek poklonili nekemu italijanskemu veljaku »Veš, tovarišica, tako hudo mi je bilo, kakor takrat, ko sem prvič zagledala svojega sina v uniformi italijanskega vojaka. Vse so nam hoteli vzeti: našo kri in sadove našega truda. Pa smo le zmagali. Kako srečna sem bila, ko sem lahko pomagala čipkati slovensko zastavo s peterokrako zvezdo, ki smo jo pripravljale za prvi ženski kongres v svobodi.«
Večkrat so idrijske čipkarice izrazile željo po ustanovitvi čipkarske zadruge, da bi bilo tako preprečeno izkoriščanje, in obenem bi čipke pridobile ugled in ponovno razprodajo po svetovnih tržiščih. Danes so ustvarjeni pogoji za to. Osvobodilna fronta, ki se ni borila samo, da bi osvobodila deželo izpod tujčevega jarma, ampak tudi za to, da bi izboljšala stanje delavstva, je te pogoje prinesla. V najkrajšem času bo osnovana v Idriji čipkarska zadruga in osebje povezano v sindikate. Zadruga bo sprejela najboljše čipkarice, katerih delo je res trdno in popolno, ter preprečila vsako izkoriščanje. Ko bomo priključeni k Jugoslaviji, bo odprta še širša tržna pot in idrijske čipke bodo zopet šle med svet, noseč s seboj dokaz spretnosti in pridnovsti idrijskih žen ter bodo doprinesle nemajhen pripomoček k blagostanju mesta in okraja.	Poljanec Marica.
O zadružništvu
Danes naša žena še vse premalo razume pravi pomen zadružništva. Omejimo se tu na dvoje vprašanj: na vzroke njegovega nastanka in na njegovo pravilno usmeritev v korist delovnega ljudstva.
V	življenju se-človek, po zakonu samoobrambe, upira na razne duhovne in materialne načine. In skoraj vse tegobe imajo svoj izvor v teži gospodarskega oziroma materialnega vprašanja. Zato se obramba vrši v prvi vrsti na gospodarskem področju. Naravno je taka obramba zahtevala najprej koncentracijo sil najšibkejših, najbolj izkoriščanih in je ščasoma zadobila obliko zadružništva, ki je po raznih razvojnih stopnjah doseglo današnjo obliko.
Človek je kakor vsako drugo bitje, po naravi vezan na medsebojno podporo. Življenje s svojimi potrebami ga sili k združevanju. In ena izmed mnogih oblik združevanja je zadruga.
V	osemnajstem stoletju so nastale v Evropi velike gospodarske izpremembe. Fevdalna oblika gospodarstva je prešla v kapitalistično, ki je ločila kapital od dela in s tem tudi kapitaliste od delavcev.
Liberalne- ekonomske ideje so razvile v gospodarstvu geslo svobodne konkurence in svobodne mezdne pogodbe. In ravno ta svobodna konkurenca je na splošno vrgla posa-
| meznike, jih pripeljala do propada. Spoznal je človek moč skupnosti, na drugi strani pa odpravo izkoriščanja s strani samostojnih trgovcev. Vendar mi ne skušamo reševati za-družniškega vprašanja z nasilnimi dejanji proti privatni lastnini, ki je izvor stremljenja i® pridnosti, pač pa ga skušamo vršiti tako, da ustvarimo nove vire skupne moči, produkcija in konzuma. Pravilno razumljeno in uporabljeno zadružništvo nudi delovnemu ljudstvu neizmerne koristi, treba je samo obrniti vse prizadevanje v pravo smer: v pravih rokah ima ono svojo veliko poslanstvo, svojo velika vrednost in svojo veliko važnost. V dobrih, in za delovno ljudstvo koristnih rokah je samo ono zadružništvo, ki gradi v okviru dela. Naša žena je danes močan steber državnega gospodarstva, zato je njena dolžnost, da podpira zadružništvo na vseh področjih. '-.»‘I* pravega zadružništva so vredni tudi največjih žrtev, ker bo ono obračalo le 'Velekapital v korist delovnega ljudstva. Naše a®' družništvo je komaj v razvoju, zato ne snieffl0 obupavati, če nam ne daje še tistih sadov, ki jih lahko pričakujemo v dobro urejenih razmerah. V bližnji bodočnosti bomo želi s®' dove današnjega zadružniškega 'ela, a®*9 podpirajmo tudi me, žene, naše zadruge, P°' tom katerih si bomo v skupnosti gradili srečnejšo bodočnost.
Mati in šola
Mati je po naravi otroku najbližja in ima na njegovo vzgojo lahko največji vpliv. Odvisno pa je, kako je sama vzgojena. Matere se le premalo zavedajo, kako z nerazumevanjem otroka lahko ovirajo njegov razvoj. Zgrajena mati skuša otroka razumeti in ga vzpodbuja z vso požrtvovalnostjo k pozitivnemu delu za vse in vsakega, za skupnost. Ve, da mora s svojim otrokom dati družbi čim več, zato mu budno sledi ne le v predšolski dobi, temveč skozi vsa šolska leta. Prav zato sklicujejo šole roditeljske posvete in sestanke. Tam prava mati svetuje in poizveduje ter sodeluje z vzgojo šole.
So pa tudi matere, ki jim je ljubše, da otrok doma cepi drva namesto njih, kakor da bi šel v šolo. Ni čuda, če se pozneje sprašujejo: »Odkod se je vzel ta otrok?« Prav tako je premalo, če pošljejo otroke v šolo in mislijo, da so s tem izVršile svojo dolžnost. Pametna mati se zanima o šolskem delu in otrokovem napredku in pravočasno izključi kvarne vplive. V šoli je nemogoče nadzorstvo nad vsako besedo radi množice otrok. Mati lahko marsikaj odkrije, zato je stik med njo in šolo nujno potreben. Ne razumem ma-
I ter, ki godrnjajo čez šolske naloge: »Sa®?
I šola in šola, kdo bo pa delal!« Rada bi P9" znala mater, ki bi bila vesela neuspeha ®v9' jega otroka. Mislim, da je ni in vendar Ì* toliko ovir od strani nepremišljenih mater.
Da se poveže vzgojno delo med šolo $ domom, da se tudi v naših šolah spoštuj® ljudska oblast, imamo roditeljski svet v vsS' kem šolskem okolišu. To je svetovalni org®® odbora in sklicuje po potrebi roditeljske ®e' stanke. Na teh sestankih se obravnavajo v51 problemi, ki se tičejo šole in otroka, ter s® odpravljajo razne napake.
Na roditeljskih svetih bodo matere Pre’ jemale nasvete in pomoč glede vzgoje otrok®' obenem bodo olajšale delo učitelja, ker h9 enoten sistem vzgoje koristil otrokovemu o®' predku.
Matere, udeležujte se polnoštevilno rodj' teljskih sestankov in kjer so ti preveč por®“ koma, obrnite se na referenta za prosvetOi "j bo to zadevo uredil. Skrbite, da bodo 0_7 otroci čimbolje vzgojeni, ker edino tako j*1'’ lahko zagotovimo boljšo bodočnost in dvig’ nemo naš ugled pred svetom.
Sredi Vrhpolja se dviga enonadstropna stavba, v ospredju zaščitena od mogočne lipe. Vse je v novem zelenju vse v cvetju, sadno drevje bahato razkazuje svoje mlade sadove.
Tu imajo naša dekleta svoj gospodinjsko-kuhar-ski tečaj. Samo mlade, pridne kmečke delavke so to, tovarišice, ki se učijo vsega, kar je pridni gospodinji na dežeii najbolj potrebno. Pri tem je poskrbljeno tudi za njihovo izobrazbo. Pred vojno so hodile v italijansko šolo. kjer so vršile italijanske učiteljice najhujši nacionalni pritisk, kjer niso slišale niti besede v materinskem jeziku in kjer jim niso ničesar povedali o naši domači slovenski zgodovini. V tečaju se zato dekleta uče tudi pravilne pismene slovenščine. Sedaj prihajajo v tečaj slovenski učitelji iz bližnjih šol in jib uče glavnih pravil slovenske slovnice, pravilne izgovorjave in pisave, da bodo zmožne izobraževati se same, kakor tudi učiti svoje otroke. Da spoznajo našo lepo Slovenijo in bratsko Jugoslavijo in da dobe glavne pojme o mogočni bratski Sovjetski zvezi, ki je doprinesla v zadnji vojni največje žrtve za osvoboditev po fašizmu tlačenih narodov, kakor tudi za našo osvoboditev, se tečajnice učijo tudi zemlje-pisja.
Naša dekleta se v tem tečaju ne izobražujejo samo za	bodoče gospodinje, ki bodo znale
umno in	gospodinjiti doma in napredno gospodaril	»tvu, marveč se tukaj izobražujejo
tudi v političnem pogledu, da pridejo v življenje kot žene, ki se v polni meri zavedajo svojih pravic, ki jih imajo kot polnopravne državljanke, kakor tudi dolžnosti, ki jih imajo kot članice družine, svojega ljudstva, države in človeške družbe sploh. Ta dekleta bodo prišla iz tega tečaja zgrajene, da bodo doma v domačih vaseh ne samo opora novega, boljšega gospodarstva, temveč da bodo tudi močna ofiora in podpora ljudske oblasti. Usposobile se bodo za najširše razumevanje in reševanje gospodarskih vprašanj, za razumevanje najnujnejših potreb pri obnovi in izgradnji v vojni opusto-šene domovine. Te naše tečajnice se zavedajo, da morajo biti vedno budno na straži proti pojavom reakcije. Borile se bodo proti vsem ostankom fašističnega duha.
Naše tečajnice imajo v Vrhpolju udoben dom, kjer se pod tovariškim vodstvom upraviteljice učijo vsega za dom in družino. Imajo skupno spalnico, skupno jedilnico, skupne učilnice in lep vrt, ki ga tečajnice skupno obdelujejo. Ta vzajemnost in ozka povezanost v vseh pogledih ima lep vzgojni pomen. Dnevi so že dolgi, sonce stoji vsak dan višje na nebu, pomlad gre h koncu, poletje stopa bohotno v deželo, doba zorenja, ko bo sad na drevju postajal vsak dan sočnejši in klas na njivi vsak dan bolj zlat, je pred nami. Zdaj odhajajo tečajnice domov, med svoje družine, v svoje vasi, da bodo pripomogle k dvigu našega narodnega gospodarstva.
Gospodinjski tečaj v Vrhpolju
I
žena skrbi za vojne sirote
Naša organizacija AF2 si lahko prišteva s ponosom mnogoštevilne uspehe v času borbe in ravno tako so sedaj žene pokazale veliko ljubezen do domovine in ljudstva. Tudi sedaj ne smemo zaostajati, zato moramo biti še bolj aktivne pri delu.
Očetje in možje, ki so šli v borbo proti krutemu sovražniku, niso mislili na svoja življenja, žrtvovali so se ter krvaveli in marsikdo je položil svoje življenje na oltar domovine. Tako je postalo mnogo otrok vojnih sirot. Za te sirote je pa sveta dolžnost žena, da skrbimo zanje, in da jih podpremo v polni moči. Kajti starši naših sirot so se nesebično žrtvovali, vedeli so, da njihovi napori niso zaman, ampak da se borijo za skupnost in za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Umirali so z zavestjo, da bo narod skrbel za sirote, če se oni več ne vrnejo. Zato mora biti naša ženska organizacija tista, ki bo pokazala vso ljubezen do naših otrok-sirot. To so osrednje današnje naloge žena, ki jih morajo vršiti. Pri takih dejanjih se mora žena pokazati pra-
vo herojko, ravno tako icot v času borbe. takih področjih dela naj se danes žena poka®e politično zgrajeno in naj pokaže pravo razu' mevanje do žrtev. Le s tem, če bomo žen® pokazale veliki čut in skrb do sirot, bomo v resnici počastile zasluge in žrtve nnaših ju08* kov. Preveva naj nas ista velika ljubezen do lastnih otrok.
Podpreti moramo naše osirotele otrok®; ustanavljati zavetišča in gmotno podpir8*1 dečje domove. To pomeni olajšati social^® vprašanje naše domovine in doprinesti ve^ del k skupnosti za boljšo bodočnost.
Naša najaktualnejša naloga pa je, da P0^' premo naše sirote in častno izvršimo tedensk® akcijo »za našega otrokac. Teden otroka 66 bo pričel izvajati dne 22. aprila do 29. april8’ ta teden se bo vršil na enak način kakor ted®8 invalidov. Pri tednu invalidov so žene pok8' zale sočustvovanje in z isto ljubeznijo izvršijo tudi nalogo v tednu otroka, ki stol1 pred nami.
I	^	—	—	—	—	—	—	—	— —	—	—	—	—	—	—
O družini in šoli
Prvo vzgojo dobi otrok vedno v družini, predvsem od strani matere, s katero je že po naravi vsak otrok v svojih prvih letih življenja v tesnejših stikih in zato tudi v bolj zaupnem razmerju, kakor z očetom, žena, mati je vedno prva učiteljica otroka in od te prve šole v predšolski dobi je največkrat odvisna vsa bodočnost otroka, celo njegovo poznejše življenje.
Veliko resnico je zato napisal genialni voditelj Sovjetske zveze, veliki Stalin, ki je rekel: >Žene predstavljajo polovico prebivalstva naše dežele. One sestavljajo veliko armado dela in so poklicane, da vzgajajo naše otroke, naše poko-lenje, to je našo bodočnost.«
V Sovjetski zvezi, kjer je pravi socialistični duh v ljudeh že tako globoko vcepljen, da se mi, ki smo zrasli v popolnoma drugačnih razmerah in poznamo resničen socializem samo iz knjig, še ne znajdejo dovolj in še šele učimo, vzgajajo že v družini otroka v duhu enakosti in enakovrednosti vseh ljudi, v duhu tovarištva, ki zatira v človeku grdo sebičnost, zapostavljanje in podcenjevanje drugih in ga nasprotno vzgaja k spoštovanju človeškega dostojanstva pri drugih ljudeh, kar ima za posledico, da človek instinktivno pozabi na občutek osebnega dostojanstva In da zato to dostojanstvo spoštuje predvsem pri drugih ljudeh, zarati česar je nehote vljuden z drugimi ljudmi in ne kaže nikoli sebičnosti in grobosti.
Sovjetski pedagogi poudarjajo da je treba v vsakem otroku vzgojiti plemenito, borbeno dostojanstvo človeka. V sovjetski državi vladajo predvsem zakoni razuma, dela in človečnosti. Tn v duhu teh zakonov se vrši tudi vzgoja mladine v
v Sovjetski zvezi
družini in v šoli. Zakoni razuma zahtevajo, da se smatra to za prav kar veleva zdravi razum, kar je po zdravem razumu pravilno i za posameznika i za družbo. Zdravi razum, to se pravi zdrava, čista človeška veda, znanost, dognana na podlagi izkušenj človeštva, učenjakov, brez vsake primesi kakih verskih dogem in domnevanj, naj bo vodilni regulativ vsega ravnanja človeka Zakon dela je ta, da je delo temeljna pravica in dolžnost vsakega državljana sovjetske države. In v tem duhu je urejeno vse življenje, v tem duhu se vzgaja vsak otrok tako v družini kakor tudi v šoli. Otroci se vzgajajo v duhu spoštovanja dela, še več, v duhu ljubezni do dela, in ta duh jim predvsem skuša vcepiti šola.
Družina in šola sta v SZ tesno, najtesneje povezani. Veže ju predvsem to, da imata obe isti cilj, isto nalogo: vzgojiti in izšolati otroka v dobrega državljana, koristnega člana družbe.
Odločilna za vzgojo otrok ie seveda šola, kjer dobi otrok najmočnejše vtise. Zato se sovjetski šolniki, učitelji ne omejujejo samo na pouk šolskih predmetov, ampak vzgajajo skupaj z roditelji otroke vsestransko v dobre državljane, upoštevajoč pri tem individualnost in nagnjenja posameznih otrok. Zato je šola in mora biti šola v stalnih stikih s starši učencev.
V SZ ima vsak učenec dijaško knjižico, v kateri so natisnjena pravila o vedeniu šolske mladine. Ta pravila pozna tudi družina učenca in pazi na to, da jih učenec izpolnjuje. Roditelji učenca so vedno v kontaktu s šolo, ki jim pojasni pomen teh pravil in način, kako naj nadzorujejo otroka glede izpolnjevanja istih.
Vedno se jx>javljajo pri vzgoji problemi, ki jih je treba reševati sporazumno med učitelji-vzgojitelji in starši. In tako nastanejo tudi potrebe, da mora šola, učitelj pojasnjevati roditeljem napredne pedagoške metode, da ne uporabljajo starši doma kakih zgrešenih vzgojnih sredstev, ki le zgrešijo svoj cilj in več škodujejo nego koristijo.
Sovjetske šole imajo razrednike-vzgojitelje, ki organizirajo način vzgojo v dotičnem razredu in kontrolirajo uspehe otrok. Razrednik prihaja cesto v družine učencev kot privatni gost. Če se učenec slabo uči ali slabo obnaša, sporoči to staršem ali pa jih povabi k sebi in jim vse obrazloži, ter jim da svoje nasvete.
Stiki med šolo in družino se vzdržujejo tudi s pomočjo roditeljskih komitetov, ki jih ima vsaka šola. Ti kom iteti so kontrolni organ staršev glede na vzgojo otrok in pomagajo pri reševanju raznih gospodarskih in organizacijskih vprašanj. Člani teh komitetov držijo v šoli, na šolskem dvorišču, v jedilnici med odmori neke vrste dežurno službo iu opazujejo obnašanje otrok ter posežejo vmes, kadar je treba. Sodelujejo pri uporabi raznih vzgojnih ukrepov, skrbijo, da se šolska mladina aktivno bavi tudi z umetnostjo in vodijo take umetniške krožke. Na najbolj viden način sodeluje šola s starši učencev potom razrednih sestankov, ki se sklicujejo vsako toliko časa. Teh sestankov se odeležuje vedno le manjše število ljudi in se na njih pretresajo učna in vzgojna vprašanja ter se obravnava konkretno vsak posamezen učenec glede na njegove uspehe in neuspehe. Razmotrivajo se individualno vzroki neuspehov in se skuša dobiti temu primerna od-pomoč glede vsakega posameznika.
Obstojajo tudi tako zvane roditeljske univerze, lektorati za starše, in posebna predavanja o
vzgojesiovju, Ki jih prirejajo za starše soi»" otrok najboljši učitelji-pedagogi in tako seznam;: starše z glavnimi pravili vzgojeslovja. Na ta K predavanjih se obravnavajo najbolj aktualna vPr\j šanja, kakor n. pr.: kakšne vrline morata vžgal® šola in družina v učencih; razvoj in utrditev,®^ mina pri učencih; pogoji in sredstva za razvijam, otrokove volje. Razvijanje zavedne discipline. * žična vzgoja otroka in vloga družine pri janju pogojev za normalni razvoj otroka j0 podobne teme. Pri teh predavanjih porabljaj profesorji pedagoške šole sestanke staršev za splošno izobraževalna predavanja, tako d® v ti sestanki obenem nekake ljudske univerz® smislu, kakor poznamo to institucijo tudi pri ,?8e’ Kako skrbi Sovjetska zveza za vzgojo mlad1® ' temu je dokaz, da izdaja akademija pedagog ved posebno revijo za obravnavanje zgolj vpr šanj vzgoje v družini.
Kako močno skrbi Sovjetska zveza za Pr8Vv, no vzgajanje in izobraževanje mladine in drfc1 v Ijanov sploh, nam najbolj dokazuje to, da l'Lo sovjetski ustavi člen, ki pravi: »Državljani imajo pravico do izobrazbe.« Država se zave« ’ da je v mladini bodočnost države, da od nje visi n jena pomoč, njeno blagostan je v prihodnof J V Sovjetski zvezi, ki je glede na šolstvo P' posebno ena najbolj modernih držav, je vzg°|8 mladine predvsem usmerjena v to, da se ž® . otrok ib vzgoji čut tovarištva do sočloveka, da 6 v njih zatira pretirano samoljubje in navajajo skromnosti, k dolžnosti medsebojnega podpiram ' usmerjena k vzporednemu sodelovanju obeh **,-nih činiteljev vzgoje, to je domača družin* .g Sola, da druga drugo podpirata, ker le tako 1 možen tako velik uspeh vzgoje mladine, k' 8 ravno pokazuje velika Sovjetska zveza.
Marta.