p^fnlnn v smtovinl. Leto XV,, štev, 4 Ljubljana, sobota 6. januarja I934 Cena 2.— Din i/tira viujstvo. LjuMjana ftnnIIJt'N.a Ulica 5 — reletOD št 6122. 3123, 3124. 3125. 312*i LnseraUn JdtleieK: Ljubljana, Selen-Durgova ul 3 — tel 34H2. 2492. Podružnica Maribor liosposKa ulica št 11 — 1'eifctoD št 2455 Podružnica Olje Kocenova ulica šf 2. — releloo št l»u Ka' um pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, W'pn ftt IMS 241 Pet let Jugosloven- Naročnina znaSa uieatcui uid 26,— Za inozemstvo L)id 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knaiijeva jiica 5. Telefon P.122, 3123. 3124. 3125. 312« Maribor, Gosposka ulica 11 Teleton št 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, Telefon št 65 BSSS Rokup.si se ne vračajo. po tarif u I^MUMAm «—KM — Oglasi Petič se danes obnavlja obletnica rešilne zgodovinske odločitve našega velikega vladarja in voditelja. Pet let je poteklo od manifesta, ki je dne 6. januarja 1929 otvoril novo dobo v naši zgodovini, dobo sistematičnega, doslednega in vztrajnega dela za preporod in končno konsolidacijo Jugoslavije in jugosloven-skega naroda. Na mesto prejšnje politike od danes do jutri je šesti januar postavil trajno, temeljno politično linijo, ki je od takrat kažipot vsemu našemu državnemu in nacionalnemu izživljanju. Ta kažipot bo ostala šestojanuarska iJs-ja tudi v bodoče Kako zelo so narodne množice, čeprav takrat morda še samo instinktivno, občutile potrebo stabilnosti in doslednosti v drža'"ni in nacionalni politiki, je najboljši dokaz dejstvo, da so se že takoj v prvem trenutku s popolnim zaupanjem postavile cb stran svojemu vladarju in se pozneje vedno tesneje oklepale novega, jugoslovenskega režima. Podpirale so ga in sodelovale z njim ter s tem olajšale veliko delo preporoda, ki se je začelo pred petimi leti izvajati. Ako bi šesti januar potreboval kako naknadno sankcijo, je dobil najsijajneišo in naj-jačjo ravno v tem, zaunania polnem sodelovanju ogromna večine vseh slojev prebivalstva in kenčno še zunanjo, vsemu svetu vidno pri parlamentarnih in občinskih volitvah. Delo še ni končano, to verno vsi. Vemo pa tudi, da v tako kratki dobi končana niti ne bi meglo biti. Tudi v današnjih duhovno tako nemirnih časih se narodi in držav? razvijajo in izoblikujejo zelo počasi. Zato moremo imeti vedro pred očmi, da še ne gledamo na zaključeno dobo, ko gledamo na preteklih pet let, marveč le na kratko etapo v našem narodnem življenju. In vendar ie naš preporod že tudi v teh kratkih letih zelo, zelo napredoval, rodil že nad vse dragocene sadove. Menda ni nikoear več. ki bi si želel nazaj v dobo pred 6. januarjem 1929. Ako si hočemo prav otioliivo predoč'ti d n«-»ženi nanreclek, pomislimo samo, kako bi se otepali silnega navala gospodarske krize. ako bi nas raziedali zastruoljeni strankarski in plemenski boji kakor v hkratni dobi. In drugi vidni dokaz naše krepitve in našega naoredka: Kako vse rusračna je danes naša pozicija v sve-u! Postali smo v mednarodnem živlie-niu činiteli. ki uživa vedno večii ugled in ga vsi vedno boli cenijo in upoštevajo. P.azočarani so bili vsi oni, ki so pore i naivno špekulirali, da se bomo med seboi zgrizli in v onemoglosti postali lahek plen tujega pohlepa. Dares tudi v inozemstvu noben trezen politik ne dvomi več. da čaka .Tn^oslavno in in^o-slovenski narod še velika in lepa bodočnost. Odvisno bi bilo oodrobno naštevati na zunai vidne u~oehe še^to^anuaroke dobe. Opozorimo na "i le na dva njena na-čM-nja temelja. Zakon z dne 3. oktobra 1929 je ustregel davni želji vsega naroda ter dal naši državi nieno pravo ime, obenem na prinesel novo nnravno '•i'^'3-litev državnega ozemlja. Ustava z dne 3. septembra 1931 ie poklicala narod z^net k formalnemu sodelovanju pri upravi ia-niu države in na svečan način podrobneje prec;zira!a vodene misli še«tr.i«T"i-arskega manifesta kot t rame smernice vsemu državnemu izživljanju. Oba ta dva temelina zakona nam še vidne ie kakor dru^i akti državne politike kažeta ono veliko pridobitev našega preporoda, ki smo jo v začetku omenili: stabilnost, trainost in doslednost, s katero stremi državna politika vedno k istemu cilju, b konsolidaciji in vsestranski okrepitvi iugoslovenske narodne in državne skupnosti. Na mnogo tež-koč in ovir je naletela ta poliHka že tudi po 6. januarju, na ran^eo jih bo naletela še tudi v bodoče. Premagala in obvladala pa ie dosedanje in bo tudi bodoče. Nespremenjena je ostala in bo ostala niena osnovna linija. Blagodejna je ta zavest in bodrilna, kaže nam, da so v bistvu vendarle nedolžni in malenkostni »•azni oblaki, ki se pokažeio zdaj tu. zdaj tam in se z dnevne perspektive zde mnogim morda črni. Razvoj države in naroda .gre z jekleno doslednostjo naprej po začrtani poti, preporod zavzema vedno večie področje. Šes-tojanuarski duh, ki zahteva cd vseh. da imajo vedno in povsod pred comi narodno in državno celoto, in katerega vtelešen^e vidimo v svojem velikem kra-Bu in voditelju, mora in tudi bo pre-kvasil miselnost vsega jugoslovenskega raroda. ULAT ¥ €ELCI¥ Neznanec je vrgel v četrtek zveze? fesanbs na poslopje našega konzulata v Celovcu in " — Atmtat je posledica neosnovane klerikalnega tiska prati naši državi )5TTP05 V Rim, 5. jan. ž. Snoči ie ob 19 10 prisnel v Rim grški zunanji minister Maks mos Dopoldne se je Mak si m os sestal z Mus-solinijem. Po službenem komunikeju ki ie bil izdan po sestanku sta razpravljala v prijateljskem duhu o vseh vpraSanjih mednarodne poPtike. ki se tičejo skupnih interesov obeh držav, in ugotovila v tem pogledu popolno soglasje. Dunaj, 5. januarja, p. Snoči okrog 9. je bil izvršen atentat na jugoslovenski generalni konzulat v Celovcu. Na poslopje je bila vržena bomba, ki ie eksplodirala pod okni spalnice generalnega konzula g. dr. Dušana MircJeviča. Generalni konzul je par minut pred atentatom odšel iz poslopja in ie bi! oddaljen od konzulata komaj 109 korakov, ko *e odjeknila moJna detonacija. Ljudje na ulici, kjer ie bil tedai še zelo živahen premet, so pohiteli takoj proti poslopju, ki .ie prožilo sliko razdejanja. Prizidek ped okni spalnice je bil porušen, vse šipe na poslopju in na okoliških hišah so popokale. Kakor izgleda, ie bila bomba vržena z ulice in ie padla na streho pri?idka, ki je služil za drvar-n:co. V spalnici so bili v času atentaia otroci g. generalnega konzula, ki so se tako prsstrašiM, da so morali takoj poklicati zdravnika, da jim ie dal pomirjevalna sredstva. K sreči so octali nepoškodovani. Bomba ?e porušila streho prizidka in del fasade glavnega poslopja. Eksplozija je bila izredno mični. knr priča, da je atentator uporabil precejšnjo količino eksplozivnih snovi. Materialna škoda, ki jo ie povzročila eksplozij«. Je zelo velika, kier je na mnog'h krajih popokalo zidovje in se bo moral konzulat najbrže izseliti. Prekinjena ie tudi napeljava za |uč in telefonski vod. Xa kr?i atentata došla policija je mogla ugotoviti samo dejanski stan. ne da bi se ji posrečilo izslediti atentatorja. Danes je posetil generalnega konzula g. dr. Miroševka koroški deželni glavar in se službeno opravičil. Avstrijsko uradno pereča*© Značilno je. da avstrijski listi o atentatu. čeprav je bil že snoči ob niso poročali niti besedice, službeni dopisni urad pa ie šele danes dopoldne izdal nasledn.e uradno poročilo: Snoči je na strehi lesene barake, ki je last jugoslovenskega konzulata v Celovcu. eksplodirala bomba, ki jo je položil tja neznan atentator. Eksplozija je napravila na strehi luknjo v velikosti enega kvadratnega metra, razen tega pa so popokale šipe na oknih hotela nasproti poslopju konzulata. Poškodovana je tudi napeljava za električno 'uč in telefon. Policija je uved'a preiskavo, da izsledi atentatorja. Koroški deželni glavar je izrazil jugos'oven-skemu generalnemu konzulu obžalovanje zaradi incidenta. ©zadjs atentata Atentat na naš konzulat v Celovcu ima politično ozadje. Že nekaj dni vodi del avstrijskega tiska kampanjo, ki je sicer navidezno naperjena proti hitlerjevcem, dejanski pa proti naši državi, ki ji skušaio n 3 p r t; ti osva;alne in agres;vne težnje. Na čelu kamnanie je glavno glasilo klerikalne k-rš"iin«;ko-eoc:nlne stranke »Reichspost«, ki «M t Tatarski! V novi vladi dr. Tataresca so ostali vsi dosedanji mitiistsi razen finančnega — Titulescu zopet zunanji minister Bukarešta, 5. januarja p. Designirani ministrski predsednik dr. Tatarescu je opoldne predložil kralju v potrditev definitivno listo svojega kabineta. Nova vlada je ostala v glavnem neizpre-menjena. Ministrski predsednik dr. Tatarescu je obtiržaJ poleg predsedstva resor trgovinskega ministrstva. Zunanji minister je Titulescu. Edina izprememba je nastala v finančnem ministrstvu. Dosedanji finančni minister Konstantin Bratianu, ki je bil včeraj izvoljen za predsednika liberalne stranke, je izstopil iz vlade v smislu običaja, da noben predsednik stranke ne sme biti obenem član vlade. Finančno ministrstvo ie pre\zel dosedanji državni pod-tajnik tega ministrstva Siavescu, za pod-tajnika pa je imenovan Dinutrij Constan-tinescu. Kot državni podtajnik za posebne misije je vstopil v vlado kot predstavnik mlajše generacije liberalne stranke ila-noilescu-Strunga. Nova vlada je sestavljena takole: ministrsko predsedstvo in trgovino: Tatarescu ; notranje zadeve in trgovina: Incules; zunanje zadeve: Titulescu; finance: Slavescu; prosveta: Angelescu; pravosodje: Antonescu; kmetijstvo: Sipianu; promet: Franasoviei; delo in zdravje: Dimitriu; vojska: Uyiea; minister za Transilvanijo: Aleksander Lepadutu; minister za Bukovino: Pistor. Državni podtajniki so: v ministrskem predsedmštvu Aleksander Maurodi, v zunanjem ministrstvu Savel iladulescu, v finančnem ministrstvu pa Constantinescu. Člani aove vlade so ob 14.30 odpotovali v Sinajo, kjer so prisegli kralju. Prva seja ministrskega sveta bo v ponedeljek, dne 8. t. m. in bodo na njej v glavnem razpravljali o delovnem programu vlade. Kakor zatrjujejo, namerava vlada izvesti obsežne ukrepe za reformo uprave. Otvoritev parlamenta, kj je bila prvotno določena na sredo 10. t. m., je bila s kraljevim ukazom odgodena do l. februarja. Medtem se bo novi ministrski predsednik pogajai z voditelji političnih strank o ustva ritvi pogojev za notranje politično pomirjen je. Tatarescu hoče vsem strankam pred-iag-ati daljše notranje politično premirje, obenem pa stremi po skrajšanju parlamentarne debate pri verifikaciji poslanskih mandatov. Kakor pravijo, ni izključeno, da bo Tatarescu vsem opozicijskim strankam ponudi) nove volitve v vseh volilnih okrajih, v katerih po mnenju opozicije potek volitev ni bil popolnoma v redu. Kakor poroča »Dimineata« iz Eraile, je bil tamkaj aretiran pravoslavni pop Pet-culescu, ki je v svoji cerkvi vršil propagando za »železno gardo« Rador demantira alarmantne vesti, ki so se zadnje dni širile v inozemstvu zastran položaia v Rumuniji. Ag?nciia ugotavlja, da je položaj v državi popolnoma normalen. luchcovn Reševalna dela prekinjena ponesrečilo 1§0 rudarjev, Puchcov, 5. januarja, h. Reševalna dela v rovu »Nelson 111.« so davi na vse zgodaj po nasvetu preiskovalne komisije prekinili. V jašku je namreč nastala nova eksplozija, zaradi katere se .ie začel valiti iz še odprtega rova za zra-čenje gost dim, kar je dokaz, da je začel v rovu divjati požar. Zvečer, ko so bili reševalni oddelki zaposleni na vrhu rovov z zazidavo, je nastala ponovna eksplozija, ki je popolnoma razdejala zazidane ploskve. Pri tem so bili štirje delavci lažje poškodovani. V teku današnjega dneva so spravili na dan še tri trupla, z njimi skupaj doslej torej šele 13. Rudniško ravnateljstvo Je objavilo danes. da je v rovu ponesrečenih 150 rudarjev, med njimi 129 oženjenih. 12 samcev, 8 vdovcev z otroci in 1 vdova, katere mož, ki je bil v vojni legionar, je pred 3 meseci prav tako našel smrt v rudn;ku. Ponesrečeni rudarji zapuščajo 19! sirot. V okolici Duchcova ie bilo do danes razmeroma mirno. Na današnji izplačilni dan pa so se od;gravali med množ:co ki ie nemo čakala la rezultate reševalne akcije, pretresljivi prizori, 150 delavcev ni priš'o po svoje mezde in so n "h rodb:ne odnesle domov Ie zavoje z ob'ekami, ki so jih po- — Pri katastrofi se je ki zapuščajo 129 sirot nesrečeni rudarji pred odhodom v skupni grob odložili v gornjih prostorih in j.h je dosiei hranila uprava rudnika. Ministrski svet se je popoldne sestal k izredni seji, na kateri je ministrski predsednik podrobno poročal o položaju in vzrokih rudn ške katastrofe. Sklenjeno je bilo, da se podpora 50.000 Kč. ki 10 je določila vlada za rodbine ponesrečenih rudarjev. poviša na 15U.O0O K.Praga je v isti namen darovala IOO.OjO K Dočim je bilo doslej v severno-čeških rudarskih revirjih vse mrno in rudarji zaradi žalovanja te dni sploh n;so delali, se bo;e, da bo v ponedeljek, ko se bo povsod zopet pričelo delo. izbruhnila spiošna stavka. Tragično nesrečo v Duchcovu so izrabili komunisti v svoie strankarske namene, povsod se vrši živahna agitacija in se za sedaj še ne more presoditi, kako se bodo razvijali dogodki. Costes v Renorofiif Beograd, 5. lan. AA Ob 3 oopo'dne ie prispel na tukai.šnie letališče z Soluna s'avni francoski leta'ec Costes V Beogradu ostane par dni in bo prt te i priliki razkazoval novi tip letala Bregue.t se ni nikdar odlikovala s simDatijami do Jugoslavije, podpirajo pa jo vsi druai klerikalni listi, zlasti dunajski oficiozni »\Velt-blatt« in celovški »Kamtner Tagblatt«. Gre zopet za koroške Slovence, ki so bili vedno predmet razračunavanj med političnimi strankami. Hitlerjevci so očitali sedanjemu režimu v Avstriji, da je izdal interese nemškega naroda, režimski krogi pa skušajo sedaj potolči nflrodno-soc:a''«t;čne nasprotnike z istim argumentom, češ da «o hitlerjevci obljubili vrnitev Gradiščanske Madžarski, južne Koroške, ki je pretežno naseljena po Slovencih, pa Jugoslaviji. Jugoslavija je baje pristala na to in se obenem obvezala, da za to ceno izstopi ;z Male antante. Kaj pa je prav za prav na vsej tej stvari? Lansko jesen je šlo za razveljavljen ie narodno-socialističnih mandatov v Avstriji in seveda tudi v koroškem deže'nem zboru, kier imajo koroški Slovenci dva poslanca. Krščanski soc'alei in soc alni demokrat-je so bili za razveljavi jen ie. Landbund pa je bil proti in prilike so nanesle, da so b:li odločilni glasovi slovenskih poslancev. Takrat je nekaj narodno-socialističnih prvakov skuhalo pridob;ti slovenska poslanca, da bi glasovala proti razveljavljenju. Ne želeč se vmešavati v notranje-polit;čne st ankarske spore, pa sta se oba slovenska poslanca vzdržala glasovanja. Pri tedanjih razgovorih so hitlerjevci zagotavliali Slovencem, da se bodo, ko pridejo na krmilo, revanžirali ter izpolnili zahteve koroških Slovencev po kulturni avtonomiji, ki je zastarana po mednarodni pogodbi, a koroški S'ovenci na njo še vedno zaman čakajo. Na te docela neobvezne ter več ali manj privatne razgovore je sedaj kler;kalni tisk s prodornim namenom nanizal cele legende, češ, da hoče Hitler vrniti Koroško Jugoslaviji in da torej izdaja interese nemškega naroda. Zar-adi teh natolcevanj se je nedavno tudi že vršil proces pred sodiščem, in obtoženi urednik »Kamtner Tagblatta« svojih trd:tcv n; mogel dokazati. Sedaj pa je »Reichspost« obnov.ia kampanjo na mnogo širši osnovi in z oč:tno tendenco proti Jugoslaviji. Čeprav namreč očitajo hitlerjevcem. da so ponudili Ma-d/arski vrnitev Grad;ščanske ako bo podplata hit'eri°vske težnje v Avstriji in če-nrav je Gradi"č-anska med prvimi točkami madžarskega revizion:stičnega programa, « niti »R^ichsr>ost«- niti noben drug avstrii-j ski !:st zarad: tega ni niti z besedico na-: nadel Madžarske. To pač dovolj jasno kaže. da spletke s Koroške ne zasledujejo i samo notranjepolitičnih namenov, marveč di gre tu tudi za gotove zunanjepolitične cilje. Ni še ugotovljeno, kdo je atentator, ker še ni nikdo aret:ran in se tudi še ni javila nobena priča, ki bi mogla dati v tem pogledu zanes'jive podatke. Nobenega dvoma pa ni. da je hotel atentator če je iz vrst narodnih socialistov, nanraviti s tem nepriTke avstrijski vladi Toda nepristranski opazovalec kamoanje proti Jugoslaviji se ne more ubraniti vtisa, da pade vel:k del odgovornosti za to dejanje ravno na oni tisk. ki je pokrenil to vprašanje na tak način, da je s svojo kampanjo opozoril na možnost kako bi se dale povzročiti avstrijski vladi neprilikc Zato je tudi postranskega pomena kdo je atentator in ali je imel atentat še kake druge posebne namene Zaenkrat se zaradi tega vzdržujemo podrobnejšega komentarja. d rimskih razgovorih Reforma Društva narodov more postati aktualna šele po zaključitvi razorožitvene konvencije Rim, 5. jan. ž. Tiskovni urad ministrskega predsedništva je prepovedal fašističnim listom sleherni lastni komentai o razgovorih, ki sta jih imela v poslednjih dveh dneh angieški zunanji minister Joliti Simon in ministrski predsednik Mussoluii Zaradi tega je fašistična politična javnost s tem večjim zanimanjem pričakovala uradni komunike, ki je bi) izdan snoči r»o pos.eaniem sestanku obeh državnikov. Ko-musiike pravi: »Na obeh prisrčnih sestankih, ki sta Jih imela v sredo in četrtek ministrsk. predsednik in angleški zunanji minister v Beneški palači, sta proučila vsa večja vprašanja splošne politike in posebej vprašanje o razorožitvi ter reformi Društva narodov. Glede razorožitve sta ministrski predsednik Mussolinj in sir John Simon v popolnem soglasju ugotovila obsolutno nuino potrebo, da se čimprej zaključijo tozadev-ni razgovori ter opusti sleherna ideja ali Predlog, ki ne bi vseboval praktične in nagle realizacije in ne bi temeljil na načelih, o katerih se mora smatrati, da so v mednarodnem javnem mnenju že docela dozorela in se ustalila, in na katerega končno ne bi pristale prizadete države. Ministrski predsednik Mussolini je gie de reforme Društva narodov obrazložil vse kriterije. p0 katerih bi se morala izvršiti ta reforma, da bi se Društvu narodov zagotovilo boljše poslovanje in večja skladnost z njegovimi smotri. Sir John Simon odpotuje jutri v London, kjer bo o razgovorih poročal svoji vladi.« Rimski politični krogi sklepajo iz komunikeja, da je bil med Simonom in Mus solinijem dosežen sporazum skoraj v vseh vprašanjih razorožitve, da pa se nista sporazumela glede reforme Društva narodov, o kateri sta razpravljala -lasti n?. svojem včerajšnjem sestanku. Glede teg3 vprašanja je Simon zavzel docela rezervi-rano stališče in sprejel Mussolinijeve načrte le na znanje. Angleški minister se ie snoči še u'le'e-žil banketa, ki ga mu je priredil angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond in ki se ga je udeležil poleg Mussolinija in nekaterih drusih italijanskih politikov ter poslanikov tudi francoski poslanik pri Kvirinalu. Sir John Simon je danes ob 12.15 odpotoval iz Rima preko Pariza v London. Pred odhodom 'e izjavil novinarjem. da je zelo zadovoljen s svojimi razgovori z italijanskim ministrskim pved sednikom ln da se stališči obeh vlad stri njata v vseh naivažneiših vprašanjih, o katerih sta govorila Obenem je poudaril da bo postalo vprašanje reforme DX aktu a'no še'e no ure^itv' ra^o-ožitvene^a v~ra šanja. Obiavl-'eni komunike jasno nravi, 'la mora reforma Društva narodov ženevsko ustanovo okrepiti. Italijanski komentarji Rim, 5. januarja, p. Sele danes opoldne =o se poiavili v italijanskih h stih prvi fašistični komentarji o razgovorih italijanskega nrnistrskega predsednika z angleškim zunanjim min;strom S;monom. ki so povsem v skladu z navedbami uradnega komunikeja. Tur;nska »Gazzetta del Popolo« pravi, da so hU r:m«'er1ina se je tudi nemški tisk intenzivno zanimal za rimski poset angleškega zunanjega min;stra. vendar pa ga je presoial s stališča, ki ni povsem v skladu s stališčem fašističnega tiska. To se je onazilo zlasti glede na razgovore o reformi Društva narodov. k: io nemški t^k s;cer odobrava, pa ie ne smatra kot odločilne za povratek Nemčije v Ženevo Nemški listi tudi poudariaio. da se italiiansko »tališče glede razorožitve tudi po rimskih razgovorih angleškega zunanjega ministra ni v n;čemer izpremenilo. Glede komentarjev francoskega tiska 'talijanski listi trpko prpomm ia jo. da sma-t-aio v Franciji še vedno sleherno definitivno sodbo o pomenu rimskih razgovorov za nemogočo in da je treba zato. kakor pred devetimi meseci, ko je bil v Rimu sklenien pakt štirih, počakati da se pokažejo n'jib prvi stvarni učinki Med drug;m navaiajo tud' izvaiania »Temnca« ki pravi. da »vsekakor še n' prišel čas. ko bi se moglo reči. da so rimski razgovori ustvarili aneleško-itali >an«ko fronto, ki na i pritisne na Franci io in Nemčiio. da se sporazumeta glede razorožitve.« V zvez- z reformo Društva narodov pa pravi »Temps« da »nedvomno ne bo prav nobena težava doseči n-)ed t^riznm in Londonom r>opo!n sporazum. ker »nlošno smatrajo tako v Angl;i; 1-nl-r.r v Franciji, da je nuino potrebno braniti Društvo narodov na osnov' princip" absolutne enakosti vseh držav, ki sodelu jejo v njem«. Kovanje hoi^arske^a drobiža London 5 ian. AA Kr knvmca ie dob;,a na'og. da 'Zgntnvi ka'ure in druee ootreh-ne nannve za kovanie bolgarskih srebrnikov. Denar satn bodo kovali v beograjski kovnici * Veliki mejnik Manifest Nj. VeL kralja z dne 6. januarja 1929 kot temelj jugoslovenskega preporoda Prelom s političnim stanjem, ki je ogrožalo razvoj in sam obstoj svobodne in zedinjene jugoslovenske države, je narodu sporočil manifest, ki ga je na današnji dan pred petimi leti objavil naš vladar in največji državnik, Nj. Vel. kralj Aleksander. V manifestu izražena načela tvorijo od takrat dalje nespremenljivi temelj vse naše državne in nacionalne politike. Ta zgodovinski dokument se glasi: in državnega edinstva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinjeva-nja. Sveta Moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo in jaz sem odločen, da to dolžnost izpolnim brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji cili Moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar. To mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalagata ljubezen do domovine in pieteta napram neštevil-nim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta ideal. Iskati zdravilo proti zlu z dosedanjimi parlamentarnimi spremembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poskusi. zaradi tega smo že izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da bodo Moji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, kj imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odločujem: Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. septembra 1927. se raz-pušča. S tem. da sporočam to svoio odločitev Svojemu narodu, naročam vsem obiastvom v državi, da po njej postopajo. a vsem in vsakomur zapovedujem. da se ij pokoravajo. V Beogradu, dne 6. januarja 1929. Aleksander, s. r. Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova Duaučnost mi nuiagajo, da se kot vladar in sm ie zemlje ooračatn neposredno na narod m da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nalagata moja vest m moja ljubezen do domovine. Priše' je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme b.ti več posredovalca. Tekom tolikih prestanih naporov in tolike potrpežljivosti, ki sem ju pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, je mojo dušo trgal obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so, vudene po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle, da se ne more več iti po potu, po katerem se je dosedaj šlo. Moja pričakovanja, kakor tudi pričakovanja naroda, da bo razvoj našega notranje-političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno deio m vse naše politično življenje je dobivalo vedno bolj negativno obeležje. Od tega imata narod in država že sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišli v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpita samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev m razvoj zunanjih odnošajev naše države kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri. da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustave. Sporazumi, pa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami in osebami, so postali absolutno nemogoči. Namesto da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega In naloge Male antante Iz]jve zunanjih ministrov Male antante - Zvesta svopi politiki hoče Mala antanta posvetiti svoje delo nadaSfnji sanaciji političnih in gospodarskih prilik Beograd. 5. januarja, r- Beograjska ^Politika .. ki obhaja z današnjo božično številko 30'etnieo svojega obstoja, je izšla v sve-fprii številki, obsegajoči 04 strani. Med drj-gim zanimivim gradivom objavlja tudi iz-tave vseh trih zunanjih ministrov Male an-tnr.te z ozirom na skorajšnjo konferenc) v Zagrebu Ministri iziavljajo med drugim: Dr. Otokar Beneš \ času. ko se sestane konferenca, stahie-ffa sveta Male antante, ie mednarodni položaj zelo r^sen. Nikakor nočem reči. da bi trenutni grozila kaka nevarnost, toda smo sredi žive politične in diplomatske borbe za. probleme evropske in mednarodne politike: sodelovanja za mir, za Društvo narodov in za uspeli razorožitvene konference. V teh razmerah bimo morali razviti vso svoio aktivnost ter zastaviti vso svojo moralično in politično moč. ako hočemo ohraniti svoj politični p Možni in interese one politike, ki jo snrovaiamo že vseh 15 povojnih let. Stvarnost političnega zavezništva in prijateljskih odnošajev. ki obstojajo med našimi trpjni državami, se more in mora potrditi baš v tei situaciji. Konferenca v Zagrebu bo po^ mojem mnenju pomenila stopnjevanje našega sodelovanja in naše politike. Bilanca. ki jo bomo lahko napravili za zadnjega pni leta. bo pozitivna, ker se je naše edinstvo okrepilo ter smo zavzeli svoje in-esto ne samo v evropskem razvoj i, marve? smo tudi uspešno delovali na okrepitvi teženj za zedinienie Balkana ter ustvarili važne predpostavke za gospodarsko uedinjenje naših tr^h držav Na koncu naj omenim, da cenim in bom vedno visoko cenil pomoč. ki jo proži našim državam in vse i Mali antanti tisk ter zato želim sijajen uspeh in prorvit ugledni >Polit!ki?. ki je gotovo najpomembnejši repr^zPntant iu^oslovenskega tiska, ki preplavlja te d ni 30'etniro svojega plodo-no=nega delovanja za ju godovom sfci narod. Dr. Nikola Titulescu V Zagreb j bom imel zadovoljstvo, da se zopet s stanem s svojima kolegoma in prijateljema. gg. dr. Benešem in Jevtičem. Sestanemo se tokrat v drugem mestu enotne Jugoslavijp. v pokrajini, ki s svojim napredkom najbolj dokazuje pravičnost novega stanja stvari, zaradi katerega smo se združili, da ga branimo z vs-rni silami- Z našega sestanka v Zagrebu bodo nedvomno izšli sklepi, ki bodo še boli dokazali vitalnost našega edinstva in konstruktivno moč Male antante V svojih nadaliniih izvajanjih se g. Titulescu pridružuje čestitkam »Politiki« ob nienem i lbileru. Bogoljub Jevtič Prihodnje zasedanje Male antante je posebno važno zaradi časa, v katerem se bo vršilo. Naporno delo Male antante v pro-šlem letu daje popolno možnost za pravilno oceno njenega mednarodnega pomena in rezultatov njjne mednarodne aktivn<>sti. Kljub vsej opreznosti v ocenjevanju sedanjega mednarodnega položaja, lahko rečem, da stopa Mala antanta z upravičenim za- upanjem v leto 1934. V notranjih odnosa jih čvrsto povezama, vedno budna, aktivna in odločna, nikdar odstopajoča niti od svoje politike, niti od svojih metod, pristopa Mala antanta k uspešnemu reševanju velikih nalog, ki jo čakajo. Ne bi bilo potrebno še posebej naglasiti važnosti sodelovanja tiska v politiki Male antante. To sodelovanje je nerazdr.ižno povezano z metodami dela in politike neprikritih ciljev in iskrenosti vse akcije Male antantei. Toda to je dragocena prilika za posebno in dolžno priznanje za 301etno zve sto, plodno in nacionalno delo »Politike«. Naš tisk je imel in ima veliko nacionalno misijo, ki jo je »Politika« v teku 30 let svo jega obstoja zvesto vršila in se v težki nacionalni borbi ni strašila ne truda ne žrtev Žel im, da bi 6edanja njena generacija sledila svetlemu zgledu nj^mih ustanoviteljev in njenih prvih ur-dnikov in sotrudnikov. Praga. 5. januarja. AA. Zunanji minister dr. Beneš je kot predsednik stalnega sveta Male antante sporočil, da je na podlagi dogovora med tremi zunanjimi ministri sestanek stalnega sveta, ki bi se imel vršiti v nedeljo v Zagrebu, odgoden do konca januarja- Podpore invalidni?« delavcem Beograd, 5. jan. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal pravilnik o podelitvi enkratnih podpor pohabljeni delavcem in rodbinam ponesrečenih delavcev, ki so delali pri javnih delih na podlagi zakona o nuini izvršitvi javnih del od 21. januarja 1929 Iz odobrenega kredita 150.000 I>'ri imajo pravico do podpore delavci, odnosno njihove rodbine, ki so se pohabili ali pa smrtno ponesrečili zaradi nesrečnih slučajev pri javnih delih izvršen:h po zakonu o nujni izvedbi javnih del in jim Osrednji urad za zavarovanje delavcev ni mogel podeliti nezgodne re-.te, ker so bili izvzeti iz obveznosti zavarovanja. Pravica do podpore in njena višina se bo določila po istih predpisih, ki veljajo za priznanje in odmero rente ponesrečenim delavcem, odnosno njihovim rodbinam, ki so obvezno zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev, le s to razliko, da imajo do podpore pravico pohabljeni delavci samo tedaj, če je zmanjšanje njihove delovne sposobnosti trajnega značaja in če presega vsaj 20 odst. Iz državne subvencije 150.000 Din se bo razdelilo najprej 100 000 Din. Podpora ie bo izplačala v štirih enakih obrokih Znesek 50.000 Dn bo razdeljen med delavce ki bi se prijavili po 1 aprilu 1934 Razdelitev podpor bo izvršil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreb« čitajte tedensko revijo ,,2IVLJ£KJE IN SVET4* [ Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Ljubljana, 5. januarja. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije se bo praznoval 9. januarja s slovesno službo božjo, ki ji bodo prisostvovali uslužbenci državnih oblasti in uradov. V ta namen bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja ob 10. dopoldne slovesna ponti-fikalna maša, po kateri bo zapeta zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo za kraljico. V pravoslavni kapeli bo ta dan služba božja ob 9. uri. Vsi državni uradi in javne oblasti naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Za kralja in Jugoslavijo! Manifestacijsko zborovanje nacionalnih organizacij na Taboru Prednačrt občega državljanskega zakonika Beograd, 5. januarja. Iz ministrstva pravde javljajo o velevažnem ministrskem ukrepu, ki pomeni izreden dogodek prvega reda ne samo za pravnike, temveč za vse zasebnopravno življenje jugoslovenskih državljanov. Minister g. Boža Maksimovie je odredil, da natisne in izda državna tiskarna prednačrt občega državljanskega zakonika. Tako bo skoro doznala javnost, kako si zamišljajo naši pravniki, ki so že od leta 1919. sestavljali norme enotnega jugoslovenskega zasebnega prava, izenačenje te najgloblje v vsakdanje življenje segajoče pravne panoge. Obrazložitev določb jugoslovenskega državljanskega zakonika je sestavil beograjski univerzitetni profesor g. Zivojin Peric. Z besedilom prednačrta zakonika bo objavljena tudi ta obrazložitev Dasi je bil imenovani prednačrt zakonika že nekaj časa izgotovljen, so bili nekateri krogi mišljenja, da še ni treba informirati javnosti o njem. Toda minister pravde spada med one odločilne in odločne faktorje, ki zahtevajo, da se čim prej izenačijo civilnopravni predpisi tako formalni kakor materialni. Zato ni odobril, kakor so nekateri pričakovali, da bo s 1. januarjem 1934. ponovno odgodeno uveljavljenje jugoslovenskega civilnopravd-nega postopnika na območju beograjske apelacije in je sedaj pospešil z gornjo rešitvijo tudi javno razpravljanje o našem materialnem civilnem pravu. Ni dvoma, da je še dolga in huda pot do uzakonitve občega državljanskega zakonika. Čim prej pa se razna sporna vprašanja pričnejo razpravljati tudi v javnosti, tem prej pridemo do končnoveljavnega predloga, ki bo šele izročen narodnemu predstavništvu v sprejem. Dan imenovane ministrove rešitve in pa dan dejanske izdaje prednačrta bosta zavzemala izredno važni številki v naši pravniški literaturi in pravni zgodovini za vso jugoslovensko bodočnost. Francosko odlikovanje naiih offeiriev Beograd, 5. jan. AA. Predsednik francoske republike je odlikoval večje število častnikov naše vojske. Odlikovanja je francoski poslanik Paul Emile Naggiar slovesno izročil v salonih francoskega poslaništva vsem odlikovancem. Pri tej priliki je imel krajši nagovor, v katerem se je v toplih besedah spomnil tesnih zvez. medsebojnega spoštovanja in prisrčnega zaupanja med francosko in jugoslov. vojsko. ki temelji n-a njunem bratstvu v orož-ju. Nato je ob asistenci generala Lepetita in pomočnika atašeja za letalstvo Daoirleta izročil: Veliki oficirski križ legije časti generalu Dragomiru Stojanoviču, nvnistru vojske in mornarice in generalu Milanu Milo-vanoviču, načelniku glavnega generalnega štaba: komanderski red legije časti: generalu Čedomiru Jovanoviču. topniškemu inšpektorju, generalu Živojinu Terzibašiču, načelniku topniško-tehniškega oddelka, generalu Ječmenicu, prvemu adjutantu Nj. Vel. kralja, generalu Bogoljubu Iliču pomočniku načelnika glavnega generalnega štaba, generalu Dimitriju Živkoviču. načelniku operativnega oddelka, in generalu Petru Arančiču. načelniku poročevalskega oddelka glavnega štaba; oficirski križ legije časti: generalu Lju-bomiru Maksimoviču, pomočniku komandanta kraljeve garde, generalu Gjorgju Lukiču pomočniku načelnika operativnega oddelka, generalu Dragoslavu Štefanoviču, upravniku višje šole vojaške akademije, generalu Jovanu Antiču, načelniku nastavnega oddelka, generalu Milivoju Alimpiču. načelniku štaba komande mženjerstva generalu Iliji Brašiču, načelniku prometnega oddelka in polkovniku Dušanu Stojanoviču, adjutantu Nj Vel. kralja; vitežki križ legije časti: polkovniku Milanu Zelen;ku, šefu odseka za strokovni pouk. podpolkovniku Dragotinu Saviču, adjutantu Nj. Vel. kralja, in kapetanu l raz. Vjekoslavu Klisaniču pri poročevalskem oddelku glavnega generalnega štaba Ljubljana. 5. januarja. Od prvega trenutka po velikem državniškem činu Nj. Vel. kralja Aleksandra se Ljubljana krepko zaveda, da nam je 6. januar 1929 mejnik povsem nove dobe in kraljev šestojanuarski manifest fundament nove Jjgoslavije. Tej svoji zavesti ho*e Ljubljana ob peti obletnici dati vidnega izraza z manifestacijami. Pni tak manifesla-cijski zbor so za nocoj sklicale ljubljanske nacionalne organizacije s Sokolom in Narodno odbrano na čelu. Sokolski Tabor, ki vsakokrat, kadar je treba dati močnega poudarka domovinski in narodni zavesti bele Ljubljane, zbere v svojem prostranem okrilju trume nacionalnih borcev, je tudi nocoj sprejel vas™ častno število zavednih mož in fantov, pa tudi žena in deklet. Medtem ko so posamezniki še prihajali tiho v dvorano in se je zbor zgoščal. je starosta ljubljanske sokolske ž.r pe dr. Pipenhacher brez posebnih uvodnih formalnosti kot prvi govornik otvoril zborovanje- Pozdravil je s prijaznimi besedami v-ae zborovalce, posebej še senatorja dr. Božiča in g. Gregorina, nato pa je v daljšem, skrbno izdelanem govom dal poudarka in potrebnega zgodovinskega obeležja peti obletnici 6. januarja 1929. Morja krvi re bilo treba — je poudarja! dr. Pipenbach er — da £>e je uresničil sen naiplemenifpjšib sinov zatiranih slovanskih narodov. Toda v uedinieni Jugoslaviji eo plemenske razprtije in strankarske strasti uprizarjale neslutene izpade samoljjbja, v nemar puščajoč interese splošnosti in usodo skupnega doma. Skrb ie navdajala resnične patriote, ko so videli ladio domovine v neposredni bližini neizbežne pogibelji. In ko ie vladar uvidel. da je njegovo prizadevanie po slož.nem delovanju v parlamentu in izven niega brezuspešno, ie ram zagrabil z občudovanja vredno odločnostjo za državna krmilo. Pod veščim vodstvom viteškega krmarja ie bliskovito zdrknila ogrožena državna ladia v mirno vodivje varnega pristanišča. Naj mi bo dovoljeno omeniti dve posledici kraljevega manifesta: kraljevo odločitev 3. oktobra 1929, ko je dobila država pristojno ime Juer>slaviia in 5. decembra 1929. ko je vladar, hotec podčrtati velikanske zasljsre Sokolstva za državo vobče. posebej pa še 73 okrepitev narodnega in državnega edinstva. sankcioniral zakon o ustanovitvi Sokola kralievine Jugoslavije. Ta zakon i? položil granitni temelj veličastni stavbi, katere namen je telesni, duhovni rn Koledar Jugoslovenske nacionalne stranke Ljubljansko tajništvo glavnega odbora JNS je izdalo v lični priročni obliki »Koledar JNS« za leti 1934 in 1935. Koledar je združen s slovenskim prevodom strankinega programa in statuta. Glavni namen publikacije je ravno ta, da s priročno obliko izdanja programa in statuta JugoBlo-venske nacionalne stranke izpolni vrzel, ki so j0 organizacije, njihovi funkcionarji ter člani doslej občutili, ter da jim s tem nudi na najbolj praktičen ter najcenejši način uporabo tega neobhodno potrebnega pripomočka pri njihovem organizatornem udejstvovanju. Program in statut Jugoslovenske nacionalne stranke sta stvari, ki ju mora po. znati vsak strankin član, saj mora že takoj ob pristopu k stranki izjaviti, da pozna njen program in njena pravila ter se oh-vezuje aktivno sodelovati na njihovem uveljavljanju. Zato je bila Izdaja te strankine publikacije nujna in živa potreDa, ki omogoča slehernemu strankinemu člana in pristašu izpolnitev te osnovne dolžnosti. V nadaljnjem vsebinskem delu vseon-je koledar kratek opis strankinega glavnega odbora Iz Dravske banovine itd. Temu pa sledi podroben pregled vseh strankinih organizacij v banovini z imenikom vseh njihovih vodilnih funkcijonarjev. Iz tega oddelka koledarja moremo šele raz-videti, kako na široko je razpredeno po na-ši banovini oganizacijsko omrežje Jugoslovenske nacionalne »tranke. Okroglo 550 strankinih organizacij predstavlja danes med našim ljudstvom čvrsto utrjene ter krajevni mrazmeram In potrebam dejansko prilagojene postojanke jugoslovenske nacionalne misli, ki tvorijo zdrave, delavne ter na iskrenem in trdnem nacionalnem prepričanju svojih članov zgraien« temelje novega, prerojenega jugoslovenskega nacionalnega političnega duha. Po pravici je treba ugotoviti, da v orgamzator-nem pogledu, v delavnosti in ag.Lnosti m tudi z ozirom na število organiziranih pristašev med našim ljudstvom še ni dosez-la nobena politična organizacija tako velikega uspeha, kakor Jugoslovenska nacionalna stranka. Pregled strankinih organizacij tma zato namen, prikazati vsej naši javnosti uspeti in sad podrobnega, težkega in odgovornega dela naših zavednih ter nesebičnih delavcev na terenu, na katerem so v teh težkih Francoska ustrežljivost Ugoden odmev francoske spomenice v Angliji — V pričakovanju nemškega odgovora London, 5. jan. č. »Daily Telegraph« označuje prvi vtis, ki ga je napravil v Londonu francoski odgovor nemški vladi kot izredno povoljen, kar se ima predvsem pripisati spoznanju v Berlinu, da so tudi po francoskemu odgovoru ostala odprta vrata za nadaljnja neposredna pogajanja nemške in francoske vlade. Posebno povoljen vtis je napravila tudi pripravljenost francoske vlade, da takoj uniči polovico francoskih bombnih in vojnih letal, če pride do sporazuma na osnovi francoskih predlogov. Nadalje Francija ne odklanja nemške misli o zakijučitvi nena-padalnega pakta, marveč le naglaša da obstoječe pogodbe ne smejo biti uničene ali nadomeščene z novimi pogodbami, marveč se smejo le ojačiti List ugotavlja, da so angleški politični krogi simpatično sprejeli oba ta francoska predloga ker se strinjata tudi z dosedanjimi smernicami angleške zunanje politike. Po listu »Mor-ninjj Post« določa francoski memorandum za primer sporazuma ne le uničenje polo vice francoskega vojaškega letalstva, marveč tudi ustanovitev mednarodne letalske policije, uničenje težke artiljerije in opu- stitev poizkusnega roka za kontrolo oboroževanja. ki se ga je Nemčija ze doslej zelo branila. Angleški diplomatski krogi poudarjajo da je francoski odgovor na nemške predloge izredno velikega političnega pomena ter z napetostjo pričakujejo sedaj odziv v Nemčiji. Zunanji urednik »Ncws Chronicla« ugotavlja. da je Francija predlagala postopno razorožitev do končne enakosti z Nemčijo Redukcije naj bi se nanašale ne samo na moštva, temveč tudi na materijal Redukcije bi se pričele takoj, torej brez preizkusne dobe. Francija je podkrepila svojo željo po miru in po dobrem sosedstvu z Nemčijo celo s predlogom, da ukine s takojšnjo veljavo polovico svojih letalskih sil. Ta predlog pa je odvisen od sprejema razorožitvene konvencije kot celote in od gotovih varnostnih pogojev. Nemčija je v načelu že sprejela avtomatično in periodično nadzorstvo nad oboroževanjem ki bi takoj stopilo v veljavo List smatra, da so ti predlogi zelo Siroko-grudni in da jih bo javnost tudi kot take odobrila. moralni preporod jugoslovenskega človeka- Govornik je apeliral na mladino, nej zvesto sledi intencijam svojega vladarja, naj sodeluje dejansko povsod, kjerkoli najde celino. Požele! je, da bi tudi še ono po-koV?nie. kateremu se je pot življenja že odmaknila od zorne dobe mladosti, doživela 6. januar, ko bo ves narod lahko stopil prej svojega vladarja, rešen vseh socialnih in moralnih tegob ter zadovoljen in zdrav v najčilejšem prerodu, kakršnega hočeta vladar in domovina. Ko je dr- Pipenhacher končal, so s? mu zborovalci toplo zahvalili za lepa izvajanja Kot drugi govornik je nastopil odvetnik dr. Potokar iz Kamnika, ki je v temperamentnem govoru izjavil, da so nacionalisti z iskrenim navdušenjem pozdravil« besede kraljevega man;festa. da je treba iskati novih metod in nove poti. Šesti januar je bil za jugoslovenske nacionaliste veliki dan zadoščenja in zmage. Ta da rt je pozdravila z vesel jem tudi Narodna odbrana, saj je ona kot izven- in nadstran-karska nacionalna organizacija v času najhujših razprtij oznanjala bratstvo ter > času verskih in plemenskih difcrenc prerokovala pravo jugoslovensko čuvstvova-nje. Pozdravila je odločne besede Nj. Ve« kralja, da se morajo vse osebne in strankarske koristi podvreči dobrob-tu naroda in države. 1. decembra 191S je zedinil vse Srno, Hrvate in Slovence v enotni državi, a 6. januar 1929 je z narodovim odobrenjem z&-okrenil politične borbe v smer duhovnega zedinjenja vseh Jugoslovenov. Ekonomski, socialni in kulturni razvoj in procvit našega naroda je samo v jugoslovenskem čuvstvovanju in jugoslovenski borbenosti. To jc jedro jugoslovenskega nacionalizma. Nacionalizmov je sicer več vrst, toda Narodna odbrana ceni samo moč in veliči no idejnega nacionalizma, saj je ona pr-pravljala in pripravlja narod za zmagonos-ni pohod. Pravi nacionalizem ne pozna skupinskih ali osebnih interesov. Pravi nacionalizem sloni na ljubezni do skupnosti. Jugosloven-stvo zahteva, da se interesi raznih skupin in oseb brezpogojno podredijo narodnim koristim. Po zborovanju so zborovalci. ki so se iz dvorane mimo razšli, še na cesti vzklikali kralju Aleksandru, zedinjeni domovini in jugoslovenski vojski. časih vztrajali z brezprimerno požrtvovalnostjo ter ustvarjali organizacijo za organizacijo. Namen tega organizacijskega pregleda pa je tudi, seznaniti strankine pristaše ter delavce vsaj poimenoma med seboj ter vsem članom in pristašem dejansko prikazati organizatorno ln življenjsko moč Jugoslovenske nacionalne stranke pri nas. Tako moremo prikazati vsem ln vsakomur v svoji ožji in širši domovini one naše delavne činitelje, ki stoje šlrom vseh občin in krajev naše lepe domovine na straži za idejo naše stranke In za napredek ter procvit naše skupne edinstvene ter nedeljive jugoslovenske domovine. N2j-bo ta pregled organizacij ter Imenik njihovih požrtvovalnih dela.-cev izraz one naše resnične samozavesti, ki nam Jo v resnici lahko vzbudi ogromno število naših organizacij ter neših delavcev. Zaključek vsebinskega dela koledarja tvorijo najpotrebnejša navodila za administrativno Poslovanje strankinih organiza-cij, zato se po pravici lahko trdi, da predstavlja koledar s programom, statutom, seznamom organizacij, navodili ter drugimi najpotrebnejšimi in praktičnimi pripomočki takorekoč naš strankin katekizem, katerega priročna žepna oblika omogoča slehernemu našemu pristašu in funkcionarju, da ga stalno nosi pri sebi ln uporablja njegovo vsebino pri svojem orsaniza-tornem udejstvovanju. Koledar poleg te. o bedi rudarskih otrok v revirjih TPD. j Zato nam ni treba vnovič navajati sfrj- j pozneje ali odpustili a'i na o hotnih podrobnosti o postopnem p^opa- j ga »boli humana , taborila, danju najmlajše generaeje v nam daje narava sama z omoticami, težkim dihanjem, predčasno utrujenostjo in nespečnostjo. Te nadloge so prečesto znak nevarnega poapnenja žil. Ubranite se pravočasno te bolezni. Zdravilni PLANINKA-CAJ-BAHOVEC pospešuje obtok krvi, preprečuje s tem poapnenje žilja, razredči kri in vrne pcapnelim žilam potrebno prožnost, s čimer se odstranijo po- javi ostarelosti in ohrani delavna moč v nezmanjšani meri. Zahtevajte v apotekah samo pravi Planinka-čaj-Bahovec v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca LEKARNA MR. B AHOVEC LJUBLJANA Ri'*. b-. ..-20'VII. 103?. Slovenec srefis nemških gzm® Nek?j spominov na froncenčrasifsftG taborišče v Dražljajih Ljubljana. 5. jirKiarja. Poročilo o grozo lah koncentracijskega taborišča v Dpichauu. ki jra je povzelo j.o ■Mfincb >-ter G.iard|i Za draždansko koncentracijsko je hitlerievcem služila st;:ra. ž..> zdnvn-j ' opuščena kaznilnica v Mstliil 1 »nstra.-. ° 50. Interniranih je h'lo t::ni r,r -ko štiri slo oseb. Dobri dve tretjini jp hi'o kmiunlslič-n h delavskih zrvepnikov iz cbra'ov. Ostalo tretjino ?n tver;li socialni demokrati, c --trumaši, demokrati, ž i i manjkalo pa ni | niti nacionalnih Pocia,:=iov. Nekaj eas.a so hiii v t-ni zanemarj • vm. i nezdravem taborišču ti tudi od H;'W- | ja orlslavljeni ministri, poslanci, policijski j predsedniki, vodilne o:~ehno-ti iz nemškega i initira. Tako o morali strokovnega iribania in drugi predstavni- inozeinci, ki so imeli n>ki bivščgn republ't-anskeg-i režima. Ni j nemškim rV ir'ri. no;'ii pritisk svetovnega javnega mnenja so iih j sramotilnim n:i|.>., n i-o u Talitz. s 7clo ii'fr :ai svoier Lav;:l idri. Tr ia. vo preveliko (me^ umevnuja — i3 i: l'-.r išče. Ne ni:il-'iii mor mi naj bo omenil iko > s;1 h nobe- • li },.••! »:>!!. Večini so i lase V obliki kljuka-■■n s.aiSali in!ernirance ' n n - - r.j viti smešno. :i 7 li še la-le dogodeS: 1 SA-Slnrailuhrar. je nik-1 £ro?p«jdu i."'!' za Lavaladeo-; '■yzrn ni imel raz-v koncjr.lracijsko ta- toda da dovol ier o vska !K>b- vci!-o mal irko-t i? zr^bneaa življenja i«v(»i'h i Uličnih olnikov zlo-bno izko- ristila. farno iin jih pve ! i-vr- ^tjo komuro- žiilj? in i>osamezni Ziijindvo s kakim ablo s kakim »dpravili v Iru- | n-p in ure ea milo.-1 ljeni nasilju poul-čne Medtem, ko t-vel nega diamanta. Ciit človečanstva in zavest j «kozi ves faa vide' snmo onih šeilde^el. s j p-.jnui. kaj v? narodne skupnosti mrekujeta vsakomur katerimi sem hodil na vsakdanji lobirni i mePem. !>> neninoe in so bili i z poeta v- dolinih cr- Od v?eh ievir.iili int er ni ran cev si-m i KO izmed nas, da ne hodimo zaprte dušt mimo te največje socialne katastrofe, kar jih pomni naša zgodovina temveč da aktivno posežemo vmes in pomagamo vsak po svojih močeh. i Najbolj so pomoči potrebni otroci. Si-mo v Trbovljah je uradna kom sija pred meseci ugotovila, da je 250) otrok v takšnem stanju, da so nujno potrebni prehrane na javr.e stroške. I/ vseh javnih fondov in zasebnih zb;rk se je dos'ej zbralo komaj toliko sredstev, da je samo 5 0 najbednejšim šolarčkom za nekaj mesecev zagotovljena prehrana v javni kuhinji, medtem ko je bodočnost te nujno potrebne ustanove povsem negotova. Kosilo za vsakega otroka v tej kuhinji je preračunano na ceno 2 Din. Dobro se zavedamo, da samo z javnimi podporami vprašanja šolarske kuVnje v Trbovljah ne bomo mogli rešiti Zato se na vso javnost obračamo z nujno prošnjo, naj pomaga rudarsko deco rešiti pi-ed propadom na ta način da za en mesec ali za nekaj mesccev plača najbednejš:m pre- j hrano v šolarski kuhinji. Prehrana c-ncgi j rudarskega otroka velja s-amo 6(> D n na 1 mesec. Prijave sireiema Akcijski oc'b-->r j za pnmoč •»hnhjjoč'rn rudarjem v Ljubi j j- ; ni. Wolfcva ulico 1. kamor naj se n islo- j vi j o tudi tozadevri denarni prispevki j Imena dobrotnikov rudarskih o'rok bomo priobčTi v listih. Ker je sila skrajna, pro- j s mo nujne pomoči! » iznrehod po taboriščnem dvorišču. Osebni | »brega ob -Greiel t n i nnna pravega v »uičMi res dogaja, in n'-!i'- ,a propaganda jezavo stik sem imel edino le s tistimi, ki so ;ih zaradi pemmnikania prostora niiiuogreile nastanili v moji celici. Usodo teh naij kratko ooišem- Maksa Memharda Cbil ie rezervni oficir in 100°'o invalid) so ob nriliki oljska njegove 72!'] §§ Zvočni kino IDEAL ® ™ Predstave ob 3., 5., 7. in 9.\i a s HfflfflfflHfflEfflHEafflSEE SzWk3 Sznhfzll Hussar • Psifftr, Paul Horbiger .SKRBIJO, DA SE PUBLIKA ZABAVA IN SMEJE Ogromen plaz je 7af.nl cesto Ptuj 5. januarja V noči na 3. t. m. se je odtrgal ogromen nlaz s hriba oh hanovin-ki ce-t- Borl-Sv. Florijan pri km t ^K) Zemlja je v dolžini več metrov pokrila cesto, da se ie more' z-ča>no ustaviti vsak vozovni promet. medtem ko se je za ncšce za silo napravi! prehod. Cestni odbor v Ptuju je ukrenil potrebno da nc bo pre let do svoje upokojitve po 401etnem plodo-nosnem učiteljskem delu i. 1922. Koder je služboval, povsod je bil priljubljen. Izven šolskega pouka se je z vso vnemo bavil z vrtnarstvom in sadjarstvom. Poleg tega je b'l dober pevec in je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo gojil petje v rr.znih od njega ustanovljenih pevskih društvih. Štepanjsrki Sokol izgubi ž njim zelo požrtvovalnega člana. B I je vedno prijeten stanovski tovariš. Zato mu je učiteljstvo poverilo razna častna mesta v svojih društvih in ustanovah. Kakršen je bil sam. tako je vzgojil tudi svoje otroke v narodnonaprednem duhu. Umrl je na svojem domu na Hradec-kega cesti pod Golovcem št. 44, pokopan pr bo v nedeljo popoldne v Stepanji vasi. Poleg doraslih in preskrbljenih otrok zapušča vdovo Marijo, znano delavko v ženskih društvih. Budi vrlemu možu ohranjen časten spomin! Žalujočim naše iskreno sožaije. je velefilm, ki zanima vsakega Nastopi Človek - gorila Predstave ob 3., 5., 7. in 9. url Zvočni kino RVOS Telefon 27-30 gradbo ceste na vrh Sv. Urbana Nova cesta bo velikega gospodarskega in tujskopro-metnega pomena za kozjaški okoliš Maribor, januarja. Žel .'-a prebivalstva na obmejnem Kozja-tcu in Mariborčanov, da se zgradi vozna in izletniška cesta z mariborske strani na vrh Sv. L rbar.u, se približuje uresničenju. Dne 14. maja la^: se je višilo pri Sv. Urbanu zborovanje interesentov, na katerem jo bil izvoljen na pobudo domačinov iz kamnice in od Sv. Križa pripravljalni odbor za zgradbo ccste. Predsednik odbora je go-s.iod Vekoslav Jost, gostilničar pri Sv. Urbanu. Zgradba te ceste bo v tujsko-promet-nem, narodnogospodarskem in narodnem oz:ru izredne važnosti. Obmejni kozjak je bil doslej glede na tujski promet >n posebno glede na cestne zgradbe na kozjaške višine zanemarjen in zapostavljen. Izletne točke Sv. Urban (595 m nad morjem). Sv. Križ (5-S2 m) m Sv. Duh na Ostrem vrhu (''07 m) prištevamo lahko med najlepše v miših krajih. Zato Mariborčani prav radi obiskujejo Kozjak in njegove razgledne vrhove. Kozjak ima zelo malo dobrih cest. Nameravana cesta iz Bresternce v Dravski dolini proti Sv. Križu, ki bi delno odprla kozjaški svet za gospodarski promet, je že v svojem začetku zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zastala Iz ljudstva samega na Koziaku ie izšla pomladi leta 1933. r.vsel. da se zgradi po najkrajši in najlepši črti nova pot k Sv. Urbanu, to je iz Maribora p-eko Knmirce. odnosno Rošpoha po tako zvani izletniški poti mimo Krivca na vrh Sv. Urbana. Sreski cestni odbor mariborski je šel pripravljalnemu odboru na roko m je naročil svojemu inženjerju, da napravi načrte za novo cesto, in sicer po ozemlju, ki se bo izkazalo za najugodnejše, odnosno po črti, katero bodo izbrali domačini. Po natančnem proučevanju je prišel pripravljalni odbor do sklepa, da se nameravana cesta zgradi po obstoječi izletniški poti, ki drži j z Maribora mimo Lorenčieeve gostilne v Rošponu do vznožja hriba Sv. Lrbana pri tako zvanem Krivcu (križ nad cesto) in se začne nato vzpenjati pretežno po izletniški poti mimo Formacherjevega vinogradnega posestva na vrh Sv. Urbana. Lastniki zemljišč, po katerih bi naj tekla nova cesta, so pokazali umevanje in so se /c nismeno obvezali, da dado zemljišča za cestno progo kakor tudi zemljo, ki se potrebuje pri zgradbi ceste, popolnoma brezplačno na razpolago ter bodo še z vožnjami in deiom pomagali. Kamen za tlakanje in gramozanje ceste jc tudi brezplačno na razpolago v trasi in njeni bližini, kar bo izvedbo tega cestnega načrta zelo olajšalo in tudi pocenilo. Od odcepa v bližini Lorenčičeve gostilne do vznožja pri Krivcu bi znašala dolžina 1 km in S59 m. Od Krivca do vrha Sv. Urbana bi znašala proga približno 3 km in 400 m. Teren je tako ugoden, da bi bila potrebna serpentina samo nad tormacherje-vim vinogradnim posestvom. Gradbeni stroški te variante bi znašali v ccloti od Lorenčiča do vrha Sv. Urbana približno 800.000 Din. Delo bi se razdelilo na več let. Ker pa bi se cesta gradila tudi s pomočjo ljudskega dela. brezplačnih voženj in brezplačnega odstopa sveta in gradbenega materiala, se bo ta vsota najbrže še znatno znižala. Ker se je zdaj odbor odločil za prej opisano traso, bodo strokovnjaki sreskega cestnega odbora izdelali podrobne gradbene načrte. Tako ie upati, da bo odbor že kmalu lahko začel prva dela. Občini Kamnita in Sv. Križ sta že določili po svojih razmerah primerni vsoti kot osnovo za zgradbo ceste. Mnogi privatniki in ljubitelji obmejnega Kozjaka so se velikodušno izjavili, da bodo radi prispevali za zgradbo te važne ceste. Odbor se je obrnil na državo, banovino, občine in razne ustanove, da blagovolijo za zgradbo ceste k Sv. Urbanu prispevati iz svojega proračuna za leto 1934. kol;kor mogoče velike zneske, da bo tako omogočeno začeti prva dela že v tem letu. Odbor pa prosi tudi vse ljubitelje obmejnega Kozjaka, da pomagajo zbirati sredstva za uresničenje velikega načrta Cesta bo vezala Dravsko dolino od Sv. Urbana naprej in vse važnejše obmejne kraje na vzhodnem Kozjaku, tako Sv. Križ, Sv. Jurij. Sv. Kungoto, Sv. Duh, ki so danes prometno odrezani od Dravske doline. S to cesto postane hrib Sv. Urbana najlepša izletna točka v okolici Maribora (na levem bregu) in dostopen voznemu prometu. Vsa proga od Krivca do vrha Sv. Urbana bo zgrajena po taki črti. da bo potniku izletniku ves čas odprt diven razgled na vse mesto Maribor, Slovenske gorice, Pohorje, Dravsko polje in druge kraje. Za naš obmejni Kozjak se je žal doslej glede cest vse premalo storilo. Glede na izredno važnost tega obmejnega gorovja bo naša javnost misel o zgradbi te ceste gotovo prijazno pozdravila in izvedbo načrta podpirala. Nova cesta bo služila meščanu in kmetu. Prispevki za zgradbo se lahko pošiljajo predsedivku odbora g. Vekoslavu Jostu pri Sv. Urbanu ali pa blagajniku g. Jožku Hladetu, županu pri Sv. Križu nad Mariborom. škoSfdoški okoliš dobi tri tekstilne tvornice škofja Loka, 28. decembra. Sedanja škofjeloška generacija izkuša nadomestiti, kar je bilo v preteklosti za gospodarski in kulturni razvoj njenega območja zamujenega. Povojna leta so nam dala banovinsko mlekarsko šolo, meščansko šolo, sedHŽ sreske izpostave, zgradili amo moderno šolsko poslopje, zdaj pa se nam obeta krepak napredek tudi na področju industrije, torej tam, kjer so se nam videle nade najslabše. Ne moremo trditi, da industrije pri nas doslej ne bi bili poznali. O, pa.\ toda bila je omejena le na izdelavo klobukov in na industrijo lesa, ki pa je zadnja leta spričo nastalih gospodarskih težav malone docela strta in le siromašno životari. Zaslužka, ki so ga imeli ljudje od lesne industrije, že davno ni več. Zato je sprejela vsa javnost s tem večjo pozornostjo na znanje vesti, ki napovedujejo. da dobi škofjeloško območje kar tri nove tekstilne tvornice. Gradbo ene so že pričeli, ostali dve pa priCno graditi na pomlad. Prostor za prvo tvornico so izbrali tik škofjeloške postaje na ravnici, ki je tudi potnikom iz vlaka dobro vidna. Tvorničarji so kupili v celoti 20.000 m- sveta, pri čemer je všteto tudi ozemlje tako zvanega Mlinostava. ki ga je prodala interesentom Mestna h^nilnica škofjeloška z dograjenimi objekti vred, ki bodo za nove industrijske potrebe primemo preurejeni. Zraven tega bo zgrajenih več novih tvorniških objektov, od katerih je prvi že pod streho. Tehniško bo tvornica najmodernejše urejena in opremljena s stroji, ki jih bodo morali uvoziti pretežno iz tujine. Do je- seni prihodnjega leta upajo pozidati okrog 2000 m2 prostora. Ob popolni dograditvi bodo zaposlovali do 200 delovnih moči. Gradbena dela so v rokah stavbnega podjetja Slavec iz Kranja. Naval brezposelnih ki so se oglašali za delo pri gradnji te tvornice, je bil izredno velik. Seveda ni bilo mogoče dati vsem rokam dela. Ostali dve tvornici, ki bodo pri njih soudeleženi tudi domačini, bodo zgradili v Vincarjih tik škofje Loke takoj pri vstopu v Selško dolino. Podrobnosti obsega teh dveh tvornic še niso znane v javnosti. Ena tvornic bo stala na Deisingerjevem travniku, ki ga je kupil v industrijske svrhe domačin trgovec g. Thaler, druga tvornica pa se bo gradila na Lebnovem svetu, ki leži zraven Thalerjevega. Splošno se sodi, da ti dve tvornici v svojem polnem obratu ne bosta zaostajali za ono pri postaji. Z zgradbo tvorniških objektov bo seveda zadihalo v tem romantičnolepem kotičku škofjeloške okolice novo življenje. Idilo narave bo izpodrinil stroj... Pa še dobro, da bo tako. Z industrializacijo škofjeloškega območja bo vsaj upanje na krepkejše gospodarsko življenje in na zmanjšanje siro-maščine. Zato je gradbo tvornic le pozdraviti. Spominu vrlega moža Žalec, 5. januarja. Kakor so listi že poročali, nas je 29. decembra za vedno zapustil v 60. letu starosti bivši posestnik, industrijec, sodavičar in opekarnar g. Ivan Naraks. Pokojnik je mladostno dobo svojega neumorno delav- nega življenja preživel na Jesenicah, v času, ko se je gradila turška železnica in ko so vrtali predora te železnice v Bohinju in Karavankah. Marljivo si je s pomočjo svoje pridne in skrbne soproge tam ustanovil lepšo bodočnost. Z Jesenic se je preselil v svojo ožjo domovino na Gornjo Ložnico pri Žalcu, kjer ki je uredil lepo domačijo, zgradil moderno opekarno in sčasom znatno dvignil njeno kapaciteto. Dalje se je poleg kmetijstva bn-vil tudi s sodavičarsko obrtjo, ki je prav lepo uspevala. Pokojnik se je kot nesebičen narodnjak in pošten;ak udejstvoval tudi društveno na Gorn ji Ložnici pa tudi v Žalcu v sokolskem društvu, ki mu je bil nekaj let starosta. Zaradi svoiega vsestranskega udejstvova-nja je uživa! Naraks velik ugled in spoštovanja. o čimer je pričala njegova veličastna zadnja pot. Njegovi prijatelji in častilci niso prišli na starega leta dan v Žalec zaradi komande ali parade, temveč iz ljubezni in spoštovanja do iskrenega na-rodniaka in značajnega mo"-a Poleg Sokolov in gasMcev s tremi prapori ter velikega števila prebivalstva iz Ža'ca, okol;ce in drugih krajev so «r>rem:li n]emen;tega pokoi-nika mnogi odHčni gostie. med njim' tudi naš narodni poslanec g. Ivan Preko^šek. Ko so pevci pokojniku ponovno zapeli ob od-nrtem grohu v slovo, smo premistMi dobrotnika de!nv«kih sloiev in narodnih društev vro'"e 1'iiblieni materi zemlji. Ivan N/i^aks je b;l mož dela, četud' mu ie bilo rahlo zd^avie marsikdaj v nad'ego. Toda on ie k''"boval vsemu in n; ž:vel samo za svoi dobrobit, temveč ie nudil ž:v-Ijenie in ek=:stenco m"o*;ni svoi;m biv?:m sodelavcem. k: jim je bil vedno dober. Pokoj zlati duši! SO^tnica nrofe^rja Franca Jerovska Maribor. 4. januarja. V nenavadni telesn' in duševni čilosti pričakuje šolski svetnik g. Franc Jerov?ek v Mariboru dan ianuaria. ko bo dopolnil 80. leto svoiega živlienia. Od 1. 1886 pa do decembra 1027. je služil jub;1ant nenre*r-gano na klasični rfimr^ziji v Mariboru. Tisoči ;n t;soei so šli v tej rekordni dob' skozi njegove trd» roke. a mehko srce. Marsikdo ie omagal na gimnazijski stezici in krenil v praktično ?iv1i»nie. mnogim stotim ra ie nomir»aI jubilant preko mature na akademska tla. Kdo ve, koliko niegov'h bivš'h učene-*" kriie črna gruda' Vsi živi pa se «edi in hvaležno spom:n'ajo svojega na'bol j kantnega učitelja. gmmovn'ka Zev«a. Pa se 'e sprožila orig:nalna Tn;«e1: Vsi mu pošli'm o za 9. t. m. v Marbor (klasična g;mna'Z'ia) vsa' dopisnico s č't1iivim pod-»vsom in navedbo Wn;V,a ;n sedan'««« poklica. pa še morda kako toplo besedo! Kar je umetniku najbližje, je drugim tuje V Ljubljani, po Novem letu. Se vedno se smeje Miha Maleš, toda zrelejše in resnejše; vendar smeje se. Dobro dene človeku smeh. Saj živimo dandanes med ljudmi, ki .se več smejati ne morejo ali pa se smejo trpko in zagrenjeno. Povabil me je v svoj novi atelje, v katerem je še vse sveže in lepo. skoro preveč sveže, ali se vsaj tako zdi, ker atelje trenutno obvladuje veliko, nad 100 let staro platno častitljivega Langusa. — Sv vedno gledaš v svet veselo in smeje, dragi Miha, kakor nekdaj. — Že mogoče. To so na turne stvari. Toda z zunanjo krinko marsikdo danes zakriva svojo resnično notranjost, vede ali ne vede. Sam sem za svoj smeh Bogu neskončno hvaležen. V teh žalostnih časih še celo! Pa kakorkoli: življenje je vendarle lepo, prav vedno se nečesa veselim. In čeprav vem. da tega nikjer ni in je nedosegljivo, si vendar želim, da bi vsaj do sence tega lepega in velikega prišel. Poglej po stenah, podobe so od rane mladosti do danes. Vidiš, to je samo iskanje tistega nečesa. Umetnost? Mogoče. Zanimivo pa je, da so ravno tista dela, ki so meni osebno notranje najbližja. — ljudem Um. Danes se tudi temu ne čudim več. Modigl;ani je v Parizu za lakoto umrl. Nekaj let nato ga je Italija uvrstila med svoje sinove. - Kdaj nameravaš spet razstaviti? — Rad bi se izjeguljil temu vprašanju. Sam veš, da nisem razstavil večjih stvari od 4. generacije. Vzrok je čisto enostaven in slovenski. Za prvo razstavo 1. 1927 sem delal še v ateljejih v P^agi. Za drugo pa doma v Kamniku. Po^em sem izgubil dom. v ljubljanskih mesečnih sobah se pa ne da dosti napraviti. Tu pa tam je kaj* nastalo, ker je nastati moralo. S pomočjo ljubljan- ske mestne občine tem naposled prišel do ateljeja, kakršnega sem si vedno želel. Tu Pod turnom lahko nemoteno delam. Delam pa precej. Ampak je šj vse skrivnost, kaj delam. Bog daj. da bi bil vreden dobe, v kateri delam, in ateljeja, v katerem živim. — Nekateri Ti očitajo da se udajaš rokodelstvu! — Življenje me je naučilo marsičesa. Ničesar mi ni doslej prihranilo Od dedinstva preko temnih študentovskih let v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi. Morda se zaradi tega lotim tudi rokodelskega dela — pa se ne bojim »ponižanja«! — Letos bom snet slikal nove svetnike na zid, krpa! stare, zlati! oltarje, obnavljal sohe.. Poglej, tole langusovo sliko z nekega oltarja na Dolenjskem z letnico 1825. Langus sam bi se zjokal o nji in jo zmašil v peč. Meni j« naloženo, da jo popravim, očistim itd. Težko in zamudno delo. Za naš ljubi kruhek delam marsikaj in risarje poučujem na gimnaziji. Kdo pa je kdaj živel od »čiste« umetnosti? Naši nekateri starejši res žive skromno od obresti svoje slave, kar je lepo in prav. — Celo »sodoben« baje nisi več! — Res, tako nekako mi namigujejo. Sodoben da nisem, ker moji motivi niso samo »socialni«, temveč pretežno ljubezenski, cvetlični in religiozni. Sem pa me»? onimi, ki menijo, da je umetniku lahko sleherni motiv vreden. Do »socalne« umetnosti imam svoje nezaupanje, ker so po večini — plakati in imaio le reklamni aH demonstrativni namen. Umetnin }e prav malo med njimi! M. Z. Vodnikove knjige so razposlane članstva Je 15.326 — Sezite po zadnjih knjigah! Ljubljana, 5. januarja V pisarni Vodnikove družbe so nam o letošnjem stanju povedali: Razpošiljanje letošnjih knjig je zaključeno. Prihajajo samo še naknadna naročila in seznami članov nekaterih z-akasnelih poverjenikov, ki so čakali na svoje člane in šele po praznikih sporočili pisarni končno število članov. Sedaj je mogoče ugotoviti približno letošnje število članov. Odbor je vpoite-val krizo na deželi in je računal s 16.000 člani. Kalkulacija se je izkazala precej pravilna, dasi je bila v teh kritičnih časih nekoliko optimistična. 20 Din res ni veLk denar, a v sedanjem času je tudi zanje — pa ne povsod — trda. Žal, da ima slovenska knj'ga ravno v krogih, ki imajo za vse denarja dovolj, najmanj odjemalcev. Ko bi natančneje pregledali seznam naročnikov Vodnikove družbe, bi mogli ugotoviti, da mnogi, ki j;m je 20 Din bagatela, niso med njimi, dočim najdemo med člani ljudi, ki ne žive v preobilici in nimajo toliko časa za čitanje kakor prvi. Iz tega se vidi, da so pri nas predvsem nižji sloji željni duševne hrane in da je treba misliti v prvi vrsti nanje. (Od onih višjih bi mogli pričakovati. da bodo tako ustanovo podpirali vsaj kot ustanovniki!) Kako opravičena je dandanes previdnost pri kalkulaciji glede števila članov, se vi- di iz tega, da je družba, ko so se začele knjige razpošiljati, štela šele okoli 10.000 članov. To je posledica odlašanja pri članih in poverjenikih, ker je tako težko pravočasno oddati nabiralne pole. Šele ko so se knjige pojavile v javnosti, se je začelo zanje živo zanimanje. Pisarna je bila preobložena z delom, ker je treba za ekspedicijo vse prej pripraviti in naknadna naročila zadržujejo redno poslovanje in razpošiljanje. Tako so od dne do dna prihajala nova naročila in ob novem leiu je doseglo število članov /5.326. Preostaja torej komaj dobrih 600 izvodov, ki čakajo še na zadnje zamudnike in naročnike. če se priglase v teh dneh. S tem bo razpošiljanje za letošnje leto zaključeno. Meseca marca ima družba svoj vsakoletni občni zbor in do takrat mora b'ti že določen novi knjižni program. Iz poročil poverjenikov moremo soditi, da so letošnje knjige izredno ugajale, vendar se je z največjim zanimanjem čitala naša četrta knjiga »Skozi srbirijo«. katere drugi del — baje še zanimivejši od prvega — izide pa prihodnje leto. Z letošnjim uspehom moremo biti torej zadovoljni. Vodnikova družba je zaključila s tem osmo leto svojega delovanja. Sedaj vsi na delo za deveto leto, da bomo lahko nato s ponosom in priznanjem obhajali svojo prvo desetletnico 1. 1936! Težave Selške doline Selca, 1. januarja. Boj je za nami in čaka nas resno delo za izboljšanje občinskega gospodarstva. Možje, ki zastopajo sedaj našo občino, uživajo polno zaupanje ljudstva kakor, tudi oblasti, kar bo nemalo pripomoglo, da bo delo za napredek občine uspešno. Gospodarske razmere v naši dolini so namreč silno težke., odkar je nastopil popoln zastoj v trgovini z lesom. Ljudstvo je obubožalo, ker zemlja ne donaša toliko, da bi lahko gospodarji preživljali 63be in družino. Gozd in pa zaposlitev pri poseka vanju in vožnja lesa, to je prej vzdrževalo na stotina naših ljudi. Je pa tudi cena lesu tako nizka, da se ljudem ne izplača poseka vanje- Če nimaš svojih delovnih moči in lastne živine za prev\>z, ti od prodaje ne ostane drugega nego goličava. ki bo zopet šele čez 80 let predstavljala gotovo vrednost. Če nima denaria kmeskromen«. Dobro je bil podan oče Sleme-nec. ki ga ie kreiral g. Tome. Prav zadovoljivo se je odrezal g. Klemenčič v vlogi Mpitoda in enako g. Rihtaršič kot Slok. G. Smid je bil v vlogi dr. Trdine dober, le premalo »doktorski«. Celo orožniški vodja g. Pire ie nastopil s pravo orožniško strogostjo in nepopustljivostjo- Izmed pocreb-cev sta najbolre pogodili vlogi gdč. ŠUlfova Ln Vrtafnikova. Nastopili tfa meti gledalci na galeriji, kar ni prav nič motilo poteka efektnega zadniega prirora pred krsto. Igro je režiral g. Mihelič. ki je obenem tirdi igral naslovno vlogo. Vsem igralcem gre pv hvala in priznanje za trud in za prijetno popoldne, ki so ga nam pripravili. Le vz-traino po tej poti naprej! Novo za nas je tudi to, da si je gasiluo društvo nabavilo m>torno brizg a ln o. Pni poizkusi so dokazali vse* niene vrline in slabosti. Požrtvovalni gasiki pa so. vzhičeni nad novo pridobitvijo, priredili prav sva-tovski »likof«. tako da so prišli na svoi račun še eelo tisti, ki jih prav redko vidimo med gasilskimi vrstami. Če povem, da so pr^d kratkim naši vrli lovci v bližini Selc ustrelili divjeiga merjasca. lahko zaenkrat zaključimo novoletni raport iz Selške doline. Kriza dalmatinskih ribičev na Pacifiku Ob pristanišču San Pedro so velike tovarne zakonzerviranje rib in je med njimi največje podjetje last dalmatinskega rojaka Joa Mardešiča, ki je v svojih tovarnah zaposloval mno^o svojih rojakov. Dalmatine! pa so zaposleni tudi v drugih podjetjih in mnogo se jih bavi tudi z ribolovom. Vse tovarne za konzerviranje rib pa so v veliki krizi zaradi japonske kon* kurence in je tudi Mardešičeva tovarna nedavno ustavila obrat. V San Pedru živi okrog 10.000 jugoslovenskih kolonistov. Ti kolonisti so večinoma Dalmatinci, ki so se naselili ob Pacifiku takoj, ko so začele Naši žilavi in podjetni ljudje so mnogo prispevali k razvoju San Pedra, ki je danes eno najživahnejših pristanišč na Pacifiku za trgovski in potniški promet na vse strani Zaradi svoje miroljubnosti in marljivosti uživajo naši rojaki velik ugled med ostalimi naseljenci. Vse do zadnjih časov so eimeli ti naši rojaki v tovarnah in pri ribolovu redno svoj zaslužek in niso občutili krize, ki je zadela vse ostale rojake v Ameriki. Eksistenčne skTbi so jife udarile nenadoma in tem hujše, ker n". upanja na skorajšnje zboljšanje. Ljjuhlfanska razsvetljava pred 140 leti Šele leta 1736. je vpeljala mestna uprava v Citv v Londonu redno in izdatno mestno razsvetljavo s 5000 svetiljkami. Do takrat ps je bila v veljavi odredba iz leta 1662., da so morali prebivalci metropole silnega otoškega imperija od Mihelovega do Svečnice sami obešati pred hišne duri laterne, ki so jih morali prižigati v mraku in so morale goreti do devetih zvečer. Bila je to pač zelo pičla in štedljiva mestna razsvetljava. V Parizu so uvedli redno mestno razsvetljavo leta 1667., v Amsterdamu 1669, v Hambugu 1675. na Dunaju pa 16S7. V provinciialnih mestih se je to zgodilo seveda mnogo pozneje. Mastni očetje ljubijan-?ki so sklenili javno razsvetljavo leta 1792. in 1. januarja 1793, torej pred 140 leti, je zisrorela Liubiiana. ne sicer t-v morju električnih luči«, pač p» v takrntmh skromnih razmerah in po razpoložljivih sredstvih. Poprej so si pomagali Ljubljančani na ta način, da so. kakor so to delaii tudi drugod. poraztikali v začetku in sredi ulic pmolnnte ponve ter nosili p!arr>3*i:ce in ročne laterne. Tako. iz bele pločevine izgotov-lieno, zložljivo laterno. kakor so jo v 16. stoletju nosili sluge pred svojo gospodo, kadar je hodila zvečer po mestnih ulicah, iT-ani tudi naš muzej kot darilo ev.efn svojih ustanoviteljev, grofa Franca Hoh^n-w--»rt?). Samo tu in tam so *ad hoc« prir®-večio me=tno razsvetliavo, ob pruiki obiska visie d°i®lne srosposks in ob navzo-kake višie odlične osebnosti. Tako nam poroča kroniVa. da je bila T/ub^sna med t>oklon1tven'mi slovsnos-t-rri. oh navzočnosti cesaria Leopolda leta 1650. tri noči sijajno razsvetljena. In ko je sprejemal njegov sin Karol VI. po starem običaju dedno poklonitev vojvodine Kranjske v njenem glavnem mestu ter leta 1728. dospel v mestno obzidje, so ukazali deželni očetje, da morajo mestni prebivalci, enako kakor se je to vršilo tudi na Štajerskem in Koroškem, ob cesarjevem prihodu namestiti nočne laterne in razsvetliti mesto, to pa ves čas, dokler ostane cesar v Ljubljani. Za točno izvršitev ukaza so morali skrbeti župan Matija Christian. mestni sodnik Matija Križal in še en svetovalec: stroške so pa morali kriti hišni posestniki, ki so potem obdržali laterne v svoji lasti. — ■»m če bi se proti pričakovanju zgodilo«, stoli na koncu dotičnega deželnega odloka, »da bi se ta aH oni nesramni človek predrznil m tako laterno zločinsko položiti svoio roko in jo hotel razbiti. t«ke>ra človeka se mora *in rap-^anM zerabiti« ter izročiti tisti instanci, nod katero spada, v neizbežno in ostro kazen«. Ni doe^ano koVko latern je bilo takrat rabavlle^ih za razsvetljavo ljubljanskih cest in ulic h^e po«est«ike in na katere h iS« so "iih nam®«tiH Ta mestna hiš« so iih. po m°=tnib arh'v«.ln'b ?!awskih po obračunu iz l«ta 1728. dobavili devet, kalti v mae^srtratni kn^sri Izdatkov navedenega 1otn čHpmo: 61. 7.a mo,«to po«tavH«nih rjovet latarrv * r^zsv^Hnvo g poif^nar--.=v a o k^aV;., ?kut>no 7« goM. MatVn* ^ris^ia««. nato >T)ne 6. okto- bra mi 1 o V>'lo roT>*»h 7* »nM. \x rok er ivTa-Hna. v«»-f. ir>»st. Vomomlka v gntovln! pitonih. r^Hc+^an. Jhipan.^ T? V O OO Ml« r»rrr>*rp o T>H1'kl nHViitaost. Tne?trv'h ra?«"»*iiav do uvodoma omenjene uvedbe splošne redne mestne raz« svetljave v Ljubljani dne 1. januarja 1793. Z odlokom 6. januarja 1790 je zaukazal župan ysem posestnikom vogalnih hiš v vseh ulicah in onih hiš od Čevljarskega mostu do redutne dvorane, ki se je nahajala na prostoru današnje šentjakobske šole, da morajo take dneve, ko se vršijo redute, t. j. svečani plesi in maškarade. od šeste ure zvečer pa do ranega jutra razsvetliti svoje hiše z laternami. Ta odlok je bil dopolnjen s »splošno policijsko uredbo za glavno mesto Ljubljano v Vojvodini Kranlski« dne 25. novembra 1790 v točki 53., ki pravi: »Prijava za izvršitev muzikaličnih akademij Filharmoničn« družbe na javnih krajih 8e mora brez izleme zgoditi pri polic, dlrekci-1i. ki mora skrb«tl za varnost mestnih pre-biv»icev ter se ie že dogodilo, da eo bili o priliki nočnih p'e«ov v stanovski redutni cfr-orani na mestnih cestah in ulicah pešci od kočil oflrroženi, v nevarnosti trčfnia. potem pa tudi v temi rirueim neprijetn«m oko^ostim ?zr>ored v«ako hišo že nnmeSč*-ne latprpe, temveč da se za to skrbi tudi v ostalih jr1nvn'h vlicah, r* on«h vogalnih bl^ah. oVoli kflter'h s« "r*1 vožnia vsako noč. kakor oo jav* redutnt Previd- nost ie v tako orklh n^oah tem bolj t>o-♦^•bna zskal v t«m noelp^u malhnf stro-»v* ki izbralo i« teer«. nikdar n* morejo v»*no«t* »a «k"h jw>m»Sč»r>a.4r Ta skrh ro^^o ra^avptHavo 1« tra*»-'a «ATnr> pptna^at v l«tu. ko <"> *o vrS<-t« redi^«. vps f«? tmi ^e v."o rw)»i«l» dno 15. d«-f»am>n-a in o p kr | THa- «ria»re+n da rnora toVnm o«rr»« mestne razsvetliave so razdelili Prispevke na hiJtoe posestnike in obrtnike, Jz česar se Je razvil nov redni davek. R. DostaL Najbližja slovenska cbšlsta ps>d Koštato — ?,HepufcSika v republiki" — Stari običaji Vasi in selišč, ki se imenujejo Selo ali Sele, je na Koroškem več To je treba vedeti, ker narod obliki natančno loči. Kje so torej naše Sele? Ako pogledaš :z Ljubljane naravnost proti severu opaziš med gorami žleb. Kamniško sedlo. Obračaj oči prav polagoma v smeri solnčne poti. torej proti zahodu (na levo). Tam vidiš najprej zahodni del Kamniških planin (Grintavčeva skupina). Tem sledi prori zahodu podolgovata gora. ki je pomakniena nekoliko bolj proti severu To je Košuta, tipična podolgovata gora Karavank. Njen hrbet je obrnjen naravnost od vzhoda proti zahodu. Začne se na vzhodu v Melah in se neha na prelazu Ljubelju nad Tržičem Najvišji vrh Košute je na vzhodni strani in se imenuje Ko-šutn kov turen (2135 m). Tik pod njim je na koroški strani kmetija pri Košutniku. Košuto sta volu n mraz v tisot'etjih tako razjeda, da je s severne strani liki oglodan okostnjak. Prepadi in stene govore strmečemu gledalcu brez besed o moči erozije^ Že zaradi tega se izplača po«et:ti Sele Košuta ie na severni stran' v splošnem neprehodna Samo najboljši poznavalci terenskih razmer io morejo ponekod prelesti Po takem torei tvori Košuta pravi kitajski z-dal referat, ki je vzbudil toliko zanimanje, da mu ie čestital celo tedanji dunajski župan dr. Lueger. Ko je mladi Rebek leta lb94. prišel v Celje, so mu Nemci in nem-škutarji tako nasprotovali, da si je moral svojo prvo obrtniško delavnico poiskati v okoliški občini. Šele čez tri teta mu je pokojni dr. Dečko priboril večjo delavnico v mestu, da je mogel mladi obrtnik prevzeti ključavničarska dela pri stavbi Narodnega doma. Pod imenom Slovenskega delavskega podpornega društva je agilni mojster organiziral slovensko delavstvo in uspelo mu je tudi odcepiti slovenske obvezne obrtne zadruge od gra-škega Bunda ter jih združiti v novo ustanovljeni Zvezi južnoštajerskih obrtnih z.i-drug. Rebek je stal na čelu bojkota zoner nemško trgovino, bil pa je tudi iniciator za takratno dobo važnih in znamenitih narodnih koledarjev in »kažipotov« Neumorno in požrtvovalno sc jc udei-stvoval v vseh narodnih društvih, s posebno vnemo pa jc sodeloval v celjskem 0-obrtno od Mimsters*vo soc peht Male brače«. Ivo Car, ki je bil polnih 35 let duhovnik v du-brovniškl bolnišnici. S svojo blagoduš-nostjo si je pokojnik pridobil mnogo prijateljev in je bil gotovo najpopularnejši duhovnik Dubrovnika in širše okolice. ♦ Slovensko kulturno prosvetno društvo »Edinost« v Beogradu se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspeli prireditvi Sil-vestrove * JTTOOS1 ,OVANSKI _ TNIŠKIPLES ---5. FEBRUARJA V KAZINI S plesom, ki bo v soboto 6. januarja — nima Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani ničesar skupnega! — Upoštevajte! PRIREDITVENI ODSEK DJO morata biti v današnji dobi moč in odpornost, če hočemo obvladati vse težkoče. Nikarte torej ničesar opustiti, kar koristi zdravju in živcem. Najboljše sredstvo za to je dnevno skodelico Ovomaltine. Kdor zamore za svoje zdravje potrošiti vsak dan samo Din 1.50, naj začne čim prej redno vsak dan popiti skodelico PRODAJA SE POVSOD • Starodavna mestna godba. Nova Gra-diška je imela svojo mestno godbo že pred 180 leti, ker je bila Gradiška središče gra-ničarske polkovnije. Prvi gradiški godbeniki so bili Trenkovi pandurji. Pozneje so godbo prevzeli mestni gasilci, pred nekaj leti pa je bila tudi ta godba razpuščer.a. Sedaj je občinski odbor sklenil obnoviti mestno godbo, ki spada med najstarejše in po svoji pestri zgodovini tudi med najzanimivejše v naši državi. ŠOLSKI OTROCI so najhitreje izpostavljeni raznim nalezljivim boleznim. Proti uhajanju bolezenskih klic potom dupline v ustih in grlu vam pomo-rejo najbolj priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malemu zavojčku Din f.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 ♦ Koroške vestL Koroška Kmečka zveza je sklenila, da bo prirejala večdnevne kmetijske tečaje. Prvi tak tečaj se je vršil pri Kebru v Lepenu in je prav dobro uspel. Nekateri kmetje so prišli po več ur daleč, da slišijo strokovna predavanja v domačem jeziku. — Mohorjeva tiskarna je založila krasni razglednici Zilana in Zi-lanke v narodni noši. V isti založbi so izšle v lični knjižici »Koroške uganke in popevke« ki jih je zbral Vinko Moderndor-fer. — V Brnci je umrla Marija de Reggi, po rodu Pavkarjeva iz Bač, v 90. letu starosti. Rajnka je bila vzor slovenske matere. Svoje otroke je vzgojila v narodnem duhu. Veliko zaslug si je pridobila za razvoj sadjarstva na Brnci. Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenči-ca lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. .jULOjPLjC iDDDULijmunnanncDDaoa B ZVOČNI KINO MOSTE g H ===== □ □ 6. in 7. januarja ob 3., 5., 7. in 9. uri y r< 8. januarja ob 8. uri □ 8 T A R Z A " gospodar pragozda g Od 9. do U. januarja □ »UMOR V ZOOLOŠKEM VRTU« j □ Pride! Ljubimkanje Pride! □ ijnaroJiJUUumaaaaDDDaaaacjaGa ♦ prepir v družini. Vse nezadovoljstvo, ki se je dogajalo v družinah, je prihajalo vedno le od slabe postrežbe in kuhinje, kar pa je prenehalo z »Novo kuharsko knjižico za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov«, ki je pravkar izšla v založbi »Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Dobi se pri založništvu Ln v vseh večjih knjigarnah. Stane samo 10 Din v nrednlačilu s poštnino vred. ♦ Davčne prijave za prijavljanje vsakovrstne reklame se dobijo pri Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana Aleksandrova cesta 2-»I. Sanatorij dr. Ipavic Benjamin Maribor, Tomšičev drevored 4. Dnevnina III. razred Din 45.—, II. 65.—, I. 85.—, drugih plačil, izvzemši rentgen-radia ni. Strežejo sestre redovnice. Porod I. razred z babico, morebitno operacijo, 10 dni Din 1.000.—. 1189 ♦ Planinski koledar. Savez planinskih društev kraljevine Jugoslavije je izdal Planinski koledar za l^o 1931. Ta kol?dar. ii-čno vezan v platno, v dimenziji 9X11 eni, obsega loO strani. Robata vsebina nudi turistu točno orijentacijo o planinski orsranr za-ciji v celi državi. Poleg raznih navadil o železniških olajšavah, obmejnem prometj. vrenunu, opremi turista, orij^ntaciji v naravi, znakih v sili. ročni lekarni in prvi pomoči v planinskih nezgodah, pa je osobito važen oddelek, ki vsebuje na 54 straneh drnat in pregleden opis vseh planinskih področii v Jugoslaviji. V teh vodičih niso podane samo posebnosti poedinih gorskih skupin. tenu'eč tudi izhodišča in glavni dohodi za poidine važnejše vrhov? z navedbo planinskih koč in zavetišč v dotičnem gorskem predelu. Turistu omogoči ta vodič povsem zanesljivo orijentacijo za vse naš-* jugoslovanske planine. Kljub obilni in za vsakega turista dragoceni vsebini je c?na komadu samo 12 Din Koledar 6e naroča pri Savezu planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Masarykova c?sta. palača Grafike. Ugoden posel za trafikante! Ne potrebujete nikakega denarja, zaslužite pa lahko lepo Pošljite svoj naslov na sledečo adreso: Ugoden posel. Maribor U poštni predat 73. SANATORIUM EMONA DR. Ue-tinor. 191*. LJUBLJANA Komeoskega olica 4» Telefon — Zdramile: FR. DERGANC Ief-f>rim*rij » poioju * Mazač z obilno in bogato prakso. Mo- starskemu sodišču so ovadili daleč na okrog znanega vaškega maz»ača in vražar-ja Stanka Markoviča iz Drena pri Obre-novcu, ki je že 17 let izvrševal obilno in dobro plačano prakso. V mostarski okolici je sploh veliko število mazačev in vraža rjev, ki posekajo s svojimi dohodki najboljše zdravnike. Markovič je bil med njimi posebno uspešen in specializiral se je za zdravljenje epileptikov, ki jih je mnogo po Bosni* in Hercegovini. Ukvarjal pa se je samo z onimi bolniki, ki so imeli pod svojim zglavjem najmanj po dva stotaka. Za medikamente ni bil v zadregi in mu sploh njegova dolgoletna praksa ni delala nobenih stroškov, ker je svoje paciente zdravil z molitvami med zažiganjem bri-njevih vejic in jagod. * Krvava drama se je odigrala v vasi Kolegicah blizu Bos. Broda. Kmet Marko Cnkarič je ubil svojo ženo Pavko, ki mu je v letih, ko je on bil zaprt v kaznilnici v Sremski Mitrovici, s pijančevanjem uničila oose=!tvo. Marko je bil obsojen zaradi ubo. ia. Dred meseci pa je prišel domov na po-i-n-ini dopust. Posestvo je našel zanemar- in zadolženo, že isti dan, ko se je vrnil. je sosedom pripovedoval, da ga bo n?-rpčna žena spravila nazaj v ječo. Ko je 2vec!°l sedaj za neke nove velike dolgove, ki jih je napravila zapravljiva žena. je v največji razburjenosti navalil na njo s sekiro ter jo tako hudo ranil, da je kTi-lu umrla. Marko se je takoj napotil naravnost v kaznilnico, da bi tam ostal c3^ smrti, ker mu je vsa domačija uničena. V kaznilnico ga seveda niso hoteli sprei°ti in so e"3 odposlali k sodišču, kjer bo čakal na sodbo. • Obledele obleke barva v razlifinih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema: »Stavbna zadruga«;, Ljubljana, poštni predal 307. Iz LhtMjane u_ Državni veterlnarslf> »Lansko leto si še ti mene, letos pa n« več. Položim te kakor otroka na tla! Jaz pijem radioaktivno rogaško slatino, ki mi je ustvarila mišice kakor iz železa.« Radioaktivna rogaška slatina vsebuje toliko množino zdravilnih soli kakor nobena druga poznana mineralna voda ne. Zlasti je v nji velika količina kalcija v prebavljivi obliki. Zato radioaktivna rogaška slatina čudovito pospešuje rast otroka, ki stalno pridobiva na teži, mu utrja kosti, zobovje in mišice. Bledičnost izginja, kri postane gorkeiša in telo odporno proti vsaki bolezni. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). u— Večer Jadranske straže. Krajevni odbor JS priredi 20. t. m. v dvorani Unio-na svojo tradicijonalno prireditev Večer .Jadranske straže s sodelovanjem narodnih noš. ženski sekciji odbora se je posrečijo organizirati revijo narodnih noš tudi :z onih krajev, ki so nam še manj znani, zlasti južnih krajev države. Opozarjamo cenjena dame in gospode, ki se nameravajo udeležiti te prireditve v narodnih no-?~h, raj to pravoča?no sporoče krajevue-mu odboru zaradi razvrstitve. Veliko presenečenje na letošnji prireditvi "bo posebnost. k! se bo vršila med senčnimi palmami, oleandri in buj. cvetjem ob zvokih mornariške godbe, ki se pripelje s posebnim parnikom. Več zaenkrat ne moremo povedati. Pripravljena so še druga presenečenja, ki Vara bodo pričarala lepote življenja pod južnim nebom. Da se prepreči prevelik naval, se bodo prodajale vstopnice v prodaji v n2t>rej v pisarni odbora, Tvrševa cesta la-IV, in pri tvrdki T:čar do 20. t m. popoldne po 10 Din za osebo, za družino s 3 člani po 25 Din. me.item ko se bodo pri večerni bla?a1ni proda iale samo še vstopnice po 15 Din za osebo, dni-žinskih pa ne bo več zaradi inventure blago za suknje in ostalo zimsko blago po zelo znižanih cenah Za vsakega kupca okoli efektivni prihranek, dobro blago in ogromna izbera le pri NOVAK-Ljubljana KONGRESNI TRG ŠT. 15 nasproti nunski cerkvi u— Akademsko starešinsko društvo »Jadran« v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih Zveze kulturnih društev v poslopju Kazine na Kongresnem trgu. Odbor vabi gg. starešine, da se občnega zbora polncštevilno udeleže. Opozarjamo na par. 14. pravil o sklepčnosti občnega zbora. Po občnem zboru se bo vršil skupni prijateljski sestanek v restavraciji »Zvezda«. u_ četrto poljudnoznanstveno predava- nje prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo v četrtek 11. t. m. ob 20. v dvorani Delavske z-bornice na Miklošičevi cesti. Sekcija je za to predavanje pridobila slovitega znanstvenika profesorja dr. inž. Piotnikova iz Zagreba, ki bo predaval o bodočnosti človeštva s fi-zikalnokemičnega vidika. Opozarjamo že zdaj na to velezanimivo predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike. u_ Razstava za:rreb?ke »Trojfrec je od- r>rta še za oba praznika. Zadnje vodstva p.> razstavi v nedeljo ob pol 12. Vabljeni prijatelji likovnp umetnosti! 6. predavan je bo 8. januarja pri P. Zupančiču Jegličeva cesta 15. LOVCI! Dvakrat dnevno sveže najfinejše pustne KROFE Slaščičarna PELICON VVolfova ulica 14 — Kongresni trg 18 HALO! HALO ! NA DAN SVETIH TREH KRALJEV OTVORITEV STAROZNANE GOSTILNE pr! MRAK-u Rimska cesta št. 4. Cen j občinstvo naj bo uverjeno, da jih bom postregle z najboljšimJ pijačami ter e prvovrstno »domačo knh»n|o« po skrajno nizkih cenah. Se priporoča čebula? Kristina« Smaški vosek je bistveni del Vaše opreme. Vosek »DUNZINGER« pa je svetovna znamka, ki Vam jo tudi »BEKA« priporoča. Doza »Universal« voska je letos za 10% večja a cena znižana na Din 14.-- >^Dunzinger« vosek je najrentabilniji vosek sezone; zahtevajte ga v športnih trgovinah tudi Vi. En gros zaloga: B. IvOLB. Vižmarje-št. Vid nad Ljubljano. Zahtevajte »BEKA« izdaje: »Vse za zimo«, cenik 19S3-34, »Šport in modn«. u_ Gostje iz Beograda v Sloveniji. Za pravoslavne božiCne praznike je organiziral Pntnik Izlet številnih Beograjčanov v Slovenijo. Prvotno so nameravali sestaviti poseben vlak, ki bi pripeljal k nam okrog 400 izletnikov Spričo poslabšanih vremenskih prilik pa se je število seveda skrčilo in bo obiskalo Slovenijo le kakih 100 izletnikov, ki prispejo iz prestolnice v Ljubljano danes zjutraj dni termoSorov (gumastih ogrevalcev) SVETOVNO ZNANE TOVARNE WIMPASSING Drogerija Kane (v nebotičniku in Židovski ulici 1) u— »škandal v Budimpešti« je razburkal našo publiko. Frančiška Gaal, ta ljubka igralka, mora ugajati vsakemu še tako razvajenemu občudovalcu lepih žena. Sicer pa sta v tem filmu tudi Szdke Szakall in Hussar Puff-' ♦'aka, da morata vzbuditi smeh. Nič slabši ni nesrečno-srečni klavirski virtuoz Paul Horbiger. Občinstvo priznava, da Frančiška Gaal prekaša sveje kreacije v filmih »Paprika« in »Pozdravlja in poljublja te Veronika«. Predstave v Elitnem kinu Matici so ob 15., 17., 19.15 in ob 21.15. u— Okrajni organizaciji JNS v dvorskem okraju priredita danes ob 16. v dvorani 7pnc o ro.,ine gimnazije na Bleivveisovi oe-sli božičnieo. na kateri bodo obdarovani revni otroci in družine dvorske-sra okraia-Vsi člani obeh organizacij se vabijo, da se pireditve jcleleže! u— »Dunaj, mesto pesmi« je film, ob katerem se moramo zabavati. To je delo, ki je ustvarjeno kakor nalašč za te težke in razburkane čase. Ob pogledu na to delo ter ob zvokih lepe godbe in petja pozabimo na vse težave. Za zabavo pa skrbi Igo Svm. Menda že dolgo nam ni ZKD prinesla bolj zabavnega filma kakor je ta. V njem je vse. kar si želimo, da se pozabavamo. Predstave tega ljubkega filma bodo danes in jutri ob 11. v Elitnem kinu Matici. Specijalist za živčne bolezni ordinira Šelenburgova ulica 4 od 2. do 4. ure 1190 ZOBOZDRAVNIKA ŠPECIJALISTA Dr. Vladimir VcSovšek in Dr. Vladimira Volovšek-Aferam ord. Sv. Petra c. 2-II,. od 9.—18. ure O pohodu na Montblanc in Matterhorn priredi SPD v Ljubljani predavanje 12. t. m. v dvorani Delavske zbornice. — Pričujoča slika predstavlja vrh Matterhorna iz Zer-matta, v ospredju sta predavatelja Avg. Kopinšek in desno Francka Mohorčičeva u_ PreporodovciI Jutri bo redni članski sestanek kulturno-znanstvene sekcije. Predava! bo g. Hribar Zoran o razvoju države in kulture. Udeiežba strogo obvezna. Vabljeni člani SOP. u _ Sokol Moste bo ime! redno letno skupščino 7. t. m. cb 8.3U v dvorani kina Moste u_ Dramatska sekcija Preporoda poziva vse one, ki so sodelovali pri igri Jakob Ruda, da se sigurno udeležijo sestanka S. t. m. ob 5 uri v društvenem lokalu. Obravnavala se bodo gostovanja! Prva vaja za Kristanovo igro >Drobtinec bo 10 t. m. ob G. uri. n— Lutkovno gledališče na Taboru ori-redi danes ob pol IG. slikanico Sv- Tnie kralji« in sJurfek išče stanovanje:. Jutri ob istem času dve slikanici in 'Jurček zmagovalec . Znižane cene. Vabimo k ooilni udeležbi. u— S-JSU »Preporod« v Ljubljani priredi pod ckrili-m ZKD v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne predavanje senatorja g. dr. Rožiča o slovenščini v Avstriji u_ Zdravniška predavanja za Most* Oblina Moste priredi od 12. t. m. dalj« ciklus zdravniških predavanj, ki se bodo vršila vsak petek ob 20. v šolski telovadnici v Mostah. Predaval bo občin, zdravnik dr. Janko Osoluik. Vabljeni vsi odrasli osobito starši u— Vajenski dem priredi pod okriljem ZKD v ponedeljek 8. t. m. cb 18.30 predavanje o nastanku premoga. Predaval bo profesor g. Dolžan. u_ Akademija Pomladka Jadranske straže I. drž. realne gimnazije v Ljubljani bo dne 14. t. m. ob 16.30 v Trgovskem dtmu. Na spoiedu so: Nagovor, deklama-cije, pevske in glasbene točke ter mladinski orkester za orglice in harmonike. Vstopnina za č:ane S Din, za nečlane 10 Din. u— Preporodovci (ke)! Jutri ob pol 10. bo redni članski sestanek kulturno-znan-stvene sekcije. Predaval bo g. senator Rožič o slovenščini v Avstriji. Udeležba strogo obvezna. u— SokoJsko društvo štepanja vas naznanja članstvu, da nas je za vedno zapustil naš dragi br. Drago Bcnedik, šolski upravitelj v pokoju. Spremimo ga v nedeljo ob 14. iz hiše žalosti, Hradeckega cesta. 44, na pokopališče v štepanji vasi. — Obleka civilna z znakom . u— Občinski odbor Rdečega kr:Ža na Ježicl priredi na praznik sv. Treh kraljev ob 15. v Cerkvenem domu na Ježici igro »Vrnitev«, čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Vabljeni! u_ »Začetniški plesni tečaj« Jenkova Šole v Kazini se bo vi S H v pcy Icljek ob 20. Nove prliave se še sprejemajo Prsob-ne plesne ure in informacije vsak dan. »Nedeljski popoldanski ples s Poukom« v Jenkovi šoli — Pogina od pol 4. c!o 7. ure u— Plesna vaja Scliela I. na Taboru bo jutri v nedeljo. u_ Zaradi vložne knjižice ni bila aretirana bivša gospodinjska pomočnica Marija K., kako rje bilo navedeno. Preiskava v tej zadevi pa še traja Marija K. dokazuje, da je svoji znanki izročila ves denar, ki ga je dobila za vložno knjižico. NJi w\mm gnil ING-J-imOUENO UU1LJQNP LevstiKova ulica na Vrtači Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlasa v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost l_Llo 7 padavine v mm, S vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo nai viSjo, druge najnižjo temperaturo. 5. januarja Ljubljana 7, 767.2, 0.2, 93, mirno, 10, —, Ljubljana 13, 766.6, 1.4, 85, SW1, 10, Maribor 7, 767.4, —1.0, 85, W4, 2. Zagreb 7, 767.0, _2.0, 90, El, 10, 2.7, dež; Beograd 7, 767.1, _1.0, 90, WS\V1, It), 3.0. sneg; Sarajevo 7, 769.0, —5.0, 90, mirno, 7, _, _; Skoplje 7. 768.0, 1.0 85, mirno. 10 Temperatura: Ljubljana —, —0.3; 1.4, _ Maribor 2.6, —2.0; Zagreb 3.0, _2.0; Beograd 0.0, _3.0; Sarajevo 1.0, _6.0; Skon- lje 4.0, 1.0. Solnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.32. Pristopajte k dražbi" MED. UNIV. DR. ERNEST HAMMERSCHMIDT špecifalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko naznanja, da je otvoril svojo prakso. Ordinira od 10.—1. in od 3.-5. ure. Tyrševa (Dunajska) cesta l-II. (Palača Ljublj. kreditne banke > Dne 14. t. m. velika smučarska prireditev S. K. ILIRIJE v stadionu, Tyrševa cesta. ZVOČNI KTXO »SOKOLSKI T>OM« V SISKI. — Telefon 33-87 Opereta po splošno znanem nagrajenem šlagerju Nekoč je živel muzikant Victor de Koua, Ra^ph Artur Ro-berts, Erust Verebes, Trude Berliner, Szbke Szakall. Za dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri — v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer mm uh 'i" * mmm . u_ Obsodba zaradi pretepa. Pred malim kazenskim senatom so se včeraj zagovarjali trije Kranjčani zaradi pretepa in hude telesne poškt lbe. So to samski delavec Anton Novak, delavec Kaiei Bečan in Janez Frelih. V gostilni na j.Bekselnu« so se 5. decembra lanskega leta sešli vsi trije. In zraven še posestnik Franc Sire In Franc Zupan. Zadnji je za mizo zakinkal. Nekdo pa ga je z gorečo cigareto opekel na prst. Nastal je vihar in Sire je dobil s turistov-sko palic-o udarec pod rebra, obenem pa je bil z nožem oklan še po levi roki, da je za 20% manj sposoben za delo. Novak je odločno zanikal, da bi bil S:rea sunil. Be-čan pa ie de!no priznal, da je rabil palico. Sire kot priča je izpovedal, kako je priš'o do gostilniške bitke. >Udaril me je s palico, da mi je kar sa^o zaprlo. Z Novakom se že več let sovraživa.? Anten Novak pa je izvršil še dru^o kaznivo dejanje. Nek' hlapec je prišel vasovat k Novakovi se- M „ »mar Pf strični, ki je pri njem služila. Bil ;'e v njeni sobi, ko je Novak s k o'-cm pri lir ume i v sobo In začel hlapca ob lelavati. Zlomil je kol in nato n:u je hlapec Frelih prinesel še en kol. Novak je nato Zupančiča zvezal z vrvjo in ga privezal za dievo ra vrtu. Tudi tu je m'atil po njem. Fre';h mu je pomagal z veza ti nepoklicane :a vasovalca. Kot priča zaslišana Marija šv*»g'jeva je vasovanje povsem drugače o*>isa'a kakor v preiskavi p--ed sodiščem v Kranju, češ da je Novak udaril hlapca samo s palico. Predsednik: »Ali se vam ni smili'?« Priča: Nič. Zakaj pa je tiščal za menoj!« Državni tožl ec si ;e nasproti priči pri-drža! pravico kazenskega preeona zaradi krivega pričevanja. Bili so obsojeni: -inton Novak na 8 mesecev, Karel Eečan na 9 mesecev in Janez Frelili na 1 mesec Ln 5 dni strogega zaiora. u__Poluren vlcn. Včeraj okrog 3. zjn- t>-r;,- s' ušal nek-lo vlomiti v novo vilo ravnatelja g. Christefa na Domobranski cesti 15. Neznanec, ki mira biti v okolici dol ro orientiran, je prislonil na pc'strošek stopnišča na vrtni strani vile p-e-ro-sto do'sro lestev, po kateri se jo povzrel do straniš?ne;a okna v T. naJstron!e Trm 'e razbil šire na okru In zlezel notri, hiteč v stanovanjsko sobo. K srei naimodernejši zdravilni prpomočki m eiektr terapevtske naprai-e. Uret-oskopične [>rei>ka\ f Oglj. kisi. sneg. Kozmetično zdravljenje. Ločene čakalnice. 14067 do konca ne izpušča iz svojega čarobnega kroga. Najboljši dokaz je dejstvo, da se v Sofiji operete s to subreto dajejo zapovrstjo po tri mesece. V Zagrebu so morali njeno gostovanje ponovno podaljšati tako da je nastopila šestkrat namesto dvakrat, kakor je bilo domenjeno prvotno. V Ljubljani gostuje drevi v Leharjevi »Deželi smehljaja«, v nedeljo pa v Abrahamovi »Havajski roži«. Iz Ljubljane odpotuje v Avstrijo in Nemčijo, kamor ie povabljena na daljšo turnejo. Maribora a— Skupen nastop kmetijskih podružnic. V nedeljo 7. t. m. bo v banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru velik sestanek vseh podružnic Kmetijske družbe, ki gravitirajo v Maribor. Na sestanku se bodo razpravljali vsi skupni interesi podružnic. L deleže naj se ga polnošteviino tudi vsi člani mariborske podružnice. a— Najcenejše vstopnice v gledališču veljajo za današnjo popoldansko otroško predstavo pravli čne igre »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Sedeži se dobe že od 3 Din naprej. Začetek bo ob 1.5. uri. Tako bo omogočen obisk te krasne otroško igre tudi najrevnejši mladini. Nabavite si vstopnice že v predprodaji. a— Velik javen shod mariborskih obrtnikov se bo vršil po sklepu odborove seje Slovenskega obrtniškega, društva, ki je bila preteklo sredo, v nedeljo 14. t. m. ob 9.30 dopoldne v dvorani hotela »Orel«. Na shod so povabljeni tudi narodni poslanci gg, dr. Pivko, Spindler, Krejči in Hajdi-njak. Glavni poročevalec bo konzulent ljubljanske Zbornice za TOI g. Žagar, govorili pa bodo tudi razni mariborski obrtniki, med njimi g. Vahtar. a— Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva vse člane na I. redni občni zbor, ki bo 7. t. m. ob 9.30 v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Vabljeni tudi vsi bivši mornarji vojne in trgovinske mornarice ne glede na to, ali so člani ali ne. a— Za Vajenski dom v Mariboru Pred-^sinočnjim je imel veselični odsek Slovenskega obrtniškega društva svojo sejo, na kateri je sklenil nrired ti letos 3. februarja prvi obrtniški ples v Mariboru, čigar čisti dobiček je v celoti namenjen za zgradbo Vajenskega doma, ki ga prav v objemu Maribora tako zelo nujno potrebujemo. Lpati je, da se bo ta največja želja obmejnih slovenskih obrtnikov kmalu izpolnila in da bodo našli naši obrtniški vajenci čimprej varno zavetišče v lastnem narodnem vajenskem domu. a— Mariborska trgovina kori'ka vzporedno z druV/mi naprednimi mesti. Na zadnji seji Slovenskega trgovskega dru- štva v Mariboru je bilo podano končno poroč:lo o tečaju za moderno aranžlranje izložbenih oken. ki ga je priredilo društvo v času med 14. 'novembrom in 22. decembrom preteklega leta. Zon manje za tečaj ,e bilo zelo veliko in ga je absolviralo vseh 3S udeležencev z zadovoljivim uspe-uom. Na splošno željo drugih interesentov bo društvo tečaj v kratkem ponovilo. Odbor je nadalje razpravljal o raznih aKtualnih vprašanjih in društvenem delovanju, ki je prav razveseljivo. K društvu je pristopilo zopet 19 novih članov. Zcissz-riravnik - s^sei«allst Br. RuloIJ V. M je otvoril svofo prakso ter ordinira od 8. do 13. in od 15. do 17. ure Aleksandrova cesta št. 22. — Tel. 28-10. a— Živilski in ribji trg sta se vršila včeraj z ozirom na sobotni praznik sv. Treh kraljev skupaj. Oba trga sta bila spričo jasnega solnčnega vremena in dveh prazničnih dir bogato založena. Na živilskem trgu se cene niso mnogo spremenile, podražila so se le jajca in sadje, ki ga že občutno primanjkuje, na trgu za ribe pa so se prodajale: sardelice po 14 Din, moli in berboni po 26 D n, morele po 40 D n. živi krapi po 13 do IS Din in žive ščuke po IS do 20 Din kilogram. a— Promet mariborske carinarnice izkazuje v zadnjem mesecu preteklega leta naslednje dohodke: na uvozu je prejela carinarn:ca 5,172.337.23 Din, na izvozu pa 19.732.50 Din, skupaj torej 5,192 089.75 Din. a— Z roko v mlin. Predvčerajšnjim je zašla po nesrečnem naključju z levico v ročni mlin 131etna posestn:kova hčerka Ivana Krajnčeva iz Vrtič pri Sv. Kungoti in si tako nevarno poškodovala prste, da je morala prti na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. a— Ukradeno kolo. Predsnočnjim je bilo ukradeno izpred tukajšnje glavne pošte trgovskemu vajencu Alojzu Bartolu že rabljeno kolo znamke »NVaffenrad«, vredno 600 D n. a— Vsi na veselico Jugoslovenske rad-n!:ke zajednice! Danes ob 2). v gostilni »Slugi« v Studencih. Godba: jazz Drava. Iz Cdfa e— Sovi zasilni most čez Savinjo je dogrfjen in z današnjim dnem defin tiv-no otvorjen za osebni in vozovni promet e— Poriv obrtništvu in pevcem. Slovensko obrtno društvo v Celju in podružnica Društva iugosl. obrtnikov v Celju pozivata vse člane, da se udeleže pogreba jmrlega obrtniškega prvoboritelja g. Ivana Rebeka, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti (Mariborska cesta) na okoliško pokopališče. Pevska vaja Celjskega pevskega društva za žalostinke pri pogrebu g. Ivana Rebeka bo danes ob pol 11. dopoldne in jutri ob 14. v pevski sobi v Narodnem domu. BUFFET - RESTAVRACIJA „NA-NA« V CELJU se ugodna odda v najem. e— Zveza ribarskih društev dravske banovine bo imela v nedeljo 7. t. m. ob 13. sejo v salonu hotela »Hubertus« v Celju. Na sejo so vabljeni poleg odbornikov tudi člani društev. e— Frizerski saloni v Celju in okolici bodo danes odprti od po! 8. do pol 12.. jutri pa bodo ves dan zaprti. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 zvočna komedija »Vesela naslednica« (»Zaljubljeni hotel«1 in dve zvočni predigri, jutri ob 16.15, 1S.30 in 20.45 in pojutrišnjem ob 16.30 in 20.30 zvočni ve-lefilm »Champ« in dve zvočni predigri. NAŠ PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEr* e— O bančni kriz i je predava' v četrtek zvečer v trgovski šoli v Celju g. dr. Stanko Lapajne iz Ljubljane. Predavanje je priredilo Društvo absolventov trgovskih šol v Celju. Predavatelj je nazorno pred-očil številn ni poslušalcem razvoj bankar-stva od prvih početkov do danes. Razloži je načine bančnega poslovanja pri nas in po raznih drugih evropskih državah, vzroke današnje bančno krize in sredstva, ki naj bi izboljšala te razmere, ki obremenjujejo naše narodno gospodarstvo. Iz Novega mesta n— Pogreb starega meščana. V sredo popoldne so Novomeščani spremili na zadnji poti 80 letnega posestnika g. Franca Kozoglava, tasta preiskovalnega sodnika />ri okrožnem sodišču g. Rezelja in učitelja *. Zukovca. Pokojnik je bil med meščani zelo priljubljen. Vestno je služboval celih 30 let pri Krajčevi tiskarni Naj v miru počiva! n— Odjava motornih vozil. Letos so v mestu in okolici skoro vsi lastniki avtomobilov te odjavili. Priglašene imajo le še avtomobilski izvoščki. n— Poizkus samomora. Pn neki tukajšnji družini usiužbena 25 letna služkinja Alojzija L. od Bele cerkve je v samomorilnem namenu popila večjo količino Iizola. \esrečn:co so pripeljali v banovinsko žensko bolnico, kjer upajo, da jo bodo kljub hudim notranjim poškodbam reš ii. Vzrok obupnega koraka ni znan. JSMnica Kamnskera t* . Ssknskega orkestra Kamniški salonski orkester je ustanovil pred 35 leti skladatelj Viktor Parma, ki je služboval v Kamniku kot okrajni višji komisar. Zbral je okrog sebe vse kamniške godbenike in pod njegovim vodstvom je salonski orkester že prva leta dosegel najboljši sloves. Parma je v Kamniku pridno komponiral in večino njegovih del je najprej igral salonski orkester na note, ki jih je skladatelj-dirigent sam napisal. Po njegovem odhodu je bil do vojne načelnik so-lonskega orkestra veterinarski inšpektor Josip Niko Sadnikar, dirigent pa inž. Ivan špalek, Anton Vamiček, Josip Novotny, PoKojui skladatelj Viktor Parma skladatelj Emil Adamič in gospa Eda Moč-nik-Grobelnikova. Leta 1912. se je progla« sil orkester za glasbeni odsek čitalnice ii^ si iz lastnih sredstev nabavil večino potrebnih godal in obsežen glasben arhiv. Dober sloves predvojnega letoviškega Kamnika je šel v veliki meri na račun Lire iu salonskega orkestra, katerega tedenski koncerti v zdraviliškem domu so bili velika privlačnost za letoviščarje in domačine, ki so se tako znašli v prijetni družabni zabavi in navezali prijateljske medsebojne stike. Člani so požrtvovalno hodili k vajam in neumorno delali za napredek svojega orkestra. Kronika nam nudi za to zgovoren dokaz, saj je imel orkester na primer v četrtem letu obstoja v dobrih 6 mesecih 50 vaj. Svetovna vojna je razkropila tudi člane kamniškega salonskega orkestra. Po prevratu jih je spet zbral naš sedanji župan g. Franc Kratnar in pod njegovo takurko je priredil salonski orkester v prvih dveh letih narodnega osvobojenja več uspelih koncertov. Za njim je prevzel vodstve orkestra sedanji dirigent g. Ciril Vrerr.šak. Današnja doba z gramofoni in raoiom ai posebno ugodna za uspevanje orkestra, vendar pa je po daljši pavzi vsak njegov nastop živahno sprejet, zlasti na raznih družabni prireditvah. To se je opaz lo posebno v tujski sezoni pred dvema letoma. Ob svoji 35-letnici pa se je kamniški Salonski orkester ponovno razmahnil in pričel redne vaie. V popolni zasedbi se nam je predstavi! na Sib'estrovem večeru v oital-nici. V s ah naročnik „JUTRA" — fg zavarovan — — za lOjOOODin! — Roparski umor v Malem Brebrovniku pojasnjen Aretirana brata Anton in Janez Bohinc sta zločin v celoti priznala — Se dve aretaciji Ivanjkovci, 5. januarja. O zverinskem umoru, ki je bil izvršen v Malem Brebrovniku v noči na 22. december, je poročalo ponedeljsko »Jutro« po božičnih praznikih. Žrtev je bil 65ietni samski viničar Anton Balažič. Zaposlen je bil v viničariji g. Zemljiča, stanujočega v Bučkovcih pri Mali Nedelji. Balažič je bil skromen mož, ki je v prostem času popravljal in tudi izdeloval razno železno orodje. Bil je izredno štedljiv ter je posedoval veliko posteljnega perila, razne porcelanaste posode, ime! pa je najbrž prihranjenega tudi nekaj denarja, ki ga je skrival v stanovanju. Umorjenega so našli 22. decembra zjutraj, dne 24. nato je bila obdukcija, na Sveti dan pa je bilo truplo pokopano na svetinjskem pokopališču. Balažič je imel celo vrsto smrtonosnih vbodljajev in. it-vzemši dveh, polomljena vsa rebra. Pač drastičen dokaz, kako brezdušno so zločinci obdelovali svojo žrtev. Kraj Mali Brebrovnik spada še v območje orožniške postaje Ormož. Ondotno orožništvo je takoj po razkritju zločina uvedlo strogo, vsestransko vestno preiskavo. 2e 25. in 26. decembra je bilo aretiranih osem tk> večini mladih fantov, vendar pa se je kmalu pokazalo, da preiskovalni organi zaenkrat še niso na pravi sledi. Tukajšnje prebivalstvo je že pričelo dvomiti, da bo mogoče razkrinkati prave zločince. Preiskava je bila res hudo otežkoče-na, kajti ni se dalo niti prav ugotoviti, kaj je prav za piav bilo umo njenemu odneseno in kako so stvari izgledale. Balažič je namreč živel popolnoma samotarsko in ni imel navade nikoear sprejemati v hiši. Paralelno s preiskavo ormoških orožnikov so uvedli zasledovanje za zločinci tudi ivanjkovski. Patrulja, obstoječa iz gg. narednika Franca Podjaverška in kaplarja Isa Mašoviča je vendarle pri- šla na pra^o sled in izsledila zločince. Dne 4. t. m. je našla patrulja večino naropanih stvari pri viničar ju Jožefu Bohincu pri Železnih durih, v občini Lju-tomer-okolica, kamor so jih zločinci spravi M. Bohinc in njegova žena sta izdala, da sta morilca brata Bohinc Janez in Anton, sokrivdo pa valita na Vo-grinčevo Miliko in na njenega brata Janka. Od bratov Bohinčev je Janez oženjen. star 30 let, znan pretepač, bil je večkrat kaznovan. Zdaj je bil viničar pn Mali Nedelji, do 1. novembra lani pa je bil za viničarja v Jeruzalemu. Anton je star šele 22 let in stanuje pri Janezu. Milika Vogrinčeva je vdova, stara 30 let. sorodnica morilcev in ima stanovanje v neposredni bližini, kjer je stanoval Balažič. Milikin brat Janko pa je delavec, star 21 let. Stanuje pri svojem očetu v Malem Brebrovniku. Ivanjkovska orožniška patrulja se je v četrtek podala z vozom k Mali Nedelji, kjer je dobila oba brata Bohinca in ju takoj zaslišala. Pri preiskavi so se našle še neke stvari, last umorjenca. Pod težo argumentov sta brata naposled priznala zločin, bila sta nato aretirana in prepeljana v Ivanjkovce. Danes sta bila odvedena na kraj umora, mimo pokopališča, kjer počiva njuna žrtev. V hiši sta bila znova zaslišana in sta še enkrat povedala, kako sta izvršila zločin. Takoj nato sta bila aretirana tudi Milika Vogrinčeva, ki jo morilca dolžita, da je sestavila načrt za grozni umor, ter njen brat Janko. Popoldne so bili vsi izročeni sreskemu sodišču v Ormožu. Prebivalstvo v okolici Ormoža, Ivanj-kovcev in še daleč naokrog živi vse pod vtisom grdega dejanja. Vse dolge dneve se je samo ugibalo, kdo je pravi krivec. Orožniški patrulji gre priznanje, da se je umor pojasnil, s čimer se je pomirilo tudi prebivalstvo vedoč, da bo zločinu sledila tudi zaslužena kazen. Reya. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. JE2ICA. Strelska družina bo imela danes v salonu pri »Florjančku« družabno prireditev. Sodeloval bo jazz »Sloge«. Ples prost. Začetek ob 17. Vabljeni. ROG. SLATINA — SV. KRIZ. Te dni se je spet pričela gospodinjska šola, ki jo obiskuje lepo število deklet tn gospodinj. Lepe uspehe te šole nam pokaže vsakoletna razstava ročnih del in kuharskih izdelkov. Vse priznanje naši požrtvovalni voditeljici gdč. Ivanki Podrekovi, da ie ustanovila to prekoristno šolo, ki jo vodi že peto leto. Želimo, da bi še mnogo let vzgajala naša dekleta v dobre gospodinje. --O.-- Razstava naših fotoamateriev Ljubljana, 5. januarja Brez velike reklame je Fotoklub Ljubljana otvori! te dni razstavo novejših drf svoj:h članov, a že dosedanji obisk kaže, da vzbujajo prireditve kluba v naši javnosti zanimanje. Razstava obsega le okrog 60 slik, k' (to pa skrbno izbrane in predstavljajo del najboljšega, kar so ljubljanski fotoainaterji ustvarili v preteklem letu. Med njimi so slike, ki so že na tujih razstavah dosegle prve nagrade. Razstavilo je skunno 14 članov. Večino poznamo že s prejšnjih javnih pri.editev kluba tako L. Pengala, Petra in Karla Kocj-anč ča. inž Luda Michielija, A. Korniča I. Gogalo, prof. Avg. Ivančiča, A. Staržika, K. Pečenka. Vsi ti kažejo svoj izrazit slog. ki se nagiblje deloma odločno v moderno. Videti je. da v ljubljanskem fotoklubu pazno zasledujejo pota in razvoj internacionalne fotografije, ki je pa ne presajajo na domača tla brez poskusov, da bi ji dali izvirne, slovenske poteze. Na prihodnjih razstavah bo to stremljenje gotovo dobilo še jasnejše oblike V domačem krogu deloma manj znani so bili doslej Franc Rizelj. Janko Brane Ivan Habič, Pavel Majnk in Gabrel Pintarič. Po razstavljenih slikah kažejo, da so že premagali začetništvo in da stopajo krepko v vrste priznanih amaterjev. Razstava ostane odprta še nekaj časa in je dostopna vsak delavnik od 10. do 14. ter v ponedeljkih zvečer brez vstopnine Kot novost omenjamo, da bo dopolnjena v teku prihodnjega tedna z majhno razstavo raznih aparatur in pripomočkov, ki jih uporabljajo člani Fotokluba pri svojem delu — in si jih izdelujejo sam;: po-večevalnikov origmalnih kop:rnih in povečevalnih okvirov s steklenimi mackami. temničnih filtrov, mehkoriscev itd. Poznavalci se bodo čudili, kaj znajo ustvarjati tudi v tem področju spretne roke in iznajdljive glave in to s stroškom nekoliko desetakov in stotakov, kjer bi bilo za slične (a manj praktične) tuje tovarniške izdelke šteti isto toliko stotakov odnosno tisočakov! Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V Ut KU\M FIRAMV 7nčet«k oP 2» Sobota. 6. ob Vo.: T irske kumare, Dv.en. Znatno znižane cena id 6 do 20 Din. — Ob 20 : Sonjkin in njegova sreča Premiera. Izvem. Nedelja. 7. ob 15.: Petrčkove posl-dnje spanje. Izven. Znatno znižane cene od f> do 20 Din. — Ob 20.: Praznik fveiočih rešeni. Izven. Znatno znižane (Viiie od 6 do 20 Din. Ponedeljek, S-: Zaprto. + V mladinski i«ri »Petrfkove poslednje sanje« iera naslovno ulogo P-trčka gdč. Igličeva, ki je to ulogo igrala pri obeh letošnjih uprizoritvah z največjim uspehom. OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 6. ob 13-: lioheme. Gostuje gdč. Ani-ta Mezetjva. I£,-en. Znižane cene. — Ob 20.: Dežela smehljaja. Gostuje gospa Mirni Balkanska. Izven. Nedelja, 7. ob 15: ličar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Havajska roža. Gostuie Mimi Balkanska. Izven. Ponedeljek, 8-: Zaprto * V Puccinijevi operi »Boheme« treski ie v ;iloai Mimi ponovno gdč. Ani':i M j zetova Musc-tc pa poje gdč. Sokova V vs'-i!ih ,'ij-t*sii ra^iitp.io- pesnik Rudolf a. Gostič. slikar Marcel g Primožič, Schau. lie no i t g- Zupan, Alcindor g- Ma^jlič Diri:'iia ravnatelj Polič, režira Primožič. Gostovanje znamenite perKe in i^alke Mimi Balkanske. Preko Z.iLrreb.i prihaja k ram iz srca bratskega bolgarskega naroda, iz Sofije. 0 njej gre glas, da je v svo.ii stroki prvovrstna umetnica z Odličnimi ppcsabnoslmi, ki zagotavljalo v vsaki :iiom in prt vsakem nastopu popoln uspeh. To dokazuje njeno izredno uspešna d^'.cvanje v oou,ovini. predvsem v Sof ii. kakor tudi na vseh gostovan jih. V Zagtvb i v minulih cn-h gostovala v šestih predstavah in zagrebška kritika pravi, da v opereti niso imeti le tako odličnega gosta kako- ie Mimi balkanska. V Ljubljani gostuie n ore-klumo samo dvakrat, in sicer dan -n v epe-r.-ti >Dfcžela smehljaja«, v nedilio pa v oor-reti »Havajska roža«. Vstopnice pri dnevr.i blagajni v operi- 5ENT.HKOKSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 16. Sobota, 6.: Pogumni TončA. Premiera Nedelja. 7.: Pogumni Tonček. Prva mladinska igra v Šentjakobskem gledališču. V soboto in nedeljo se bo igrala v Šentjakobskem gledališču ob 16. slovenska mladinska pravljična igra naSega popularnega pisatelja Jaka Spicaria »Pogumni Tonček«, katera motiv je ljubezen do bližnjega. Sodeluje članstvo fienljaikob^k^ga gledališča, otroci, pevci in godba. Krasno novo scenerijo sta izdelala Mana Milčinski in Vitek, nova kostume pa napravila gdč. Gorupova. Vabimo vse. da si ogledajo to lepo mladinsko igro. Vstopnice se bodo dobile od jutri dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstronju Mastnega doma. Režijo igre ima ga. A. D. Mariborsko gledališče ZaMfk ob 20 Sobota. 6. ob 15.: Pastirček Peter in krab Briljantin OtroSkn predstava po zniža nib cenah (od 10 Din navidol). — Ob 20.: Deseti brat Znižane c»ne Zadnjič Nedelja. 7. ob 15.: fit.identle smo. Zn'*ane cen;. Zadnjič. — Ob 20.: Mala Flora-mye*. Soko Prireditve Sokolstva v letošnjem letu Slovansko Sokolstvo to letos imelo obilo posla. Najprej se bo že 14. januarja vršila v Pragi redna seja predsedništva Zveze Slovanskega Sokolstva, kjer bo skoraj gotovo prišla na dnevni red tudi zadeva sprejema bolgarskih Junakov v Zvezo. Pričakovati je, da bo tudi ta slovanska telovadna organizacija postala član največjega slovanskega združenja vobče. Mnogo posla pa bodo imeli naši vrhunski telovadci in telovadke letos z mednarodnimi tekmami v Budimpešti. Pričakujemo, da bo udeležba letos od strani slovanskih telovadnih organizacij zelo številna. Kakor izgleda, bodo branili slovanske barve poleg Čehoslovakov in Jugoslovenov tudi bratje Poljaki in mogoče tudi Junaki. S tem bo znatno afirmiral Slovanski sokolski savez svojo moč, ako bo prisostvoval tekmam kar s štirimi vrstami. Članice bodo tekmovale najbrž iz ČOS, poljske sokolske zveze in našega saveza. Po tekmah pa pridejo na vrsto razni pokrajinski zleti. češkoslovaško Sokolstvo bo priredilo letos dva pokrajinska zleta, enega v Opavi, drugega v Ustjih nad Labo ter spominski zlet v Brno. V Jugoslaviji se pripravljao bratje ra pokrajinski zlet v Sarajevu in Zagrebu. Dalje bo imelo češkoslovaško Sokolstvo svoje velike tekme po prograTrai. kakor smo ga že objavili svoječasno. Tetamovalo se bo po društvih, župah in savezu. Razume se, da bo tekmovalna delavnost nastala tudi po Jugoslovenskem in poljskem So-kolstvu. Ako omenimo končno, da ho zonet letos vse polno raznih prednjaških šol, dalje Tyrševe igre v Pragi, smo samo nekoliko odgrnili zaveso, ki nam kaže pozitivno delo našega slovanskega Sokolstva vsepovsod. Sokol na Viču priredi drevi ob 20. v So-kolskem domu prosvetni večer z naslednjim sporedom: »Jugoslovan skl Jadrans (predavanje s skioptičnimi slikami; predavatelj profesor Vojko štrukelj), pevski nastop operne pevke gdč. Milene Verbičeve, nastop sokolskega orkestra in uprizoritev komedije jKolajno. Po sporedu prijateljski večer. Vstop prost. Vabljeni! Sokol Stopanja vas sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. 1934 ob 14. v društveni telovadnici. V sredo 10. t. m. pa bo sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste za bodočo društveno upravo. Tudi ta sestanek se bo vršil v društveni telovadnici, in sicer ob pol 20. Članstvo se vabi, da se polnošte-vilno udeleži tako sestanka kakor tudi občnega zbora. Sokol £tep«nja ras. Pod okriljem ZKD bo v nedeljo 7. t. m. ob 14. predavanje o izboljšanju in ureditvi pridobivanja krme in načina krmljenja. Predaval bo dipl. agronom g. Jamnik. Sokol Zalog pri Ljubljani je v preteklem poslovnem letu beležil uspeh, kakršnega ni mogla pričakovati uprava ob svojem pričetku. Bežen pregled življenja naše edinic-e od nastanka do danes nam daje jasno sliko nenavadnih uspehov idealizma in požrtvovalnosti članstva. Kljub temu, da naša telovadnica nima vsega onega, kar bi morda telovadci našli drugod, je bilo opaziti porast sokolske zavesti, k", je družila naše č.lanstvo v skromnih prostorih. Umevno je da je bil zaradi tega napredek tudi v prosvetnem delovanju, ki je nudilo duševno hrano vsem, ter pridobilo mnogo novih članov in pristašev. Silvestrovanje v nabito polni dvorani je uspelo nad vse pričakovanje z izvedbo pestrega programa po iniciativi agiLnega pro-svetarja. Zaradi tolikega napredka v pro-š'em letu bomo lahko polagali račun na ril. redni glavni skupščini društva, ki bo v nedeljo ob 15. Sokol Mengeš priredi pod okriljem ZKD danes ob 15. predavanje o našem Primor-ju. Predaval bo g. dr. Branko Alujevič. Radomeljski Sokol si je izbral >Rokov-njače« za otvoritveno igro letošnje sezone. Na cesti proti Kamniku, na skrajnem koncu vasi se dviga ponosna stavba novega Sokolskega doma. Požrtvovalnost naprednih Radomeljčanov, pred vsem indu-strljca Nastrana, jo je postavila v viden znak napredujoče sokolske misli. Obširna dvorana je bila pri predstavi nabito polna in sp morali za zapoznele obiskovalce prinašati še iz vasi stole ter jih postavljati tik ob odru, mnogo prišleeev pa sploh ni moglo več dobiti prostora. Starosta dr. Ivan Potokar je za uvod izregovoril o so-kolskem delu ter pojasnil, zakaj so ti izbrali za prvi nastop vprav Igro »Rokov-njačtc. Pred dobrimi 6to leti so v vasi Radomlje in v njeni okolici še gospodovali rokovnjači danes pa plemeniti vzvišena sokolska misel srca mladih Radomeljčanov. Ta vidna razlika naj danes stopi pied oči vsem, ki bodo gledali življenje nekdanjih rokovnjačev v novem sokol-skem domu. O Igri sami In njenem predvajanju je lmenitl le toliko, da je bila za kraj kaj umestno izbrana in da so jo podali v pristni domačnosti, tako v vsem kretanju in govorici. Najbolj so se odlikovali Nande, Blaž Mozol, Rak, Boje, Polo-nica in ler Burgar. Naravno igrani so bili tudi skupinski prizori, kar se po podeželskih odrih kaj rediko dogaja. Pevski vložki so želi splošno priznanje, zlasti spev None in rokovnjačev v Črnem grabnu so morali igralci ponavljati. Po predstavi. ki se je precej zavlekla zaradi tehničnih težkoč, se je v dvorani ob pogrnjenih mizah razvila živahnost, mladina pa je ob neumorni plesni godbi prišla na svo} račun. Igra se ponovi na Sv. Treh krajev popoldne. Sokolsko društvo v Šmarju pri Jelšah je prav svečano proslavilo narodna praznika 1. in 17. decembra. Obakrat je sodelovala društvena pihalna godba, ki kaže pod spretnim vodstvom br. Dežele in Ropreta čedalje večji napredek. Za Miklavža je društvo obdarovalo revno deco s prispevki tržanov. Prav posrečen je bil tudi Silvestrov večer, ki je nudil v režiji br. Godricha obilo zabave in smeha. 15. t. m bo glavna skupščina društva, ki je letos zelo pridno delalo. Pred kratkim nas je zapustil br. Berce, bivll načelnik in zadnji čas prosvetar. Zgradil je društvu gledališki oder, pred kratkim pa je dovršil tudi lutkovno gledališče, ki je z lutkami vred povsem njegovo delo. Z njegovim odhodom je nastala v druStvu vrzel, ki je ne bo mogoče tako kmalu zamašiti. Dne 6. t. m priredi gasilska četa svojo veselico s tombolo. 14. t m. pa ponove šolski otroci ljubko Igro vPeterčkove poslednje sanje«, ki je pri premieri zelo dobro uspela. Ker Je dobiček namenjen rev- 1 S t V €* ni deci, pač upamo, da bo poset tudi tako dober, kakor je bil prvikrat. Prednjaškj telovadni tečaj za brezposelne diplomirane učitelje in učiteljice je bil otvoijen v sredo ob S. v Ljubljani na Taboru. V tečaju, ki bo trajal od 3. do 30. t. m. je po 15 ženskih in moških diplomiranih učiteljskih moči. Tečaj je otvoril sa-vezni načelnik br. Ambrožič, ki se je zahvalil banski upravi za pomoč pri otvoritvi važjiega tečaja pod sokolskiru vodstvom. BodriLne besede sta izpregovorila tečajnikom tudi podban g. dr. Pirkmajer in prvi podstarosta SKJ br. Gan^l. Otvoritvi &o prisostvovali tudi docent dr. Košir, načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik in več predavateljev in predavateljic Vodstvo tečaja za članice je v rokah savezne načelnice Skalarjeve, tečaj za člane pa vodi podnačelnik prof. Jeras. Ta tečaj je velikega pomena, ker zahteva razvoj Sokolstva po deželi izvežbane sokolske organizatorje iai ker so se že iz mnogih krajev izražale želje, naj bi se čimprej nastavile učiteljske moči, ki so izvežbane v vodstvu sokoiskih organizacij. Sokol&ka četa v Mozlju, ki je bila nedavno ustanovljena, je priredila 1. decembra v proslavo 151etnioe ujedinjenja na narodni šoli prav. lepo uspelo akademijo sokolskega naraščaja. Br. starosta Lovšin je navdušeno pozdravil prvo proslavo novorojene čete. po slavnostnem >Sokol-st v o in 1. december« sta zaorili iz radostnih src pesmi iJugoslove-nski Sokoli* in jOj, letni sivi Sokole*-.. Sledil je slavnostni prizor ^Na dan ujedinjenja«, nato dve telovadni točki sokolskega naraščaja. Jugo-slovenska himna je zakijuč-ila prisrčno akademijo. Nič manj ginljivo je uspela tudi proslava kraljevega rojstnega dneva. Skrbno In pestro izbran spored je zadovoljil vse občinstvo. Po proslavi se je vršil občni zbor, katerega se je udeležila tudi delegacija matičnega društva iz Kočevja. Sprejeti so bili tudi novi člani. Bratje in sestre, le tako naprej, sebi v korist. dcroovinl, iiarodu in kralju pa v čast. Zdravo! Deset največjih češkoslovaških žup. Po številu članstva se vrste češkoslovaške župe tako: Vzhodnočeška, ki ima sk-upno 16.269 članstva, nakar sledi Barakova kot najjačja praška žtipa. Ker je poznano, da je sokolstvo na plzenjskem okolišu zelo močno razvito, je razumljivo, da je plzenj-s'a v Prasi je na šestem mestu s 13.638 članskimi pripadniki. Nato s'erte žutip Podbelogorska. Druga v Brnu, potem Orlička in kot deseta Podkrkonoška. češkoslovaške župe so po številu čla.nstva jačje od naših, imajo pn tudi krepkeje razvito okrožno organizacijo. Njihova društva imajo povečini ranoso več članstva kakoSkalo« so začeli v petek razširjevati To delo je bilo zelo nujno zaradi varnosti. Na ovinku ozke ceste se je pripetilo že več nezgod, ni pa bilo sredstev za cestno razširitev. Zadnja uradna komisija za javna dela Iz bednostnega fonda pa je le spoznala nujnost tega ^ela ter odobrila kritje stroškov Iz bednostnega fonda. Odstraniti se bo moralo več metrov skalovja in je delo zelo važno v Interesu prometa in zaradi malega zaslužka domačih brezposelnih Ko se bo vreme /boljšalo, pa bodo pričeli s popravljanjem cest proti Mlinšam ln Kanderšam. kjer bodo tudi zaposleni domači brezposelni delavci. z— Reševalni avtomobil v jarku. Ko je reševalni avtomobil v sredo iz LJubljane v Trbovlje vozil go Marijo Torijevo, ki je hote!a umreti doma, mu je na klancu nad Zagorjem popustila veriga in Je avto zdrvel po ozki cesti nekaj metrov nazaj tn se potem prevrnil v jarek. Z dvema paroma konj od rudnika so avto izvlekli iz jarka, go Torijevo, ki je preminila med potjo že pred Zagorjem, pa so na vrh klanca pripeljali z vozičkom Po njeno truplo je prispel avtomobil gasilcev iz Trbovelj .11 ga odpeljal na dom Reševalni avtomobil ui bil močno poškodovan in se je lahko Po nezgodi vrni) v Ljubljano. Fs T^velj t— Delovanje kola&ic. Delovanje naših kolnšic >e bilo tudi v preteklem letu zelo n!cdnno*no. Udejstvovale fto se v prvi vrsti na karitativnem polju, pa tudi prosvetnega dala niso zanemarjale, o čemur pričajo številna predavanja, ki so jih priredila v preteklem letu. Največjo skrb pa so posvečale siromašni deci, da jo obvarujejo pred gladom in mrazom. Tako so tudi rojstni dan Nj. Vel. kralja praznovala z dobrodelnostjo in ob tej priliki razdelile 60 revnim družinam živila. siromašnim otrokom močne čevlje in 120 otrokom nakaznice za mleko in kruh. ki ga bodo dobivali v dopoldanskem odmoru v šoli. Rojstni dan Nj. Vil. kraljice pa bodo proslavile naše kola* šice 12. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Sokolskeo dolini že skoro skopnel. ie v višjih legah še prav wgv>dna smuka. Tako bomo imeli te dni kar dve smuški tekmi na Mrzlici- V soboto bo sokolska, v nedelio pa ki tbska t^k-ma SPD Trbovlje. Obe b^vta imeli stari in cilj pri koči na Mrrlici. Občinstvo opozarjamo na ti dve zimski prireditvi. Iz Hrastnika h— Narodno - strokovna zveta priredi jutri v nedeljo ob 17, v dvorani Sokolskeera doma velik shod. Prideta dva govornika, eden iz Ljubljane, drugi iz Maribora, ki bo*ta razpravljala o važnih delavskih vprašanjih. Delavci vseh naših podjeti' obiščite shod v velikem številu, saj te to v vašem la«tnem interesu. h— Sokol«ko društvo ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 14. t. m. dopoldne v Sokolskem domu. Iz Ptfjfa j— Čebelarsko društvo za ptui in okolico bo imelo občni zbor 6- t. m. ob 9. v Podgorškovi kavarni n-a Bregu. Vabljeni čebelarji in prirfelii te kmetijske panoge! Iz Gornje Lendave gl— Gornjelendavska šola je priredila božičnico ra svoje s:romašne otrok? 23. decembra. Obdarovanih je bilo nad 100 otrok. Maniše vsote so bile poslane tudi okoli-eanskim šolam. Glavna podpirateljica naših božičnic je vedno domača podružn-ca Ju-goslovenske Matice. Druga ra*a velika do-brotnici pa je Družba sv. Cirila in Metoda v Liubliani. Vsako leto se nas soomni z velikodušnimi darovi. Oberrvi družbama se j naši mali in niih starši najlepše zahvalju-i jejo. Tudi ban^vinski upravi in vsem, ki so kaj prispevali, najprisrčnejša hvala! BLED Danes ln jutri ob nol 16. In 20. bo predvajal zvočni kino >B'ed« veliko nemško onereto ^Podveza carice«, kot dodatek pa šaloigro in kulturni film DOBRNA. Zvezna strelska družina je priredila v topliški dvorani Silvestrov večer, ki ga je posetilo številno občinstvo. Ga. Rožančeva 1e podarila purana, ki je vrgel druftvu 500 Din. Ugajalo je občinstvu pet.ie moškega okteta. Predsednik g. Kokalj je v izbranih besedah ob polnoči poudarjal pomen strel?ke družine. Strelska družina na1 r>«s kmalu zopet povabi na tak prijeten dn*žabni večer. ■DRAVOGRAD. Narodna odbrana bo imela prvo prireditev 6. t. m. v Sokolskem domu r. enodejanko In prosto zabavo. — Dne 13 t. m. ob 20. bo občni zbor Jadranske strp»e v prostorih hotpla »Koro-tana«. — Roko' bo 'mel občni zbor 14. t. m. ob 1K30 v Sftknfeit(irn domu. — Strelska dnt*««» bo zborovala 14. t. m. ob 20. pH »TCnr^vm«. GOLNTJC. Pn« 8 t. m. bo v edravUliču pod okriljem ZKD ob pol 17 predavanje o 1 potovanju po Maroku. Predaval bo g. dr. Lahka atletika In nogomet v letu 1933 Krepak razmah slovenskih lahkoatletov — Nastopi naših nogometašev Po lepih uspehih in sistematičnem toda ža! brez javnega priznanja in vednosti širših množic, se je lanli nadvse rri-čaikovanje uveljavil tudi Iahkoatletski šport Prav do lani so bile razmere v tej panogi, posebno v Ljubljani, čudno zamotane m kar opažalo se je, kako gmejo najboljše sile, kaKo pada zanimanje za matico vsega športa ji kako obračajo sportni-ki drug za drugim hrbet tekahščem. Toda prišli so mladi, ag-.lni ljudje, ki so z brezmejno nesebičnostjo in trdim deiom od ročnega do vzgojnega spet porravili Zgubljeno. Najbolj koristno za procvjt te panoge v L}ub-Ijani je bilo prijateljsko sodelovanje med atleti obeh krajevnih nasprotnikov in dobri sadovi so se pokazali že kar v začetku sezone na crosscountryju za prvenstvo države v Martooru. Krevs je prišel rrvi, dva Mariborčana za njm; Zagrebčani pa, ki so i.me!i tudi to pot mnoga na jeziku, so odnesli malo v resnici. Po bitki je bilo nekaj pregovorov zaradi poslovanja razsodišča, toda ne glede na to je dobila naša lahka atletka že zgodaj spomladi krepko pobudo za nadaljnje delo. Maja je imela sekcija Pnmorja dober pror^gandni miting, v Mariboru so tekli po mestu za Slieliov pokal, prve dni junija pa ie priš a velika bitka za državno prvenstvo moštev. Prvič po doigih letih je Pr'.morje tudi vna-nje lahko dokazalo svojo efektivno moč v tej panog, mi prekosilo za 35.U0O točk vse cstaie k.ube, med njimi tudi zagrebško Goncordijo :n Haška; Ilirija je bila četrta, mariborski Železničar je prišel pred Maratonce, klubi iz prestolnice pa so ostali na dnu. Savez je iskal dlako v j2jcu, ker mu ni hotelo v glavo, da je šel najvišji naslov iz Zagreba, nato pa se je revanžiral z nekimi administrativnimi ukrepi, ki so bili pa že udare: v vodo. Krevs je spet v Celju pokazal svojo formo na cros-countrvju Jugoslavije na 10 km, pozneje smo v Ljubljani videli Gojiča s kladivom, nato je bil miting Prlmorja z dvema rekordoma (v švedski štafeti in na 25 km). Po vseh teh uspehih je Ljubljana že gledala okoli sebe, da bi se pomenia z Zagrebom ali Beogradom. toda po »prizadevanju* Zagreba in odločilnih gospodov pri JLAS je prišlo samo do dvomateha med Zagrebom i.n Beogradom, kjer je prvi res tudi zmagal (66:43) Ljubljana je »počivala na lovorikah', pri tem pa pridno trenirala in se pripravljala za državno tekmovanje za ijoedunce. Avgusta je prišel v goste Gradec; Krevs je spet postavil nov rekord na 5 km, drugi dan je prinesel še rekord na 4 X 800 m in končno tudi pičlo zmago (73:71). Mesec dni pozneje ie šla ekipa Primorja v Celovec, kjer ka so jo spravili ob zasluzen! uspeh (74:86), ker so osporiii start atleta Martinija. Sredi septembra je biio še veliko tekmovanje za državno prvenstvo za tjoedince, kjer se je odlikoval Ilirijan Bručan z novim rekordom na 10 km, medtem ko so vsi ostali atleti tudi pri tej konkurenci pokarali toliko premoči, da jih JLAS ni mogel izpustiti, ko je sestavljal reprezentanco za veliko revijo balkanskih atletov v Atenah. Naši so bili to pot zastopani še dovolj pravično šn so tudi opravki svojo nalogo kakor je biio treba. Ves prvi teden oktobra je trarala borba; zasedli so brez večje nevarnosti ostalih drugo mesto s rre-cejšnjim naskokom točk od IV. balkani-jade. Najbolj se je odlikoval Krevs z zmago in rekordom na 10 km, dobra sta bila tudi Steplšnik in Šporn; vsega smo imeh 110 točk nasproti grški-m 169. ki so bile zforane doma! Letos bomo startali s to ugodnostjo mi! Atene so nam prinesle uspeh, ki nas je uvrsti! med najboljše Kader in kadaver Opasno je hrumelo po dvorišču in hodniku — to je narednik Peter, po« glavitna živina v našem kadru, hrulil lene Bosance po smrdečih ubikacijah. Zunaj pa je snežilo. Zaradi juga so se na dvorišču pretakale dolge luže. Kosminke so zaspane priletavale na šipe in se tajale na njih, da je pone* kod curljalo skozi špranje in močilo vlažne stene puste kasarne. V prvem nadstropju, v prostrani sobi, kjer je bilo skladišče odej, neusmiljeno smr» dečih po naftalinu, so se pretegovali enoletniki Sami taki boljše sorte. Bo« sanci. Čehi, Slovenci. Bledikavi Pere« grin, najmlajši med njimi, je prisluš« koval pri vratih grmenju narednika Petra — Pst... zdajle bo opravi!! Se par klofut ie padlo spodaj, plo« sko in re^ko. k*kor je znal pomeriti izkušeni Peter. Vmes se je cul žven« ket sablie. ki se mu ie med zamahi otepala med nogama Tn vedno znova ie otresal sneg s težkih svojih švar« kliev Vojislav, razleknien na odejah, su« šično bled. je nadalieval. da so ga vsi v sobani poslušali: kako ie bilo tiste noči nred saraievslHm f>tep*itom. ko je pn?el k ntemn Gavri'o Pnnrn. — Po četrte gimnoziie sva bila so« šolca Pntem ie izginil Tn se ie več« krat vrfli*al v ^araievo T.e zvečer smo se imati ulico: *"*vero. pet nas Na p^mpnodi pas 'p Vi' so*rt »srneh sama »b*/fl«vost za vol'"o Svobske gospode Gavrilo pa se je držal resno, kakor lahfcoatletske države na Balkanu. Zadnja svečana revija slovenskih atletov je bil tradicionalni »Tek uedmjenja« Primoria, ki je bM letos zaradi lSletnice proslave uedinjen.ia odgoden na rojstnii dan Ni. Vel. kralja. To pot se je tega propagandnega teka udeležilo poleg množice naših atletov tudi več atletov iz Rumunije, dočim atleti drugih prijateljskih držav zaradi slabih železniških zvez niso mogli prispeti. Zmagal ie spet Krevs, v drugi skupini pa gost Rumun. Prireditvi so dale oficielni slavnostni značaj številne reprezentativne osebnosti do najvišjih državirh funkcionarjev. Vzporedno z moško afetiiko — toda prav za prav z novih temeljev — se je lami spet oživela tudi damska. tz štiri leta je od tedaj, ko je počil zad-ii' startni strel za dekleta, in šele lani junija sta Ilirija in Atene spet spravila na zeleno polje 20 tekmovalk, ki so prebile led za nadaljnji razvoj. Tri mesece pozneje so se dekleta že pomerila po klubih, še malo nato pa za mesta posameznic v Ljubljani. Prve dni oktobra so se kar ojunačila in pozvala na dvoboi Zagrebčanke. Seveda ie bi3 ta korak nekoliko predrzen in prireditev je končala z občutnim porazom (29:5S); sicer pa so dekleta hotela samo tekmovanja in treranga. Sezono so zaključila s prav uspelm gozdnim tekom tik pred zimo, ki ra že ni bil popolna slika športne discipline. Kaže pa. da je damska lahka atletika spet dobila nov razmah in da bomo letos na naš;h teka!išč;h lahko bodrili še številnejše vrste kodrastih glavic. Zdaj pa stopimo med nogometaše! Situacija ob sklepu leta je znana: Primorje je na osmem mestu ligine tabele m ostal je v ligi, Ilirija vodi v podsavezni ligi preko zime. Maribor ima trenutno najmočnejšo enajstorico v Rapidu, ki ima za pomlad še nekaj jesenskega prvenstva v dobro, ISSK Maribor pa je v obupni poziciji prav na dnu tabele. Ko smo lani sklepali račune, je bil položaj vse bolj napet; kajti kandidata za prestop v državno ligo sta bila oba (kajpa Ilirija in Primorje) in odločitev je bila določena že na zgodnjo sezono. Do tedaj res ni bilo pomembnih dogodkov. Hermes, ki tako vztrajno orje nogometno polje, je takoj po Novem letu otvoril svoj zimski turnir in ga sredi januarja zaključil z zmago za sebe med 6 klubi. Kandidata za ligo sta po malem mislila na svojo misijo ;n si sem in tja omislila kaj »prijateljskega«; Primorje mariborske Železničarje uspešno, Ilirija reprezentanco II. razreda s polomom, pa spet Primorje isto reprezentanco z olimpijskim rezultatom, pa spet Ilirija Haška z uspehom, dokler ni napočil rok za prvo polovico odločitve. Nič ni pomagalo, pič!o toda zasluženo 2 : 1 za P. Po dveh tednih še drugič, spet pičlo in spet zasluženo 3 : 2 za P. Brez trenja in vojske in tako na kratko, kot se pove, pa ta stvar le ni bila opravljena. V tistih burnih dnevih pred odločitvijo 90 se začeli širiti glasovi o fuziji obeh klubov, ki so dobili v naglem (ali prenaglem) tempu konkretno obliko — pri tem smo pomagali celo izvenklubski ljudje — in kar naenkrat sta zasedala dva občna zbora, ki sta pokazala drug drugemu fige. Ko kandidata nista bila več kandidata, sta spremenila fige v pesti, in tako je šlo P. v državno ligo, I. pa v podsavezno. (Kaj in kako »e je godilo črno-belim v ligi, smo v tej rubriki na daljše razpredli v božični številki »Jutra«.) Ilirija je po končani b'tki za zeleno mizo pregledala svoje vrste, poskusila še nekaj prijateljskih tekem (Celje, Viktorija iz Zagreba, varaždinski SK, graški GAK) in se nato polagoma znašla v vrtincu podsaveznih tekem. Vrtinec je bil to spomlad sila močan in je stal Ilirijo v nastopu z Mariborom točko — tt"t— -mrTTTTi—wnr~'i mmmmm—rr msb izcejena citrona, le časih so mu ner« vozno poigravale ustnice. In njegove oči so sijale razprto, preteče. Pred Vi« dovim dnem se je znašel v Sarajevu, v mraku je prišel k meni. Pristal sem, da prenoči v moji sobi. Prav. Toda previdno. Zaradi gospodinje. Potem sva se razgovarjala tiho. Spravil je svojo pištolo v mojo omarico. Nič do« ločnega ni povedal. A kako se ne bi razumela! Tisto jutro Vidovega dne sem hitel k šolarski maši. Dve uri na« to je završalo po mestu. Policija me je še pred kosilom vlovila na stanova« nju in me gnala na ulico. Svojat po meni! Psovala, pljuvala, tolkla, da so me krvavega privlekli na policijo. Le kratko pri zaslišanju so se ujeli naji« ni pogledi: Gavrilo je bil še bolj stol« cen od mene, še bolj mrk, kljubujoč. Pogum! Le tajimo, čeprav sem vedel, da ne bo nič pomagalo. In potem, oh, tista štiri leta sem prestal v kehi samo do polovice. Gavrila pa po sodbi ni« sem videl več ... — Tako, zdaj ti pa junaške prsi di« j či srebrna! Kakor premiranega bika — se grobo obregne Rade Tolpa in se za« grohoče široko, široko. — Rade. ti dobiš zlato, si večji lo« pov od mene!, prijazno vrne Voja. Kaj pa, Voja je prebil že lepe mesece na fronti Enoletništva mu niso pri« znali. Pa bistrega fanta so cenili mom« ci in oficirji. Avstrijska previdnost mu je bila toliko v prid, da ga niso vtikali v prvo boino linijo Bolničar« jem so ga dodelili in ie zaslovel po hrabrosti in samaritanski skrbi za ra« njence. Tako zelo je zaslovel, da mu kdo bi mislil! Toda Maribor je bil takrat gosposki; Ferenczvaroša si je povabil, da ga pokaže svojim navdušenim prijateljem (z 2 : 10). Zmerom na terenu sta bik Hermes, z Železničarji dvakrat, drugič za pokal ministra prometa z uspehom, in naš vojaški klub Triglav, ki menda sploh ne spusti nobene nedelje, dasi ni v kombinaciji za noben naslov in noben pokal. Maribor sili v ospredje m dobi z Rapidom še dve točki, potem je mir o Veliki noči. V Ljubljani smo imeli takrat GAK, večkratnega znanca, prvič z Ilirijo (3 : 3), nato s Primorjem (3 : 4), v Mariboru pa graški Sportklub, ki je slavil dve visoke zmagi. Hermes j« Sel do Celja in se je tam z menjaiočo srečo brcaril z reprezentanco Celj« itd. Ligaš je zbiral sile. svojo nrvo garnituro pa je poslal na pro«Wo 2;Mn;ce šušaške Viktorije. Se I>im*al" in Tržič sta si za ta praznik povabila A v-f;ice. Hermes je z visoko z mi "o rt«1' Grafiko doig^al SVoj prvenstven5 sno«-ed m si s kopico točk krepko o«vo»'l prvenstvo svojega '■**reda. V pod-«v;d izposodil Železničarje in '-•>- je ltjr;;a zdrknila na tretie mesto. H3 £-o| je je dalje in j« ociganil Ilirijo za nK" tn-Vi. med tem ko je Maribor z zmago i ?°le7«včarji že krepko prijel za prven-'♦'•o 7* konec je Ilirija doživela še sunek ,-.arj3 jn ob zaključku prvenstva sedla na zadnje mesto, kar ji je povzročalo precej nepotrebnih sit-I rsnef? M ,r:hor se je z novim naslovom hitro oH za boljš;m nasprotnikom in vzel Iigaša roncordiio, ki pa m ti ni mogel do živega (2 : 5). Za n'o je prišel Varaždin m tam je bilo lažie. Medtem se je odločila njegova usoda glede kvalifikacije s Splitom tako, da igra najprej doma. revanš pa ob morju: vsaj ni papirju ugodno. Prišlo je žal drugače! Doma ie bilo samo 1 : 1. v Splitu pa celo 0 : 2. In v ligo pojde še Split poleg Hajduka! Ilirija se je otresla prve zamere in prenesla svoj nogometni obrat na noč. Krasno si ie priredil? igrišče in vabila: Bu-daia (6 : 1). Sportklub iz Gradca (1 : 5), bratski Kolin (2 : 21 in s Concordio celo (2 :6) in dunajsko Vienno (1 : 4). To je bil spored, ki je spet zbral razočarane in dal tudi sekciji svež razmah. Rapidovci so se v tistih dneh pobahali z dunajskim Rapidom, Rapid. pa z rezultatom (11 :3). Medtem je postalo toplo, ligaši so šli na odmor, tudi pod«avezni so odložili orodje in le razni nižji kandidati so se pehali po julijskem soncu. Mnogo veselja in novih nad so prinesli v Ljubljano zvezdniki iz Zgornjega Kašlja, vulgo Maribora. Najprej so nastopili pod svojo firmo in z 4 : 2 zmagali nad čmo-belimi, nato pa odšli po svojih potih in se kmalu poiavili tudi v naših ligaških dresih nroti graSkemu Sportklubu (7 : 2) in RFC Bucuresti (4 : 2). Ilirija ie medtem sprejela bivši Nicholson. sedaj FČ Wien (4 : 4), dosegla enak rezultat s celovško Avstrijo in se obenem poslovila od starega igrišča. Celiski Olimp je tiho proslavil petletnico. LNP je priredil olimpi jski dan — prav tako skromno, za tem je bilo še nekaj prask in spet se je začelo podsavezno prvenstvo. Ilirija je imela pred vstopom nekaj težav, toda končno so jo dali med konkurente kakor je prav. Rezultati jesenskih tekem so še več ali manj v spominu. H koncu sezone je Ilirija organizirala turnir rezerv, ki skoraj nikjer ne pridejo do kruha, Hermes pa svoj zimski turnir, ki ga je sredi decembra zamedlo in čaka zdaj kopnih tal. Naj bo omenjeno tudi, da so na nogometna igrišča prenesli svoje dobrodelne akcije zastopniki raznih poklicev ter vzgledu novinarjev in častnikov sledili še stražniki m mitničarji, poštarji in pripadniki tramvaja ter končno še uradniki OUZD in banovine. Akcije so imele na splošno dober uspeh, bilo pa jih je najbrže preveč po istem kopitu. Tudi provincialni klubi, ki iz znanih razlogov ne morejo računati s takšnim napredkom kot mestni, so se udejstvovali prav pridno. Tako je bilo zelo agilno naše Ziasavje, kjer je zrastla v nekaj letih vrsta klubov, ki živahno igrajo med seboj in semintja povabijo še koga, da jim pokaže boljši nogomet Tudi naša Gorenjska z Domžalami, Kranjem, Jesenicami, Tr-žičem itd. je pridno tekala za žogo, medtem ko imamo na Notranjskem tn Dolenjskem ie nekaj bolj znanih imen (Javornik, Elan, Sevnica, Krško itd.). Tudi provinca ob Savinji in Dravi ni dala miru okroglemu usnju. Skratka! Dasi v nogometu ni- je zagrizeni madžarski zdravnik, nje* gov šef dr. Doboš, pridobil kolajno. Ostala enoletniška mladina, ki je tule poslušala Vojislava, povratnika s fronte, so bili sami sleparji. Otresli so se rezervno»oficirske šole v Slovenski Bistrici in pri kadru našli posla v pi« sarnah, skladiščih, pri delavskem od« delku, pri rekvizicijski komisiji. Pere« grin je šele pred tednom primarširal iz tiste šole. Polegal je v samotni so« bi, v pustem trškem hotelu, in bi mor« da lahko tako lenaril šc cele mesece tjale do pomladi, če. ne bi bil poma« gal ponočevati vrlim tovarišem. Ti so sleherni večer našli skrivališče v go» stilni sredi trga ali zunaj kje, igrali na svoje tamburice. prepevali in vese« Ijačili ob potvorjenem vinu in do fer« menta pokvarjenih natakaricah pozno v noč. Sinoči je nasedel Peregrin in vsa njegova družba: nadzorno službo je enkrat izjemoma vršil komandan« tov pribočnik, nadporočnik \Volfi;ng Ta strupena policijska duša — v civi« lu je bil preiskovalni sodnik nekje iz severne Češke — je že dolgo vohal, da zoprni enoletniški kadrovci veseljači« jo. Snoči je s patruljo treh mož za« straži! izhode iz Loblove gostilne in nato nasilno vdrl v kuhinjo. Osupnili so ne samo enoletniki, v poskoku vsi postavljeni habtacht, vreščavo so po« skakale iz njihovih naročij tudi vse tri natakarice in domača hčerka in debe« Iušna. že priletna kuharica.-- — Na današnjo pridigo sem pa le radoveden, pravi Voiislav in se belih zob pogasi nasmehne vsem naokrog. — Ah, pravi vrag! se opogumi naj« mamo najboljših skušenj hi se po pravici hvalimo, da so specifično naše panoge popolnoma druge, lahko le ugotovimo, da se v nogometu stalno razvijamo, dasi bolj na široko kot na visoko. Sicer p« je slednje eden izmed pogojev, ki nam lahko pomaga preko truda in skrbi, ki jih imamo zdaj vselej, kadar moramo na zeleno polje iz domače vasi. Sicer pa situacija ni mnogo drugačna tudi v veliki jugoslovensiki nogometni družini! Doma igramo v velikem stilu, ko pa stojimo na travniku pred svetom, je pa bilanca naslednja: Madžarska : Jugoslavija 3 : 1. Nespretno in nesrečno sestavljena enajstorica; sicer odlični, toda poraženi. Španija : Jugoslavija 1 : 1. Najlepša prilika za zmago; smola naših in sreča Špancev — remis. Švica : Jugoslavija 4 : 1. Slabo sestavljena reprezentanca: kdo je spet odgovoren? Rumunija : Jugoslavija 5 : 0. Odločitev za balkanski pokal. Strašen poraz; Rumuni kot levi. Zakaj niso igral; tudi Zagrebčani? Jugoslavija : CSR 2 : 1. Prva zmaga v sezoni: vsi odlični, tudi savezni kaoetan. Poljska : Jugoslaviia 4 : 3. V rokah smo že imeli zmago, vodili smo že 2 : 0, potem so pa odpovedali x v ... Jugoslavija : Švica 2 : 2. Tekma za svetovno prvenstvo. Spet j« bila lepa priložnost. toda ves napor je bil zaman — renvs. Kljub dobri formi vsa i trojicr naših najboljših klubov lani nismo mogli postaviti enajstorice, ki bi nas lahko solidno zastopala pred srednie-evronskim razredom. Le včasi, v"asi. kadar je bila prav velika nedelja. To pa je bilo lani samo enkrat... Športne vesti Nogometne tekme za zimski pokal Danes in jutri se nadaljujejo nogometne tekme za brezposelne igralce. Za klub, ki bo prvi v tem turnirju, je predviden lep pokal takozvani »Zimski pokal«. Današnji pari so: Hermes : Sloga. Primorje : Mars; jutri nastopijo: Jadran : Reka. Korotan Kranj : Korotan. Vse tekme se odigrajo na igrišču Hermesa in pričnejo ob 13. Ker so Se dosedanje tekme bile zanimive. bodo prav tako tudi današnje m prihodnje. Od naše publike pa pričakujemo, da bo iste posetila, saj je vstopnina minimalna, a namen povsem socialen. Ski Narisal in opremil cand. phil. Robert Kump. Hudi smo Slovenci na vsako pačenje naših izvirnih smuči in zato je naslov Kum-pov« knjige dvignil proteste, še preden je delo zapustilo tiskarno. Zdaj leži knjiga pred nami in reči moramo o njej samo najboljše! Mladi mojster na smučeh, ki mu to delo o smučarstvu ni prvenec, je v knjigi v zelo nazorni obliki podal serijo skic in slik o vsej smuški tehniki. Vsak smuški lik je v izredno jasnih skicah in slikah na dveh straneh za vsakega podrobno objasnil z ozirom na telesno dinamiko smučarja kakor tudi na obtež>itev smuči m hitrosti ter vrste snega, na katerih se lahko izvaja. Pisec nas v tej zelo dovzetni obliki vodi od najenostavnejšega lika do najtežjih fines v smuški tehniki; tako se vrstijo skice in slike v obratih, turnih korakih na ravnem in v breg, terenskih, navpičnih postopnih, raznožnih in poševno postopnih korakih, dalje o smučanju v smuku, plugu, plužnih zavorah, zavojih in lokih, telemarku ter raznih kristijanijah, smuških lokih, enojnih, dvojnih in trojnih korakih, več preskokih v škarjah, preskokih v prenosu, s hrbtom naprej, prečnih skokih in končno o raznih skokih v daljino, globino in s skakalnice. Originalno je v tej knjigi, da na vseh 140 straneh finega papirja in krasnega tiska ni niti besedice besedila in so strani opremljene samo z zaporednimi številkami, ki se nanašajo obenem na kratko — knjigi priključeno — legendo o posameznih znakih in kratko navedbo posameznih likov. Ta razlaga knjige na dobrih 10 straneh je pripravljena v več jezikih in zaradi tega je šinila piscu misel, da je da! knjigi naslov norveškega m mednarodno — kakršen je tudi cilj knjige — bolj udomačenega izvora; v slovenski razlagi avtor se-vega strogo uporablja samo naše smuči. Kumpova knjiga »Ski« je prva te vrste med nami in najbrže tudi daleč naokoli; ker je razen tega vsebinsko izčrpna in po opremi skoraj bi rekli razkošna, smo pre- mlajši. — Če ni bilo hujšega, kakor da nas je spravil semle med smrdljive odeje, nam tudi poslej ne more na« vrtati luknje! Fronta nam itak ne od« ide. Potem pa — hajd tja preko! — Si še mladič, neizkušen! se Pere« grinu posmehne Voja. Mali Šimeček pa se sredi sobane po« stavlja v pozo, kakor sinoči nadpo« ročnik Wolfling, njuhajoč in z reže« čim obrazom na iztegnjenem vratu: »So, so! Na, da werden wir mal ab« reehnen!« Sredi grohota se široko odpro vra« ta, da je nepazljivi, zasmejani varuh Peregrin prestrašen odskočil in komaj iztisnil iz grla: »Habt acht!« Med podboji se je prikazala maje« stetična postava gospoda narednika Petra v ohlapni, sivi, široko razmah« njeni pelerini. — Tako, tu smo torej v jami raz« bojnikov! Dobra prežganka se vam danes kuha! — Vsi h raportu! — Pogledal je Peter na uro, bližala se je ena isti. »V desetih minutah — vsi gestellt!« ^ V zatohlem hodniku med pisarnami komande, kjer se je skozi medle šipe visokih pisarniških vrat prebijala svet« loba, je narednik Peter pestil smrdečo in gladno revščino, ki je morala k ra« nortu Odkar je bataljon pri dveh svo« iih propastih. prvič pri Zalesczvkih v Galiciji, drugič nekie na laški fronti, izgubil svoie naiboliše slovenske fan* te. «0 tudi tu zajemali za polnitev marškompanij nadomestek fz žalost« ričani, da bodo smučarji — predvsem naj-rže oni, ki so že užili nekaj ur živega šolanja v umetnosti na snegu in smučeh, ker je prav za začetnike knjiga morda le premalo zgovorna — radi segli po njej. G. Kumpu pa, ki se je korajžno lotil takšnega dela in ga kot enega izmed najboljših uvrstil v našo skromno športno literaturo, želimo z njim čim več uspehov! Akademske smučarske tekme preložene. Na prošnjo tekmovalcev akademikov Sm. k. Ljubljane preloži J. A. S. O. svoje tekme na 9. in 10. januar. Prvi dan tek v dalj na 16 kin na Rožniku in okolici s startom ob 9.30 pri Čadu, kjer jc tudi cilj. Drugi dan skoki na skakaln:ci pri Moste-cu s pričetkom ob 14.30. Tekmovanje se vrši pod pokroviteljstvom rekturjj dr. Slaviča. Tekmuje se za prvenstvo Aleksandrove univerze in obenem za prvenstvo ju-goslovenskih univerz. Prijave sprejema do ponedeljka zvečer sportpa trgovina J. Goreč na Tvrševi cesti ter Kolb & Predalič. Smučarski klub Ljubljana razpisuje tekmovanje za prvenstvo kluba v kombinaciji. Prvi del tekmovanja se vrši v nedeljo 7. t. m. na Pokluki pri domu. in sicer v smuškem teku na progi 15 km za seniorje in na progi 6 km /a jun:orje nad !'> let stare. Start je točno ob dopoldne pri domu. Drugi del tekmovanja se izvrši kasneje. Tek in skoki se ocenijo tudi posebej.. Pozivajo se tekmovalci, da se tekmovanja za klvbsko prvenstvo udeleže polnostevilno. Mladinska smučarska tekma SK Ilirije se vrši danes ob 14 30 s startom in ciljem pod Rožnikom na Večni poti. Zbirališče v gostilni na strelišču pod Rožnikom 00 13.45. Vsi tekmovalci se opozarjajo, da se vrši žrebanje že dopoldne oh 10. v klubski sobi kavarne Evrope (vhod Tvrševa cesta — zadaj). Prijave se sprejemajo še do 10. istotam. Na naknadne popoldanske prijave se ne bo oziralo. Smučarstvo v Celin. Kakor poroča Savinjska podružnica SPD v Celju, se obetajo smučarjem oba prazn:ka ugodne prilike za smučanje. Mnogo smučarjev se bo v praznike podalo v okolico Celjske koče, na Mozirsko planino in drugam. Vsi celjski zimsko-sportni klubi bodo priredili 7. t. m. smučarsko tekmo ob 9. dopoldne s startom in ciljem pri trgovini g. Zidanška na Sp. Hudinji pri Celju. Tekmovali bodo člani SK Celja. SPD v Celju. SK Olimpa. S«K Jugoslavije in Smučarskega kluba v Celju. Iz ljubljanskega table tenis športa. Danes in jutri se vrši v tej panogi športa državno prvenstvo v Zagrebu. Prvenstva se udeležita tudi dva ljubljanska kluba in sicer Ilirija in ŽSK Hermes. Ilirijina ekipa je odpotovala že včeraj opoldne r. brzim vlakom, a Hermesova ekipa je odpotovala danes ob 5 30 z osebnim vlakom. Želimo obilo sreče. .4SK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi pokalne tekme z Marsom morajo biti danes ob 1*4.15 v gostilni pri Beliču: Logar. Šinkovec, Bervar. Strnad, Baum, Pišek II, Petrič, Svetic III, Pupo, Caleari, Terček. Petelin. Točno ob 18. mora biti ligina skupina pred Delavskim domom (Gosposvet-ska c.) Copate je prinesti s seboj. SK Ilirija. Seja upravnega odbora v torek 9. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Dnevni red: poročilo predsedstva, sekcijskih načelstev in odsekov. Načelniki sekcij naj predlože sekcijske proračune za poslovno leto 1934. — (Smučarska sekcija). Pozivljejo se naslednji k sodelovanju pri današnji mladinski tekmi: Bručan, Krošelj, Zuccato, Rosshaupel. Jenko, Czurda, Ilovar, Subic, Pribošek, M-ahkovec. ki naj bodo ob 13.30 pri startu Pod Rožnikom. SK Reka. Jutri ob 12.30 morajo biti zanesljivo na igrišču Hermesa: Pikič, Nanv. Korli, Drage, Korle. Stari, Pino, Zinke, Broni, Ane, Dane, Erjavc. Laznik. Ciuha. SK Mars. Danes ob 14.30 naj se javijo na igrišču Hermesa: Humar, Dolinar, Za-vrh II, Klimjenstein, Krošovec. Jenko, Vr-hovec, NVolfart, Zupane, Srše, Humar II, Žigon, Klemenčič, Burjar, Zupančič. — Igramo s Primorjem. Skalaški dom na Voglu: jasno brez padavin, snega -od 3 do 5 m, sneg je suh in se vdira do 5 cm. Smuka idealna tudi v najvišjih legah. Koča oskrbovana, dnevna prehrana 30 Din. Rešitev križaljke »Drsalka" Vodoravno: 1. dan; 2. som; 4. ah; 5. 1. r.; 6. aki; 7. lava: 0. a a; 10. t. m.; 11. pav; 13. et; 15. 011; l(i. rana; 18. dolar; 20. Ig. Navpično: 1. drsalka; 3. ohrovt; 6. alrdo Vesel pa toliko cemejše do svojega Tuskula. Na desno stran ceste ležečo zemljo in gospodarska poslopja so pokupili krnetie. nicmu je zadostoval grad z velikim obzidanim vrtom, v njem enonadstrop-na hišica, v kateri se je mogočna gospoda pred sto leti v vročih poletnih dneh in nočeh jh) svoje zabavala. Okrog in okrog nje se je po mili volji razraslo domače divje rastlinje, ki mu v niegovi rasti nihče ni delal sile. Čas je na hišici pisal po svoje. Razkrite stene ne izdajajo razposajenega veselja nekdanjih dni, spodai rod obokom ni več težkih sodov sladke pijače. Nekaj korakov poleg te vrtne hišice je stal svoje dni velik svinjak z umetno izpeljano kanalizacijo. Od vsega stoji sedaj le 5e nekai poraščenega zidovja, posrečena dekoracija vsesa vrta. najlepšega naravnega parka, ki sem ga kdaj videl. Zaradi popolnejšega onisa Trjnaniosti Grmnlofa naj dodam, da stoji na desni strani gradička dvojni hlev. v katerem sedaj ne hrzajo iskri belci, pač pa je udoben prostor za kozo-mlekarico, za veliko farmo kuncev nedoločenih pasem in števila. Druščino jim dela sedaj še srnjak, ki ga je mojster pred dvema letoma vsega nebogljenega dr>bil v dar. Lepo .irejen ie že in močan zastopnik svoje vrste, ki ie svoiemu go?podar]u z ostrim rogovjem že nekajkrati pomeril hlače... Potrkajmo s starinskim tolkačem z Ini-cralkami prvega lastnika na težka hrastova vrata, pa bomo iz nostranosti čuli le odmev teh udarcev. Treba se ie parkrat in z vedno močnejšimi udarci najaviti, da se tam zgoraj nekje sprožijo težki koraki, doli po stopnicah, bližajoč se vratom v kameniti veži. Močan zapah zdrsi iz tečajev, ključ zarožlja v ključavnici in smejočega se obraza te sprejme eremit. enak in enako kakor pred dvajsetimi, tridesetimi leti, kakor vedno. Ne vem, odkod se je prikradla trditev, kako zelo nedostopen je Vesel na svojem domu. Naj poudarim za vedno, da je na njegovem domu dobrodošel gost vsakdo, naj je nrišel kupovat ali le pogledat. Široko.istne-žev ali dolgofrsnežev 6e pa vsakdo rad otrese. Dobrini šahistom. t:stim, ki obožujejo dober čas in imajo nekaj zdravega smisla za umetnost, se ni bati. da jih ne bi med vrati sprejel dobrodušni obraz »grajščaka«. Tiho živi Ferdo Vesel to samosvoje življenje, ne meneč se za malomeistno intri-garstvo in kruhoborstvo. Kdor pozna naše razmere, bo priznal, da je bilo teba močne osebnosti, ponosa in vere v svojo umetnost, da se je Vesel odpovedal vsemu mečainskalil n življenju od vsega početka, ko je v njem dozorel unvitnik. Njegovo izkušenj in 'ispehov bogato življenje se zrcali v slehernem kotičku njegovega doma. Ni je notri stvari, ki na bi oči-tovala njega in njegovega duha. Njegova zbirka umetnin in starin se je svoje čase kosih z znamenito Sadnikarjevo v Kamniku. ki io je slednji povečal in populariziral le s svoiim doslednim in sistematičnim urejanjem. še sedaj pa je Veselova zbirka po-t>olnih narodnih noš in drugih folkloristič-liili predmetov posebnost svoje vrete. Številne sobane v pritličju in prvem nadstropju so zatrpane s starinami, podobami, kipi. okvirji, zbirkami instrumentov itd., m izej tisočerih redkosti, res neurejen za pedantnega zbiralca, zato pa neirtešliiv pogled za ljubitelja in za barv željne oči. In ves ta nered se v gotovem redu menja. Pri vsakem obisku so na pogled drage zbirke, druge zanimivosti. druge lepote, ki so kakor knjiga. ki jo Vesel vsak dan prelistava. Mojster Vesel je strasten šahist, a njegov šah — figure in podstavek — je originalno domače delo, kar je dobro vidno tudi na sliki, ki nam predstavlja dolgotrajno ostro borbo med mojstrom in njegovim učencem (v šahu in slikanju!), avtorjem pričujočega članka Pogostokrat 6em prisluškoval njegovemu ded j, marsikateri dan nama je skupaj minil. Ni čuda, da se je iz njega izluščilo tudi nekaj, kar bo reproducirano novo za njegove in njegove umetnosti znance. Vesel je doma iz premožne ljubljanske meščanske rodbine. Že v realki ga je umetnost potegnila za s*boj. pri Bambergu na Kongresnem trgu je še kot študent večkrat razstavil kako malo podobo, večinoma kopi-jo, ki je vsikdar našla dopadenje takratnega bogatega mecena Andreja Smoleta. Ta mu je t.idi olajšal prvo pot na Durnaj, ko mu je naročil nakai kopi; po Tizianu i'i Rubensu v dunajskem umetnostno - zgodovinskem muzeju. S humorjem se Vesel spominja, kako je še 6koro dee-k, s pretvezo priprava ravnatelja, da mu je dovolil podobe kopirati Originale je snel s sten in z njimi zastavil vratn. da ga nihče ni mogel presenetiti, ko j-3 podobo mero za mero prenašal na svojo platno, bveč se. da bi se mj figure v prorx>rcih izmaličile. Ko je bila r:s-ba gotova, je podobe odmaknil in ravni tel i muzeja ga je na moč pohvalil, kar tudi ni izostalo, ko so bile kop\je gotove. Smole na je bil z naročenimi slikami tako zadovo-lien. dn ie od Vesela tv>kupi! vse. kar se ie imenovalo podoba. Več teh del in kopij vi^i endai v muzeju v Smoletovi sobi. Na Dunaju Vesela ni dolgo držalo. Po nekaj mesecih jo je ubral v Monakovo, takratno Meko umetniškega naraščaja vsega sveta. Hitro se je vživeil v novo življenje, ki so ga obvladovale močne, ustvarjajoče osebnosti. Veselovi jmetnosti so bila odprta vrata Gtespalasta. ko je bil še na akademi- r . mm < c>- < • ' - jC ' * — - ■ - •>« * ^ • ;'• ■:■ • - - .....v .......... ............................... ............... Portret otroka (sin Savček) ji. Njepove slike so videle poleg Lenbacho-vih in drugih velikih imen. nič manj i>ozor-nosti zbujajoč, kakor te. Čeprav je bil tuj državljan, ga je akademija po zaključku študija odlikovala s tem. da je smel v akademiji bre7rilačno urvorabljati leto dni atev lje in modele. S slovesom svoje umetnosti je v Mcnako-vem otvoril svojo slikarsko šolo. ki so io zlasti obiskovale bogate Angležinje in Američanke. Fopelial jih ie tudi na studijsko p-.-'ovanje na Balkan in z njimi posetil vsa večja mesta s Carigradom. Prav na tem potovanju se mj je srbski narod tako priljubil. da ga ie kasne ie avstrijska voiašfina nreganiala oo iečah. dočim ga |e kralj Peter odlikoval z visokim odlikovanjem- Ko je bil Vcs>el še v Monakovem, ie tam razsajala bolezenska 'enidemija. oti pa, ki p? ni nikdar strašil nobenega vprašanja, se ;e lotil tele so dogodivčine, ki jih zna Vasel povedati, kako je bil nekaj semestrov za profesorja na ljubljanski realki. 2e takrat ie bil za ravnatalia Junovicz, ki je v naših časih še vedno nosil to čast, čeprav so ga leta izsušila kakor egiptovsko mumijo. Vesel ie imel rad živahne otroke, da so le kaj ris^alTa živahnost s3- je pa včasi tako razbohotila. da je ovirala poik v vsem nadstropju in pe prihrumel v risalnico sam >cof«. ki je potem izvolil večkrat po vse dopoldne miriti študente, dokler ni leiviga dne Verelu nostalo žalostno zaradi direktor, feve pregoreče tenkoslutnosti in se ie r>y slov'1 od >cofa«. Ta ni nikdar priznal njegovih pedagoških sposobnosti, niti ni mogel doumeti, da se smvlent za razstavljeno podobo ima zahtevati ceno, kolikor je znesla ravnateljema plača. Od mladih nog ves vnet za šport, je bil Vesel divii kolesar še takrat, ko je moral sedati nad ogromnim spredniim kolesom. Prevozil je vso Italijo od severa do juga. Vročina in napor sta ga tp.ko izmučila, da ie na koles j pogo=to zadremal. Nekoč pred Napoliem, ko je tako na kolesu poganjal fnnjf\ ga ie zbudilo preklinianie voznika, ki mu ie, sam ves v zlatih gradovih, zavozil med vprežent muli. Italija ga je v marsičem razočarala in še danes zatrjuje, da je v vsei Italiji prav tako malo dobrih starih slik. kakor novih. Poiskal si ie hvaležnih modelov, kardinalov, ministrov, generalov, ki pri svojih naročilih niso barantali. Razstavljal je v Benetkah. Firemci. Nanoliu. Rimu. potem pa se mu p zahotelo Pariza in Londona, kjer ie preživel neka! let in z velikim vsr^om raT^avl^l sledniič pa se mu ie potožilo po domačih letniki, od visokega Voje do Šimečka, najmanjšega. Šest mož nato zadaj, za njimi dva prosilca za dopust, dva res konvalesccnta in trhli Širne Puzaič, za» pozneli povratnik z dopusta. Čisto pos sebej stran je stala skupina petih, do samih kosti izsušenih bosanskih re» krutov in za njimi dva visoka Rusa, ujetnika v rjavih capah. Narednik Peter je pridigoval. Kakor vselej: Kako je treba salutirati in ja= viti in prositi. Klofutanje je bil že opravil. Tokrat sta najhujše izkupila oba Rusa: zasačil ju je bil sinoči, ko sta na dvorišču okrog kuhinjske bas rake iskala odpadke in iz drvarnice, kjer so shranjevali kosti, izvabila dve konjski lopatici, ju načenjala z noži* čema in skušala najti vsaj nekaj moz« ga za lačna usta... In pa Širne Puzaič — tudi ta stari grešnik je dobil svoje, ker se je privlekel tri dni prepozno iz Bosne. Sifilitik stari, že ves razjeden.. nekoč je bil kakor gora... zdaj pa tu» le stoji kakor star berač in se mu po= ceja krvava slina zaradi enega samega krepkega udarca v gobec. »Habt acht!« — Razprla so se vra» ta, da je od zadaj padla svetloba na hodnik in obsevala mogočnost gospo« da stotnika Hauerja. Stopal je kakor na perescih, salutiral nežno kakor de» kle in trkal s petama, da so prikupno žvenketale ostroge. K.sž je bil svoi« čas aktivni častnik. Ko se je priboril do druge zvezde, ga je konj telebnil vznak, da mu ie popokalo nekaj re« hres, nikar so ga unokoiili. Njega, ne konja. Potem je bil unravitelj nekega zdravilišča na Slovenskem, kjer se je naučil strahovito sovražiti trdoglavce, nedovzetne za nemško gospostvo, za nemške manire, za nemško kulturo. V pričetku vojne je zavoha! kariero. In se je prostovoljno javil v armado. — Glejte: sivo Veličanstvo na Dunaju mu je takoj milostno ustreglo. Povi* šali so ga v stotnika in mu poverili vodstvo tegale kadra. Spet si je pri« pel ostroge. A rebra so tudi v svetov* ni vojni ostala polomljena. — Zal in hvala Bogu! — Avstrijskim penzioni* stom je bilo vedno oboje prav. Z enoletniki je danes kratko odpra« vil. Zama!o mu je bilo, da mu ga ta« kole žgejo. Toda, ker bi bil rad tudi očetovsko dober, kakor vsi stari av» strijski nasilniki, je tokrat za vse sku* paj odredil samo štirinajst dni inter« nacije v vojašnici. Še posebej je na* ročil zelo naklonjeno, da si merajo sa* mi urediti ležišče v tisti sobani, kier je skladišče odej in da se morajo hras niti ori vojaški kuhinji. Malo izpre= membe, je duhovito oripomnil. ne bo škodovalo enoletniškim želodcem, ki Dri gostilniški hrani it^k premalo ob* čutijo resnobo teh hudih časov. IIT. Perertrin ie še zaostal zunai hod« da poprosi narednika Petra za dovolienie, da mu v izročijo skodelo za menažo. Bridko mu ie udarila ni uho rizk^enost tosnoda stotnika, ki ie otenil Šims Puzaica Nanocled ie padlo. VaVnr po'na ve« č.a: Širne ie ''nova telebnil po t'eh. T^ ko. dovoli' Potem ie r»n«:nnd stotnik ogleda! skunino onih snhliatih mlade« ničev: do pasu so se morali sleči... sami šklepetajoči okostnjaki. — Pokorno javljam, gospod stotnik, je vneto tolmačil narednik Peter, sko« ro ves novi prirast rekrutov iz Bosne je takšen. Hirajo! — Hrana, podnebje? je hinavsko zaskrbljen vprašal stotnik. V resnici mu je bilo vse skupaj prekleto malo mar. Ali ni vseeno, če krepajo tu«Ie ali pa na fronti? Ti nam zmage ne bo« do odnesli! — Pokorno javljam, je vdano pre« sodil narednik Peter: — S seboj so vsi rekruti prinesli soli, cele škrniclje soli in jo ližejo zjutraj in so žejni ves dan in potem driskajo in hirajo.-- Zdaici je modrost gospoda stotni« ka doživela eno izmed redkih prese« nečenj: sol zoper monarhijo? A si je hitro spet opomogel: — Nadzorovali jih bomo pri hrani: Morajo jesti, — jesti morajo, pa nič piti! Morajo jesti! Peregrinu se je zunaj na hodniku zasmejalo srce. Spodai na dvorišču je kuhinia, že se ie pričela delitev menaže, pohlepno silijo pre« stradani Bosanci h kotlu, da uiamejo nmazino čorbo s koreniem in tisti ko« šček kuhane mrhovine, k temu še po« lovico komisa. težkega kakor svinec: žagovina ie v njem. »Abtreten'« je komandiral narednik Peter Izgubila se je vsa siromašnna 'zored stotn'koverta oh'ieia. Tako na« glo da ie Širne Puzaič moral zbirati moči in se ie kakor niian ono« tekal izstradanimi mla^mi okost« niaki Zda? sta pri obračunu sa» rao še oba Rusa. Tu si gospod stotnik krajih, ki jim po lepoti nikjer na sveti ni para. fakom svojih kolesarskih potovanj si j; zbral lepo zbirko teh prometnih sredstev, ki služijo po vsej pravici sedaj že v narodni muzej- + Doma si je Vesel med prvimi omislil motorno kolo, s katerim je prevozil lep kos sveta. Škoda, ko tabnika tako hitro napreduje, sicer bi se danes vozil z motorjem in se tudi v Ljubljano večkrat iz-pozabil. Sedaj pa nikjer na svetu ne izdelujejo več pneumatik, primernih za nj1-gov motor, ki je tako obsojen, da s svojimi, še vedno lepo ponikljanimi deli tvori le »bleiščeč« komad med vsem slikovitim inventarjem. S tom motornim kolesom je doživel lepe čase, sem pa tam tudi kakšno nerodno- Nekega dne, ko se je prioelial domov, stroja kar ustaviti ni bilo moč. Silil je kar naprej, on pa žnjim v dolino pod Grumlofom, ki jo je moral kakor v nreni. neštetokrat obvoziti, da je pošlo gorivo in je bil motor volian se ustaviti. Pa kaj za to! Bencin je bil svoj ? dni ceneiši in izdatnejši; brez davkov ie bila tudi vožnja na motorju vse večji užitek. Ne mislite pa. da je s°daj brez motorja opustil vsakt >Ti šport. Izkušen fotoamater ima vse kompPVirana fe^cvgrnfske postopke v mezincu, njegova zbirka kamer bi zadostovala za specialno trgovino, nekam starinsko, a vendar. S svoiih potovanj je prinašal obilico materiala, koliko ima negativov, ki ž? desetletja čakajo temnic«! Med voino sva si s tem amaterstvom služila kruh, klobas, moko. mast in jajca. Seveda le. kolikor sva dobila predujma, ker slik fotograf i rancev iz starih plošč nikdar uspešno priklicati nisva mogla. Se sedaj je vnet jamar in je navdušen za romantiko podzemlja, posebno dolenjskega. Tudi v zimskih športih je doma. Včasi je na jesen voda zalila dolino pod gradom, ki je v zimi zamrznila in bila idealno naravno drsališče. Sedaj pa je vsega manj pa tudi vode. »Smuk«, to je pozdrav sodobnega športnika. Pred par leti mi je pisal: Sedaj smučam, največ po gozdu med skalami, ki mi delajo bunke in črne lise po telesu, vendar se počutim desetletja mlajšega. Odslej znam komaj pravično ceniti šport. Tisto zimo sem ga nekajkrat obiskal in ga seznanil z bistvom smučanja tako, da mu kaj kmalu tudi dolenjski griči in dolinice niso več delale težav in sedaj se more ponašati, kakor rad drugim prepušča prvenstvo, da je naš najstarejši aktivni sportnik-smučar. Poklonite se njegovi mladosti, če ga kdaj srečate, kako njegova krepka sportska postava z dobrimi sedmimi križi na ramah lagodno podrsava na plohih. Mojster z najmlajšo hčerko Sonjico, Id sicer še ne hodi v šolo, a je tudi že cela umetnica v slikanju, risanju in pisanju Kdo Dolenjcev pozna bolj; romantiko Jurčičevih časov! Vesel je bil med igralci, kd so pred vojno tako originalno igrali Desetega brata na Muljavi kar pod kozolcem. Pri zadnji Jurčičevi spominski obletnici se je trudil, da bi nekdanje igralce zopet pridobil za igro prav tam, pa je večina odpovedala. So že vsi odrasli, so po službah za profesorje in uradnike pa imajo otroke in slab spomin da bi se vlog nanovo učili na izust. Škod; ! Pa bo še kakšna obletnica, vredna Jurčičevega spomina in tedaj bržkone Veselov trud ne bo brez uspeha. Kaj bi še pripovedoval o Grumlofškem gospodu Pridite ga obiskat. Močno potrkajte na vrata. Enkrat, dvakrat, dokler se ne odpro. Spoznali boste njega, k; ea je umetnost sama, njegovo dobro ženo in troje drobiža, ki ji je najmanjši, zlatolasi Sonjici komaj pet let, pa že piše in riše, za dinar pa vas tudi portretira v načinu modernih mojstrov, za katere se Vesel starejši vsikdar ogreva, dok k r so njenih let. Spoznali boste umetnost v njenem bistvu, njega, ki ji je ^ vsem telesom io duhom njen veliki duhoven, renehoma iskalec resnice in lepote, ve&ni eksperimen-tator, nikdar zadovoljen s seboj in svoiim delom. >Je dobro, še boljše se da napraviti«, to je njegova močna kritika. Pre-neznaten je človek, da bi kdaj dosegel popolnost v umetnosti, ki je za Vesela boj, trdo delo, pri katerem mora znoj curkoma kapljati s čela. Le pridite: Morda ?a najdete pri kitari. geslih, fiauti ali čelu, saj sa ni instrumenta. ki ga ne bi Igral, morda ga zalotite vrh strme strehe, ki jo popravlja, kadar zamaka, pri paleti ali dletu, z malo Fo-njico na kolenih morda ali j ri šahu Ln čaju. če pa pridete kmalu, t« dal bržkone na smučeh, ko se mu drobiž izza zamrzlih oken zvonko posmehuje. Takrat mu že od daleč zavpite pozdrav zime in pozdrav mladosti: Smuk. Ferdo Vesel, smuk! Fra n Škodi ar SMUČARJU! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Čudovite izpremembe reke Plive Banjaluka. 5. januarja Kakor je »Jutro« že na kratko poročalo, se je v strugo reke Plive blizu Jajca s hriba zvrnila ogromna skala, kar je povzročilo čudovite izpremembe v rečnem toku. Reka Pliva je začela že v ponedeljek nenavadno naraščati po večdnevnem deževju. Naraščala je tudi reka Vrbas, ki pa se je kmalu umirila. Zaradi naraščanja Plive pa je nastala med prebivalstvom, ki ima na njegovih bregovih svoja zemljišča, silna panika. Voda, ki je drla preko bregov, je uničevala njive ter jih zasipala z drobnim peskom. Tega peska ie na-nosila daleč na okrog na tisoče in tisoče kubičnih metrov. Ko je bilo že malo upanja. da se bo divjanje uleglo, pa se ie od hriba utrgala ogromna skala ter se zvalila v re£no strugo blizu velikega slapa. Zaradi skale v strugi je reka naenkrat spremenila svoj tok in veliki jez, ki so ga lani zgradili s tolikimi žrtvami, je na enkrat štrlel iz zapuščene struge. Reko so skušali zajeziti, ves trud pa je bil brezuspešen, ker se piloti niso dali zasaditi v krhka tia. Vodovje, ki je udarilo iz stare struge, je razdejalo in odplavilo tudi del sejmišča in klavnice mesta Jajce. S padom skale ob slapu pa je nastal tudi naraven fenomen. Slap, ki je eden od največjih v naši državi, se je pomaknil za 4 m od svojega dosedanjega mesta in sicer proti velikemu železnemu mostu. Kakor vse kaže, se bodo odtrgale še nekatere skale in se v tem primeru prav lahko zgodi, da se bo slap še malo pomaknil in udaril na sam most. Tudi slapova višina se je zvišala za dober meter. Hauer kar ni vedel pomagati. Tu je bila jeza in pest premalo. Brada mu je šklepetala od srda in samo to je mogel veleti: »Sofort anbinden!« Za svojo hrabro c. in kr. armado je bil cesar Karel nedavno izdal povelje, da ni dostojno privezovati junake. Či« sto jasno, ta milostna določba ni ve« ljala za ujetnike. Zatorej stotnik Hau« er za Srbe fn Ruse, kolikor jih je v kadru spadalo pod njegovo sablo in pest, ni poznal drugega, kakor po« ostreni zapor z vklepanicami (španga« mi), najbolj pa mu je zvenelo: »Sofort anbinden!«... Pri kuhinjski baraki, na tisti strani, kjer se je delila menaža, so bili v de« ske vbiti štirje kavlji, tam so prive« zali oba Rusa. Visoki postavi, dvig« njeni toliko, da sta stali na samih pr« stih. mučno zravnani, sta spominjali na Križanega. Peregrin se je za drugimi uvrstil pred kuhinjo, za danes si je pravkar od rojaka Drolca izposodil skodelo. da je lahko takoj pristopil k menaži. Roka se mu je tresla, ko mu je kuhar Reja vlival čorbo in se posmihal po pri« morsko: »Oštja, kej ste tudi vi ho« .»poda prišli enkrat na vrsto? Pohlej, pohlei — ona dva Kristusa, oštja!« V Peregrinu se je vse uprlo. Ni še občutil takega gnusa. Lačen do slabo« sti se ie oprl ob bližnji plot in snel kano Prav na drobno se je še razgub« Mal sneg no zraku Ohlaial ie čelo ta« ko blago, kakor balzam Slabost ie hi« tro popustila, ali v Peregrinu se je dvigajo, da bi bliuval. blinval. Poslednji so še okrog kuhinje opre* zali najsilnejši giadovnjaki. Nekaterim so bila lica zabuhla kakor bebcem, ne« katerim so oči sijale potuhnjeno, opasno, kakor lačnim psom. Še je kakor pijan kobalil in moto« vilil tod okrog Sime Puzaič. Za danes ni imel hrane. Povratniki z dopusta prvi dan niso dobili menaže. Zapoz« nelci še celo ne. A Širne Puzaič iz bed« ne vasi kraj Cazina je bil gladen, gla» den! Od strani se je prizibal k Pere* grinu. Ta je čutil in vedel: Zdajle me bo prosil z zadnjo silo, zdajle bo ves svoj obup vrgel v poslednjo prošnjo, ki pa najbrž ne bo uslišana: Daj go« spodine, smiluj se! — Daj, gospodine!... Smiluj se! je šepetala trhla gora, razjedena znotraj, vendar še potrebna zadnje hrane... Peregrin je vlil v njegovo skodelo vso čorbo, še kruh je navrgel, da se je osuplemu Puzaiču drobil komis na tla in se je bednik trudno zgrblien hlastno vrgel za njim, ga goltal blat« nega in pobral še drobtine iz tanke luže. — Popoldne je Šime Puzaič legel na svojo osamljeno slamniačo v kasarni, v ogromni temni, smrdeči sobani. Vse se ie bilo odmaknilo od njega, zaradi bolezni so se ga bali še ožji roiaki. Legel je Šime. prekrižal roke^ na prsih, oči so mu osteklenele. Ko je z mra« kom prišla patru'ia. da «a odžene v zapor, so se mrtvemu Puzaiču tako blazno raztegnila stinava usta, da je osupnil sam narednik Peter. D. Ravljen Kraljestvo mode cem okrog ramen fantastično in očarljivo. Cvetlice te vrste napravimo iz baršuna ali bleščeče svile, cesto pa tudi iz kovinskega blaga. Seveda se morajo cvetlice odbijati od barve obleke, in sicer na ta način, da so svetlejše ali temnejše kakor obleka sama. Jahalna kravata v današnji modi Z ozirom n« zadnje .bogato okrašene modele vzbuja mnogo začudenja motiv jahalne kravate, ki se je nedavno pojavil v modi in ki pomeni nekak povratek k preprosti stvarnosti. Vzrok tej izpremembi smerno menda iskati v dejstvu, da so se mnoge žene naveličale preobilja, ki se je zadnje čase širilo v modi in si zaželele večje enostavnosti. Seveda to še ne pomeni, da se bo današnja mora čez noč predrugačila n poenostavila, temveč bomo le sem pa tja polagali večjo važnost na preprost slog. Motiv jahalne kravate zahteva strogo li-n:jo, vendar pa se je tekom časa temeljito oddaljil od svoie prvotne oblike. Tako kravato napravimo iz svile ali iz krzna, baršuna, raznih brokatov. Tudi nenavadne veziva uporabljamo v to svrho — glavno je pač, da tvorivo dobro pristoja k obrazu. Ne samo na športnih oblekah, tudi na popoldanskih in večernih modelih vidimo motiv jahalne kravate, ki pa je seveda v ta namen bolj fantastično prikrojen. Često je taka jahalna ovratnica od dotičnega modela popolnoma neodvisna in jo moremo nosit' tudi h drugim oblekam. dost;krat pa je tudi v tesni zvezi z obleko in predstavlja tako rekoč del osnovnega kroja. .Vaiorei smo uporabljali »jahalno kravato« kot donolnilo snortnega kostuma. Nove iooice s krznenimi reverji imajo namreč precej globok vratni izrez, tako da je gorka jahalna kravate, ki jo zapnemo z okusno iglo iz kroma, potrebno dopolnilo take jopicc (1. slika). Če pa kostum nima krznene opreme, učinkuje najbolj okusno kravata iz krzna. Pri tako zvanem »kozaškem« plašču, ki v bistvu ni nič drugega, kakor tričetrtinska jopica, zapeta s preponami, previečemo skozi prvo prepono ljubko krzneno kravato. S kravato so v skladu tudi rokavice, ki imajo širok rob iz enakega krzna (2. skica). Na popoldanskih oblekah se jahalna kravata izpremeni v serpentine in »fichu«-je, ki so jih nosile lepe jahalke pred več sto leti. Te oblike se posebno prilegajo nekoliko fantastičnemu* slogu današnje mode, zlasti če ooremimo temno obleko s svetlim fichujem, ki je v skladu s serpentinami na rokavih (3. skica). Mnogo bolj fantastična je kravata v večerni modi. Na naši zadnji skici vid;mo črno žametasto obleko' z vrhnjim delom iz tula in enakimi rokavi. Baršunasta kravata je nameščena nod vratom in is tako široka, da se na obeh straneh dotika ramen. V sredi je prepeta z lepo kamejo. V modnih krogih so mnenja, da se motiv jahalne kravate ne bo tako hitro umaknil z modnega obzorja, temveč bo odločilno vplival na bližajočo se prehodno in spomladansko modo. Lepa ura je dragocen okras vsake sobe. Najnovejši modeli so izdelani iz raznovrstnih tvoriv in kažejo mnogo originalnosti. Številke odpadejo. nadoinestuiejo jih črtice ali pike, ker je taka razdelitev baje bolj pregledna. Podstavek ure je iz dragocenega lesa in svetle kovine. Prvi model na naši skici ima obliko ogledala za britje, dočim je drugi model s kovinastimi zaponkami pritrjen na stekleno stojalo, ki izhaja iz podstavka iz ebenovine in orehovega lesa Ura sama je iz kovine, namestu številk ima gumbke iz ebenovine. KROJE PO MERI po najnovejših žurnalih, ki so strankam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg 3, poleg Univerzo 12088 Cvetlični venec iz zvezdnatih motivov je zanimiva pridobitev na polju večerne mode. Celo najbolj enostavne obleke učinkujejo s takšnim ven- Jartko J. Srimšek: Iz »Povesti", ki niso Nikomur posvečene i. Na travniku kosa zveni, travce kosi, da v dolgih redeh, da v težkih plasteh padajo v zlate rose — — Robijasev se hrbet krivi, Robijaševa dlan medli — Robijaševo čelo krvavi pot poti — — Robijaš, pošto j z nogo! Robijaš, ustavi roko! Robijaš, zadrži koso! Če umiraš ti, naj travce žive! 2. Za stražarjevim hrbtom je roka nje* gova pobrala košček zrcala — On si v njem ogleduje spremenjeni obraz — Kakor par splašenih ptic boječe sprašuje dvoje nevernih zenic: »Sem to še jaz? — —« 3. Na sveti večer so nam štirim svečo dali, da bi jo prižgali in si z njo svetili v~o noč — vso božično noč-- Številka stodva, stariha, na petnajst let okov radi sinoumora obsojen, z umazanimi prsti lepi svečo na mastno mizo in pozveduje, če luč dobro gori — »Sem otroka imel — veste — se spominja za nas in za sebe — »Smo — tako božičevali in jaslice postavljali doma — doma — nekoč — * In bi rad še dočakal--« »Ne smola j!« ga kori in se sovražno reži arestant, imenovan »smoli« — tudi on nos* krvave roke: ie očeta zaklal. ker mu ni zemlje dal n» raniš — »Za prtrmfk in rlefovnl dan sem rmlraf nm+>ko ravnal prt r> fh>i —t pt; r>efekt maše konec ali začetek: Zdravniška posvetovalnica A. T. Pri glistah je predvsem važna skrajna in skrbna čistost, ker se vrši infekcija potom iztrebljenja. Po vsakem čiščenju je treba še bolj kot običajno oprati roke in potrebne so ponovne sedeče ko-pelji. S primernimi odvajalnimi sredstvi (Rogaška Slatina na tešče) se uredi stoli-ca. Pri umivanju rok je treba posebno paziti, da se očistijo nohti. Okolico debelega črevesa namnžite s 5%belim precipitat nim mazilom. Priporoča se. da nosite čez plavalne hlač:ce. — Uživajte veliko neku-hanega rdečega korenja in klistirajte se dnevno s hladno vodo. — Če to ne bi pomagalo. morate k zdravniku. — B. S. L. Verjetno je, da so težave, ki jih imate v želodcu, posledica glist, ki ste jih svoje-časno imeli. Potrebna bi b'la preiskava želodčnega soka in pa rentgcnološka slika želodca, da se dožene njegova lega in velikost. Zato bo najbolje, da se odločite za bolnico vsaj za par dni. da Vas točno preiščejo. — D. L. Za odpravo peg Vam svetujemo sledeče mleko: Klornmonia 5 gr, solne kiseline 5 gr. glicer na 30 gr, benzo-ove tinkture 80 gr, lorberjeve vode 30 gr. — Zvečer na lahko natreti, zjutraj z raztopino boraks-a um.iti. Opozarjamo Vas pa, da se le redko posreči, pege trajno odoraviti. — Vida Do gotove mere jc šibkost nog v starosti naraven pojav. Če nastopi še poannenje žil, združeno z motnjami v obtoku krvi, se seveda slabost še poveča. — Hrana naj bo v tak:h slučajih pretežno vegetarična, skrbeti je treba za redno prebavo in ogibati se alkoholnih pijač. Potrebna bi b:ia tudi preiskava srca. Previdna masaža in kopanje nog bo pospešilo krvni obtok. Glede zdravil se pa obrnite ob priliki na Vašega zdravnika. — J. N. 7 mesečnega otroka, ki kašlja (bronehitis), je treba pesto-vati tako, da ima glavo navzgor, ne sme torej ležati. Na prsa mu dajte tople ob-kladke, pije pa naj vroč čaj z medom. n fi i o Sobota, 6. januarja. LJUBLJANA 7.30: O selekciji kulturnih rastlin (inž. Ferlinc). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje- — 9.30: Orgle, zvonovi in slovenske božični pesmi na ploščah. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Slov?nska glasba radio • orkestra. — 12: Čas, ruska glasba na ploščah. _ 16: Zimska dela v sadovnjaku (A. Fle-go). — 16.30: šramel - kvartet Pevic iz Hrastnika, vmes valčki na ploščah. — 2|}: Violinski koncert ge. Fanike Brandlove. — 20.43: Harmonika. — 21.30: Cas, poročila. _ 21.50: Radio - orkester in radio • jazz- Nedelja. 7. januarja. LJUBLJANA 7.30: 0 eksotah v gozdu. — 8-15: Poročila- — 8.30: Gimnastika. — 9: Vareko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvena glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Predavanje za delavce. — 10.30: Prenos slavnostnega zborovanja »Združenja borcev« iz Uniona. — 12: Cas. plošče. — 16. Svatba pod Purinitorjem (Regall7 VI.). — 16.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, T-mf,? kvri"t->f mandolin. — Prenos oporne iz gledališča, v odmoru napoved časa in poročila- BEOGRAD 16.^0- Ork?ster balalajk. — 19: Plošče. — 20.10: Recitacij?. — 2040: Spevoigra. _ 23: Lahka glasba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Plesna m.izika. — PRAGA 19.05: Rpportaža s svatbe. — 20.50: Komorna glasba. — 21-20: Iz popularnih op^r^t. — 22.20: Iz Brna. — BRNO 19 05: Program kakor v Pragi — 22.20: Šramel kvartet. — VARŠAVA 19 50: Lahkn glasba orkestra in solistov. — 21.15: Zabaven program. — 22.20: Plesna glasba. — DUNAJ 11.20: Sirn foničen koncert. — 12.30: Lahka godba orkestra. — 15.25: Komorne skladbe-16.55: Plošče. — 18.55: Prenos Verdijeve onere Othello« iz gledališča. — 22.10: Du naiski simfoniki. - BERLIN 20.05: Soevo-igra. — 22 30: Godba za ples. — K0NIGS-BERG 19 05: Zborovski in orgelski koncert. — 20: Prenos iz Berlina. _ 22.30: Godba za plsj. — MCHLACKER 20: 9?ja karnevalskega društva. — 22-45: Plošče. — 23: Nočni koncert orkestra. — Ponedeljek. 8. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12-45: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Prehrana športnikov (ga. Zemljanova). — 19-30: 2e-nitno pravo (ga. dr. Grosmann). — 19: Plošče. _ 19.30: Poročila za inozemstvo v esperantu. — 20: Koncjrt slovanskega šramel - kvarteta, vmesne šlagerte poje gosp. Premelč. — 20.30: Prenos koncerta »Grafiki? iz Delavske zbornice. — 22: Cas, poročila. radio jazz. BEOGRAD 15: Narodna glasba. — 16: Zborovski koncert. _ 16.30: Orkester. — 19.S0: Pesmi s spremljevanT.mi orkestra. — 20: Violinski koncert. — 21: Mešan pro-crrgim. _ 22.3n: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20-15: Koncertni veČ*r. — 21.45: Godba za pIp« _ PRAGA 19.25: Mešan program. —-20.30: Klavirski koncert. — 20.55: Slovanska noe7iia. — 21-15: P.^srni za ples. — BRNO 19.25: Prenos iz Prage. — 20.30: Violina in rembalo. — 20 55: Preno« iz Prage. _ VARŠAVA 20: Koncert poljske slasoe. _ 21.15: Violinski koncert. — 22: Leni glasovi na ploščah. — 22.30: PPsna glasba. — DUNAJ 12: Plošče. —■ 17.15: Koncertna „r£K _ 19.25: Mešan program. — 2955: Ane in pesmi- — 22: Koncert dunajskih simfonikov. — BERLIN 19: Mojstri iz Bay-reutha. — 20.05: Igra. — 21: Saška muzi-ka. — 22.30: Obisk v radio 6tudia. - Torek. 9. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Otroški kotiček. _ 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. _ 19.30: Nacionalno predavanje. — 20: Ka-dio - orkdster igra skladbe nagradnega tekmovanja. — 21.30: P?vski koncert Joža Li-koviča. — 22: Cas. poročila, a-ng leske plašče. „ BEOGRAD 16: Orkester. — Pesmi r orkestrom. — 17-30: Plesna muzika. — 19.15: Zborovski koncert. — 20: Zabaven program — 20.30: Vojaška godba. — 22-45: Ciganska kapela. - ZAGREB 12.30: Plošči. — 17: Lahka glasba. — 20.15: Slavnosten koncert. — 21.45: Plošče. — PRAGA 20.05: Prenos simfoničnega kjncerla \r. Smetanove dvorane. — 22.15: Nove plošče-_ BRNO 20.05: Prenos koncerta iz Prag — VARŠAVA 17.05: Komorna glasba. — 20: Opereta >Palestrina«. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 12: Koncert na ploščin. — 17.20: Klavirski koncert. — 19: Vojaška g0(iba. — 20.35: Mešan program. — 22.35: Dunajski simfoniki — BERLIN 20.CS: Slušna igra. — 21: Orkestrakm koncert- — 22.407 Lahka in plesna muzika. _ KČNIGS. BERG 19: Schubirt ^Zimsko potovanje*. — 20.05: Program kakor v Berlinu. — Urejale dr. Milan Vidmar V zadnjem Trebičevem turnirju, na Dunaju, sta velemojster E. GrUnfeld in avstrijski mojster Miiller zasedla prvo in drugo mesto ex aequo. Spielmann je ostal na tretjem mestu. Do prvega mu je manjkalo samo pol točke. Pred novim letom je tudi Berlin zaključil svoj turnir za naslov prvaka. To pot je po več letih zopet Samisch prišel na površje. Med mlajšimi nemškimi mojstri je po mojem mnenju Samisch najgloblji. Toda mož fizično ni na višini. Zato je nezanesljiv, zato ima zelo neenakomerne rezultate. ® Slovenska šahovska zveza se letos namerava pokazati v novi moči. Rada bi priredila kar mednarodni turnir. Seveda ne misli na prireditev v velikem slogu. Ves svet danes tega ne premore. Pač pa smemo upati na lepo prireditev, ki bo v čast državi. Ni izključeno, da bo Rogaška Slatina še enkrat šahistom odprla svoja gostoljubna vrata. Prvi mednarodni turnir v Rogaški Slatini je šs danes lf:po zapisan v svetovnih šahovskih analih. Tudi drugega bo ves šahovski svet z navdušenjem pozdravil. Slovenski šahovski zvezi bi turnir bil v čast, našemu krasnemu zdravilišču pa v korist. Zato na delo! * Iz zadnjega dunajskega Trebičevega turnirja prinašam zanimivo partijo zmagovalca E. Grtinfelda. črni: D. Podhorzer Sg8—f6 e7—e5 d7—d5 Beli: E. GrUnfeld 1. d2—d4 2. c2—c4 Indijska obramba. 3. Sgl—f3 Črni se zadovoljuje naknadno s klasično obrambo daminega gambita. 4. Sbl—c3 ...» GrUnfeld meni, da je ta poteza boljša od 4. Lcl—g5. Lani so Dunajčanje v posvetovalnih partijah našli obrambo: 4. Lcl—g5, d5Xc4! 5. e2—e4 Lf8—b4+ 6. Sbl—c3, c7—c5. Bog ve ali je res tako izvrstna kakor misli GrUnfeld. Naš mojster Pire je drugega mnenja in Pire je izvrsten teoretik! 4..........Sb8—d7 5. Lcl—g5 Lf8—e7 Obramba je sedaj postala popolnoma staroverska. 6. e2—e3 0—0 7. Tal—cl c7—c6 S. Lfl—d3 . . . • To je po mojem mnenju vendarle naj-jačja poteza v zelo znani poziciji. 8..........d5 X c4 Sedaj pa krene čmi na pot, ki jo je markiral veliki Capablanca. 9. Ld3 X c4 Sf6—d5 10. Lg5Xe7 Dd8 X e7 11. Sc3—e4 .... ohTdiro ie: li. 0—0. SdoXc3 12. TclX c3, e6—e5 13. Sf3Xe5 Sd7xe5 14. d4Xe5 DdS X e5, nakar Rubinstein priporoča 15. f2—f4. Aljehin je večkrat priporočil tu igrano potezo, ki se izogiba preobširni likvidaciji. Mogoče je zares najmočnejša. 11..........De7—b4+ Na tem mestu ima literatura celo vrsto potez zabeleženih: n. pr.: 11.....Tf8—d8. 11..... b7—b6, 11..... Sd5—f6. Vse tri se niso preveč izkazale. 12. Ddl—d2 Db4Xd2 + 13. KelXd2 Sd5—f6 14. Se4Xf6+ .... GrUnfeld meni, da preprečuje s to preprosto potezo vse naslednje osvobodilne kretnje: e6—e5, c6—c5 ali pa b7—b6. 14..........Sd7Xf6 15. Lc4—d3 Tf8—d8 16. Thl—dl Lc8—d7 17. Kd2—e2 .... Na praški olimpljadi je 1. 1931. dr. Aljehin v svoji partiji s Kashdanom. ki jo je dobil, dospel do naše pozicije, igral pa je 17. Sf3—e5. GrUnfeld misli, da je njegova poteza močnejša. 17..........Kg8—f8 18. Sf3—e5 Kf8—e7 19. a2—a3 .... To je že začetek napada na daminem krilu. 19..... 20. Tdl—d2 21. Se5—c4 Ld7—e8 Sf6—d7 Sd7—b6 Na 21..... c6—c5 je beli nameraval: 22. Sc4—a5! c5Xd4 23. e3Xd4 Sd7—b6 24. Ld3—e4. 22. Sc4—a5 Td8—d7 23. b2—b4 Preprečuje c6—c5 in jamči belemu za boljšo pozicijo. 23..........a7—a6 Beli je že grozil b4—b5. 24. Ld3—e4 Td7—c7 25. Td2—c2 Ta8—d8 26. Sa5—b3 Sb6—a4 27. Sb3—c5 Sa4Xc5 28. Tc2Xc5 .... Na videz bi 28. b4Xc5 bilo boljše. Toda črni lahko uspešno brani zaostalega kmeta na b7 (Le8—d7—c8). 28• • • • • h7—h6 29. f2—f4 • • • • Začetek boja na drugem krilu! 29« • • • • f7—f6 30. h2—h4 Le8—f7 31. a3—a4 Td8—c8 32. b4—b5 a6Xb5 33. a4Xb5 Lf7—e8 34. b5—b6! Tc7—d8 35. Tel—al Ke7—d6 36. Tal—a7 Tc8—b8 37. Ke2—d2 Td7—e7 Črni bi se rad oprostil z e6—e5. 38. Ta7—a5 Le8—f7 39. Kd2—c3 Te7—eS 40. Le4—f3 Tb8—a8 41. e3—e4 Ta8—a5 42. e4—e5+! Kd6—d7 43. Tc5 X a5 TeS—bS 44. Kc3—b4 Lf7—e8 45. Kb4—c5 Kd7—e7 46. Ta5—a7 Le8—d7 47. g2—g4 Ld7—e8 48. Lf3—e2 Le 8—d7 49. Le2—d3 Ld7—c8 Na 49..... Ld7—e8 sledi 50. Ld3—a6! 50. Ld3—a6 Ke7—d7 51. e5Xf6 g7Xf6 52. g4—g5 f6Xg5 53. f4Xg5 h6Xg5 54. h4Xg5 Kd7—e7 55. La6—d3 Lc8—d7 56. g5—gC e6—e5 57. d4Xe5 Ke7—e6 58. g6—g7 Ke6—e5 59. Ta7Xb7+! črni se je vdal. vse je farška kupčija! Za bedake draga norija! Ležem! — Sem strašno zaspan —« Slavko, krojaček petih pedi, čepi zraven peči in ioče v mršave pesti: »Želim znati, o mati, če si nocoj, ko si poprtnjak na mizo položila, z žegnano vodo hišo pokropila, sleherni njen kot s svetim dimom pokadila — želim znati, o mati, če si pri tem besedo izgovorila: »Vseeno je revček še vedno moj —<* 4. Mesecev trideset šest sem pral svojo vest — Z menoj io je pralo in umivalo dvoje nebogljenih, dvoje lačnih otrok — In smo jo očistili — vest — »smrtneea<* greha-- Ali je lice ostalo črno še za pet — še za pet let — Iz številke — iz številke se ie bitje skotilo - Bitje brezimeno — Brez časti — Bre? pravic — Rit le? — Ne! — Kamen na cesti! Bitje? — Ha! — Beraška palica v pesti slepega berača — Bitje? — Ha! — Nestvor! Nestvor od »ljudi« preklet za pet let — za pet let1 Za pet let — za pet let nestvor, na križ razpet!-- Ti, tesarjev Rejenec! n, božje moči Studenec! Ti, križani Nazarenec, si tri ure na križu visel in si izkrvavel-- Če izdržim na svoj križ razpet in ne izkrvavim v trpljenj" teh petih let, kakor si Ti, vedi. da sem močnejši, kakor si bil — Ti! 5. »Ta—a—ko! Vse je v redu, gospod! In sedaj — srečno pot!« »Kod? — Kad? — Po kaj?« »Tod! — Tja! — V svet nazaj; Niste nikomur ničesar dolžni? Bi rekel, da ste! 7atol Pačun r>f»*e\>at!* Številka — »gospod« — pogleda pr*>d ti — — snusfi roke: ' »Dolžan? Oh, da! Materi mleko! Očetu kruh! Očetu ime! 'Zeni roke! Ženi solze! Ženi srce! Otrokom življenje/« »Sebi?« »Eh, sebi — ničesar več — že v osmih slučajih se n! izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku 8 plačilom naročnine. Tudi za Vas zavarovanje pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni dražbi v Ljubljani. Tvr-seva cesta 15, ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoA' -•'dnii kvartal. Pristopajte k »Vodnikovi družbi« red HOO mi Kaj pravi modema znanost o najstarejših živalih Eden izmed glavnih stebrov teorije o izvoru živalskih vrst je zakon o spreminjanju teb vrst v teku zemeljske zgodovine. Današnje vrste so drugačne nego one iz prejšnjih razdobij naše premiCnice. Polagoma v milijonletjih, so nastajale današnje ob'ike. Fosilne najdbe so nas razmeroma dobro poučile o živalskem življenju davno preteklih časov. O starosti posameznih najdb oziroma posameznih geoloških piasti, v katerih so nahajali te najdbe, so sklepali prej večinoma po tako zvanih vodilnih fosilih, ki so tipični za različna razdobja. V splošnem pa so bili učenjaki navezani na domneve in cenitve. Iz količine soli, ki so jo reke nanesla v mcrja, ali iz višine morskih usedlin so sklepali n. pr. na starost posameznih piasti. Vse te metode so bile zelo nezanesljive. Moderna znanost at; že iz razmerja med to rudnino in nastaVpa svinca na starost plasti. Tako -je določila starost posameznih geoloških dob in pojavov in ie n pr. ugo- tovila, da nas od nastopa prvih sesalcev loči 95 milijonov let. Najstarejše ostanke organizmov, ki jih še kot takšne spoznamo, so odkrili v zgornjem prekambriju, v plasteh zemeljske dobe, ki je od naše dobe odmaknjena kakšnih 600 milijonov let. Spodnje plasti prekam-brija so nastale ped kakšno milijardo dve sto milijonov let. V prekambriju so nastale iz kristalinastih skriljevcev evropske Pra-alpe. 2e v naslednji zemeljski dobi v kambri-ju. 507 milijonov let tega, je živelo v morjih bogato živalstvo, spužve, korale, morski klobuki, členkoviti črvi, predniki žuželk, školjke, neke vrste sip. morski polži, raki. Zelo dob~o zastopane so bile kri-noideje in cistoidsje iz plemena ehino-derm. h katerim spadajo še danes živeče morske zvezde in morski ježi. A dočim se ti dve živalski vrsti danes prosto giblje-ta v vodi. so bili njiju predniki tdno pri-raščenj k tlom in so popolnoma izumrli, žive pa še danes krinoideje ali morske lilije, ki sede na dolgih »steblih« in lovijo svoj plen s številnimi lovkami. Morske lilije. ki so se ohranile v prvotni obliki, pomenijo torej izjemo z ozirom na zakon o razvoju, ki smo ga omenili prej. Komu so potrebne dihalne vaje? Marsikomu se bo viaeia ta trditev čud-r.a, res pa je, da pljuča sama ne dihajo. Njih vioga pri dihanju je bolj trpna. Imajo sicei dovolj prožnosti, da se stisnejo. kac.ar z.ak vhaja, a premalo, da bi se sama od sebe razširila. Za to skrbi zrak, ki prične vhajati vanie, čim se prsni koš razširi. S to razširitvijo nastane namreč v prsih praznina, ki zaradi nižjega notranjega pritiska vsesava zrak. To se dodaja avtomatično pod vodstvom dihalnega centra v m »žganih, toda človek lahko tudi zavestno poveča svoje dihanje. Pijuča morejo sprejeti naravno le toliko zraka, kolikor znaša njih prostornina, in ta je odvisna oa širine prs. Širina prs pa se da vsaj v letih, ko človek še raste, povečati in s tem se razc:irijo tudi pljuča. V zrelih letih se razširitev prs ne da več doseči, nasprotno. s starostjo izgube tudi svojo prožnost Vse. kar se da v teh letih napraviti, je torej to, da se prsim ohrani prožnost. To se lahko zgodi na več načinov, najlažje pač z rednim gojenjem športa, zlasti teka, skakanja in plavanja. Takšen šport zaposluje pljuča čez normalo dovolj, da jim ni treba še posebnih dihalnih vaj. človek za normalne potrebe tudi dovolj pravilno diha, da ne potrebuje posebnih postopkov za primere, kadar svoja pljuča malo bolj obremeni. Vendar so ljudje, ki svoja pljuča stalno bolj obremenjujejo, n. pr. športniki, pevci, igrali, poklicni govorniki ali ki sploh ne znajo pravilno dihati, in takšnim ljudem so dihalne vaje seveda potrebne. Na vsak način ne škoduje nikomur, če izvaja za boljše izobličenje prsnega koša v mladih letih in za ohranitev njegove prožnosti v zreli dobi kombinacijo pljučnih in dihalnih vaj, tj. poleg pametne gojitve raznih športov, ki močneje obremeniujeio pljuča, tudi vaje, ki izboljšujejo tehniko gibanja in utrjujejo pomožnega mišičevja. Vohunska afera tmsmm Vsak dan nove senzacije. Niti vohunske afere vodijo iz Helsinkov v Moskvo, Pariz in druga evropska mesta, šele zdaj se je pojasnila marsikatera stvar iz prošiih let, ki se je zdela tedaj neum- Ijiva. Tako je n. pr. pred desetimi leti umrl nenadne smrti ravnatelj tvornice za naboje v Lappu, podpolkovnik Asplund, izvrsten oficir, ki je bil zelo znan še izza svetovne vojne. Zdaj je prišlo na dan, da je mož postal žrtev sovražnega umora. Njegova služkinja, ki je oskrbovala gospodinjstvo v njegovi hiši, ga je zastrupila. To žensko, ki se piše Jenny Antila, so zdaj oblasti prijele. Pri zna.1 a je. da je umorila gospodarja, dasi ni imela tega namena. Hotela je podpolkovnika samo prisiliti, da bi ostal nekaj časa v postelji, kar bi bila ona rada porabila za to da bi pregledala neke papirje v njegovi miznioi. do katerih ni mogla drugače, ker je nosil Asplund vedno pri sebi ključe. Kmalu po Asphmdu je umrl tudi hišnik tvornice za nsboie. in sicer ne da bi bil prej kaj bolan. Obdukciia, katero so zdaj odredile oblasti, kaže, da Je tudi on postal žrtev vohunske družbe za tujo državo. V smrt za p22 2 e n a manj od živali Iz Halleja poročajo listi, da je izvršil samomor ravnatelj nekega rudnika iz nenavadnega vzroka. Mož je imel dva nenavadno popadljiva psa, dobermana in nemškega ovčarskega psa. Pred nekaj dnevi sta psa napadla bolno ravnateljevo ženo ter jo tako razmesarila, da je morala oditi v bolnišnico. Navzlic temu se ravnatelj ni mogel ločiti od psov. Ko je hudo ranjena žena zahtevala, da se morata dobermsn in ovčarski pes odstraniti iz hiše, sta se mož in žena sprla in na koncu spora se je ravnatelj obesil na oknu. Ko je prišla policija, da bi snela truplo, sta planila psa na stražnike, ki so ju morali ustreliti. C3.S03 fem ssa kolesu v eoeni letu Italijan Mario Gaioni ie zaključil 31. decembra svtjo enoletno vožnjo na kolesu. Prevozil je v tem času 6S 000 km ali 186 km dnevno Potolkel ie s tem rekord Angleža Humblesa. k* je v enem letu prevozil na kolesu 55.770 km. Metrska mera v Turčija 1. januarja t 1. je stopila v Turčiji v veljavo odredba, ki uvaja metersko mero. Stare mere in uteži so zanaprej na ozemlju turške republike prepovedani in na njih mesto je stopila meterska mera z vsemi svojimi odtenki. Iz zgodovine deefega skrbstva V starem Egiptu in Rimu je že obstojalo sistematično dečje skrbstvo, potem pa je za poldrugo tisočletje popolnoma prenehalo. Malokomu je znano, da je bil znameniti avtor »Figarove svatbe« Beaumarchais predhodnik modernega dečjega skrbstva. L. 1784 je ustanovil iz prostovoljnih prispevkov zavod, ki je zaposlenim materam omofcčal. da so same dojile svoje otroke, namestu da bi jih dajale v rejo. Kar je mati izgubila zaslužka z dojenjem, ji je zavod povrnil. Beaumarchais je dobro vedel, da ne more nič nadomestiti materinega mleka. Zavod je deloval šest let, potem pa so ga pokopale zmede francoske revolucije. Tanin zoper opekline Dr. VVienecke poroča v neki strokovni reviji iz 151etne pra.tse, da je z uspehom uporab^al 5odstotno taninovo mazilo zoper opekline. Rane so se hitro in dobro zacelile, celo v težjih primerih. Tudi za opekline po jedkih kemikalijah in pa otekline na nogah se mu je taninovo mazilo izvrstno obneslo. Protinemške demonstracije v New Yorku HlHBBBHl Pred nemškim konzulatom v New Vorkn je prišlo do ogorčenih demonstracij proti hitlerjevskema režima v Nemčiji Štirikrat od zemlje do meseta m nazaj Kapitan Kruse s parnika »New York" (Hamburška-Ameriška proga) se lahko po naša, da je že štirikrat prepotoval razdaljo od zemlje do meseca in nazaj — seveda na zemeljskih moriih. V 43 letih svojega pomorskega življenja je opravil že 2.7 milijonov kilometrov morskih poti. kar da gori navedeno razdaljo ali 48kratno izmero zemeljskega ravnika. S tem pa še ni zaključil svojega potovanja. kajti ta čas je baš na novi vožnji po severnem Atlantiku in nihče ne more reč: kolikokrat bo še os ta vil domače pristan šče. Mož je namreč še kai trden. London—Singapore v osmih dneh Nova zračna zveza je skrajšala oddaljenost Med Londonom in Indijo na osem dni Slika kaže start prvega letala Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. Topovske krogle iz Napoleonovih vojn Iz Bruslja poročajo, da so našli na visoki ravnici Caberg pri Maestrichtu 60 cm pod zemljo za ."000 kg topovskih krogel. Strokovnjaki sodijo, da so to municijo zakopali tam francoski vojaki, ki so se mudili v začetku 19. stoletja v Belgiji. 78 let — poročena! Najstarejši zakonski par Irske Eallyduff in njegova žena sta pred nekaj dnevi obhajala 78. obletnico svoje poroke, ženi je bilo na dan slavnosti 97 let. Ballyduffu pa 99 let. Toda razburjenje, ki ?a j:ma je povzročilo čestitanje, ju je tako prevzelo, da sta umrla dva dni po slavju, in sicer drug za drugim v eni uri. Insull, riž in vino Kakor poročajo iz Washin»tona. je dobila Grška od ameriške vlade dovoljenje, da sme uvoziti petkrat več vina kakor doslej. Izvoz znaša 120.000 galon. v zameno bo Grška dobila iz Amerike 3000 ton riža vrhu tega pa bo izročila vladi Zedinjenih držav pobeglega bogataša Insulla, ki se je bil zatekel na grško ozemlje. ---Cfc------ Ribe proti kužnim boleznim Okolica Rovinja v Istri je bila prej ne varna zaradi malarije, sedaj pa poročajo da je ta bolezen tam že skoraj popolnoma izginila. Ta uspeh pripisujejo ameriški ribi eambuziii, ki so iih presadili kakšen poldrusr mililnti eksemplariev v okužena vodovja Gambuzdje se namreč rediio z ličinkami komarjev, ki prenašajo bolezen. Dež in sonce na povelje Človeštvo sedi na peči s temperaturo 503® stopinj Druga živalska vrsta, ki se je ohranila nespremenjena od najstarejših časov do danes, je neka brakipodka »lingula« ana-tina«, ki živi v Indskem oceanu, a jo je dobiti v silurskih plasteh izpr. 498 milij. let. V kambriju so živeli tako zvani me-čerepci, ki so se ohranili v dveh vrstah stimula«. Mladostne stopnje limulov zelo slič :jo znamenitim trilobitom, že davno izumrle družine rakov. Tudi pri limulih je šel čas mimo brez haska. Poleg teh bitij jih je še cela vrsta, ki so preživela vse zemeljske katastrofe in spremembe od najstarejših časov do n3ših i dni. re da bi niti najmanj predrugačila I svoje vnanjesti. Na skrivnosten način so se ta bitja odtegovala zakonu razvoia, ki se mu mora pokoriti drugače vsaka živa stvar. Oziroma: na neki stopnji razvoia (kajti razvoj od enostamčneea bitja do teh razčlenjenih je moral biti neprimerno daljši nego razvoj od kambrija do človeka) so se enostavno ustavila in niso šla ne naprej ne nazaj. Ni čudno, da j Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Gospodarstvo Gospodarska konjunktura v inozemstvu Preteklo leto je v svetovnem gospodarstvu malo utrdilo upanje, da bo po letih nazadovanja in rastoče bede vendar prišlo do preokreta in zupetnega zboljšanja gospodarskega stanja. V posameznih državah sicer še ni opažati enotnosti glede gibanja konjunkture, vendar kažejo v on.h državah kjer konjunkturni razvoj še zaostaja za svetovnim konjunkturn m razvojem. vsaj upanje, da novo leto 1934. ne bo slabše od preteklega Veliki evropski zavodi zu proučevanje konjunktur so na podlagi gibanja produkcije in konsuma ugotovili, da je svetovna gospodarska konjunktura dosegla najnižje stanje sredi leta 1932. Na tem najnižjem stanju depresije je konjunkturni razvoj vztrajal do lanskega leta, ki je v nekaterih velikih državah prineslo že zboljšanje, četudi šele v manjšem obsegu Razvoj navzgor je bil tu in tam prekinjen; ponekod je prvim znakom vzgona sledila zopet reakcija, ki pa ni mogla izpremeniti splošne tendence rahlega dviganja navzgor. To velja pred vsem za Zedinjene države Severne Amerike. Po padcu dolarja je gospodarstvo v Zedinjenih državah v nekaj mesecih pokazalo prav občutno oživ-Ijenje. Ameriški gospodarstveniki so se očividno vdali prevelikemu opt mizmu in so preveč verovali v Rooseveltove ekspe-rmente za zboljšanje konjunkture. Prvr-mu naglemu vzgonu konjunkturnega gibanja ki je sledil padcu dolarja, je čez nekaj mesecev v juliju sledila močna reakcija. ki je trajala vse do srede novembra. V tem času se je precejšen del doseženega zboljšanja zopet izgubil, navzlic temu je b;lo stanje sredi novembra še vedno ugodnejše, nego v istem času leta 1932 V drugi polovici novembra, zlasti pa v decembru, pa so se znova pokazali znaki zboljšanja. Ves lanski konjunkturni razvoj v Ameriki je potrdil naziranjc, da tudi z najdalekosežnejšimi ukrepi ni mogoče preko gotove mere pospešiti konjunkturni razvoj in da tudi proces zboljšanja potrebuje nekaj časa. Čeprav obstoja v Zedinjenih državah zanesljivejša statistika o gibanju brezposelnosti, vendar je verjetna cenitev, da je v teku enega leta število brezposelnih v Zedinjenih državah nazadovalo z a preko 3 milijone delavcev. Seveda pa je še danes v Ameriki brez posla nad 10 milijonov ljudi Glede dolarja je treba še pripomniti, da se Zedinjene države doslej še niso poslužile sredstva inflacije za umetno zboljšanje konjunkture in je danes dejansko obtok denarja navzlic večji potrebi še vedno manjši nego pred letom dni. Bolj enotno je bilo lani gibanje konjunk- ture v Angliji, ki je z ukrepi za zboljšanje gospodarskega stanja postopala mnogo previdnejše in je v svoji novi finančni in gospodarski politiki pokazala več razumevanja za stvarne možnosti. Zboljšanje v angleškem gospodarstvu je doseglo že razmeroma velik obseg. V vseh industrijskih panogah, razen v bombažni in ladjedelski industriji, je zabeležiti povečanje produkcije. Do konca leta je našlo zaposlenje okrog 900.000 novih delovnih moči, tako da je število brezposelnih ob koncu leta padlo na 2,340.000. Tudi angleški izvoz se je povečal za 8 do 10 odst., obrestna mera na trgu privatnih diskontov pa je padla že na 2 odst. Najugodnejši je razvoj v železarski industriji, pa tudi premogovna industrija kaže napredek, ki se vidi zlasti v tem, da se zopet obnavlja produkcija v opuščenih premogovnikih. Prav zanimiv je konjunkturni razvoj v Franciji, zlasti zaradi tega, ker tu ne pride v poštev nobena umetna injekcija v zvezi s poslabšanjem valute, kakor je to v Angliji in Ameriki. Sicer v Franciji kon-junktumo zboljšanje še ni doseglo tako velikega obsega kakor v Angliji, vendar tudi ni malenkostno. Francoska težka industrija je zabeležila proti koncu leta v primeri z decembrom 1932 povečanje produkcije Z3 18 odst. Splošni produkcijski indeks je bil v novembru za približno 12 odst. višji nego pred letom dni. Zastoj pa je zabeležiti predvsem v rudarstvu, in sicer zaradi razmeroma visokih mezd. Občutnejše je tudi gospodarsko zboljšanje v Nemčiji. Ob koncu novembra je bilo v Nemčiji uradno zabeleženih 3,710.000 brezposelnih delavcev nasproti 5,360.000 ob koncu novembra 1932. Zmanjšanje brezposelnosti znaša torej po uradni statistiki 1,650.000 delavcev. Deloma je to zboljšanje zaposlenosti pripisati raznim okolno-stim, ki niso v zvezi s konjunkturnim razvojem, vendar pa tudi strokovnjaki v inozemstvu cenijo, da se je dejansko število brezposelnih zmanjšalo za nad 1 milijon Zboljšanje konjunkture v Nemčiji izvira predvsem iz notranjega trga, kajti izvoz je lani kazal še vedno nazadujočo tendenco. Kakor v Angliji, Franciji in Ameriki, se je tudi v Nemčiji povečala produkcija železarske industrije. Produkcija jekla je znašala v tem mesecu 730.000 ton nasproti 450.000 tonam v istem mesecu leta 1932. V ostalih državah razvoj ni enak. Tako vidimo, da se je gospodarsko stanje zbolj-šalo v Avstriji in Madžarski, dočlm Češkoslovaška še ne beleži dvigajoče tendence v gospodarski konjunkturi. Vsekakor ugodnejši razvoj pa ie zabeležiti v skandinavskih državah, v Danski in Belgiji. Večji donos davkov v novembru Kakor znano, so že v septembru in oktobru državni dohodki nekoliko prekoračili ustrezajoče vsote iz 1. 1932. Sedaj objavlja firaačno ministrstvo tudi že podatke za november, iz katerih je razvidno, da so bili v tem mesecu državni dohodki (po proračunu državne administracije) prav znatni. Znašali so namreč 627.6 milijona Din (108% v proračunu predvidenih dohodkov) nasproti 575.9 milijona Din v oktobru in 5!)5.6 milijona Din v septembru. Lani v novembru so dosegli 624.7 milij. Din. Dohodek od neposrednih davkov je v novembru znašal 2SS.8 milijona Din nasproti 239.9 milijona Din v novembru 1932, tako da je bil donos neposrednih davkov v tem mesecu za 28.9 milijona Din ali 12% višji nego ped enim letom, kar je pripisati strožji praksi pri izterjavaaju. Skupaj je znašal v razdobju september-novembe^r (to j« v zadnjih treh mesecih, za katere so nam na razpolago podatki) donos neposrednih davkov 664.5 milijona Din nasproti 556.9 milijona Din v istem razdobju 1. 1932 tako da je bil donos večji za 107.6 milijona Din. Posredni davki pa v tem mesecu niso pokazali tako ugodnega rezultata Donos carin je bil nekoliko večji nego v Istem mesecu 1. 1932. in je znašal 60.2 milijona Din nasproti 56.2 milijona Din v novembru 1932 Na trošarinah pa je bilo v novembru vplačanih !e 52.7 milijona Din to je za 13.6 milijona Din manj, na taksah pa 67.9 milijona Din, to je za 14.9 milijona Din manj. Nekoliko višji so bili dohodki od monopolov, ki so znašali 147.8 milijona Din in so bili za 8 milijonov Din večji nego v novembru 1932. Skupaj so znašali vsi državni dohodki po proračunu državne administracije v prvih 8 mesecih proračun-vskela leta 1933-34 4226.5 milijona Din, to je 91% v proračunu predvidenih dohodkov. Zaposlenost v decembru Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal podatke o gibanju zavarovanega članstva za mesec december. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila zaposlenost preteklega leta na istj višini kakor v decembra leta 1932. Od novembra na december je zaradi sezonskih vplivov povprečno število zavarovanega članstva padlo za 3 672 članov, dočim je znašal padec v decembru 1932 3.173 in v decembru 1931 za 6.144 članov. Skupno število članov je znašalo 74.205 (v nov. 77.877). Sezonski padec zaposlenosti je bil sicer precej manjši nego v decembru 1931, vendar nekoliko večji kakor pred enim letom, kar je pripisati okolnosti, da se je v decembru ustavilo vsako delo pri regulaciji Ljubljanice, v novembru je bilo baš zaradi tega za 489 članov več zavarovanih nego v novembru 1932 in je ta razlika v decembru docela odpadla, tako da smo imeli v tem mesecu za malenkost manj zavarovanega članstva nego v istem mesecu predhodnega leta, toda ta razlika znaša le 10 članov. Zanimivo je neenako gibanje pri moS-tem ln ženskem članstvu. Pri ženskem članstvu, ki beleži že vse zadnje mesece znaten prirastek nasproti up*rezajočemu mesecu predhodnega leta, se je ta prirastek v decembru še povečal, tako da smo imeli 1.508 več zavarovanih članic nego v decembru 1932. Zato pa se je pri moškem članstvu povečal primanlkHai od 979 v novembru na 1.518 v decembru. V primeri r decembrom 1931 znaša pri-manjkliaj vseea zavarovanega članstva ie 7.446 članov, dočim je v novembru znašal ta primanjkljaj nasproti novembru 1931 še 9.918. Ponovno moramo pripomniti, da ta sta. tistika ne nuui popolne slike, ker v številkah ni vpoštevano rudarsko delavstvo, zavarovano v bratovskih skladnicah. Želeti bi bilo, da bi zaradi popolnosti statistike okrožni urad v Ljubljani vsak mesec objavil tudi tozadevno številko za rudarsko delavstvo vsaj v globalnem iznosu. Odstotek bolnikov je bil v decembru nekoliko večji nego pred enim letom in je znašal 2.65 %, to je 0.63 % več. Dnevno zavarovana mezda je znašala povprečno 22.84 Din nasproti 23.44 Din v lanskem decembru in 25.19 Din v decembru 1831. Skupna dnevna zavarovana mezda pa Je znašala povprečno 1,695.000 Din nasproti 1,739.000 Din v decembru 1932 ter 2,057.000 Din v decembru 1931, tako da znaša primanjkljaj nasproti decembru 1932. dnevno 44.000 Din nasproti decembru 1933 pa dnevno 362.000 Din. Precejšnja stabilnost našega nivoja cen Narodna banka je objavila indekse cen v trgovini na debelo za mesec december, iz katerih je razvidno, da je nag nivo cen proti koncu leta za malenkost pooustil, dočim se je, kakor znano, v oktobru in novembru nekoliko dvignil. Totalni indeks cen (račjnan na bazi 1926 = 10q) je znašal v decembru 62.3 nasproti 63.1 v novembru in 61.5 v oktobru. Indeks cen rastlinskih proizvodov je popustil za 1 točko, od 58.7 na 52.7. in sicer zaradi slabejših cen pšenici, koruzi, fižolu in češpliam. edino vino se ji nekoliko podražilo. Indeks cen za živino in živinske proizvode je nazadoval za 1.1 točke., in sicer od 58.2 na 57.1. Nazadovale so predvsem cene perutnini in jajcem, prav tako cene svinjski masti in slanini, dočim j? narasla cena sirovim kožam. Indeks cen mineralnih proizvodov je nebistveno popustil od 76.3 •-> "H t? Indeks cen industrijskih ri,ro;7vo-dov pa je nazadoval za 0 7 točke, od 69.1 na 68.4. in sicer zaradi nižjih c^n moki in bombažnim tkaninam. Stanje našega nivoja cen v primeri s prejšnjimi leti nam kaže naslednja primerjava: Indeks cen decembra rast. živ. ind. totalni 1928 130.8 108.0 93.9 104.1 1931 70.6 58.6 68.5 67.2 1932 61.6 57.3 68.1 64.8 1933 52.7 57.1 68.4 62.3 V primeri z decembrom 1932 se naš nivo cen ni prav nič dvignil, navzlic zunanji oslabitvi dinaria. Totalni indeks je bil celo za 2.5 točke nižji nego pred enim 1 'toni. Indeks cen živini in živinskih proizvodov ter indeks cen ind jstrijskih izdelkov no kažeta v primeri s predhodnim letom nika-kib bistvenih sprememb, le indeks cen rastlinskih proizvodov je precoj nižji, kar ie v prvi vrsti pripisati okolnosti. da so bilo lani precej višje cene našemu žitu. zlasti' pšenici, ker ie bila pšonična letina 1932 zelo 6laba. tako da nismo imeli potrebe no izv>zu in se je nnša cena pšenici zaradi tega gibala prfeei nad izvozno pariteto. Cene izvoznih in možnih predmetov. Indeks cen glavnih izvoznih predmetov je v decembru nazadoval od 61.0 na 59.2. dočim se H1 indeks cen glavnih uvoznih predmetov dvignil od 73.3 na 73.5. S tem se ie razlika med tema dvema indeksoma za nas poslabšala, dočim smo v novembru zabeležili izboljšanje c#>n izvoznih predmetov pri le neznatnem povečanju indeksa cen uvoznih predmetov Če primerjamo gibanj0 indeksa o*n glavnih izvoznih predmetov in elavnih uvoznih predmetov, dobimo naslednjo sliko: Indeka cen izvoznih uvoznih meseca predmetov razlika 1928 117.4 95.2 -f 22.2 1929 104.7 86.6 + 18.1 1930 79.4 72-8 + 6.6 1981 66.6 65.1 + 15 1932 57.9 73.7 —15.8 1933 59.2 73.5 — 14.3 ivaitor viaimo iS J = ^imicijavr, sv t»3 izvršile zadnja leta precejšnje spremembe v cenah glavnih izvoznih in uvoznih predmetov, in sicer nam v škodo. Medtem ko je bil v decembru 1928 indeks cen izvoznih predmetov za 22 točk višji nego indeks cen uvoznih predmetov, je bilo v zadnjih dveh letih obratno. Od leta 1928. so cene naših glavnih izvoznih predmetov padle tofno n* polovico, dočim so ▼ teh 6 letih cene »lavnih uvoznih predmetov padle komaj za 23*/». To pomeni v drugih besedah, da moramo danes izvoziti po količini za okrog polovico več naših pridelkov, kakor v letu 1928., te hočemo v inozemstvu z izkupičkom izvoza kupiti isto količino uvoznega blaga. V tem, za nas neugodnem gibanju uvoznih in ir voznih cen tiči eden gla-.mih vzrokov naših gospodarskih težkoč. Gospodarske vesti — V trgovinski register ne je vpisala nastopna tvrdka: Ruška tekstilna indu- j strija F. Vlach, Ruše (tkalnica, barvarna. I izdelovanje običajnega perila in prodaja tekstilneea blaga na debelo.) = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Save Gejustibeka, zakupnika menze Oficirskega doma v Ljubljani, Meteljkova 2 (poravnalni upravnik Fran Tomnžin, Ljubljana. Livada 21; poravnalni narok 7. februarja ob 9., prijavni rok do 26. februarja). = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 22. t. m. ponudbe giede dobave 1 asinhronskega motorja, do 24. t. m. pa glede dobave 1800 m kabla in 900 in žice. Direkcija drž. rudnika Senj-s:ki rudnik sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 350 komadov karbidnih sve-tiljk. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 4 komadov usnja-tih jermen, do 1. februarja pa glede dobave 15 sodov masti za jamske vozičke. Dne 9. febr. se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave kovinskega materiala. 12. februarja gled dobave nafte in petroleja, 16. februarja pa glede dobave maziva. — Dobava smučarskih čevljev. Dne 22. t. m. se bo vršila pri upravi III. oddelka zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 5500 parov planinsko-smučarskih čevljev. Borze 5. januarja- Na ljubljanski borzi sta se devizi New-vork in London le nebistveno okrepili.. Avstrijski šilingi so v privatnem kliringu no-tirali 9.10 — 9.25 brez zaključka (v Zagrebu so se trgovali po 0.08. v Beogradu po 9.08 in 9.03). V grških bonih je bil promet v Zagrebu po 31 in v Beogradu po 34.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno po 296.50 in 297. Promet je bil še v 8Blai-rovem posojilu po 38 in v delnicah Privil. agranie banke po 237. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2298.48 — 23f)9.54, Berlin 1360.14-1370 94, Bruselj 794.96 do 798.90, Curih 1108 35-1113.85, London 185.53—187 13. New York 3591 61_3619 87. Pariz 224.57-225 69. Praga 170 12—170.98. Trst 300.57_302 99 (premija 28.5%) Avstrijski šiUng v privatnem kliringu 9.10 do 9 15. Zagreb. Amsterdam 2298.18—2309.54, Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 794.96— 798.90, London 185.53—187.13, Milan 299.90 -302.97, Newvork kabel 3613.26_3641.87, Newyork ček 3o91.61_3619.87, Pariz 224.57 —225.69, Praga 170.23—170.98, Zurich 1113.85—1108.35. Curih. Pariz 20.26, London 16.76, Newyork 325.50, Bruselj 71.7250, Milan 27.16, Madrid 42.5750, Amsterdam 207.55, Berlin 122.95, Dunaj 57.SO, Stockhlom 86.50. Oslo 84.25. Kobenhavn 74.90, Praga 15.35, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 1097. London 29 50. Milan 47.59. New>'ork 569.77, Pariz 35.55. Praga 25.81, Curih 175.17 100 S v zlatu 128 S nap. Rfekti Ljubljana. Vojna škoda 296 — 297, 7"'® investicijsko 54 — 55. 7% Blair 35- — 36. 8»/o Blair 38 _ 40, 7"« Drž. hipotekama banka 52 den., 4°/o agrarne 26 den., 6°/'o begluške 36.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Votna škoda 296.50_297. za februar 288—290. za marc 287.50-288.50. za april 287_2S8. 1% invest. 54_56, 4% agrarne 26.50—30. 1% Blair 35.50—36. S% Blair 38.50—39. 6% begluške 37.75—38 50: bančne vrednote: PAB 226.50 _237; Industrijske vrednote: Sečerana Osijek 120__130. Trbovlje 125—135. Beograd. Vojna škoda 298. 296.50 zaklj. za februar 292.50 zaklj., 1% invest. 56. 54.50 zaklj.. 4% agr. 28.50 zaklj, 6*S be*!u£ke 39.50. 38.10, za.klj. $% Biair 38.50-40. 1% Blair35.50—36.50. Nar. banka 38-30— 3900. PAB 235.50__233 Dunai Državne železnic? 16.48. Trboveljska 12.48 Alnine Montan 9 35 Blagovna tržišča iriTn + Chicago. 5. januarja. Za5?tni tečaji: Pšenica: za maj 84.875. za julij 83.375, za september 84.50; koniza: za maj 52, za julij 53.75. + Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slo-^nsko oostaio. plačljivo v 30 dneh); p8°ni (no m'pvaki »arifiV hačVa 70 «n rv> 140 — 142.50: sremska in buramjska, 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po navadni tarifi): promptna no 125 — 127.50. nova suš^n* 115 — 117.V. nova sušena za januar 122 50 — 125: moka: baf-n po 240 _ 245. banatska no 250 — 255. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca mirna, promet ie b'l s'ab — Pšenica: haška okolica Novi 51 - oŠ Ječmen: haški jrprnKti «4'65 Vo - K«r«»-» in sremska stara 70 — 72: nova 47 — 49: nova sušena 62 — ^4. b°natcVn stara 67 do 69. nova s.išena 59 — 61 **oka: b*ška bfinatska »0«« in »0?®« 165 — 185: »2« 145 _ 165- »5» 125—145- "-6r 0"7 50 -10750 .7. 72.50 - 82.30: >8,? 65 - 70: «1">vonskf» in »Ogg< 16fl — 17t: *<2t 140 - 160: 120 - 140: 97.50 •'« 107-50; ,7« 7250 _ 8250; >8< 65 — 70 Otrobi: baški. sremski 54 — 56; banataki 50 - 54. Fižol: baški, eremski 127.50-130. + Somborska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena, promet 08 vng. Pšenica: baška, okolica Som bor in gornie-baška 89 — 91; erednjebašk« 92 — 94; banatska 88 — 90; banatska potiska 92 — 04; baška potiska in slavonska 93 — 95. Koruza: baška nova 46 — 48; sr emska nova 48 — 50; baška in sramska sušena 62 — 64; baška stara 70 — 72. + Budimpeštanska terminaka borza (5. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za marc 7.67 — 7.68. za maj 7-88 do 7.80; koruza: za maj 7.87 _ 7.90. 2IVINA -f živinski sejem v Ptuju. Na živinski sejem dne 2. tn 3. t. tn. je bilo prignanih 110 krav, 46 telic, 105 volov, 15 bikov in 86 konj, skupaj 363 glav; prodanih pa je bilo 136 glav. Cene so bile naslednie: krave 2.50 do 3.50 Din, telice 3—4.50, voli DO 3—4. biki po 3_4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 650 do 2650 Din za komad. Na svinjski sejem pa ie bilo pripeljanih 31 prascev in 93 svinj. Prasci so se prodajali po 105_150 Din za komad. svinje pa po €.50—7.3 Din za kg žive teže. Zadnji tržni dan se je prodajala lepa slanina po 12 do 14 Din za k«. vlNU -f Vinsko tržišče v dravski banovini (3 t. m.) Situacija prejšnjega tt-dna nespremenjena. V kupčiji vlada precejšnja stagnacija. Cene nekoliko popuščajo le pri navadnih kmečkih me>šanih vinih, medtem ko sortna vina, ki so po večini v trdnih rokah, ne gredo izpod 5 Din liter na mestu. odnosno nakladna postaja. Zahtevajo zanje fi.50_6 Din, za finejša in polnejša pa 6—7 Din. Zaradi tega segaio vinski trgovci močno po cenejših dalmatinskih ia savskih vinih, zlasti tugi, ker so milejša. Glede kislinske milobe se pa tudi dravska vina sama od sebe znatno Izboljšujejo Vinske kupčijske in konsumne razmere pa niso v drugih banovinah naše države io tudi sosednjih dražavah (Italiji. Avstriji, Madžarski) prav nič boljše. Po časopisnih poročilih so drugod cene še 7meme:še kakor pri nas, a konsum še slabši. Vse ima na boljši konsum pomladi. Start borovški pravljični svet Motiv iz Podkorena: v ospredju Spik (2472) in Skrlatica (2783) Kranjska gora, 5. januarja. Ko pokriva visoka snežna odeja borov-ška polja in pritiska krivec z vso strupenostjo, da prisili staro in mlado v bližino tople lončene peči, se radi bude človeku spomini na »stare, dobre čase«. Spomini se ti tem bolj vsiljujejo, ko zreš na današnji kulturni svet, ki zna ceniti zimo vse drugače, kakor smo jo mi v svojih mladih letih. Star Borovec je ob prvem mrazu zamašil vse razpokline v svoji bajti z žaganjem in mahom, zadelal nepotrebne odprtine v hlevu z gnojem, trdno zaprl okna v hiši in čakal na prvi sneg, ki mu je omogočil vožnjo sena iz visoicoležečih senikov. Cepil je drva in krmil živino. Ko mu je v predpustnih dneh zmanjkalo dela, se je ženil, ali sam aH je sinu preskrbel nevesto aH pa omožil svojo hčer. To so bili najve-selejši dnevi v letu, ki se nikdar več ne povrnejo. V naslednjem naj otmem pozabljivosti nekaj prizorov iz borovškega zimskega življenja, kakršni so se dogajali še pred pol stoletjem in o katerih današnja mladina ničesar več ne ve. Največje veselje za nas samosrajčnike je bilo tedaj pozimi, ko sta prišla krojač ali čevljar z vsem svojim štabom v štero. Vse boljše hiše, zlasti take z večjimi družinami, niso namreč naročale obleke in obutve v delavnicah, temveč so pozvale domače mojstre na dom, kjer so dobili rokodelci že vseh vrst blago pripravljeno za izdelavo. Seveda samo domače blago. Delali so od ranega jutra pozno v noč. Zvečer so prišli v posete še sosedi in bila vam je domača zabava, da današnji rod niti pojma nima o načinu, kako se je znal zabavati stari svet. Glavno vlogo so imeli pri takih zabavah vsekakor strahovi. Čevljar Aržen, komaj je zasedel svoj trinožnik, je že tudi pričel pripovedovati razne zgodbe iz domačih in tujih vrtov. Vedel je za vsako hišo, kjer je opominjalo; pravil je. da hodita po Veliki Jami bela žena in na Križnici mož velikan. V Smrinju pa da pleše v krogu sam peklenšček. Pripovedoval je, kdaj imajo mrtveci svojo polnočnico in kako neki okostnjak krade olje iz svetilke, zvane večna luč, da se maže z njim po koščenih be-drih in tako baje preganja revmatizem. Nas otroke, ki smo bili vtaborjeni v grebi-ci (na zapečku), je mož popolnoma oplašil in starši so imeli z nami velike križe, preden so nas mogli spraviti k počitku. Marsikdo se je teh vkoreninjenih strahov otre-sel šele v pozni moški dobi Moderni svet ne pozna strahov, zato je pa tudi idealizma vedno manj, posebno med današnjo mladino. Miklavž in parklji so star slovenski običaj, pri Borovcih s to razliko, da so posamezni parklji včasi že 14 dni pred Miklavževim večerom rogovilili po vasi, češ, da posiušajo, kako mladina uboga in kako se uči. Pri tem nadzorstvu se je navadno dogodilo, da je pritekla kakšna Špelca ali Jo-hanca domov črna ko dimnikar. To speci-aliteto so ohranili parklji vse do danes in vsaka Borovšica ostane na kritični večer rajši v svoji kamrici, da se ne bi izpostavljala prijetnosti sorodstva s Culukafri. V adventu so se takrat pojavljale pehte babe (pehtre). To so bile hudobne žene čarovnice, ki so prinašale nesrečo posameznikom v vasi. Srečavali so jih navadno ponočnjaki. Letale so okrog v belih oblačilih z razmršenimi lasmi ali pa so se pojavljale kot vešče v bliž:ni Podkorena (izvir Save, močvirje). Priljubljeno bivališče jim je bila Črna Vopa v Vitrancu. Je to ogromna votlina v goro, pred katero smo imeli bosonožci velik respekt. Okrog novega leta so prihajali preko Korenskega sedla iz Korotana bedanci. Možje kosmatinci, ki so imeli zlasti mladino na piki. Gorje porednežem! Da bi bil le prestopil prag domače hiše pj večernem zvonjenju, zagrabil bi ga bil bedanec in odnesel v goščo Karavank. Toda tudi takratna mladina je bik podjetna. Da prežene divjake, se je zbrala vsako leto pa večer pred sv. Tremi kralji vsa podkorenška vaška mladež, ki je bila pobrala doma vse živinske zvonce, goveje in ovčje, nekatere prav ogromnih dimenzij, in zvoneč, tuleč in ropotujoč gnala našemljenega bedanca. prav do današnje državne meje. Pogon se je seveda vedno posrečil in kmet kakor srenja sta se spet lahko oddahnila za eno leto. Ta navada se je ohranila do današnjih dni. Podobno vlogo, kakor pehte in bedanci so imeli kozobrinL Ta pasma strašil je prihajala navadno od Trbiža sem in divjala preko Vršiča v Trento. Odrasle je zelo strašila mrtvaška ptica (skovir, tudi čuk). Kjer se je oglasila, tjakaj je prišla smrt. Pomladi in jeseni so bile na dnevnem redu divje jage (ptice selivke, posebno žerjavi). To vam je bil prizor, če je kak star očanec zaslišal ponoči na prostem vriščanje v zraku. Domačih duri ni odprl, ampak jih zbil, da so skočile iz tečajev, tako se mu je mudilo pod vami krov. Še nekoga smo se kratkohlačniki posebno bali. Mrtvaških kosti. Pri več cerkvah, okrog katerih so bila pokopališča, sc v primeru pokopa starega greba nestrohnele kosti niso položile nazaj v nov grob. marveč so jih zložili lepo simetrično v poseben, za to določen prostor, imenovan kflrnar. Tak prostor je imelo tudi staro borovško pokopališče. (Kolikor mi je znano, je še dandanes taka grobnica na Trbižu. Vedno smo jo obiskali, kadar smo romali na Sv. Vi-šarje). Največja kazen odnosno grožnja v nekdanji enorazrednici ie bila: -Ako ne boš priden, boš šel na kost:«. Čeprav nihče ni doživel časti, da bi dela! družbo okostnjakom, je vendar in™el-a--izrečena grožnja vedno usneh. Strah je b;lo t;sto vzgojno sredstvo, ki ie vedno učinkovalo pri borov-ških prodajalcih platna. Josip Lavtižar. Darujte za nesrečne poplavtfence Ivan Albreht: Silhueta — Ti sploh nisi sodoben človek, je rekla Amanda in nejevoljno skomignila z rameni. Mladi mož, ki je gledal božanstvo v tem razvajenem dekletu, se je zdrznil. — Kaj bi pa moral napraviti, da si pridobim pravico za sodobnost? — Ne vera. 2e samo to vprašanje dokazuje, kako si povprečen in majhen. Mladi mož je prebledel. Leto dni je upal in čakal, kdaj bo smel prvič biti z Amando sam in ji razodeti, kaj čuti zanjo, zdaj pa ga udari ženska s takim očitkom. Nemo se je naklonil in odšel. Gospa Verena, Amandina mati, je bila nekoliko razočarana in skoraj vznemirjena. ker se .je gost tako nenadno poslovil. Z očmi je vprašala Amando. kaj naj to pomeni, z ljubeznivo besedo pa je omenila gostu, da želi skorajšnjega svidenja. — Kako to? je hotela vedeti gospa Verena. ko sta bili s hčerko sami in je bila soba polna Amandinega smeha in vonja r>o venečih rožah. — Ne vem, mama, se je poigravala lepotica z zlato zapestnico. Dolgočasen je ta človek in povprečen. Ali se ti ne zdi? Nič sodobnega ni na njem. — Mislim, da se motiš, je bila gospa Verena nejevoljna. Od vseh, ki se ti bližajo, se mi zdi edini — — Nikar no, mama! Pojdiva rajši v kino; doma itak nimava kaj početi. — Gospe Vereni je bilo tesno. Vso noč ni imela miru. Ko je zjutraj nato prebirala časnik, je skoraj omedlela. — Amanda! Hčerka je še v lenobni dremavici sanjala v svoji spalnici. — Amanda! — Kaj pa želiš, mama? V rožno svileni pižami je bila kakor cvetoča vrtnica, ko je stopila v gospe-jino spalnico. Gospa Verena ji je trudna pomolila časnik: — Samo poglej! Amanda je čitala in se stresla. — Mrtev?! On. — Zaradi nje?! Čisto tiho je zdrknila ob materini postelji na kolena. — Le zakaj. — Saj sem ga vendar tako toplo ljubila. Soba je bila polna Amandinega joka. Iz salona je silil semkaj vonj umirajočih rož kakor dih smrti. Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanju: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-s>o/bina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kom pa kantc, »Auio-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest«. »Lokali*, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »V rednote«, »Informacije«, »Živali*. *Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki«r in »Zaslužek>, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina D>n 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značtja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro uli za dajanje naslova pri oglasih, kt se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po l Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Politehnični institut v Pariz« Jugoslovenska sekcija Višja tehnična fola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov• Institut Polvtechnique 53 ter Bd. Sucbet, Pariš (I6e). 94 tumsm rwi)» 5« l»r, J « >1*j»nie n* ! -2 uri. D« l>n:i odd«vk ».Iiira« j'"i s Vdovec 10:14« 412-1 Natakarico «i'f5m -:n s '. f-h'ira''Mn. N' ;i'oi v ,g'a«nein o,l •]••!'-; n »J.r.-a«. 4P8-1 Tru. pošlo vodirio # km- > 10.000 Din sprej-m. m 'nj \ trg. mniini' »Ju: -a c v L'n h. ljtini. 4)7-! Frizerka r ,j —h' sMlno »'.••••• S ti k •'. N' i f -r v I £ asnem oddf «,1 ,.l! .. 5ta'na služba 325-1 Služkinjo -v.-i.r °I***. -i-a!'^n-o m o kuh<>. hi šiv h T "H 1 potrebuje 'a v1 ;čo- ►Pireli? boljV- re~vni i«> « H-j^tr-nd »a R^-o^ad «tt <4S?J> 1 (i. 1 h. Untmun: Bili, B$Mjev sin Teaa^ci je dni opazil vrv. s katero sta cfva moža vzdigovala neki zaboj. V svojem strahu je planil nanjo in — ena, dve, tri! _ splezal kvišku. Porogljivo kažoč preganjalcem jezik. »Le počakaj, mrha, takoj ti upihr.em življenje!« je od togote ves besen zatulil radar. Pif! je počil prvj screl. Svinčenka pa ni zadela Bilija. ampak je zletela naravnost v okno gospoda Solatnika, trgovca z zelenjavo. Povzročila je strašno razdejanje: piinova svetilka je z vsem okrasjem vred odstreljena padla izpod stropt na tla, in plin se je neovirano razouhtel po sobi! Dobro kuharico z večletki in tuitki promot.ni k'a:«. 554-! ?iv"ljo-etiHerico izvež.l».n.o v izdelavi p'e-tenin, epre,:m>m. Po-r.iKibe ta ogabni odd°'ek Ju-t^a pod mačko »Veeuta 7SV«. 559-! Spo?obne?ra ffld'arja. vinogradnika in vrtnarja (Siovnoa iz Oo-riJki-ial spre:mem. Nasad zgodnjega t^-iVa obstoji že več sto let. Vpo-števajo ^e samo f-trokovn «ki « eon-d'*-le.žbo pr p-fKiukoiji. Ob-š:-ne ponudbe na nae'ov: D Pa čič. Zagreb. K'a;če-va 30. 404-1 Trg. pomočnica fik) poltena, re^na in vljudna, dobra p-o^a;a'ka. dobi ta-k ij službo v mešani trgovini v v e A j e m kra:u v P-'eki;i. Nastop tik« .i. Hran« in sta-no-vanje v hi?; Pogoj je 25.000 Din kav ie. Ponudbe z zahtivkonn p\ače na osr?as-n-i 0-ddf'ek »Jlt'r.3« pO,"J ZTMi^ko »Oo-U'3 in prstena moč«. Sžl-l Poslovod'o veVegvi. 7.3 vinsko trgo-ino na debrlo iščem za takoj. Potreben kapital •o.ooo Din v sro»ovini. — Javiti s«1 je takoj na. na-•v: Ceh Jo»i|>:oa. O. Grad. 40!)-! Gospodične Si 'g-ajn klavir violino, harmoniko ali gitaro — ščem za salonsko iam^ko kaš-tno leteče. Kra.nj. 3214.1 Jazz-trio Slovenci iščejo mlado in simpatično gospodično, ki Ima veselje do petja ali igranja. Učiia bo lahko klavir a'i violino. Ima prf»» stanovanje in hra»io. vožnjo 0g'ilin tja iti nazaj, ter :!i»0 Din mnseČM. — Po-■ indbe na naslov: Vladimir Ma.ndelV. k,apeln:k — kavarna »Kiek«, 0gu''n. S60-1 Natakarico vajeno kuhinje, ki prevzame gostilno na račun Iščem. Julka Povš nar, Kokra. 647.1 Fotopomoč za izdelovanje amaterskih slik. ^prejre^m takoj. Ponudbe na oglasiti oddelek Jura« pod šifro »Trvna služba«. 59»>-l Gospodično ki bi prevzela sam-ortojno vod-tvo trgovine. sffrej-mem. Potrebno 10.000 D:-n kavci;e. ponudbe na og!. ;dde'ek »Jutra« pod š-if-o »Lop zaslužek«. 5S3-1 Prodajalko orvovr»fno. « prakso — sprejmem takoi v modno trgovino. Ponudbe na ogi. oJde'ek »Jutra« pod 5:fro »Pra-k^a«. 591-1 Pomočnik možen debati c-ma4llra-ne peči dobi službo. — Ponudbe na o^asnl od delek ?Jutra« pod »Pomočnika. 616-1 Paf! Drugi strel je počil, a tudi ta svinčenka ni vzela Biliju življenja. Pretrgala je vrv. Bili se je rešil z drznim skokom, zaboj, ki je bil poln pomaranč, je pa padel ubogemu redarju na glavo. Resk! so se zlomile tanke letve in ga podveznile od glave do nog, med tem ko so se pomaranče raztrkljale po tlaku. Samostojno kuharico sprejmemo za uradovo okrevališče »Jadran« pa Rabu. — Reflek tiramo samo na dobro lzvežba. ne osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih od-nnsno '-ečjlh penzl'ona-tlh. Prednost lm«'o one ki lma'o osebno p-a^lco Ta vodstvo penzllor^^i. odnosno \'se po obrt nem zakonu pr»f!n'.Bon° ppHtve. kakor f"di z navedbo ^ohtei'-kov ntl s» rc-p^lot* rto "'ie 15. l-e nif-ns. Xfls'ov v o-j as. oddelku »Jutra«. 6&~ 1 Služkin?o za vse p-idto in po-š^eno. i 5 č e dama. Ponudbe n« og'as. o.id"'ek »Jutra« pod 5:r-o »Pobožna«. &75-1 Samostojna kubprtca ki l«i opravlja1« htdi druga h:ip« d»'a. ne nad 40 Tet drb: -1 itžh-o V 'enbu-govi ulici štev. 7'T. 680-1 Dp^le 7. letn:mi An-V^-rali vi no Virfie. č:sto in va-čno. Ponudbe s p-emV s.n>-ife-vfit na oir1. od>iptek Jn^ra po<3 šifro »Pridna 20^» 700-1 Frirerko 5"» tar_o1. k^foru *-> r^nt0** o"> Li"vl,ana, Sv T-tra c. 95. 668 1 Vajenca poSteaega in zdiavtga. do j bi-ga lačunarja. z lepo | pisavo, sprejmem v trgovi no mešanega blaga, s hra no in stanovanjem v hiši. Ponudbe na pod-už. Jutra v Trbovljah pod »Retje«. 369 44 Deklica z dežele stara 14 let-, zelo dobra v ra-ču.n&tivn. ki ma ns ve-s-elj« do trgovine, išče mesto trgovske učenke kjerkoli. — C"njene po-nudbe pro^i pos-iati na pivdruanb«! »Jutra« Jesenice pod šifro »1'bogl :i va«. 50! 14 Učenka išče rr.ivia v trgovin? me šinega b aga ta d' ž-.i. N>s,ov v ogabnem o'M"' ku »Ji tra«. iS3-44 Kd.w : t « « v^lutk*. plač« M Jwkr bes vi o W 1>*T: ta ruuslo, »|i iifro 8 Din — Kdor o n d i tnstužnk. p« t* >»k« besed« i Din. u tajanje naslov« ali «m »ifro p« S T*«. f31 Babica in maserka starejša. Inteligentna, govori popolno nemško se priporoča cen J. da mam in materam. — Ostrellč. Gosposvetska c. 13, vrata 19. 531-3 VMLk* b(Wita sn I,ir. ta 1».xnje o»»)ot» aH t« Htm p* S Din. t družabn;k Ponudbe na og'as. oddelek »Jntia« pud »Mfharrita«; 4-54-2 Ekonom-vrtnar Hi^vert Ignac " ' " r. 385-2 sl-iržii-,0. ~ in'a P pii Celju. -- * -......^. , ..e R;>od n a Hudi-nja šti-v. Služkinja »♦ara 20 let; vajena hišnih dol :n kube, išče mesta pri boljši drnžiui. Dopse na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridno in poštena«. 403-2 Elektromonter s spričevali, išče »lu.žbo. Vešč. je inšraacij prostih vodov ter tudi rad'oa|»a-a •ov i,n raznih električnih del. Pn-midbe na podruini eo »Jutra« v Trbov,:ah pod »Zanesljiv«. 370-2 Natakar vešč kavarne in rw»tavra cije. star 56 let. zmožen slovenšč:ne. »rboh-vašč^ne •n nemščine, išče elužbo. Cenj. ponudbe n« pod'už ni-o »Jutra« v Marbom pi>d »Trezen« 481-2 Sedlarji, pozor! 20! e teti fan>t. ki se je že nč:I sedlarstva 2 eti pri pr\-ov-strvem mojstru, a je ra«li d'užins'k:b ra zrn o - mo ra! učn-o dobo prek!n:ti, želi isto nadaljevati. V to pvrb"> gre preti hra.ti m "»rariovan:n za le'o «li !«.to ;n pol vnovič v >ik. B'a gr-botne ponudbe na og'as. o l.] «l ek »Jutra« pi>-d -^ifro »Dobra nvx-«. 320-2 Tr?ov?ki pomočnik iiz ^>od»Žpliske ve'ef.r!ro\-ii n»». vešč mešane st*okK 'n rezan:a želi preceni- ti mesto 'akoj ali pozneje. — Ponudbp ood »Zmožen garancije«. 5ifl-2 Mlad«, lojena p^sna trg. naoh-a?ena. i5"» r»-' merno s'irl!bo f?-o 'udi ko-gro^od-^tin Ponudbe ns oddelek »Jutra« r»"d I 545 ? ' Trgovski pomočnik mlad. agilen. dober mate mat:k in arati2^r, ztnož^n nemščine, prosi zaposlenje Cenj. ponudbe na podniž nlco »Jutra« v Novpm me sta pod šifro »Specerist«. 4! 4-2 Služkinja prdna m (H>š'i-fia ter va :ena vs h hišnih d"l. išče službo N«s:ov v ogasn.-m Hldeiku »Jutra«. 407 2 Boliše dekle 25 let stara, šivilja ln perfektna sobarica, ki je že služila v odlični hiši, zmožna vsakega line j šega dela in tudi nekaj nemščine. išče mesto samo v odlični krščanski družini v Ljubljani ali izven. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod M. Valentič. 527.2 Vezilja t večletno prakso na mehaničen stroj. Izurjena le tudi v ročnem veren in ln drugih rečnih delih. Išče službo. Ponudb" le poslati pod ftifro »Vezilja«. na oglasni oddelek »Jutra« 521 2 Brezposelni sobo-slikar in pleskar l^e dela kjerkoli p^i mizarjih, ere tudi k privatnim stranka.m. Naslov v oelasnem ku »Jutra«. 576-2 Kroan»e nerila m. Grem trdi ra d ~'m. H rova t. Glioška 5. 525-2 Gospodična pridna kuba^ica 10če mesto gospodinle pri sainosto^em goep-xlu. nonudb? na otlaani oddelek pod »Izvrstna«. 620-2 Dekle 7. de-žcle vajena '-seh hišnih del ln dobre kuhe. res pridna ln poštena, nepokvarjena ln zanesljiva, želi službo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Po štena 100«. 631.2 Dekle z večletnimi spričevali, zmožno samostojnega gospodinlstva išče stalno službo k dvočlanski družini oziroma k samostojni osebi. — Gre labko takoi. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6S2.2 Gospod?čna ki govori nemški ln slovenski Išče mesto pro-dalalke v slaščičarni, buffetu ali slišno. Ponudbe prosi pod »Vestna« na oglasni oddelek »Jutra«. 653-2 Trgovec s prvovrstnimi referencami 1š~e p^-merne 6li»ž-be. Plača 700 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potreben«. 638-2 BoM?e dekle pošteno in pridno, dobri ra*unariea l$če službe natakarice žarnice al! Vot dru^a ^a^aka^ca v bol 15] gostilni ali kavarni. rtre tudi kot bla-"B^nl^a^ka v k"b'n1o ali to*l'n'co. P^-iud^e na 'Volnen* rvd^^l^k »J ti^vp" pod »Prijazna«. 691-2 bt»t< UKlov« »11 trn iifro 6 Din Dijaki ki išAcj«, Mi»truk«ij«, p(» inkii b«M« S- p»r. ta iifro aH ščino. nemščino In ansleščino poučuje dlplo-mrana goapa. Nudi tudi :,i-»trukc:je. Pavla Kovač. Miklošičeva cest« št. 22/111 530-4 Instrukcije za osnovno ln meščansko šolo ter nižjo gimnazijo dale ablturiient-ka učiteljišča. Cenjene ponudb° na oelarnl od delek »Jutra« pod CM-llčnjaklnja«. 492-4 Prikrojevalni tečaj 73 domska oblačila se vrši od 15. ja"."ar'a do 1. februarja 1934 v nrlznanl strokovni šoli. Ta tečaj Je p^poročlllv tudi 7% privatno upo. rabo. ker se vrši točno po novi Izdtnl knjigi »Toa'eta« katera 1e v vs=h knll-srarTiah in v šoli na razpolago. — Priia^0 frve-'ema !n po'asn'18 dale i^ct-iv Sole r". Kune. T,t'ih"!>na, Sv. Pe*—> sta 4.II. 450C8-4 Akademik r-i -■*: tl'a 'em i +:Vo. — Po. n-i^l^p na ocrlnsTV o^.^etpk »Jutra« pod »UsT)e^«. 45050-4 Iščem l^o^TTi^bn ti o?1«!« p^^fttrk »Jutra« ped »Pr«ktlč"o». ril 9-4 Irmve-racMn In t»0"U n"d' -bražena gospa po 10 D;n za uro. — Poljanska e.sta št. 13/11, levo. 613-4 Inštruktorja 'ščem za glmrnazijea II. raz eda. Pcnudbe z navedbo zahtevka na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dijak na Pruiah«. G7S-4 vuj wwjhbkhsHEBC3K K d-* iiče rr. e.-to pi»t ! nlk*. plača ca vsako I beaado ,VI jot: ta da I janj« naslov« »li u j Iifro S Din. — Kdor • »prejema p!a j fta beiedo [>o 1 Din; ta dajanj« naslov« al'' ta Šifr« ua 5 Din. f5"i Krajevne zastopnike zelo dobičkauotno za upokojence, za vsak na. v edem stez: Brežice, Celje, Gornji Grad. Kr ško, Kranj, Litija, Metlika. Novo mesto. Ptuj, Ljutomer, Radovljica. Maribor desni breg, Maribor levi breg, za prodajo resnega predmeta s kavcijo 240 Din Iščemo. Naslov: »Horoskop« E. A. Sark & Comp. LJubljana, Pri voz 14 547 5 Zastopnike blTše Vzajemne samopo moči prosimo, da pošljejo svoje naslove na ogl. oddelek »Jutra« pod »Važno«. 593-5 Krajevne zastopnike za celo dravsko banovino proti visoki n-ovlzi. jI iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zavarovana š^pd-nja«. 594 5 tlLLLŠJj Ufii« trg. tnačaj« (mi 1 DiE beaoda; ta d» janjr naslova ali u Šifro S Din. — Oglaai •"'•ialnega lučaja »sa ka bi*ed» 50 par; u lajanj« naniova ai' ia »ifro S Din (6) Nekaj pohištva In krojaški šivalni stroj proda Dobštk, Kar lovska cista 3. Lsioiam >prt slov v oglasnem odd>-'kn -Jutra«. 495 6 Šlager predmet l°34 prvovrsten, dobpr ra7-pečevalen. Agentom tn isrentln^m vsiV dnu fra1en zaslužek 200 Din. F'?=tct°nčnn mobiost — ~Rffekt«, Tyrševa 36 reža. 6136 Uspeh radijske tehnike Do sedaj razširjeno mnenje, tronk doseči dober sprejem, pa porabi mnogo toka in je da ie mogoče le z večjim številom elek-je bilo povsem utemel.ieno. Tak aparat zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barijevih elektronk: visoko frekventne pentode, di-tetrode in učinkovite končne pentode pa je bilo mogoče število elektronk zmanjšati, učinkovitost aparata pa povečati. Tako se je posrečilo konstruirati s tremi elektronkami ORION 7Hi REFLEKSNI SUPER ki daje pri majhnih obratnih stroških velike učinke. Dobi se proti gotovini ali na obroke v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 ter pri naših zastopnikih: Drašček, Kamnik Engelsberger. Tržič Janko Erjavec. Stična Guček. Hrastnik Jalen, Slov. Javornik Janežič, Topolščica Klenovšek, Trbovlje Krašovec, Jesenice Prostor, Trata Pučko, Jesenice Schillins:, Kranj Reich, Ptuj Raspotnik. T.-bovlje Rom, Kočevja Viternik, Guštanj 2umer, 2elez,iil;i ter pri naših disponentin: A. DOLENC, Ljubljana; SL. JENKO, Ljubljana; P. KOVAČ, Ljubljana; Ing. A. ŠTOK, Ljubljana. „RADI0", r. z. z o. z. v LJUBLJANI Telefon št. 3190. MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Teleton t L 3190. Smučke naprodaj. Nas ott y og'as. oddelku »Jutra«. 0&8-6 3 komate dobro ohranjene, slamo-rezn ico in 2 lahka voza prodam. Poizve se v Kam niški tt.ici 13. 246-6 Brizgalni aparat za slikanj«, dobro »hra njen. na električni pogon, poceni proda A. Šinkovec. Celje. 305-6 Otroški vozički Kuo.ler & Oo. LMibjana 7. Celovško cesta štev. 42 252-6 Norveško ribje olje najfinejše svei« vedno » tal »ar Sar ijil« ločno proti povzetju Piccoli. Tyrševa Dunajska) Besta Itev 6 5486 Razno pohištvo tudi starinsko, in dnige predmete radi selitive poceni proda Tribuč, Glin-ce. Tržaška cesta 6. 550-6 Otroški voziček poceni proda Hrovat, Glin-Ska u.lioa 5. 5-6-6 Pol spalne oprave kompletne, ln kuhinjsko p os od1 e ter razno drugo prodam Jako po. ceni. Hradeckega epsta št. 28. 529-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: 8 krav montafonske pasme, 1 pisalni stroj, blagajna in drugo dne 11. I. 1934, ob j.3. uri v Mokrici na žagi ter z nadaljevanjem 14. uri v Turjaku na Pristavi; 1 voz zapravljivček, lu-ksusr.e sani, dne 11. I. 1934, ob 16. uri, Podlog 8 pri Vel. Laščah, pisalni stroj, blagajna. dne 8. I. 1934. ob poi 16. uri, Maribor, Miin ska večja partija različnih čevljev, dne 11. I. 1924, OD 14. url, Maribor, Koroška 8; večja množina opeke, stavbnega lesa in drugo, dne 13. I. 1934. ob pol lb. url. Maribor. Marijina 27; šivalni stroj, 2 prašiča, dne 13. I. 1934 ob 8 uri. Dol. Lendava, Cerkveni trg 6. 643-6 Posteljne mreže izdeluje in pop-ay':a naj-c ne je A'ojz And ovic v K mt«>reme sobne in knh:n:si;e. nanrn-da' v n'>! — pa 'ača poko! zavoda, 'e^n III. vrat« 815. 600-6 dobro ob-tn?en. iisro^nn p » o d a P»d'~»ar ha-aVi pri KoMnski tov. šte" 15 563-6 Perje puh, 15 vrst od 8 Din naprej ter volno in žimo z« maarace najeeneje prodaja Sega, \Volfova u-l. 12, dvorišče. 595-6 Več pisalnih miz in ena dolga miza. primerna za klube zaradi selitve naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Ju tra«. 604-6 Surove kože vseh vrst divjačine kupuje Elijrij Eber. po najvišjih dnevnih cenah! 580-6 Prodam kompletno petsob. stanovanje luksuzno. — Predsoba; jedilnica za 8 oseb. ital. re-nesanca; salon. poiira-n oreb in mahago-ni. knjižnice, couch, pUalTia raza. kombinirana mizica za liker, kav") in kadiln: pribor, čajne mizice, tapecirani fotelji; spanica m gospoda, nepolira-n oreh: «Ibro za 8 oseb; zavese, slike, umetnine, razne omare. kuhin:«ki pri-bor. električne gospod, aparate itd. Vse komaj 3 leta staro in v brezhibnem stanju. Proda se samo kompletne garniture. Samo resnim interesentom na osr'ed od nedelje ua.p-ej m-ed 16. In 18. uro. Naslov po-ve oz', oddelik »Jutra«. e-19-6 Železno peč za večji prostor prodam. Istotam se odda preprosto majhno sobico mtt! Krakovski nasip it. 12. 710-6 Neveste in ženini! VaJa sreča v zakonu bo le tedal popolna. ako ste nabavili modroce. timnice. divane ln dru-"" 551 S '»g<«si trg iut>'l po 1 Din t« da j .mri je oa^ova ah ta i «i!ro 5 Dia — Ogl**' ' »oc.i»loee4 laaAija TU k* beseda .V* mir: u lajanje uuMrva »U za »ifrn pa A Din. (7) 2000 komadov steklenic vinskih butel jk 7/101 ku p:m Ponudbe je pos'»ti na K. Ccmelj. vele'rgo vina vina in žganja. L:ub Ijaua. 193-7 Orodje ra bijevocev4o, kai. 16, ma'o rablje-no, kuipim. Ponudbe z ofisosm in ccmo do 12. jaa-uarja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 570-7 Spalnico in otomano garantirano čisto kupim. Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek »Jutra« 621.7 Železno blagajno r-3 b! jeno, kupimo. — Po-nudbe i navedbo cene in dimenzij na Upravo občinske klavoice, Trbovlje. 040-7 Staro pohištvo preproge, star porceian, ure, slike in vse druge starine kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom! 627-7 Daljnogled (Trieder) za 9. 10 ali krstno povečavo, boljše znamke kupim. Pf nudbe nosoviti na E'ektra.rno Fa'a. d. d.. Maribor. V-a-zova ulic« 2. GS2-7 Radio V*ak» Oeseda 1 Din: j ta daj«.nje na*l«*ri> aK ' ^ »'tre tw 5 Din | Radio 4-_3cevni, na baterijo, kn • Nasl"v v p^r^enem oddelku »Jutra«. 543-9 Radio-aparat tricevni. ra elektri^fn tok 2:0 V. kin>nn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol zuač&o »Tricevni«. 704 9 U I V«»k» h^-la I [>i„ , ta laianje tvaslor« i » «'r„ m 5 f>jD Ženini in neveste! P<^bi4t.vn n ta'oge kup'e vsied »olidnt-ga !zd» ka rm3ceoeie edino le pri Avgusiu Cernetu i Z%n' nj- Siškt. V >dnik^v» 122 Jp-istajališče Heiiir'har) 277-12 Samska spalnica nova. krasna. In pred-sobna omara z ourleda lom naprodaj zarod! od-Dotovanja. - LjubHana. Breg 18. 601.12 Spalnice orehove korenine, spe-rane in mehke in tudi kuhinje poceni proda mizarstvo Josip Gol j ar, Gosposvetska c. 13. 607.12 Pohištvo Na obroke. — Na hranilne knjižice. orehove po-lfitira-ae w«!nie-e ic čre€nje^e masivne polittrane spalnice. Spera.ne spalmice . 2500Din pleskane 6ega lesa. kakor tudi kuhinjska oprava — vs« r>rav d-b'0 ohranjeno in . 33/1. 562-13 čisto. Flojansta Več strrinskih predmetov prodam, med njimi krasno vitrino in skrinjo. Tabor Josip, mizar. Rožna dolina c. VIII.-13. 606-12 Pohištvo lz trdega, vezanega ln mehkega lesa v vsakovrstnih barvah po naj. novejšem vzorcu ln najnižji ceni Vam nudi Gospodarska zadruea mizarskih mojstrov. Vegova ulica 6. 603-12 sa 23 IS Uk CmssOo. Oglasi *o-oij»i 'iH^., ttučaja po .5(1 fw beseda Za da jaoje naslova aU m šifro t) Din. ociroma 5 D«. »n> o«Iot» ali in n61 Knjižico Banovinske h-aniiniee t Litubljani kupim NaslloT pove ogla«, oddelek Jutm 99-1« NAŠE PREPROGE IN PERZIDANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje Vloge bank ' rfJa.a zastavitev ijosoji:« kuk«H tud vra r."i.a naročila izvršujem-ugodGeje. plovni veniji še ne olistoječe ■ vetje. Ponudbe na ogl : iek »Jutra« pod š:'ro »Kdor prvi pride p 6—10.000 Din posojila iščem v gotovim eli hran-Hini knjižici. Gara:ic:ja Uiša. Odplačevanje mesečno po 1000 Din. Cenj. pomrfDe na ogiat-ni odde.ek Jutra [»od »190.1^. 60-5-16 Hranilne knjižice Ljublj. kreditne banke ali podružnice kupim proti takojšnjemu pla čilu. Ponudbe z naveu bo višine vloge in ceno na oglasni oddelek »Ju. tra« pod ,>Hranllna knjižica«, L. K. B. 706 16 537 -'6 2000 Din posojila —iblm. Sigurnost zajamčena. Vrne se do avgu. •a. Ponudbe na oglas, id. »Jutra« pod ?Do--e obresti«. 533-16 Varno isokorentabilno, krat-ročno investiranje karala, posreduje di-retno Komercijalna -araa Lojze Zaje. Flo-•anska 10. 586.16 Ureditev dolgov ravnalne ln konkurz. zadeve. upeljavo njigovodstva, stalni dzor ln vodstvo bi nc. revizijo uprave, iz-ivo proračunov in kul&clj. upravo hiš. editev ln likvidacijo .nečkih dolgov, vse in--matlvne in druge -ovsko - obrtne pcslc verite zaupno konce. mlranl Komercljalni arni Lojze Zaje, sod zadr. revizor in za-sežen! strokovnjak v jigovodstvu. Ljublja-^ Florijanska ulica. 10-1. 585.16 Kdo mi posodi do 15 tiso: dinarjev, imera tudi knjižice, i sigurnost lahko -.r.Jtžba na prvo mesto, -.-'tujem po 9 odst ln piv. pol leta vnaprej dveh 'letih vrnem. — a-slov v oglasnem odd. lutra«. 575 16 V-M k* OeseOa | LHfi. ta dajanje a.nlr>va ali ** Sifr-o [M 5 Din (18) Gostilna Kramar Dolenjska cesta 5 priredi koncert Da Sv. Tri kralje. Za obilen obisk se prporoča Antom Rejc. 303-18 Gostilna Krušič v Z leni jami. ima v«ako nedelo domačo zabavo z ei>dbo. Pri,poroča e-e Ani« Piemik. ' 556-18 I Državni uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do ška 24 cen mesecev brez povi-in obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE ZAGREB Samo GUNDULICEVA UL. I Trisob. stanovanje s kopalnico oddam £ 1. ma^em v Mostah, §w5»r-šičeva ulica 5 (za šolo). 640-21 Delikates. trgovina in vinarna na zelo prometni ulici se zaradi bolezni takoj proda. — Pripravno tudi za mesarje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Eksistenco«. 511-19 "Delikates. trgovina dobro upeljana v Ljub ljani takoj naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »De-llkatesa«. 598-19 Prostor za dva avtomobila oddam, oddelku Nas:ov > Jutr« c • og as. 47523-19 Veseiica g ples-om v soboto v re-~*a vraciji »Frankopanski dvor«. Š;~t3 — brez vstopni". D»bra jedila in vina. Vab'jenil 532-18 Jutri v nedeljo k »Šestici« Čajanka. Godba, domači valčeki. Začetek ob 4. oopoldne do 2. ure zjutraj. 588-18 Vsi k »Sodčku« na Žabjak danes v soboto in jutri v nedeljo k domal večerni zabavi. — Izbrana godba harmonik. 676.18 V vi k o t>r.s**ta 1 Din. u dajanj« ttatfova ali ia šifro rra S Din. (17) oddam v Sliki - Brivnico najem v Zgornji gostilna Martine. 456-17 Hranilno knjižico -KmetskPga hranilnega : p:xsojilneg9 doma« znesek od 30.000 do : >00 Din. kupim. Ponudbe na značko ..Dom« na oglasni oddelek Ju tra 590-16 Družabnika e-. *iobri vpel/rino pod-/, kapitalom 150— ~0"D'.n v svrho po. obrata. Resne onudbe je poslati na -.v oddelek »Jutra« Poštenost«. 592-16 Po soji io > r . Informae.i:e Jarri * J >?:r>. Rožna .-.. cesta VIII St. 22. 571-16 stilna industrija ■ rpeija.M, iič-e dru .a e kapitalom. Po-na "z .s^ni oddelek ped »Druža rriikj. SOS-16 loosliti ne znate denarja plodonosno lzkorl-. " vložnlh knjižic. ->gočlmo Vam sigur-donos. zaposlitev Va-jotovine ali knjižic v zkcaikuren nem po. ob popolni varnosti. ■ J; morete biti delea-na dobičku. Pri naj-- nj 25.000 Din gotovi tudi služba. Oglasite iahko s 5000 Din an kratnlkom tega zne. ta — Ponudbe pod: s'gospodarnejše« na ,i-.ni oddelek »Jvitra« 1 639-16 Kavarno »Viadukt« oddam v podnajem. Kav-ci.ie hm >in' majo prt-d-nočt. Natančneje ee izve na Smartinfki Cesti 24. 446-17 Trgovino, gostilno lam takoj v najem na met.nem kraju blizu pcčttije is tovarne, brez oni u1 t-nce. na Hrva*k-m *z*u Slovenije. Prodam ♦oii; inventar In . - blago. jp!."> -ugodno. -Nasl&v v «flw«em. oddelku »JTra« 504-17 GostHno-vinotoč do-b-o idočo. z inventarjem prAdam v Lnibijann". Ponudbe na ogabni oldeiek »J-utra« r>"d aProinet 524-1S Poslovne prostore evf-nt.. e n >.m. v F-ed;n-:9 Delavnico o d d a. m pii-lpg pošt p. lesiburgova ulica 6/I-'4. 5C6-19 5e- Brivnico dobro vr.p,rano podružnico v L:tib':ani rokoj f>0 n-n-lš'i cpni prodam. - v v ' oddelku >Jn'ra« 577-19 V centru SI. Goric naprodaj krasno urejwio pose«.-jvo. Poslopja renovi rana. — Ugodne prometne zveze, posebnu primerno za večjega ob~in!ka a'i trgo vijio s »mdjem. vino^m in poi;ed» le-kimn pride;ki, radi obfimih lokalov. Cwva !>o dogovr-ru. Ceni. porrudbe na og'ai". oddelek >Jtitra« pod iifro »Slo^v gorice«. 2«9-20 Gostilno z en.r-nr.dtštro-pmo htSo in zemljiščem ob g'av.!»i r«-e-ti pri Celju prodam. Dopise na podružnico »Jutra« v Celjii pod značko >Ugodr.a prilika«. 430-20 Posestvo oddam v na;em event-uel-n-o tudi prodam f coa 6 joho^r zemlje, z ler»o hišo in gospodarskim po-»'•"ipjem, [xir minut izven m«t» Celja- Reflektant.i so naj pVtr.eno javijo do 12. ja.ntmrja 1.034 na po-družni co »jutra« v Celju pod ziaačko >lTgi>dno«. 479-20 Veliko vilo v modernem slogu zidano, z velikim vrtom, na mirnem iti zračnem kraju biii-e periferije, veled družinskih razmer takoj prodam. Nesiov pove og'asni oddelek »Jutra«. 34S-20 Prodam hišo z velikim obdelanim vrtom. Dvostanovanjsko v Sllžinl Kolezlje. Cena .60.000 Din. ter več tr govskih in stanovanjskih hiš v mestu ln okolici. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra cesta 27. 630-20 Posestvo kjer fe lahko redi krava ln dva prešiča, kutini t okolici Celja. Ponudbe ne po »Jutr«« v Trbovljah pod zikidko »Posestvo-«. 645-20 Vpe!i?no trgovino manufakturne ln konfekcijske stroke z stalnimi odjemalci, center Ljubljane, zaradi odpo-tovanja UTodno oddam. Delno planilo možno s tek. vložnimi knJi^lca ml. Ponudbe na cgl^^nl odd. »Jutra« pod »Stara upeljana trgovina«. 632-19 Dva suha lokala za pk^dišče, »fcnpn-o tako.; oddam v Kolodvor^k1 ulici 3. 61:1-19 Dva lokala na dvorišču takoj oddam v na'em za mirno obrt ali za pisalo v L^ubfanl. F^mčl^^in-ska ulica št. 8. 658-19 Trgovino kttpim ali vzamem v najem na prometnem kraju. Plačilo po dogovoru. — Cen.), ponudibe blagovolite poslati pod značko rKt?;::m a.i raimem v na vji! na oglasni odd"'pk »Jutra«. 503-17 Trgovino že Sn let obstoječo, dam v na vm z zalogo od Din 1-20.000 Takoj potrebno 5ft.OOO Dvn. Mesečni pro met 70.000 D:n Ponudbe pod značk" »Ugedna pri 'ika 19:14« na oglasni od deiek »Jutra«. 4C>1-17 VfmKi beseda 1 Din. za dajanj« na»!ot« ali u iifro [ia 5 Din. (20? Hišo Jeststa.novau.r-ko. t lokalom. gred: mesta prodam al zamenam za viJo z vrtom. Poiudbe na oglasoi odd&lek. »Jatra« pod šifro »Enrigc... - 465-ŽO Enodružinsko hišo s o—C eObamii in pririkli-t.ami, če mogoče z vrtičkom. najraje v Šentjakobskem ali Trno-vekem okraju kupim takoj proti gotovini. odnosno prevzemu hipoteke. — Takojšnje ponudbe prosim z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša z vrtičkom«. Pos-rednvaV: izključeni. 457-20 V^aka t>e*i-aTie bone. Blairova po-ojila ln na kurantno ola^o Noln^e lz provln oromtno tzvrSulemo Plitki 5teHioria /iPTPh bT 31 T"'P-'on 90-n."? Na« za=top-:'k rlT-^T-cVo banovi- no 'e RfHni' T.Rib- ana Gledalk* "1'c.a H 12 na kateres?* se Je obrnit!. 62-10 Trgovino i mešanim b'agom. ječo že 60 let. Rpče-vja. radi razmer ugodno tia>m ali pa cbsto-v centrn d-urinski h oddam v prodam. Po Posestvo s hišo v kateri je b;!a gostikia in trgovina, naprodaj na prometnem kraju blizu po; staje. Xas!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 834-20 Nepremičnino večjega donosa, gredi mesta prodam radi selitve. Mil-jonska vrednost. P""1 nudl>p na oglasni oddelek ijtitra« pod šifro »Tretjina prevzem hipotek«. 368-20 Vinorodno posestvo izborno — na Dolenjskem prodam ali zamenjam za hišo (vilo) v Ljubljani. Celju sli Mariboru, prosto vseh bremen. Ponudbe na 2r'a.s oddelek »Jutra« pod -Dolenjski paradiž«. 3C2-20 Dvonadstrop. hiša velika, v centru Ljubljane naprodaj proti plačilu v g'>:ovini. — Podrobneje se poi2Ve v pisarni dr. A. Smole ta, odvetn:ke v Llubljanii. Dalmati.ncKva ui. št. 5. 306 20 Vilo na Bledu v bliiini jezera, z ve!ik;m vrtom prodam. Informacije daje B. Lerge-tporer. Bled 47491-20 Dvostarovan.i. vilo novo, prodom za 450.000 Din. hipoteka 173.000^ D!n. ostalo v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku Jutrin 543-20 Enodružinsko hišo prodam na hipoteko in vloine knjižice. Beti K.. Zg. Šiška 249. 557-20 Dvostanovani. hišo na Glincah. p-odam. Potrebno 50.000 Din, ostalo trn^teka. Naslov v og'no štiris"bno in več dvosobnih oddamo takoj ali pozneje. Vprašati pri hiS niku v Glinški trlici 71. 350-31 Dvosob. stanovanje pa-keti-rano, t prltiklioami oddam za 500 I^n mesečno na Gi-ncah. cesta X/ll (ob Gradaič.ci). 538-il Dvosob. stanovanje kopalnico, v ceot-ru mesta oddam ia februar. Na-pove oglasni odd«lek Jutra«. <530-31 Stanovanje s-obe in kuh'n-je. sulvo ter zračno, odd.am takoj odrasli družini v Kavškovi ulici 5. 606-?l Enosob. stanovanje rsemii pritiiklinami, «-o!W-na stran, oddam v Stezicah St. 130 (Dunajska cesta). 532-31 Enosob. stanovanje b H veliko prazrro sobo v redini mesta išče 1 oseba 15. januarjem ali 1. februarjem. — Ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« r>od Bi'mi eodišja«. 518-21 Štiri sob. stanovanje kopalnico, balkonom, plinom ln vsemi drugimi pritiklinami oddam vili, Mirje 9, s februarjem. Pojasnila daje dr. Zalar, Sv. Petra cesta 2. 671 21 Dvosob. stanovanje pariteti ran o, ©ddo.m s 1. febniarjom. — Vprašati eti v Po\-šetovi ulici 37, Kodeljevo. 512-21 Enosob. stanovanje komV>rtno, pnrketirano, v podpri tičju vile Petan — Frišiovec št. 1, oddam s 15. januarjem, odroma 1. februarje®- 509-31 Stanovanje sot>e in kuhiinje, a!i samo sobo e (ifrogo se[oratnim vho-dc-m, visokopritiičaio, v neposredni bl-sžini sodišča .vidam takoj aH b 1. februarjem. Primerno za pisarno. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 579-21 sprejmem n.i stanovanje v Trnovem. Svabičeva nltca 12/1, desno. 42iš-iž 1 ali 2 dijakinji dobre rodbine sprejmem prvovrstno popolno oskrbo k b/ljši obitelji na Mirju. Nasliov v ogasnem oddelku »Jutra«. 47409-22 Dijaka prmo- ali dnig"-šolca sprejmem oa hrano in stanova-. Strog nadzor. Inštruk-cije v hiši. Ci-na zmerna. N"as'ov v oglasnem oddelku Jutra«. 6f»-22 Dijaka (inio) r fca-bi.net z vso oskrbo Stanovanje 3 Bob, kabinet«, kuhinje in vseh pritikMn, oddam z 31. februarjem v Grub-lovičovi ulita Štev. 14. 539-31 Trlsob. stanovanie « Spalnico ali brc«, v bližini banske uprave oddam Pomidbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »SoloSno*. 606-31 Trisob. stanovanie odda.m takoj a!i b 1. februarjem. — Poizve se na Bleinreieo-vf cest! štev. 3. 610-31 Enosob. stanovanie e kuhinjo oddam. Istotam sprejmem sostanovalca ▼ opremljcn-o »obo k aka demiku. Rožna dolina VI/4 587-211 Dvosob. stanovanie z balkonom in pritlkli nami oddam za februar. Koleztja, Gerblčeva 19 622-21 > Stanovanje drr-O^ - ali enesobno, pri t-1 ič-tw ali m-a.nsardno, teioj oddam s>rran.ki brez otrok v K-oleiiji, Koseskega o! H. 20. 614-31 Solnčno stanovanje Sest- aH petsobtio « kopalnico oddam. Ponudbe na oga«. oddelek »Jutra« pod značko »Strogi centrum«. 609-31 Trisob. stanovanje oddam na Starem trgu št. 24/11. 251-21 Dvosob. stanovanje odda takoj ali »a februar Tribuč. Giince, Tržaška 6 — telefoc 2606. 552-31 Dvosob. stanovanje z balkonom, oddam s februarjem v Sip. Šiški — Aloševieva ulica štev. 44. 561-31 Dve sobJ za p:sartK> eli oddam takoj na tra trgu 8. Bta-oorarije Kralja Pe^ '690-31 Dvosob. stanovanje parketiraoo, l vodovodom, v I. nadstropju takoj oddam ta 400 Din v Zgornji Slški 205 — vida Milica. 660-31 Dvosob. stanovanje lepo in »ol-nono. 6 pritlkli nami ter vrtom takoj ali b februarjem odda Hladnk Ana, Stollce 161. 665-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo i.n pritiklimami oddom s 1. februarjem Rožni doiinl, ceet« IJ/27, 651-S1 Stanovanje z veliko sobo. kuhinjo shrambo, pritiklinami vili blizu Tivolija odda družini 2 06eb za nizko najemnino »Posest«. Mi klošlCeva 4. 641—21 Dvosob. stanovanje ceneno, i&če civilni inže-rjer za visoke stavbe. Na razipolngo bi bil po potrebi kol svetoval go-podarju, ali event. kot upravitelj. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Civilni inžen.vr«. 672-31/a D\osob. stanovanje kabinetom, kopalnico ln vsemi pritiklinami iščeta zakonca brez otrok. NI potrebno v središču mesta. Ponud be pod prijetno na ogl. oddelek »Jutra«. 652.21a Vsaka beseita 50 M dajanje nabora ali M iifro 3 Din. (22) Dijaka ^pre:nie J{-ž'ca Glorlali-ški ulic-i — desno. Kunielj v 7. pritličje 673-22 Nižješolca »prejme bol:ša dru.ž;T!.i v zanesljivo oskrbo in vzgojo. Vrt io klavir. — Ponudbe na og!csni oddelek »Jutra« pod šifro »C^io zmerna«. 679-22 Vsaka bem-d* 50 p»r. aa dajanj« naslov« ali *• šifro S D,41 fSl-a) Starejša dama išče z majem v centru ali neposredni bližini centra eno- ali dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju-lra« pod šifro »Sta no« 477-21/a Stanovanje ali 3 sobno s kopalnico išče rodbina 3 odraslih za maj ali avgust. Ponudbe 8 cenami na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čistoča«. 502-21a Mimo stanovanje komfortno, solnčmo. 3—8 sob, ižčem za 2 osebi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center snažno«. 483:21 a Stanovanje 3—I »ob, b kopalnico — iščem s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalna boljca stranka«. 513-31/a Stanovanje d-vo- ali enosobno. i š 2 e mlad par « 1. feb-uarjem v centru ali neposredni bližini. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«. 567-3!/a Dvosob. stanovanje zračno, s kabinetom za februar ali marec Išče upokojen učitelj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »To čen plačnik. 88« 602-21a Dvosob. stanovanje a pritiklinami. »če mlad par z ma;em. Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod »Mirna io točna stranka«. 661-31/a inosob. stanovanje kopalnico in centralno urjavo, iščem. Ponudbe na og'asui vldelek »Jura« ped šifro »25«. 701-31/a Sobo snažno, e sepatatmm vhodom in elektriko, od-iam centru mesta. Naslov v og.asnem oddelku »Ju*ra« 4-.0-26 Za pisarno oddam 2 pritlični sob! v oPT.ru mes* bolj šemu gospodu. Nas'ov t ogla-»nem oddelku »J'i--a< 540-23 1—2 sostanovalca hrano ali orez, v cen. tru mesta sprejmem v lepo sobo po ugodni ceni. Gregorčičeva ulica št. 7-II. vrata 13. 626-23 Sobo oddam eni ali dvema go- sp-'d':č.nama na Mastnem t.r?u 9TI. Og'cdati m .-d S. In 10. ter 2. in 6. uro. Mirno sobo pokolu-ma separ:rano, iščo s 1. februarjem inteligenten upokojenec. Pomiibe na o?.as-ni oddelek J-;tra pod »Cena«. 57S-S a- Gospodična veliko ods^na. išče s"V> v bližini V-odma'a ali Zelene jame. — P^-iudbe ta odde'ok »Jutra« prd značko »loO«. 612-23 a. Boljšega gospoda ali dijaka po n-ZK ali brez oskrbe na v-an;e v Križevntši št. 4/1. CPfll z Stain- i u"n Opremljeno sobo v centru mesta oddsm s februarjem 1 ali 2 osebama. Istotam sprejmem sostanovalko Naslov v oglasnem oddp'?;u Jutra«. 635-23 Veliko, prazno sobo :n majhen prostor za kuhinjo, pr:r>*<\r-i-o m s*ano-van:e. v Vitli' >fi2:strats takoj oddam. Nas'pv p-ive oglasni oddelek »Jutra«. 055-23 Ooremljeno sobo separirano, z uporabo ko-pa^n-Vo, za 1 fl1" 2 o,:pbi. s hrano a'! b»7. oddam v Tavčarjev: u'ici 5'. 2TI desrio. 056-23 Sobo oddam ieri^ki. Po:7,re r Kolodvorski ulici štev. 625-23 OpremLieno sobico čisto in separirano, oddam z vso oskrbo s" brP7. na Emonski cesti &I lev-' Lepo sobo z 2 postf-!:«ma in elektHč-ivo ra7sve':avo takoj oddam na Vidovdanski cesti št. 1 T. W6-23 Mlekarno oddam takoj v Kr»p:.-arjevi ulici št. 1. 711-23 Dve sobi za pisarno ali stano-vamje takoj oddam na Kra ja Petra trgu 8. 702-23 Sostanovalca sprermem na Krekovem trgu št. 4. 670-33 Opremljeno sobo odda.m na Gosposvefski c. št. 10/1 — čez dvorišče. 712-23 Opremljeno sobo separirano, solnčno, e parketom, elektriko in verando oddam solidni osebi. — Boljša dama, definitivno nastavljena, ima prednost. Kolodvorska lf!/I, desno. 555-28 Sobo strogo separirano, e kopalnico in kloeetom, vse pod enim ključem, v novi hiši, solnčna lega; oddam mirni osebi takoj. Vprašati v Dvofakovi al. 12, pritličje, demo. 19>-23 Sobo s parketom .in elektriko, solnčno in suho, takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 536-23 Lepo, veliko sobo z balkonom takoj od dam prazno ali mobll rano v Dukičevem bloku. Poizve se pri Baraga, Gajeva 3. 599.23 Opremljeno sobo oddam na Kodeljevem, Zadružna ul. 5. 623-23 Dvosob. stanovanje za 1. februar v bližini mesta se išče. Prijazne ponudbe z navedbo sta narlne na oglasni odde. lek »Jutra« pod »Stanovanje«. 648-21a Prazno sobo 6 posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglas, odelku »Jutra«. 624-23 Sobo v novi vili lepo opremljeno, kopalnica in vhod iz stopnic, poceni oddam 1 ali 2 osebam z oskrbo ali brez. MarkelJ. Bičevje št. 5.1, tik za dr. Kan cem. Tržaška cesta. 617-28 rrpben kani+a! okoli Din 100.000. Naslov v o?!as oddelku »JuTe«. 397-19 Prazen lokal za mešano trgovino ? pros'0-n m na zelo dobri *.a k oj za 600 škova 56. sk'ad;ščp ^ Dio>. 6&5-16 2 nJsarnišVa lokala in sicer v pritli?:n trisob npja :ti v T. nadstro-p-n pa dv.TS"Hnp?n takoi oddam na Miklošičevi cesti 18. 419-19 Trgovski lo^al nddam takoj v na'em v S'. Vidu 64 nad Ljuh':ann 349-19 Pek no7or: Peka-no v mestu z vsem; r»r:rodatno:Tu{ r^itlk^oa ti! 'n RtanovarrpTn "dstn n;m t.akoi _ Vse d-ugo -»s-^Kn r> Or^i pprindbp oa v^aisni rv^dptplr »,Tn-*ra# t>od »Pekirna 1934«. 496-19 T ^al z leno tzloibo In rlsarnr oddam ? 1 fehmai-tpTn Pn.m!dl>p na ^dp'p1t »Jutra« pod »Tavča ulica«. 3R3 19 ^neoeril. frcAv?nf> na or^vmpfo"™ fad: n^AvInn n-pdam Pn nndbe na osrV>®o' oddeteV »Jutra« pod »Specerra«. 452-19 IftpO KI odda.m Sobo suho, za takoj ali v Hrenor-i u.licd 2 osebi, pozneje štev. 12. 709-23 Sostanovalca sprejmem v prijazno in toplo sobo k mlajšemu di ku, v ee Vrtno zelo dobro oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 705-?3 Opremljene sobe čiste, z vsem komfort-om. po 300—350 D':n. v bližini koVodvora oddam stalno nameščenim gospodom. — Feis, Kolodvorska ul. 58TI 6&7-33 VsaJra b«»eda ž Din. ia daianj« naslova aU Utr* pa 5 Din (24) Ugleden gospod far. i-m i spoz- a ti * i'njs'.vi s etarejšo žen-k» (event. ne stri&rno), k2 "ravo»: tudi nemški in po-nekaj kave ... Po-posiarl na oglasni ?.lutra« poi a;e nudnp oad " o e.e M. Perko Milanovac "av1 so odmah sa adresom »Bufca«. 48C-34 Do'oči goč — L. leda j ses-anek ve< ns^meno. mo- 534 24 Kratko tolmačenje planetnih vplivov Je za človeka obeh spolov, otroka ali odraslega Jako važno citati. Poroča bodočnost, kar je važno za življenje v splošni gospodarski krizi vseh držav. Zato pišite takoj ter označit« dan ln mesec Vašega rojstva. Priložite 4 Din v znamkah, nakar dobite to po pošti dostavljeno. Naslov: »Horoskop«, E. A. Sark & Co.. Ljubljana, privoz 14. 546-24 »Horoskop« Ta Vam pove vse. Navedite dan in mesec rojstva. Priložite 4 Din v znamkah. Takoj dobite točno poročilo za Vaše bodoče življenje, kar je zelo, zelo važno. Naslov: »Horoskop«, E. A. Sark & Comp, LJubljana, Privoz 14. 548.24 Halo! Hier Wien! Mlad. temperamenten, eleganten filmski talent (dama) išče mecena v svrho obiskovanja kon-servatorija. Ker doma. činka, sedaj v inozemstvu Je osebno znanje možno šele v poletju na Bledu. Cen j. dopise pod »Karriere« na oglasni oddelek »Jutra«. 615-24 Opremljeno sobo e posebnim vbodom, takoj oddam solidni gospodični ali dilaku (inji) za 180 Din v Rožni dolini, cesta V št. 23/1. 694-23 Prazno sobo ali mebllrano, separirano. posebno lično, oddom. Nadalje sprejmem sostanovalca ter sosta novalko z oskrbo. Naslov pove sostilna »Sodček« na Zabjaku. 677-23 Lepo sobo z dvema postelj ema se takoj poceni odda 2 boljšima osebama. — Jernejeva 8-II., dp=no. 699-23 Pisalni stroj dobro ohra.njen. kupim. Ponudbe no og'as. oddelek »Jutra« ped šifro »Stroj«. Ta nenavadno mična in mila povest, ki jo krasijo prisrčne slike domačega umetnika, začne Izhajati na običajnem mestu med »Malimi oglasi« takoj, ko bo sedanja slikanica končana, prepričani smo, da si bo na prvi mah osvojila srca vseh velikih in malih prijateljev našega lista. jutrovckh pazite na začetek »male kraljice noci«! ne zamudite ga! prosite očka in mamico, da naročita »jutro«! 2 čevljarska šivalna dobro ohranjena. Naslov pove »Jutra«. stroja naprodaj oglas, oddel-k 44-5-29 Pletilne stroje razne, od št. 4—12 kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sto;«. 70S-29 Veliko prazno sobo ali 2 manjši v centru mesta išče sta rejši. samostojen gospod. Ponudbe z navedbo ci-ce na oe a sni oddelek Jutra ood Siiro »Zračna soba« K 362-23/a Tukaj nepoznan želi znanja z mlado samostojno damo lepih lastnosti. Natančnejša pojasnila potom kores. pondence. — Diskreclja zaiamčena. Ponudbe na o^lasn' oddelek »Jutra« pod >.Nemeza«. 696-24 Vsu.ka beseda S Din: za tajanje oasJova aii šifre pa 5 Din (35) Mladenič lastnik gostilne, mesarijo in posestva, v vrednosti 550.000 Din. star 23 let, čiste preteklosti, želi spoznat/i gospodično Iz poštene hiše. 6 primerno doto. Dopise po možnosti s sliko nd značko' »Dobra družica« na oglasni oddelek »Jutra«. 50S-23 Gospoda ličeta s februarjem sobo, najraje 8 klavirjem, v bii žini cetjfa- Ponudbe na og!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Z navedbo cene«. . 560-23/a Sobo v nov! hiš! išče v Trnoveskpm al' kobskem okraju. okolici, oddelek »Mirna«. uradnik Sentja oziro-ma Ponudbe na >?' »Jutra« pod šifro 514-23/a Sobo po moj •■??em - strogo eppanrsno. noeti * ko.jva!n;co. crent. * iskrim Po nndbs n» o^jb-ii oddelefc »Jutra« pod »Mirna toha«. 694-23/a Poročiti se želi: več akademsko naobra-ženih gospodov, častnL kov. državnih ln zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov. posestnikov itd Več gospodičen ln vdov s premoženjem in dotami. Prospekti proti plačilu 10 Din. — »Fortuna«, Ltubljana. poštni predal 221. 639-25 Gospodična 24 let stara z lastnim stanovanlenj žel! zna. nla zaradi ženitve z državnim uradnikom. Ponudbe n* podružnico *.Tntra«. Maribor pod »Ne pod 30«. 681 25 MlaH trgovec ieH rvor«Mt1 vrt« vb-aienn cr"sr>od:čno. k! 'ma Van^a T>~r»!- «e t riilto n* rvvdm.inico »Jutra« v Mariboru pod »Ei?eoPs Eeiin«. 695-25 Vulkanizer za gumaste štampilke, izurjen, samostojen delavec, z dokazano večletno prakso, dobi trajno nameščenje v Zagrebu. Izčrpne ponudbe s prepisi spričeval poslati na oglasni zavod Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Vulkanizer«. 1192 Kateri inteligent DAjraje trgovec. 33 do 40 let etar. hoče poročiti /o teiigentno uradnico, ki se ne straši Kvljenjek-ifa boja. Pasivni in skbiii iz-klj-učeni. Ponudbe na ogl. 0Jutra« pod »P» eimnemu pripada evetc. 6 510-25 •Fortunac Ljubico« pofcUK pr*>d*l b. 321. piM-roa m lemun«-pow<-4ovs.nj« Vam p^lj* prvimi prort predplačilo li) DiD. 282 25 L Vaai» I Diu. n dajanj« miMot« aH u lit m p* S Din. (im Kanarčke (liarcerje) dob-e pevce od 150 Din naprej »n plemen e.^9 sam.ice po 50 Din prodaja Franjo Omahn.i. Sv. Petra ceeia 53a, Ljubljana 430-27 Kanarčke harcarje čletokrvme. prodam, samce od 100 Din naprej, s«-mi se 20 Din. Pohar, Do brava - Viatgar. 500-27 Redka prilika! Zelo dobro ohranjen kratek klavir naprodaj za 21HJ0 Din v Cerkveni u ioi št- 31/1. vrata 13. 453-26 Kratek klavir Jrn Voltpanizer, mo-dern, kra«»n giae, fckoro nov, pr-o'Ja Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 31. 4S2-23 Harmonij -i.n'j - n kupi prvak o društvo »Hum«, Laško. 507-26 Kratek klavir dobro ohranjen, pripraven za začetnike, ugodno proda Vidic, Černetova u.i. 6. 65Jutra« pod »Pogoji ugodni«. 403-30 Starši! Ke dajte Igrali svojih otrok zavreči, ker po pravim za najnižjo ceno vsakovrstne igrate v vsakem stanju. Specialna urarska delavnica, Ludovik Zaje, Tyrševa št. 58. 515.30 Dražbe v-alta Oosi-da 1 Um. za dajani« Daslor« aJ4 i a iifro bo 5 ftn /32: Javna dražba najdenih predmetov se bi vršila dne 9 jaguarja ob !?. nri na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 528-3? Priimki V«»k* beMHla i Dl.ii ta la/aaj« omMvn aH || ta »ifro pa S Dm. (83) Sladko krmo prvovrst.n o, preža n o m ne-jreSfl.no. na drobno in na dpbe!o proda.;« Lottspeich. Biinake Toplice. 300-33 ir«aHMa arab iJSUEalIS Izjava Podp:sana Sto rman Geno-vefa. sopoeestnica na Lo-čioi pri Polže! i št. 46, izjavljam. da nisem plačnica za dolgove, ki jrh napravi moj soprog štnrman Franc, zidar, stanujoč sedaj na Bregu St. 3 pri Polzeli. Storman Genn-vef«. 478-31 Izjava Podpisani preklicujem in izjavljam, da so govorice. ki sem ,1ih dne 25. decembra 1933 javno Izrekel v gostilni Koder Josipa v Sv. Lovrencu na poh. zopsr eospoda Helnschko Feliksa, posestnika in usnjarja v Sv. Lovrencu na Poh neresnične in neosnovane. — Ob enem pa se gospodu Heinsch-ku Feliksu, posestniku v Sv. Lovrencu na Poh. javno zahvaljujem, da je s tem odstopil od k^eenskega postopanja. — Franc Repos. star., Sv. Lovrenc na Pohorju 523-31 Fil&telija VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 Drva in premog pri IV. SCHTJM1 dolenjska cesia Vin" i št 2951 prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani, Tyrševa cesta. Telefon 2059 £% PREMO (i ^C suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 "vino 300 hI pristnega ljutomerskega letnik 1932 proda skupno ali raz-delno: Restavracija »Mesto Ljutomer« v Mariboru, Glavni trg. 1177 Novoletni pevski pozdrav Vsaka beseda 50 [>ar: i» dajanje naslova ali t» šifro ia $ Din. (391 Zbirka znamk celega sve'a, zelo ugodno naprodaj na Aleksandrovi cesti 4/II, vrata 9. 341-39 Vrednote . k »mhU 1 Dui. ta dajanje M»iora ali ta fr'fr« m 5 Din C-2V Vnaka t>e*»*f« 1 Dt-n; 14 dajanj« na*lora aH ta pa E Din (261 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve -.veto-vne fahrikat* BO sen/lorfer. Steimway Ffir eter Petro! Hrt i\ Strngi orig. k- »o nesporno oaj bVjJil Lahka in preciina m»hsniks. Prodaj« jih ključno r «.'>dn: '»»»den«* tu l*v»i očkrtj G1 Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (voeal Beethovnove nlice). Vsakovrstno zlato tnpnje po cajvišjib eenah CERNE — juvelir Ljobljaoa, Wolfova alica 3 Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuje -efinerije Iragih k>vin v Lj ubija m Ilirska j.;ica štev 36 — vhod ii Vid>vdansk» oeste (pri go stilm Unžiria). 70 Zlato, srebro, platin ku4|>uje po najvišjo h dnev nih cenah Mariborska afi nerija zlata — Maribor. Orožuova ulic« 8. 230 35 Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni nosi Svilo za narodne noše priporoča tvrdka effl/ie cuia Svoj silvestrski nočni pozdrav je ljubljanski radio letos zaključil z reiitacijo in petjem tenorista gosp. Mirka Jelačina. Iz originalnega pozdrava prinašamo v nasaedrujem nekaj odlomkov: Pesnik nisem, tudi nikdar nisem bil; kot skromen pevec tu in tam mogoče ko^a sem razveselil.. Današnji dan pa čuvstva moja navdušuje, srce dolžnost prijetne zdaj ml narekuje, da v vezani besedi pozdravljam čez hribe in doline vse radio-poslušalce prelepe naše domovine. Silvestrovsko razpoložen pred mikrofonom tu stojim in srečno, lepo novo leto vam želim! Vsa duša moja je prešerno razigrana, ko v mislih vidim, da pestra družba danes je pri radiju zbrana; tu star gospod in ž njim gospa.. tam delavec in delavka .. v skrbeh in trudu združena. Mlad fant In lepo ž njim dekle pri radiju vžigata si zdaj srce. Mamica čarobnim zvokom prisluškuje, deci svoji o tem čudu radiju pridige.. Glej v tihi vasi vrh gora v samotni hišici luč še plapola: vse krog in krog tišina, sneg In mraz, za pečjo pa vidim lep in sanjajoč obraz. Tarn stara babica sedi v naročju muoko si drži, roke si greje za pečjo — veselja solzno je oko. tud' ona radio že pozna, vzljubila ga je v dno srca. Ko vse te slike vidim pred seboj srce radu-je moje se nocoj !n k pos'uša!cem v mislih pohitim, ponovno srečno, srečno novo leto jim želim! še dvoje vrst pa je ljudi, ki njih usoda najbolj dušo ml teži: so to bolniki in brezposelni — saj ti brez upa gledajo v bodoče dni. Tem nesrečno bolnim želim iskreno prav srčno, da zdravja, mnogo zdravja jim prinese novo leto to! Brezposelnim želim zaslužka, dela vedno vsepovsod, da mož zamogej bo preživljat sebe, ženo in svoj rod! Seveda ne pozabim poslušalcev, ki onkraj so meja — želi jim zdravja, sreče naša kukav'ca! Sedaj dovolj naj bo teh vezanih besed, saj končno vendar moram Vam tud' kaj zapet: najprej domača pesem zazveni, da v srcu nas razveseli... Kozarce dvignimo zdaj vsi in glejmo si z oči v oči! (Petje) Kot umetnakar dolgo hodil se po svet, spoznal različnih narodov žena sem mnogo in deklet: izkušnja dobra ta pa meni pravi, da najbolj bližam ženski se naravi če lirično uberem strune svoje, da nežna, mila pesem se zapoje. Pa bodisi na severu-vzhodu, jugu ali vzhodu z manufakturnim in modnim blagom, vsem inventarjem na najprometnejši točki mesta zaradi preselitve takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 100«. 1209 o §trokom|aka soirndfiiika družabnika! Najstarejša in najbolje vpeljana trgovina stavbnega materijala (stavbnega lesa, desk), premoga in drv, s kompletno opremo mizarskih strojev, išče sposobnega kompanjona (producenta). Za vložitev glavnice je zaželjeno v prvi vrsti blairo (do cca. 300.000 Din). Ker je blizu Drave, ima zelo ugodne prilike za nakladanje. (Nakladanje na splave po Dravi in Donavi.) Samo resne ponudbe pod šifro »Kompanjon P-3276« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. I1®4 srce si žensko vedno — naj bogato bo al' bedno _ mčhko sladkih melodij želi .. opojno se zapirajo oči, če jim prepevaš besede nežne o duši, sreči, o luni, dolgi noči, bolesti vse kipeči in seveda o brezmejni nad vse goreči že ljubavi___ zato spored vam novo pesem zdaj prijavi. (Petje) Ker danes pa Silvester je kozarec zdaj nalije se, izpraznim ga do dna na zdravje vseh deklet in pa gospa! Vprašanje žensko s tem precej je urejeno. Sedaj pa fantom in gospodom bodi govorjeno. Dve točki sta, okoli njih se svet vrti: po ljubezni in po vincu moški rad drhti. Zato cenjenim kolegom moškega stanu užgem spomine v srcu prav na dnu; je to stara pesem še iz prejšnji dni a vendar toliko resnice v njej zveni, da prav gotovo marsikdo zasanjal to sladko o urah lepih, ljubavi vroče, o vincu rujnem.. kot pač kdo hoče (Petje) Možakar sem, v najboljših letih-tenorist; gospode prosim, da ne muči jih zavist, če kot tak obrnem zopet se na ženski svet srce veleva: še eno moram jim zapet! Vsa srečna duša moja jim zapoje ... najnežnejše uberem strune svoje — globoko v srcu nosim ženski svet, slovenske zemlje najkrasnejši cvet! naj zdravo, kmečko bo punče al mestno, parfimirano dekle. (Petje). VsaTra stvar ima pa konec svoj — zato odhajam tudi jaz nocoj: imam le skromno željo to, da dvakrat, trikrat večje bi bilo število abonentov kukavce, ko čez leto tu pojavim se! Veselje deljeno: je res podvojeno: čim več abonento^ tem boljši spored _ ni tam koti kurentov, kjer v slogi je vzgled! še enkrat srečno novo leto vam želim! Kmetijski vestnik Jarovizacija žita in drugih kulturnih rastlin Od leta 1932 se o tej z^dev' mnogo govori in piše, v najo javnost pa o tem še ni prišel glas. Kaj pomeni jarovizacija in odkod se je vzelo to ime? Izraz izvira iz besede jaro (jaro in žito). Besedo jarovizacija je najprej uporabljal ruski znanstvenik Lisenko in se tako rabi mednarodno. Lisenku je bila dana na razpolago znamenita svetovna zbirka pšeničnih sort od lje-ningrajskega zavoda za praktično rastlino-gojstvo, da izvaja poizkuse, katere tuje pšenične sorte bi se v južni Rusiji poleg domačih mogle pridelovati z enakim ali še boljšim gospodarskim uspehom kakor domače, odnosno, kako bi se s križanjem morebiti doseglo znatno izboljšanje tamkajšnje domače pšenice. Pri izvajanju teh poizkusov je Lisenko opazil, da so se nekatere sorte ozimne pšenice obnašale ponekod kakor ozimina, ponekod pa kar naenkrat same od sebe kakor jarina. Temu pojavu je hotel priti do dna in je z raziskavanji ugotovil, da namreč tudi ozimina, posejana pomladi, more uspevati in dozoreti kakor jarma, če je prej prešla gotov postopek. Ugotovil je, da je pri rastlini ločiti dva samostojna razvojna procesa, namreč rast kot povečevanje teže in velikosti in pa razvoj v raznih dobah do zoritve. Hitrost razvoj? nima ničesar skupnega s silnostjo rasti. Vnanje okolnosti in vplivi, ki pospešujejo rast, ne vplivajo vedno brezpogojno ugodno tudi na razvoj. Rast je proces zase, razvoj pa zase. Ako pa človek hote spravlja oba v primerno stanje, lahko doseza uspehe, s kakršnimi se doslej še ni znal okoriščati. Predvsem more z gotovim postopkom nekako prevesti, na primer ozimno žito v jaro. Ta postopek imenuje Lisenko jarovizacijo Ta pa ni uporabljiva in izvedljiva samo pri ozimnih žitih, nego tudi pri drugih 'astlinah, ki jih sicer labavka mesti za vojaštvo Na dan 10. januarja 1934 obdržala se bo prva javna ustmena licitacija ob 11. uri pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica, pri Taboru) za nabavko in predajo: masti (svinjske) 40.000 kgr. Uslovi in vsi ostali podatki glede te licitacije se dob1'•'o za časa uradnih ur pri Intendanturi dravske divizijske oblasti. Kavcija od 5odst. vrednosti masti se ima položiti istega dne do 10. ure pri fi-lijalki Poštne hranilnice v Ljubljani. Konkurenti naj prineso s seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva zakon o državnem računovodstvu. E. Br. 18.735. Iz Intendanture komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. 1193 ZA NOVO LETO svilene, o vratne rute, lini robčki r pastelnih barvah. »Breda« robtkl za deco, torbice za ser-vijete, zavese in pregrinjala, vse po Izredno nizkih cenah pri MATEK St MIKE5, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek in volan, ažur, predtisk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Pro-t.1 o^ediožltvl tega oglasa 5 odst. popusta. H (1 _ samo IShneim® GLAZblLA*. . kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine 9.— Volneni puplin 100 cm . . > > 12.— Volneni Geongeti 150 cm . > » 10.— štof za športne plašče . . » » 7.50 štof za plašče, enobarvne . > > 14.— Štaf najboljši za plašče » > 11.— štof za moške obleke . . > > 14.— Kamgarn za moške obleke . » > 13.— Angleški kamgarn . . . > > 17.— Kontenina 75 cm .... > > 23.— šifon 75 cm..... > > 65.— Sifon brez apreture 80 cm . » > 32.— Sifon najboljši .... > » 76.— Platno 180 cm, za kapne . » » 39.— Platno za rjuhe Ia. . . . > 27.— 28.— 45 — 48.— 75.— 120.— 48.— 65.— 190.— 6.— 6.— 8.— 10.50 29.— 21.— 1208 NARODNI MAOAOTN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA. MESTNI TRG 17. ne ločimo v ozimne in jare. Vsa važnost pa ni samo v jarovizaciji v ožjem smislu, nego predvsem v tem, da je omogočeno skrajšanje rastne dobe. Oboje je velikanskega praktičnega pomena. Pomladi vsejana ozimna pšenica na primer navadno še v tistem letu ne cvete, ali vsaj ne dozori, ako v prvem stadiju razvoja ne najde onih pogojev, posebno glede topline (hladu), kakor ji to narava v jeseni že sama po sebi nudi. Za rast pomladi pač najde potrebne pogoje, ne najde pa vseh za uspešen razvoj. Pomanjkanju hladu ne dovoljuje poteka nekega neobhodno potrebnega procesa ob določenem času, ki ^aj omogoči ter pospeši razvoj, posebno še cvetnost. Cas, odnosno dobo v življenju rastline, ko naj se ta proces izvrš;, imenuje Lisenko jarovizacijski štad;j. Pri ozimni pšenici je ta štadij ob času prebuditve kal-čka k razvoju, torej še v zrnu Ako kalčku ozimne pšenice damo na pomlad Se pred posetvijo možnost, da se v njem v jarovi-zacijskem štadiju omenjeni proces izvrš\ tedaj se bo ozimna pšenica tudi pri pomladni setvi obnašala, se razvijala, rastla. cvetela in bo rodila še v istem letu, kakor da je jarina. Jarovizacijo lahko človek jmetno in na razmerno prav enostaven način povzroči in izvrši. Ta okolnost je za praktično kmetijstvo velikanske važnosti posebno tedaj, ko je kmetovalec zaradi pozebe in sp'oh zaradi sabega prezimljenja ozimin ali zaradi zadušitve teh ob pomladnih poplavah ali iz kakršnegakoli drugega vzroka prisiljen ozi-mino preorati in njivo nato posejati z ia-rino, ki je navadno nima. Taki primeri pri nas niso redki. Jarovizacijski proces pri ozimni pšenici najbolje razvija samo pri toplini 2 de 4 stopinj, pri toplini 0 ali nad 5 stopinj pa je nemogoč. Pri drugih rastlinah so te topline drugačne. Na primer pri soji, tižolu, koruzi in prosu je potrebna celo dokajšnja toplota (20 stopinj do 30 stopinj). Z jarovizacijo je možno poleg ozimm pripraviti tudi druge rastline do ranejše zoritve. S tem je odprta pot za ustvarjanje možnosti, da se bodo odslej mogli marsikje gojiti rastline, ki jih prej zaradi tega ni bilo možno gojiti, ker so za dotične podnebne razmere dozorevale prepozno, odnosno sploh niso dozorevale. S križanjem bo možno izboljšati tudi kakovost sort, kajti jarovizacija značilnih sortnih lastnosti ne izpreminja bistveno. Po navedbah Oettingena je jarovizacija ozimine v Rusiji že davno preko majhnih poizkusov in se vrši tudi že v široki praksi. Pravi, da je bilo že leta 1932. samo v Ukrajini posejani 37000 hektarov z jarovizirano pšenico. Z iznajdbo jarovizacije je torej razliKa med ozimino in jarino odpravljena. Zaradi s tem pospešene rast; in razvoja, pri čemer je dosežena ranejša zoritev, je zelo povečano število sort. Z ranejšo zoritvijo pa jarovizirane rastline tudi morejo ubežati marsikaterim škodljivcem, vremenskim neugodnostim in boleznim s tem, da jih prehitijo. Omenjeni pisec pripoveduje o zanimivem poizkusu, ki ga je napravil Lisenko z azerbejdžansko (transkavkazHsko) ozimno pšenico. Ta v domovini izgradi lepo, polno zrnje, toda moka iz njenega zrnja je za peko manj vredna. Okoli Odese ta pšenica koma i nastavi klas in le redkokdaj dozori. S praktičnimi poizkusi je Lisenko ugotov i, da je ta vrsta pšenice po+em ko je b.io zrnje jarovizirano, cvetela že 5. julija, medtem ko je od nejarovizirane pšenice še.e mesec kasneje cvetela komaj polovica. Mlevski poizkusi in poizkusne peke so ugotovili, da je jarovizirana azerbejdžanka tu glede količine in dobrote moke prekosila standardno sorto pšenice odeške okolice, ki je znana pod imen >m girka. Vse, kar je združeno z jarovizacijo, m še do popolnosti raziskano in ugotovljeno vendar je zadeva gospodarsko tako važna' da se za te velike uspehe, dosežene za' praktično gospodarstvo, zanima ves svet , . Če gledamo na pojave, ki so nam znani že od prej, tako n. pr. na predkaljenje zgodnjega krompirja, s čimer pospešimo njegovo zrelost za izkopavanje za 14 in se več dni, lahko rečemo, da se tudi ta postopek da spraviti v zvezo z jarovizacijo, čeprav to ni jarovizacija v smislu besede same, ker postopek v tem primeru ni proces za proizvajanje ozimine v jarino. nfoo prav za prav le pospešenje zoritve. Za naše razmere prav gotovo nima pomena samo jarovizacija ozimnih žit, nego tudi drugih rastlin, me-d temi posebno fižola in strniščne ajde. Fižol bi se zaradi skrajšanja dobe ki je potrebna do dozo-ritve. morda potem mogel saditi kasneie^ kakor se to godi zdaj. in bi tako ne bi1 toPkanj izpostavljen ozebi in pozebi za radi pri nas le prerado nastopajočih poz nih mrazov Pri strniščni ajdi pa bi utea L; ub! ;e n« M pogrebni wvsxJ Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat. stric, svak in tast, gospod DRAGOTIN BENEDIK naducitelj v pokoju in posestnik danes, dne 5. t. m., ob 4. uri zjutraj, nenadoma, y 72. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 7. januarja 1934, ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Hradeckega cesta št. 44, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi. Ljubljana—Beograd, dne 5. januarja 1934. MARIJA roj. SAX, soproga; KARL, STANKO, sinova; JULIJA por. MANDELJC, VIKTORIJA por. MELIHAR, hčere in vse ostalo so- rodstvo. 1199 ZAHVALA Ob nenadni izgubi iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda IVANA LAVBIČA davčnega nadupravitelja v pokoju izrekava najtoplejgo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujeva gg. zdravnikoma, čč. sestram, direktorju g. Pavliču za poslovilne besede, njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem ter darovalcem vencev in cvetja. V Ljubljani, dne 5. januarja 1934. Rodbina Lavrač. 1188 čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET rane, hraste, lisa-je, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline i. t. d. OGLAS Na podlogi odobritve odbora upnlko. iu sodnika konkurent; mase od 30. novanbm l. m. to. ij.iA/ so na proaaj po p.smeni oieriainl licitaciji uaaieduje nepremičnine Konkuizne mase pokojnega Nikoie Raaovanoviča, bivšega noteiirja 1. Nepremično premoženje v Beogradu v Kosovski ulici št. 11 (imenovano hotel »Union«) v površini i.29/.52 m!, na katerem so tri med seooj zvezane zgradbe, in sicer 1. s pritličjem, štirimi ladetropji ln mansardo. a drugi dve s pritličjem ;n štirimi nadstropji. Pod zgraabam) so kleti. V zgradbah Je 170 hotelskih sob s.a potnike, najmo dernejse urejeno parno kopališče z 40 kadmi, ve-ika razkošna dvorana, dvorana z odrom, restav-acija. dve kuhinji, parna pralnica, prostori za strojnico, centralna kurjava. Instalacije za izde-avo umetnega ledu, instalacije za zra no ogre-anje in ventilacijo dvorane, tri proda alne ter "si ostali potrebni hotelski ln kavarniški prostori, kakor tudi dvoje osebnih dvigal Vse te nstalacije so najmodernejše ln odgovarjajo sem zahtevam današnje hotelske Industrije 2. Vinograd na Toplderskem brdu v Despoto-.ačkl ulici št. 34 v površini od 7.171.93 m'. Na tem vinogradu Je vila z nadstropjem iz trdnega materiala. Vinograd Ima nasajenih 3000 trsov ln dosti sadnega drevja. Poleg tega Je vodovod ka-kor tudi vodnjak z odlično pitno vodo Poleg vinograda Je tramvajska postaja na progi Spomenik—Dedinje. Ponudbe za nakup navedenih nepremičnin naj se predložijo v obltkl pismenih ofertov konkurz-nemu sodniku prvostopnega beogra skega tigov-skega sodišča v zaprti kuverti najpozneje do 31. Januarja 1934. z oznallom na kuverti- Ponudba glede kor.kurzne mase pokojnega Nikole Radovanoviča za nakup poslopij hotela »Union« (aH vinograda na Topriderskem brdu). Odpiranje ponudbe bo izvršil Konkurznl sodnik v prisotnosti upravitelja konkurent mase ln upniškega odbora dne 2. feoruarja 1934 Sprejemljiva cena za poslopje Je 6.500.000 Din. za vinograd na Top.Mderskem brdu pa 765.000 dinarjev. Ponudbe z nižjimi cenami se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik je obvezan, da ot predlaganju ponudbe založi sodišču " gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po dnevnem borznem teiaju 5 odst. (5%) od predvlder.e sprejemljive cene v Imenu kavcije. Ta kavcija se bo po nudniku vrnila Isti dan ko njegova ponudba ne bo sprejeta. Ponudba je za oonudnlka obvez-takoj, ko jo preda sodniku konkurzne mase, 'a konkurmo maso pa šele tedaj, ko Jo sprej-"neta upniški odbor ln konkurznl sodnik Ku-^ec, čigar ponudba bo sprejeta, mora kupno ce-io poloSltl v roke sodišča v teku dveh mesecev, ''sr se računa od dneva sporočitvi o sprnudbe. če kupec v tem roku ne bi položil "upne vsote. mu zapade položena kavcl 1a v ko-lst konkurzne mp.se. Prenos posest! se Izvrši na rnpea. ko je 1zpl»*a1 kupnino Pren-*no takso Ma*a kunec. Za oeled pos^tva ln trl^de rKVlrob-lelšlh po?oW proda'e se 1nte--*ent' 'ahko obr--,elo na podpisanega vsak delavnik hotelu Union«. Upravitelj konkurzne mase pokojnega Nikole S. Radovanoviča, bivšega tioteMrla TRISA KACLEROVIC. odvetnik " Beogradu. Bili so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni. »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. »Fitonin« se dobiva v lekarnah, e-ekleD.:c« 2'jO ;r n D:3 20.—, velika steklenica 1000 fjr ta D>n 60 —. Ako je ne dobite v prodajalni, petera )o oaro4ite pri »Fi^on« dr. i o. j., prometni t«ide!ek. Z.igreb po4t. pr»t. 78 Ako naročit«* po povzetju 2 mali a!< 1 veliko st«-k (manj ee ne pojil;«) tedaj je strošek za po5tn:no 10 Din. tod3 le i»e p^šije denar nai>rej na »Fitor.« dr. t o. j. pošt. če k. korito št 37.737 v Z.igrebti. tedaj PRIHRANI VSAKDO STROSKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki jio zahteva. 12W6 Dov. od min. pod S. 6t. 611 od 21. IV. 1933. i VAA MAAAAAA/> A. ŽEPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE. KUKAVICE. STENSKE URE, ZLATNINO IN SREBRNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana S PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. Kakšne blesteče, bek zobe imate! V prav kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči z običajnimi pastami za zobe. KOLYNOS se peni v vsaki razpokli-ni. ugonablja rumenkaste madeže in lise in nikdar ne kvari zobne sklennie. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes! čituite Jutrov? tnale oglase ki imaio ltsneh f /L Christl: 21 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Vrnila se je v svoj voz. Cez pet minut se je jela hitrost vlaka manjšati. Zategn.eno,' tožno sikanje Westinghousove zavore se je oglasilo. Takoj nato je vlak zapeljal lia lyonsko glavno postajo. 11. P O G L A Umor! V J E Ko se je Katarina drugo jutro zbudila je solnce že svetlo sijalo skozi okno njenega oddelka. K zajtrku je prišla zgodaj, a videla ni nobenega izmed svo.ih novih znancev. Ko se je vrnila v svoj oddelek, ga je bil uslužbenec, mož z visečimi brki in otožnim obrazom, baš pospravil za dnevno rabo. »Madame ima srečo,« je dejal. »Solnce sije. Za potnike je zmerom razočaranje, ako najdejo na rivijeri slabo vreme.« ».Jaz b: bila gotovo razočarana!« »Nekoliko zamude imamo, madame,« je nadaljeval možak. »Ko se pripeljemo v Nizzo, vam pridem povedat.« Katarina je pokimala in sedla k oknu, omamljena od lepote pokrajine, ki se je širila pred njo v solnčni bleščavi. Palme, globoka s:njina morja in zlatorumene mimoze so z vsem mikom novosti prevzemale to žensko, ki ni poznala doslej ničesar drugega kakor žalostno angleško zimo. Ko je vlak obstal v Cannesu. je Katarina stopila iz voza in hodila nekaj časa po pločniku sem in tja. Radovedna je bila kaj dela danu v nerčevem plašču. V vsem vlaku so bili samo zastori n.enega oddelka še spuščeni. Katarina se je temu nekoliko čudila, in ko je spet stopila v voz. je opazila, da je bil oddelek tudi proti lioariku še zastrt. Gospa v nerčevem plašču očividno ni bila zgodnja vstajalka Takoj nato je pristopil k njej uslužbenec, rekoč, da bodo čez linut v Nizzi. Katarina mu je dala napitnino; zahvalil se je, odšel pa ni. Njegovo vedenje se ji je zdelo čudno. Katarina je izprva mislila, da ni zadovoljen z napitnino ,a kmalu je spoznala, da gre za nekaj resnejšega. Njegov obraz je bil bled m trepetal je po vsem telesu. Čudno jo je pogledal, nato pa mahoma dejal: »Ne zamerite, madame, gotovo bo madame kdo čakal na postaji?« Katarina je odšla s svojvm vodnikom. V njeno zadudenje jo je odvedel k stranskemu tiru, kamor so bili porinili -enega izmed voz od.šlega vlaka. Povabil jo je, naj vstopi, in odprl vrata v enega izmed oddelkov. V oddelku je sedel uradnik, ki je moral biti, sedeč po n.egovi uniformi, visoka živina. Zraven njega je stal klavrn »Na.brže,« je rekla Katarina, »zakaj pa?« pisarček. Veličasmi uradnik je vljudno vstal m se prikloni! Kata- A mož je samo zmajal z glavo zamrmral nekaj, česar Katarina rini, rekoč: ni razumela, in odšel. Šele na postaji v Nizzi se je spet pokazal »Na zamerite, madame, samo za neke formalnosti gre. Madame in ji podal prtljago skozi okno. govori francoski, kaj ne?« Katarina je stala izprva nekam zapuščena na pločniku. A kmalu »Za silo, inonsieur,« je po francosko odgovorila Katarina, je pristopil k njej mlad gospod in obotavljaje se vprašal: »Bravo! Izvolite sesti, madame. Moje ime je mcnsieur Caux, »Gospodična Greyeva, kaj ne da?« polic jski komisar.« Katarina je pokimala; mladi mož se ji je svetlo zasmejal in za" ; Izbočil je prsi. in Katarina je z obrazom pokazala, da ji gre do-mrmral: j stojanstvo gospoda komisar a primerno do živega. »Jaz sem namreč Chubby, mož lady Tamplinove. Morda me je j >>Bržkone bi radi videli moj potni list,« je dejala. »Izvede.« »Hvala, madame,« je rekel komisar in vzel potni list. Odkašljal j se je. »Prav za prav bi vas prosil za majhno pojasnilo.« »Za pojasnilo?« KonVsar je tehtno pokimal. »Zasrran neke vaše sopotnice. Včeraj ste obedovali z njo.« »Boj' m se, da vam o tej dami ne more dosti povedati. .Pokram- v svojem pismu kaj omenila. Morda je tudi pozabila. Ali imate prtljažno izkaznico? Ko sem zadnjič prišel semkaj, sem namreč svojo izgubil, in niti misliti si ne morete, kakšne sitnosti so mi delali ti francoski birokratje.« Kaatrna mu je dala izkaznico in je pravkar hotela oditi z nj'm, ko ji je vljuden glas zašepetal na uho: »Samo trenutek prosim, madame!« Katarina se je obrnila in zagledala človeka, ki je skrival ne-kaznest svoje postave pod bleščečo, z zlatom izvezeno uniformo. Ta človek je nadaljeval: »Za neke formalnost; gre. Madame naj bo tako ljubezniva ;n naj me spremi. Policijski predpisi —« Obžalujoče je skomignil z rameni. »Smešno je. kakopak, ali predpis je predpis.« Gospod Chubby Evans se je na vso moč trudil, da bi dognal, za kaj gre. toda njegovo znanje francoščine je bilo presirornašno. »To je tem Francozom čisto podobno,« je zamrmral gospod Evans. Bil je izmed tistih domoljubnih Angležev, ki se ima.o v inozemstvu povsod za gospode in domačinom le neradi odpušča o, da so vobče na svetu. »Vsak dan nova nadlegovanja si izmišlja ta svojat! Prej n:so potnikov nikoli tako mučili. Lepa novotarija!« ljaJi sva; drugače mi je popolnoma tuja. Nikoli prej je msen. /idela.« »Pa ste jo vendar po kosilu spremili v njen oddelek in dokaj . časa govorili z njo,« je rezko pripomnil komisar »Da,« je rekla Katarina, »to je res.« Komisar je menda pričakoval več ko tega. Izpcdbujajoče jo je pogledal. »Mu, madame?« »Nu, mcnsieur?« ie odvrnila Katarina. »Mislim, da bi mi lahko dali nekaj podatkov o vsebini tega razgovora.« »Dala bi vam jih lahko,« je rekla Katarina, »a razloga za to ne ! vidim.« Angležinja v njej se je upirala temu zasliševanj. Komisar se ji je zdel nesramen. u. Nabavljal-ri zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani OTVORI une 5. januarja 1934 v zgradbi Podpornega društva žel. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 25 (prej hotel Tratnik) za člane zadrug, včlanjenih v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, :i rini v VIVV d Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cene: sooa s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16.— do 22.— za osebo. Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic V LJUBLJANI 1145 nBasaaSESSH m r^tj Mnogi ljudje trpe na živčnih motnjah, tožijo o prerani izmučenostl, o trga- jočih in zbadajočih bolečinah v glavi, rokah in nogah, na vratu in obrazu; kakor tudi o srčnem utripanju, drgetu, trganju v udih, utrujen ju, nemiru, občutju strahu in tesnobe, zascpljenosti, dražljivosti, raztresenosti, pomanjkanju teka. motnjah prebave, nespečnosti in neštetih drugih pojavih živčne razrvanosti. Najhujše je pomanjkanje odločne volje, energije pri živčno obolelem, ki se čuti za vsako delo nezmožnega, ki se brez odpora preda usodi, ki je čemeren ln ozlovoljen in ne doseza v življenju nobenih uspehov. Ako čutite v sebi eno gori navedenih živčnih motenj, če hočete najti od-pomoč za , . . ... _ svoje težave, pas:te mi m jaz vam pošljem gratis poučno razpravo o živčnih boleznih, ki vam bo raztolmačila da je predhodni vzrok vsake resne bolezni oslabljenje telesne odpornosti. Prepričali se boste, da zamorete zares življenje podaljšati in bolezni preprečiti. Tffeba je samo hoteti! Vsak dan dobivam priznanice in mnogi hvaležni pisci so pridejali pismu tudi svojo fotografijo, ki jih prinašam nekaj tu v ponatisu. Gospod Nikola S. Brem-kovich, učitelj v Tuzli v Jugoslaviji piie; Gospa Ana S c h m I e d, li Gmundena. Frevgasse št. 5 T Zgornji Avstriji je zelo zadovoljna: Gosp. poštni uradnik Abraham Georg, Iz Timisoara 1, Rumunija, piše: Po ruoocih [k« o»o)ah z različnimi »r»d«»rt, ki ml niso pr-D«wla artaleya uspeha. »e«r »e pw»!u2ll vašeira i*b*>roepa »redetva, ki mi je pomagalo. In tem Vam zat0 zelo hvaležen. Kje bi bila dane«, da n nisem počutila od vas priporočene kure! Učinek me je tako telo zadovoljil, da ne potrebujem tedaj nika-kena zdravljenja več. Napravili •<• ml veliko uslugo Io M vam prav iz «rca zahvaljujem. 2e po kratki uporabi vate metode sem mogel opaziti presenetljivo velik uspeh. Izrekam vam 8 tem zasluženo zahvalo in bom porabil vsako priliko, da vaji priporočim. Dopisnica zadostuje! Zahtevajte Se danes brezplačno poučno brošuro! Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK. BERLIN, SO., Michaelkirchplatz 13. Abt. 87. jantiemk (Doppeispaltgatter) dobro ohranjen kupim. Ponudbe, če se skladiščem v tonah, tovarne, starosti pod »Betriebsfahig 67« na ogl. oddelek »Jutra«. — Iščemo tudi nove platnice za jarmenike in krožne žage v vseh dimenzijah. Samo priložnostni nakup 1170 Žične vloge po 19S Din :SS? Žične vlo^e iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „W E K A", MARIBOR 9 Kako se da brez škode za napredek štediti. Reklama na stenskih in drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem. VSAK GOSTILNIČAR m KESTAVRATER postrezi s pristnim BEP.MET • VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najiz vrstnejše zdravilne vino z Fruške gore firie par nečohano kg Din 5.— pri najmanjše odjemu 15 kg, razpošilja proti povzet: Vil j. Abt, Eksport Maribo: 12943 Odločili smo se, i ni m* -simo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. 272 vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke. Damsks smučarske obleke od Din 300.— naprej, damske smučarske hlače od Din 90.— naprej, dekliške smučarske hlače v vseh velikostih, kakor tudi vse vrste pletenine za smučarje najceneje nudi F. I. GORIČAH, Ljubljana, Sv. Petra c, 23 | —aB«gnHam—a liokošje, purje, gosje m . je, navadno, s st; „ -..i čiščeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. zorci s< pošil jajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNU2IN1 E. VAJBA - Telefon 59. 60. 3, 4 C A K G V E C Tovarna POHIŠTVA !. I. NAGLAS, Turjaški trg §f. 6 Podpisana se tem potom najprisrčneje zahvaljujeva banovinskemu zdravniku g. dr. Slavku G r u m u v Zagorju, da je posvetil vse svoje medicinske znanosti najinemu edinemu sinčku in ga rešil gotove smrti. Zagorje, dne 5. januarja 1934. Jasmina in France Glcbckar. ran Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij >Jutra« Adoli Ribiukar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.