^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiimm^ I NASLOV—ADDRESS: I I Glasilo K. S, K. Jedrnate s E 6117 St. Clair Avenue | 1 Cleveland, Ohio ¡ 3912 E i VSAK KATOLIŠKI = SLOVENEC IN SLO- 1 V EN K A § W moral(a) spadati h E & Ji. Jednoti ^iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin: «iiiiiniiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiit: s s i Kranjsko - Slovenska § | Katoliška Jednota | | je prva in najstarejša | = slovenska bratska pod- I E por na organizacija v E E AmtrUd | | Posluje že 45. leto | I GESLO KSKJ. JE: I M Vse sa vero, dom in § I narod!'* I Entered as Second Class Matter December 12th, 1923, at the Port Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of AafMt 24th, 1912. no. 9 — štev. 9 cleveland, o., 1. MARCA (MARCH), 1939 äiiuiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiip for Mailing1 »t Special Rate of Porta«« Provided for in Section 1108, Act of October 3rd, 1917. Authored on May 22d, WIS. leto (VOLUME) XXV. GLAVNI STEBRI NAŠE JEDNOTE Ko je naša Jednota začela s prvim junijem leta 1894 poslovati, je tedaj štela 333 članov, ali za 7 članom manj kakor jih šteje danes društvo sv. Jožefa št. 53 v Waukeganu, 111. v svojem odraslem oddelku. Od tedaj pa do danes se je skupno število Jednote v članstvu obeh oddelkov za nekaj več kakor stokrat povečalo, kajti koncem lanskega leta smo imeli v odraslem oddelku 24,856 članov, v mladinskem pa 10,322; skupaj 35,178. Danes hočemo s temi vrsticami zopet predstaviti celokupnemu članstvu glavne stebre naše Jednote, oziroma naša največja krajevna društva. Naj jim bo to v zasluženo priznanje in čast za njih vrlo delovanje pod zastavo naše podporne organizacije. Prvenstvo vseh društev, tako tudi glede velikosti vseh slovenskih društev v Ameriki nosi gotovo naše vrlo društvo sv. Jožefa št. 169 v Clevelandu, ker šteje skoraj 1300x članov v obeh oddelkih, v odraslem 851, v mladinskem pa 444, torej skupaj 1295. PET NAJVEČJIH DRUŠTEV V ODRASLEM ODDELKU Društvo sv. Jožefa št. 169, Cleveland, Ohio....... 851 članov Društvo sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O. 731 članov Društvo sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo............ 702 članov Društvo sv. Frančiška št. 29, Joliet, 111.......... 614 članov Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111............. 595 članov JUGOSLAVIJA NA RAZSTAVI V NEW Y0RKU Skupaj.................3,493 članov PET NAJVEČJIH DRUŠTEV V MLADINSKEM ODDELKU Društvo sv. Jožefa št. 169, Cleveland, Ohio............444 članov Društvo sv. Frančiška št. 29, Joliet, 111......................312 članov Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111............................243 članov Društvo sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, O. ....... 224 članov Društvo sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O. 217 članov Skupaj.....v...........1,440 članov NAJVEČJA DRUŠTVA Z OBEMA ODDELKOMA Društvo sv. Jožefa št. 169, Cleveland, Ohio.......1,295 članov Društvo sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O. 948 članov Društvo sv. Frančiška št. 29, Joliet, 111.......... 926 članov Društvo sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo............ 905 članov Društvo sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111............... 838 članov Skupaj.................4,912 članov ; To število tvori dobro sedmino celokupnega Jednotinega članstva. , NAJVEČJE ŽENSKO DRUŠTVO Že leta in leta se ponaša naše vrlo elevelandsko žensko društvo sv. Marije Magdalene št. 162 s tem, da ima največ članic v obeh oddelkih; samo za 52 manj kakor tisoč! To društvo se je dolgo časa ponašalo z Jednotinim Zlatim kladivom, katero so mu pa prevzeli naši Jožef ovci v Collinwoodu. Letos dne 7. marca bo poteklo 22 let, odkar je bilo društvo sv. Marije Magdalene ustanovljeno, odkar pa posluje društvo sv. Jožefa št. 169 bo pa letos 1. julija poteklo 18 let. Je še nekaj drugih krajevnih društev, ki niso daleč zadej za gorinavedenimi po številu svojega članstva. Ker bo pa začetkom aprila t. 1. otvorjena velika jubilejna kampanja povodom 45 letnice naše Jednote, bodo imela navedena društva lepo priliko doseči zaželjeno število tako, da jih bomo prihodnjič lahko prišteli med glavne stebre aaše organizacije. Vse podrobnosti glede nameravane kampanje bodo koncem tega meseca priobčene; začnite se že sedaj nanjo dobro pripraviti! VA2NE RAZSODBENAJVIŠJEGA SODIŠČA Washington, 27. feb. — Da- novana sodnika Frankfurter in nes je najvišje zvezno sodišče izreklo in podalo štiri jako važne razsodbe v zadevi delavskega gibanja in sicer: Prvič: Sedeče stavke (štraj-ki) so nepostavni. Drugič: Državni delavski odbor nima nikake pravice prisiliti kako kompanijo ali delodajalca, da mora zopet zaposliti stavkarje, ki samovoljno stopajo na lastnino kakega delodajalca in povzročajo nasilje. Tretjič: Delavci, ki kršijo neštrajkarske in druge pogodbe s svojimi delodajalci, izgubijo s tem zaščito delavske postave. Četrtič: Sodnije nimajo nikake pravice pregledovati potek, zapisnike in evidenco v sličnih slučajih, da bi se prepričali, če so določbe odbora upravičene. Te razsodbe je podal predsednik najvišjega sodišča, C. E. Ilughes. Potrjene so bile s 5:2 glasovoma. Nedavno ime- Black nista glasovala. Pri tem je Hughes omenil: "Uslužbenci imajo pravico stavkati, toda nimajo pa pravice izvrševati nasilja ali za-segati tovarno svojega delodajalca. Kaj bi vi rekli o človeku, ki bi prišel v vašo hišo, k vaši družini, bi vas prepodil iz vaše lastne hiše in se sam tam naselil, dočim bi morali vi ostati na cesti? In baš to povzročajo sedeči štrajki, ki so nekaj popolnoma proti-ameriškega in proti-postavne-ga." Navedena važna razsodba je bila podana v zadevi minulega sedečega štrajka Fansteel Me-talurgical Corp. v Waukeganu, 111. Tedaj je vsled stavke družba odslovila več delavcev, a istih ni hotela nazaj vzeti na delo. Zadeva je prišla na najvišjo sodnijo, ki je sedaj izrekla svojo končno razsodbo. Ta razsodba bo gotovo neljuba C.I.O., ki zagovarja sedeče stavke. Poslanstvo kraljevine Jugo-slavije v Washingtonu nam sporoča glede jugoslovanske udeležbe na svetovni razstavi v New Yorku sledeče: "Jugoslovanska razstava v New Yorku je namenjena pokazati ljudem v Zed. državah ne samo lepoto naravne vire dežele, pač pa tudi prizade vanje jugoslovanske vlade in naroda, da prispeva Jugoslavija svoj delež glede miru in napredka." Tako se je izjavil dr. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Zedinjenih državah, ki je bil imenovan za generalnega komisarja jugoslovanskega dela na svetovni razstavi v New Yorku. Razstavljeni predmeti," je dejal dr. Fotič, "bodo predstavljali splošen vpogled v socialne in ekonomske zavode v Jugoslaviji. Videlo se bo začetke historične organizacije kmetov in prebivalstva v splošnem pa vse do danes, ko se Jugoslavija lahko ponaša s finimi družabnimi odredbami, športi, javno vzgojo, javnega zdravja in sploh i vsem, kar nudi moderna država. "Malo ljudem na svetu je n. pr. znano, da obstoji v Jugoslaviji najstarejša lekarna na svetu in sicer v Dubrovniku, kjer se nahaja že iz srednjega stoletja. Model te lekarne bo videti na razstavi. RAZNE KRATKE VESTI "Jugoslovanska vlada si je dosti prizadevala, da bo njen del na svetovni razstavi v resnici predstavljal Jugoslavijo dostojno in progresivno v vseh ozirih. Kakih 5,000 kubičnih čevljev bo zavzemal prostor, kjer bo jugoslovanski razstavni oddelek. "Pred vhodom v jugoslovanski oddelek bo ogromen zemljevid Jugoslavije, označene vse njene modre reke, visoke gore, železnice, javna pota in zrakoplovni pristavi. V tem oziru je Jugoslavija zadnje čase silno napredovala. "Na razstavi se bo lahko dobilo fini bosanski tobak, izvrstna bosanska kava, n tudi razne vezenine in enaki umetniški izdelki slovenskih, hrvatskih in srbskih žensk. Videlo se bo lahko v miniaturi narodna jugoslovanska bogastva, nadalje krasne slike, kipi, industrijski napredek in arhitektura. "Poseben del na jugoslovanskem oddelku razstave bo posvečen milijonu Jugoslovanov, ki prebivajo v Zed. državah.' Videlo se bo zlasti izume svetovnega pomena, kot sta jih doprinesla Nikola Tesla in Mihajlo Pupin. Skratka, Jugoslavija bo častno, pa tudi značaj no zastopana na newyorški svetovni razstavi. "Vsi oni, ki bodo letos ali mogoče drugo leto obiskali New York, bodisi, da so namenjeni na obisk v domovino, ali se vračajo iz domovine, ali se mude po opravkih v New Yorku, naj nikar ne zamudijo obiskati razstave, na kateri jih bo gotovo prav zelo zanimal jugoslovanski oddelek. Ves čas razstave bodo na razstavnem prostoru vljudni zastopniki jugoslovanske vlade, ki bodo lahko primerno tolmačili vse potrebno obiskovalcem. —Predsednik Rposevelt hoče doseči sporazum in mir med dvema znanima dliavskima u-nijama A. F. of L. in C. I. O. Zato je pisal W, Greenu in John L. Lewisu, da naj imenujeta vsak svoj odbor za dosego sporazuma. £»reen je že imenoval tri člane eksekutivne-ga odbora v ta namen, toda Lewis bo pa to steril šele prihodnji teden. Up|rti je, da se bo doseglo sporazum. —Dne 27. februarja je posebna velika porot* zopet spoznala krivim mestnega; župana Philadelphije, Pa| S. Davis Wilsona, da je zanemarjal svoj urad ker je bil v zvezi z "gam-blerji." Posledica tega bo, da bo moral župan odstopiti. —Ko je bil ameriški tovorni parnik "Lillian" na potu iz Kube proti New Yorku, nato-vorjen z 4600 tonami sladkorja, je 26. februarja pri Barne-gat svetilniku, nedaleč od o-brežja N. J., zadel v gosti megli v nemški tovorni parnik "Wiegand." Prvi se je 18 ur po koliaiji potofliiT^VBeh 31 mož posadke se je še pravočasno rešilo. —Dne 27. februarja je v Moskvi umrla 70 letna Nade-žda Konstantinovna Krupska-ja, vdova po pokojnem Nikolaju Leninu, ustanovitelju Sovjetske Rusije. Pokopali jo bodo na državne stroške. —Berlinska policija je izdala proglas, da se mora vsak dan priglasiti 100 Židov za odhod iz dežele. Zaeno morajo vsi v Nemčiji živeči židje državi izročiti vso svojo zlatnino. —Italijanska vlada je pozvala domov vse v Franciji in na otoku Korzika živeče domačine (Italijane), katere namerava naseliti v Libiji; v ta namen se je določilo 10,000,000 lir. —Ker je kongresna zbornica Združenih držav sprejela noyo postavo glede zaposlenja W.P.A. delavcev, da morajo isti biti ameriški državljani, bo vsled tega izgubilo delo več milijonov delavcev pri W.P.A. Dosedaj so bili pri teh projekti hlahko zaposleni delavci, ki so imeli prvi papir, toda po 3. marcu se bo tudi vse take odslovilo. —Dne 24. februarja je bil na električnem stolu v Raid-ford, Fla. usmrčen 21 letni Franklin Pierce McCall ker je nedavno odvedel in umoril 5 letnega Jimmy Casha. —Največji človek na svetu oziroma najvišji je 21 letni Robert Wadlow, živeč v Alton, 111. Svoj zadnji rojstni dan je obhajal 22. februarja. Navedeni orjak meri 8 čevljev in 8 palcev, tehta pa 491 funtov. Čevlje nosi št. 37, ovratnik št. 19, klobuk pa 8»/2 palcev. V enem letu je zrasel za poldrugi palec. —Kongresnik Kennedy je 27. februarja v poslanski zbornici zahteval, da se nemudoma odstavi in odpokliče sedanjega ameriškega poslanika Jos. Danielsa iz Mehike, ker ne zastopa interese svoje dežele. KAKO SE VRŠI VOLITEV PAPEŽA Ves katoliški svet ima baš sedaj uprte svoje oči proti Vatikanu, kjer se je na današnji 4Jan 1. marca zbralo 62 kardi nalov v svrho izvolitve 262. papeža sv. Cerkve. Volitev novega papeža se vi* ši v krasno slikani Sistinski kapeli. Vsak kardinal ima svojo posebno celico in svojega tajnika in strežnika. Tekom "konklava" ali volitve ne more noben kardinal občevati z zunanjim svetom, kajti dvojna vrata njegove celice so vedno zaprta in ključe nosi neki višji uradnik sv. Stolice. Poleg kolegija kardinalov je tudi 5 ceremonijarjev, 1 spovednik, 2 zdravnika, 2 lekarnarja (brata redovnika), 3 bolniški strežaji in 10 drugih strežnikov; kuhinjo ima v oskrbi 11 nun. Hrano dobivajo kardinali skozi posebna vratica. Zasedanje kardinalskega kolegija se prične s sv. mašo, katero je daroval Msgr. San-toro, tajnik tega kolegija. Volitev se vrši v sistinski kapeli, kjer ima vsak ^ardinal svoj posebni sedež z baldahi-nom. Volilni listek je velik 6x8 palcev in je tiskan v latinščini. Pri vrhu na levi je pod pečatom označeno ime kardinala, ki voli, na desno je isto-tako ime kandidata, zdolej je pa tajni rek ali geslo, ki je znano samo kardinalu. Volitev se vrši dvakrat dnevno, vedno s primernimi molitvami in klicem sv. Duha. Vsak kardinal mora svoj listek osebno prinesti in položiti v kelih. Za izvolitev je treba 2 tretin-ske večine. Volitev se vrši toliko časa, da ne dobi kandidat zahtevane večine. Pri tem je važno, da cerkvena postava ne predpisuje, da mora biti papežem izvoljen kak duhovnik, lahko je tudi lajik in celo o-ženjen. Papež Celestine V. leta 1294 ni bil duhovnik. Ko je uspešna volitev končana, se vrže vse volilne listke v peč, iz katere se po posebni cevi dvigne belkast dim, da ljudstvo vidi, da je novi papež izvoljen, ako je volitev neuspešna, se nad sistinsko kapelo dvigne črnkast dim. Izid volitve pričakuje do 100,000 glav broječa množica ljudstva na trgu sv. Petra. Ko dobi kandidat zahtevano večino glasov, ga vprašajo, ako hoče prevzeti ta važen u-rad. Zatem se potegne stran vse zavese ali baldahine kardinalov, izvzemši kardinala, ki je bil izvoljen. Kardinali se mu poklonijo, potem ga pre-oblečejo v posebna oblačila in novi papež si nadene na prst ribiški prstan sv. Petra ter izbere ime. Po tej ceremoniji stopi dekan kolegija na balkon in naznani ljudstvu na trgu sv. Petra rekoč: "Z velikim veseljem vam naznanjam, da imamo novega papeža." Nato stopi tudi novi papež na balkon in podeli množici svoj blagoslov. Letos bo zvedel ves svet takoj po dovršeni volitvi ime novega papeža, kar se bo po vatikanski radio postaji naznanilo. IZPOD PERESA NAŠIH GLAVNIH URADNIKOV Cenjeni mi sobratje in sestre, člani in članice K. S. K. Jednote! Delegacija minule redne (19.) konvencije je proti koncu svojega zborovanja izrazila željo, da bi se člani in članice glavnega odbora večkrat skozi leto oglasili s svojimi članki v našem Glasilu. Vsled tega stopam tudi jaz danes pred vas kot tretji podpredsednik KSKJ, kateri urad mi je bil ponovno poverjen na minuli konvenciji. Dragi mi sobratje in sestre! Prav lepo je, da se glavni uradnik ali uradnica večkrat skozi leto oglasi z dobrimi priporočili ali nasveti; vendai pa to še ni vse; treba je, da članstvo te članke tudi bere in kar je najbolj glavno, da skuša saj mali del tega storiti kar se mu na ta način priporoča. Dolžnost seveda je vsakega uradnika in uradnice, da je vedno na prvem mestu kadar gre za dobrobit naše dične K. S. K. Jednote. Vendar pa, dragi mi sobratje in sestre, brez vas, krajevnih uradnikov in uradnic in vas, posameznih članov in clamc ne bi mogel glavni odbor veliko storiti; le skupno, ali z Vašo pomočjo smo zagotovljeni, da bomo imeli vedno in povsod lep uspeh. Letos obhaja naša podporna mati, Jednota svojo 45. letnico obstoja in v ta namen je glavni odbor določil veliko jubilejno kampanjo. Bratje in sestre! Kaj bomo storili? Bomo li spali spanje pravičnega? Ne, ampak vsi kot eden bomo šli na delo za večjo in močnejšo Jednoto, saj za organizacijo kot je naša Jednoti, ni težko agitirati, saj je vendar največja, najstarejša in najsolidnejša slovenska katol. podporna organizacija v Ameriki. Pa bo morda ta ali drugi rekel: Je že res tako, toda kje naj pa dobim še kaj novih članov ker so že vsi pri droSrvftltodr^jm^^TatfaTf^ tako, prijatelj! še vedno se lahko dobi kandidate za pristop; po nekaterih naselbinah še celo veliko, take, ki ne spadajo še k nobenemu društvu; treba je samo dobre volje da jih obiščemo, jim raztolmačimo veliko vrednost in važnost zavarovanja pri naši Jednoti, pa jih bomo za gotovo pridobili na našo stran. Vem seveda, da največkrat se izraža takole: Glavni odbor naj rgitira in pa uradniki(ce) krajevnih društev. Pa ni, oziroma ne bi smelo tako biti. Prijatelj, res je sicer tako, kakor sem že gori omenil, da uradnik in uradnica mora biti vedno na prvem mestu; pa tudi ti, dragi mi sobrat in sestra lahko veliko storiš! Saj poznaš svojega soseda, imaš svoje prijatelje; nagovori jih in skušaj pridobiti za KSKJ. Kaj pa ti, katoliški oče, in ti, katoliška mati? Vstavi se samo za hip in pomisli, ali ni tvoja dolžnost, da kot katoliški oče, mati skrbeti, da bodo vajini otroci pred vsem zavarovani pri katcMškem društvu in pri katoliški Jednoti, in to je naša KSKJ. Veliko se govori in piše, kako bi se pridobilo našo mladino in kako isto obdržalo v naših vrstah. V ta namen se ustanavljajo razni športni in "booster" klubi, katere mladina ljubi in ima v tem svojo zabavo, veselje in razvedrilo. To je vse prav, saj poštena razvedrila so vedno na mestu za mladino, ali za starejše. Vendar pa vsaj po mojem skromnem mnenju nekoliko grešimo pri naši mladini, ker mislimo, da jo bomo samo s takimi klubi obdržali, oziroma pridobili. Naša dolžnost je tudi poleg vsega tega, da skušamo naši mladini izkazovati tudi našo naklonjenost in ljubezen; mladina bo potem pristopala v naša društva ne samo zaradi športnih klubov, ampak tudi iz potrebe in ljubezni do naše Jednote. Ko bomo vse to dosegli, potem bomo lahko brez skrbi in z mirnim srcem izročili vodstvo društev in vodstvo Jednote mladim močem. V ta namen je pa treba našo mladino podučiti zato :naj bi se v tem jubilejnem letu prirejalo tudi mladinske shode, kjer naj se našim mladim Jednotarjem raztol-mačilo, ca naj bodo ponosni, ker so sinovi in hčere slovenskih staršev; saj je naš slovenski narod v prvih vrstah kulturnih narodov na svetu. Tako naj se jim tudi omenja, da naj bodo ponosni, ker so sinovi in hčere katoliških staršev, ki že spadajo toliko let k najstarejši, najmočnejši in najbolj moderni katol. podporni organizaciji K. S. K. Jednoti. Končno tudi jaz apeliram in prosim vse uradnike in uradnice krajevnih društev, tako tudi vse članstvo naše Jednote, da gremo v tem jubilejnem letu vsi na delo za našo dobro mater K. S. K. Jednote in da ne odnehamo prej, dokler ne dobimo vse, kar je našega (katoliškega) za našo katoliško Jednoto. Pri tem pa posvetimo v prvi vrsti pozornost naši mladini. Jaz upam in pričakujem, da ob zaključku leta se bo naša Jednota lahko ponašala z največjo in najbolj uspešno kampanjo, kar jih ima še v svoji zgodovini zabeleženih. S sobratskim pozdravom in Bog vas živi! Joseph Leksan, III. podpredsednik KSKJ. -O— Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto, ki je začetnica vseh drugih slovenskih Jednot. Vai ¿lani Tal« družin« bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti. Ali imate že kakega novega kandidata za prihodnjo sejo?, Društvo m. Štefana, št. 1, Chicago, IU. Cenjena članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto 4 marca ob 8. uri zvečer v navadnih društvenih prostorih. Ases-ment bom začel pobirati kakor navadno od pol sedme ure naprej. Opozarja se članstvo, da bi se naše društvene seje u-deležilo v kolikor mogoče velikem številu. Nadalje opominjam, da bi tisti, kateri še niste vrnili denar od prodanih vstopnic zadnje veselice; ali če niste prodali vseh vstopnic, da bi iste vrnili v kar najkrajšem času. Nagrado na zadnji seji bi i-mela dobiti članica Christine Blazine (Zefran), toda ker je ni bilo na seji, iste ni dobila. Tako bo na prihodnji seji zopet večja nagrada na razpolago za navzoče. K sklepu še enkrat prosim, ne pozabite na našo društveno sejo v soboto 4. marca 1939. Bratski pozdrav, John Prah, tajnik. Društvo sr. Frančiška, št. 46, New York, N. Y. Cenjenemu članstvu našega društva v vednost, da se vrši naša prihodnja seja v petek, dne 10. marca v navadnih prostorih. Prosim vas, da se vsi iste udeležite, da se pogovorimo o naši velikonočni spovedi in še o več drugih važnih stvareh. Naša sestra Miss Mary To-mec je še sedaj bolana na svojem domu na 92 First Ave., New York City. Ker stanuje sama, bi bilo lepo, da jo člani in članice večkrat obiščemo, ter s tem pokažemo naše sočutje do nje. Naša članica Mrs. Mary Zaubi (Kerč) je minuli mesec presenetila svojega moža z lepo in zdravo hčerko; tako je pred nekaj tedni nazaj postal ponosen oče male hčerke naš sobrat Frank Janša. Mislim, da bo dal kmalu novorojenko vpisati v mladinski oddelek našega društva, da bo vsa družina pri našem društvu. S sobratskim pozdravom, Jerry Koprivsek JrM tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 47, . Chicago, III. Članstvo našega društva vljudno vabim, da se udeleži prihodnje društvene seje, katera se bo vršila 11. marca v navadnih zborovalnih prostorih. Začetek seje bo ob osmi uri zvečer. Na dnevnem redu bo pomenljiva točka v dobrobit društva kakor tudi Jednote, kar bo raz-tolmačeno članstvu na seji, ob enem bo članstvo na tej seji prejelo nova Jednotina pravila. Po seji bo prosto okrep-čilo na razpolago. S sobratskim pozdravom, Jon. Kremesec, tajnik. Društvo »v. Jožefa, it. 57, Brooklyn, N. Y. Tem potom naznanjam članom in članicam našega društva, da se vrši prihodnja seja dne 4. marca v navadnih prostorih. Prošeni ste, da se u-deležite .te seje v obilnem številu, kajti dobil sem iz glavnega urada nova Jednotina pravila za vsakega člana in članico; pravila bom razdelil na tej seji. Nadalje prosim vse tiste člane, ki dolgujejo na asesmentu, da ga zagotovo poravnajo xpri tej seji, da bom imel knjige v redu za prve tri mesece tega leta. Nekatere sem ŽS pismeno na dolg opozoril. Izvolite torej te vrstice ali mojo prošnjo vpoštevati, da se ne boste v slučaju suspendacije jezili nad tajnikom; jaz, kot vaš tajnik vršim le dolžnost društva in Jednote. Asesment bom začel pobirati na večer seje ob 7. v zboroval-ni dvorani; lahko ga pa tudi plačate na mojem domu vsak večer od 6. do 8. Naj tudi omenim, da smo izgubili enega izmed naših starih članov brata John Anilo-varja, ki je preminul dne 14. februarja t. 1., pokopan je bil 18. februarja. Dosegel je lepo starost in sicer bi bil letos v septembru star 72 let. Naj mu sveti večna luč, sorodnikom pa naše sožalje. Tem potom se tudi zahvalim sobratom, ki so ga prišli v tako obilnem številu kropit, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in spremili pokojnika k zadnjemu počitku na pokopališče sv. Trojice. Dalje naznanjam vsemu članstvu našega društva sklep zadnje seje, da se korporativ-!no udeležimo skupnega sv. obhajila in sv. maše na dan sv. Jožefa, našega društvenega pa-trona 19. marca. Spovedovalo se bo v soboto popoldne od 3. do 6. in od 7. do 8. zvečer. Skupno sv. obhajilo bo med 10. sv. mašo 19. marca v slovenski cerkvi sv. Cirila na 62 St. Mark's Place, New York. Dolžnost vsakega člana in članice je, da opravi svojo velikonočno dolžnost korporativno z društvom. Na bolniški listi so sledeči naši člani: Peter Routar, Louis Kump. in Ignac Nakrst. Želimo vsem zopetno povrnitev ljubega zdravja. Ne pozabite torej seje dne 4. marca! — Pozdrav! Valentine Capuder, tajnik. Društvo sr. Janeza Evang., it. 65, Milwaukee, Wis. Vabilo na Card party Naše društvo priredi prihodnjo nedeljo, 5. marca Card party v Tivoli dvorani na So. 5th St. in W. National Ave. Cenjeni mi sobrat je in sestre! Udeležite se te prireditve in pripeljite seboj svoje sinove in hčere, ki so že 12 let stari in več. Povabite tudi vaše sosede in prijatelje. Čisti prebitek te prireditve je namenjen naši mladini. Zdaj se tudi kmalu prične velika Jednotina jubilejna kampanja; zato že danes prosim dotične, ki še nimate svojih otrok vpisanih v našem društvu, da jih vpišete sedaj in bodi si že v mladinskem, ali pa v odraslem oddelku. Vsa pojasnila glede pristopa Vam bom dal z veseljem. S sobratskim pozdravom, Louis Velkovrh, tajnik. našim gg. župnikom Rev. Father Albertu 2agaru i Rev. Ante Nižiču, koji je sastupaJ Rev. Father Kebe-ta. Lepa hvala Mr. Maricu Vinski, koji je bil za stoloravnatelja; pa isto lepa hvala našim gl. odbornikom K. S. K. Jednote, Mrs. Agnes Gorišek, Mr. Math Pavlakoviču, John Dečmanu i Frank Lokarju; isto hvala njihovim suprugam ko je su prišle z njima. Lepa hvala našemu susedskimu društvu sv. Petra i Pavla br. 64; hvala na daru i kaj ste nas posjetili. Hvala našim kuharicam, koje su finu večeru priredile, i svim, koje su darovale za naš banket. Isto vas prosim, ki imate još tikete od 12. febr. od banketa, da bi iste meni povratili. Sa pozdravom, tem je za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnik js bil rojen Ista 1878 v selu Vodova na Hrvatskem; k našemu društvu je spadal od leta 1918. Njegovim preostalim izrekam v imenu društva iskreno sošalje, Tebi, dragi nam Jurij pa naj bo lahka ameriška žemljica in na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami! Ravno ko to pišem, dne 23. februarja, imamo tudi na mrtvaškem odru mladega fanta Viljema Paika, starega 17 let. ki je preminul v sanatoriju v Duluthu. Zapušča starše, 4 brate in eno sestro; bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 136 KSKJ. in še nekega drugega društva. Tako je Društvo Marije Sedem Žalosti, it. 81, Pittsburgh, Pa. Naznanjam vsem članicam našega društva sklep zadnje seje, da naše društvo priredi neko "party" v nedeljo, 19. marca v cerkveni dvorani in to v korist svoje blagajne, polovica pa za našo slovensko cerkev. Dragi nam farani in prijatelji! Prijazno vas že danes vabimo na to prireditev; odbor se bo potrudil, da boste vsi udeleženci zadovoljni. Dobrim in srečnim igralcem bodo na razpolago' lepe nagrade; zato so cenjene članice prošene, naj skušajo prodati kar največ mogoče vstopnic in naj darujejo tudi kake dobitke v ta namen. K sklepu še naznanjam, da imamo skupno sv. obhajilo dne 26. marca v naši domači cerkvi na 57. cesti. S pozdravom, Anna Solomon, predsednica. Društvo sv. Barbare, broj 128, Etna, Pa. Zahvalnica Iskrena zahvala svima članicama i prijateljima, koji su se potrudili i došli na naš banket 12. febr. o. g. Lepa hvala prav, da tudi mladina spada v ^______________našo Jednoto. Kaj bi bilo za Katherine Cvitesič, tajnica, nesrečne in žalostne starše, če bi ne bil pokojnik zavarovan; imeli bi še stroške pri pogrebu?! Ni še dolgo tega, ko se je tudi tukaj pripetil sličen slučaj, da je staršem umrl ljubljeni sin, toda niso ga imeli nikjer zavarovanega. Res Dr. Marije sv. Rožnega Venca, it. 131, Aurora, Minn. Vabilo na veselico S tem želim naznaniti vsemu članstvu našega društva, da je bilo še na januarski seji skle- njeno, da se priredi plesno ve- \ je težko plačevati asesment za selico v korist naše blagajne društvo osobito v teh slabih ča in sicer na velikonočno nedeljo, dne 9. aprila v naši Slov. društveni dvorani. Čeravno je sih; toda moramo biti vedno pozorni na nesrečo, ki lahko na naglo potrka na 'naša vra do omenjenega časa še precej j ta. Starši, ki še nimate svoje dolgo, vseeno odbor društva že male nikjer zavarovane, zava-sedaj apelira na naše članstvoj rujte jih pri naši KSKJ., saj da vsi skupno delujemo na to, je asesment nizek in se vam da se bo naša prireditev us-. nudijo različni načini zavaro-pešno izvršila. vanja. Zaeno tudi naznanjam, da je bil na januarski seji izvoljen predsednikom našega društva sobrat John Pernush, ki je že večletni član, in upamo, da bo vršil svoj važen posel v zado-voljnost in korist društva ter Jednote. S sobratskim pozdravom, S pozdravom, Mike Semeja, tajnik. Društvo sv. Marije Magdalene, it. 162, Cleveland, O. Članstvu našega društva sv. Marije Magdalene naznanjam, da smo meseca februarja že zopet zgubile eno našo sestro, Anton Ceglar, tajnik, in sicer Mary Russ. Zatisni- --la je svoje oči dne 4. februar- Društvo sv. Jeronima, it. 153, ja in položili smo jo k zadnje-Canonsburg (Strabane), Pa. j mu počitku dne 7. februarja. Na naši zadnji seji je bilo Bila je žena pri 60 letih in sklenjeno, da se morajo vsi mirnega značaja. Zapustila je naši člani udeležiti prihodnje več hčerk in sinov ter mnogo seje dne 5. marca; pričetek bo ožjih sorodnikov in znancev, ob dveh popoldne. Na tej se- Pred letom dni je umrl njen ji se bo ukrepalo in debatiralo glede 25 letnice našega društva in 45 letnice Jednote, kar bomo obhajali 2., 3. in 4. julija t. 1. Kar bo na tej seji sklenjenega, to bo veljavno. Zato vas ponovno vabim in prosim, da pridite za gotovo vsi na prihodnjo sejo v nedeljo, 5. marca, da ne boste mogli potem kaj ugovarjati, da soprog, kateremu je bila zvesta družica skozi življenj*. Žalujočim ostalim izraža društvo sv. Marije Magdalene svoje srčno sožalje. Tebi, draga sestra, pa želimo po tem zemeljskem trpljenju, večnega miru in veselja tam gori nad zvezdami. Me se Te bomo vedno spominjale v svojih molitvah, Ti pa prosi za nas, ta- dite na sejo 6. marca in sporočite! Asesment se bo pobiral od 6. ure naprej. Torej se vidimo na seji dne 6. marca. Pozdrav! Marija Hochevar, tajnica. Društvo sv. Mihatja, broj 163, Pittsburgh, Pa. talcema vi jest Javljam žalosnu vijest, da je u sredinu našega društva o-petovano posegla nemila smrt i nam odvzela našega vrednega, dobrega i poštenega sobra-ta Markota Vinski po kratki bolesti i naj bolj i dobi od 52 godina. Rojen je bil 13. marca 1887 u selu Gornje Kučevi-ce, fare Novigrad, občine Ne-tretič, kotar Karlovac, Hrvatska. Umro je 11. februara u St. John's bolnišnici. Društvo mu je darovalo u zadnju počast na odar lijepi venac, ter 14. februara sa nje-govom obiteljem i ostalim prijatelj im i znancima ga s po-vorkom odpremilo v crkvu sv. Nikole, kdje je Father A. Žagar daroval za njega po običaju sv. misu. Posle sv. mise ga odpremili na groblje sv. Nikole v Millvale, Pa. Tamo je naš brat predsjednik M. Ko-vačič govoril par slova nad odprtim grobom pokojniku u zadnji pozdrav. Naš pokojni brat Vinski pri--stupil k Jednoti i društvu sv. Petar i Paval broj 91 dne 17. j una 1907, kasni je prestupil u naše društvo; bil je onda član KSKJ. 32 godin. Daklem dragi nam brate Marko, kada si došal u ovu novu domovinu mlad, nisi mislil, da bo Tvoje telo počivalo u ovoj američki grudi. A tak-vi ima više, a i mi čemo doči za Tebom. Ti ostavljaš za so-bom razcviljenu soprogu (Bri-gitu), 3 sinove (Marko, Josip i Frank) ter hčerku (Mary) i više bližnji sorodnikov, kumo-va, prijatelja i znancev ovde i u starom kcaju^.^Mi Ti izrekamo od društva i Bila Ti lahka ova američka zemlja, i počivaj u miru božem; a Tvojoj miloj obitelji naše duboko so-žaljenje. Matt Brozenič, tajnik. ni društvo kaj prav naredilo. , ko, da se končno vse skupaj Naj bo pri tem omenjeno, j snidemo tam, kjer ni več trp-da bomo dali vse dolenje pro-|ljenja in solz, ampak le raj-store našega lepega novega sko veselje in blažen mir. društvenega doma prepleskati ali pobarvati, da bo za to našo redko slavnost vse lepo in čisto. V imenu društva se moram zahvaliti našim vrlim Boost-erjem, ki tako pridno delajo za naš dom, za društvo in K. S. K. Jednoto. Le tako naprej ! Bodite vstrajni pri tem delu! Pri tej priliki pa že danes kličem vsem skupaj: Pripravimo se z vsemi močmi na delo, ko bo v kratkem razpisana in otvorjena velika jubilejna Jednotina kampanja! V zadnjem naznanilu sem o-menil prihod Father Omana v našo naselbino. Tukaj se bo mudil v soboto 18. in v nedeljo 19. marca. V nedeljo, na praznik sv. Jožefa bomo imeli skupno sv. obhajilo; natančno uro vam bom že še naznanil. S pozdravom, Anthony F. Bevec, Jr. predsednik. Druitvo sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn. Smrtna kosa Sporočati moram žalostno vest, ki se nam je prvič pripetila skozi dobo 20 let poslovanja društva, da smo izgubili našega sobrata Jurija Umola-ca. Šel je na operacijsko mizo in prestal neko nevarno o-peracijo, toda čez par ur za- V pondeljek 6. marca se vrši redna mesečna seja našega društva. Vabi se vse* članice, da se udeležujejo sej ter s tem pomagajo pri društvenem delu. Po seji bo tudi prigrizek. Le pridite sestre, malo se pomenimo glede društvenih zadev, potem pa pokramljamo in si potožimo gorje ali pa o-budimo vesele dogodljaje našega življenja kot prave sestre. Seja se prične ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Konce meseca aprila se vrši kakor že več let, "Kegljaška tekma" KSKJ., to leto v Lo-rainu, O. Naše društvo bo i-melo več skupin v tej tekmi, zato je pa tudi prav, da se nas kaj več zbere in se peljemo v Lorain na to tekmo, da damo našim dekletom kakor tudi drugim pogum za nadaljno gojitev kegljaškega športa. Pogovorite se in na seji lahko sporočite ali predsednici ali pa meni, če poj dete z nami. Ker se bo tam vršil ob tisti priliki banket, bomo morale tudi znati, koliko se jih bo odzvalo za ta banket tako, da bo pripravljalni odbor znal kaj in kako se ravnati. Prosi se torej članstvo'našega društva, da se odzove kolikor mogoče polnoštevilno temu vabilu naših kegljačev in kegljačic. Pri- t. 1. se uradno objavi zaključek zborovanja na isti seji, da se bodo od sedaj naprej naše društvene seje vršile vsako drugo nedeljo v mesecu v istih prostorih in ob istem času in to iz razloga, ker so tretje nedelje najbolj zaposlene, da ne bo zopet oporekanja: Sem bil tam pa tam na seji, posebno je pa še to, ker društveni uradniki izostajajo, ki posebno noben nima nikakega vzroka, da si kaki čas krati pri tem, naj naše seje trpijo k večjem do 30 minut. Torej še enkrat apeliram, da se bolje udeležujete mesečnih sej. Na seji 12. marca imamo par reči, ki so precej važnega pomena za rešiti, torej pridite vsi! Nadalje naj mi bo tudi dovoljeno objaviti zaradi prav grdega in zelo ostudnega in žaljivega obrekovanja od strani člana F. Mikuš. Obdolžil me je na 18. februarja, ko je prišel na moje stanovanje plačati svoj aesment, vprašal me je koliko je vsega skupaj, jaz mu povem, z mesecem februarjem je $14.51. On mi veli odkod in kdaj se je toliko nabralo ker on plača približno vsaki mesec, in mi vrže $5.00 hčerke, ali pa za mladinski oddelek; pripeljite jih v našo sredo. Ali ne bo lepo, kjer je mati, naj bi bila tudi hči. Pomnite, da naša K. S. K. Jednota plačuje najvišje po-Skodnine in operacije, kar je zelo važno. Kampanja bo otvorjena 2. aprila; le dobro se nanjo pripravite! Sosestrski vam pozdrav, Antonia Velkovrh, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. Uradno naznanjam sklep naše zadnje seje, da bomo imeli skjpno velikonočno sv. obhajilo v nedeljo dne 12. maj*ca med sv. mašo ob osmih; ta maša bo darovana za vse žive in pokojne člane našega društva. Spovedovalo se bo v soboto od 3. do 5. popoldne in zvečer od 7. do 9. . V nedeljo se zberemo 15 minut do osmih v cerkveni dvorani z regalijami; kdor iste še nima, jo bo lahko dobil od mene. Tako bo tudi vsak dobil spovedni listek, na katerega naj zapiše svoje ime in ga odda pri obhajilni mizi ministrantu. Izvršitev velikonočne dolžnosti predpisuje naša Jednota. Seveda, skupaj z društvom ne____ bodo mogli iti v cerkev bolni- na mizo, nakar mu jaz povem ki in oni, ki delajo, morajo pa takole: Vidiš Frank, namesto spoved opraviti kasneje, toda j da bi ti plačal ves zaostali ne pozneje kakor do praznika dolg $14.51 mi daš $5.00 in sv. Trojice. Glede tega se bo ; zopet te ne vidim tri ali štiri strogo pazilo, kajti društveni | mesece in ta dolg se piše na- odbor in naš društveni duhovni vodja mora vse listke poslati vrhovnemu duhovnemu vodji. — S sobratskim pozdravom, Paul Madronich, tajnik. Društvo sv. Antona Padov., št. 185, Burgettstown, Pa. Nihče se v tem listu ne o-_______ glasi iz naše naselbine, vsi Vsled gotovega vzroka, vendar molčimo; izgleda, da se men- mu rečem: "Tukaj ti dam ku- prej, tako da imaš že sedaj za mesec marc $9.51 in še za marc ases. prištet bo $12.44. Nato mi pove takole, da v kake svrhe sem jaz vzel njegovo rezervo od Jednote in kdaj sem ti dal dovoljenje in podpis za mojo rezervo? Jaz mu nisem hotel na obširno odgovarjati Dr. Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West A Iiis, Wis. Članicam našega društva naznanjam, da se udeležite prihodnje seje v nedeljo dne 5. marca ob 2. uri popoldne; na isti bomo imeli zopet prigrizek, torej le pridite v velikem številu. Vam tudi naznanjam, da sem dobila nova pravila Jednote, katere lahko dobite kadar hočete, na seji, ali pri meni na domu. Zopet vas prosim, prodajte vaše tikete za našo "party," ki bo dne 12. marca, ker je za korist naše blagajne. Umrla je ena naša Članica, sestra Mary Podlogar v starosti 52 let. Zapustila je soproga, 5 sinov in 4 hčere. Preostalim izrekamo globoko sožalje in naj počiva v miru božjem. S sestrskim pozdravom, Mary Petrich, tajnica. da tako dobro dela in da nima nihče časa za pisanje?! Zato pa prihajam jaz z nastopnimi skromnimi vrsticami, dasirav-no nisem posebno izšolan za pisanje. Kar se tiče našega društva, je še precej dobro, kajti člani redno plačujejo svoj asesment, samo premalo se zanimajo za mesečne seje. Vsak član bi moral vsaj enkrat na mesec posvetiti eno uro časa za svoje društvo in priti na sejo, saj se vendar iste vršijo v korist vseh članov, ne pa samo za odbor društva. Tako je tudi dolžnost vsakega, da malo poagitira za društvo; ako bi vsaj polovica članov pridobila po enega novega, koliko več bi nas bilo skupaj! Nekateri se izgovarjajo glede previsokih asesmentov, kar pa ni res. Za posmrtnino morajo vse organizacije plačevati ena- verto in naslov, pa piši sam na gl. urad." Omenil sem mu zaradi tiste rezerve, kar on smatra za rezervo je bilo leta 1931, ko ga je Jednota založila kakor tudi njegovo soprogo. Na posojilo sta dobila za 4 mesece, in sicer za mesec september, oktober, november in december 1931. Ker pa on za tisto dobo ni meni asesmen-ta plačeval, kar sem ga takoj obvestil da od kod je njegov asesment plačan? Torej za mojo odgovornost in dolžnost mora to popolnoma zadostovati, ako mu pa ni prav, potem pa naj meni poravna moj dolg in se ga suspenda ali črta. Na primer če ni on s tem zadovoljen, da ga jaz v njegovo korist ohranim v zavetju na moje stroške, mislim da s tem je njemu dosti povedano. Ko bi bil on 20 do 30 let star, pristopi kakor mu je drago, ali on ke asesmente, določene od dr- j je že še več kot enkrat toliko, žave. Po moji sodbi je naša Zaradi takega žaljivega in K. S. K. Jednota ena izmed ostudnega obrekovanja zahte-najboljših; je poštena in toč- vam jac, da naj se on prepri-na v vseh ozirih; tako plačuje ča o tej rezervi pri gl. uradu tudi najvišje poškodninske in in to afero prekliče, ker s tem Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Vse cenjene članice našega društva vljudno vabim, da se za gotovo udeleže prihodnje seje v torek zvečer, dne 7. marca. Na zadnji seji je bila udeležba še precej povoljna. Torej" ne pozabite tudi prihodnje seje, kajti na isti bo več važnih točk na dnevnem redu. Glede velikonočne dolžnosti je vam gotovo že vsem znano, da se ista vrši dne 18. marca, skupno sv. obhajilo pa 19. marca med sedmo sv. mašo. Kaj pa glede agitacije za novimi članicami? Gotovo i-mate kako prijateljico, da še ni članica naše Jednote; nagovorite jo za pristop v naše društvo. Posebno pa apeliram na članice, ki imate že odrasle operacijske podpore in zelo skrbi za svoje stare člane. Pri tej priliki se moram v imenu našega društva in Mr. Štefana Kuraca zahvaliti glavnemu odboru KSKJ. za dar $10.00. Navedencu je vse pogorelo in ima dva svoja otroka v našem mladinskem oddelku. Mr. Štefan Kuraca se zahvaljuje tudi našemu društvu ker se je iz društvene blagajne plačalo asesment za njegova dva otroka za celo leto. Razmere v naši naselbini so bolj slabe, kajti po jamah de-lajt) samo po dva ali tri dni v tednu, toda v tukajšnji cinkarni delajo pa po 5 dni in tudi plača ni preslaba, toda delo je hudo in težavno. S sobratskim pozdravom, John Pintar, tajnik. Društvc sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa. Cenjeno mi članstvo: Zaradi preureditve društvenih sej, na redni seji 19. februarja je on mene spravil v jako o-studen madež in slabo luč. K sklepu naj še dostavim, da jaz še nimam nikakega centa v mojem žepu od članov, toda moji dolarji so pa pri članstvu. Toliko v pojasnilo bratu F. Mi-kušu. Ostajam z bratskim pozdravom, Frank M. Pressburg, tajnik. kdo je prvi iznašel Časopisni oglas? ^eta 1652 je izšel prvi oglas nekega knjigarnarja v listu "Mercurius Politikus." Neki angleški lekarnar Houghton se je čez 30 let nato prvi domislil, da bi oglase trgovsko izrabil in s tem zaslužil denar. Zato je ustanovil svoj lastni časopis in razodel trgovcem pomen oglasov. Spočetka mu ni nihče verjel, a ko so trgovci videli uspeh oglasov, so začeli objavljati oglase svojih trgovin v listu. 4 DOPISI 0 pokojnem sobratu Geo. /j Nemankhu Sr. Soudan, Minn. — O nepričakovani smrti četrtega podpredsednika naše Jednote br. George Nemanicha Sr. je bilo v zadnjem Glasilu na prvi strani bolj na kratko poroča-no. Naj mi bo dovoljeno o pokojniku napisati še nekaj vrstic, saj sva si bila več let dobra prijatelja in je njegova smrt hudo prizadela vso našo naselbino, kjer je bil pokojnik zelo znan, spoštovan in zelo priljubljen. Preminul je 19. februarja zjutraj Nepozabni nam rojak Ne-manich je bil rojen v vasi Bo-žakovo pri Metliki leta 1874; semkaj v Ameriko je prišel kot mlad fant leta 1898 in sicer v Steelton, Pa. Tam je o-stal približno dve leti nakar se je leta 1900 preselil v Sou dan, Minn., ter je delal do svoje smrti za Oliver Iron in Mining kompanijo. Dve leti je opravljal raznovrstna dela v rudniku, potem je bil nekaj časa za kurjača, končno je pa do svojega obolenja vršil delo "Hoisting" inženirja. Zbolel je pred 6 tedni za srčno boleznijo. Bil je večkrat previden in je prejel vse sv. zakramente za umirajoče. Bil je pravi kremenit značaj in veren katoličan. Ž njim je družina Nemanich izgubila skrbnega očeta, naša fara sv. Martina v Tower ju pa dobrega člana in podpornika. Rad je hodil k sv. maši tudi čez teden, kadar ga ni delo zadrževalo v dve milji oddaljeno cerkev. Sv. zakramente je prejemal vsak mesec in s tem dajal lep zgled svoji družini, za katero se je trudil vse svoje življenje in jih vzgojil v pravem katoliškem duhu. Oženil se je leta 1901 z Barbaro Matjašič, roj. 1877 v vasi Rakovec pri Metliki, ki je umrla pred 13 leti. Narodilo se jima je 10 otrok, trije izmed teh so umrli že v nežni mladosti, 7 jih pa «še živi, vsi odrasli. Najstarejša je č. sestra Victoria OSB. v Duluthu, George Jr. dela tukaj v rudniku kot poslovodja, Barbara je doma omožena Yapel, Josip dela za telefonsko družbo v Clevelandu, John je učitelj na višji šoli v Gilbertu, Minn., Agnes je tudi učiteljica nekje v Wisconsin in Rose je bolničarka v Duluthu. Pokojni George je takoj po prihodu v Ameriko pristopil k društvu sv. Alojzija št. 42 K. S. j(L. J. v Steeltonu, Pa. in sicer še predno je bilo to dru štvo sprejeto v našo Jednoto. Po prihodu v Soudan, Minn, je prestopil k društvu sv. Cirila in Metoda št. 4. Bil je več let blagajnik, tajnik in zastopnik društva, ob svoji smrti pa predsednik, katero mesto je vršil čez 20 let. Bil je pravi vodnik društva; nikdar se ni ustrašil povedati komu v obraz ako je kdo kaj na neopravičen način nasprotoval društvu in Jednoti. Delegatom zadnjih konvencij je bil pokojnik dobro znan, ker je zastopal društvo št. 4 kot delegat; na prezdanji konvenciji v Indianapolis je bil pa izvoljen za 4. podpredsednika Jednote, tako tudi na minuli konvenciji na Evelethu. Ko se je pred dvema letoma vršila velika kampanja naše Jednote, je pokojnik odnesel zmago, ker je njegovo okrožje pridobilo največ novega članstva. Bil je tudi član društva sv. Barbare št. 5 JSKJ. Oba društva sta se v velikem števi lu udeležila pogreba, pri katerem sta bila kot zastopnika K. S. K. J. tudi dva glavna odbornika finančnega odbora br. George J. Brince in brat Martin Shukle iz Eveletha. Tudi vzoča, ki je s pokojnikom nekaj v sorodstvu. Glavni tajnik Mr. Zalar je v imenu Jednote naročil krasen venec v spomin pok. bratu podpredsedniku; tako se je pogreba udeležila tudi veliko število domačega občinstva in tudi druge narodnosti, čeprav je bila navedeni dan huda zima, 42 stopinj pod ničlo. Peto sv. mašo zadušnico je daroval naš domači g. župnik Father Jerše ob asistenci Fa-thra Schweigerja iz Gilberta, Rev. Mihelicha in Rev. Shpa-na iz Elya. Bog mu bodi obilen in večni plačnik! Ohranimo mu najblažji spomin. Sinovi in hčere pokojnika se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem številnim prijateljem iz Soudana in Towerja, Gilberta, Dulutha, Elya, Eveletha, Jolieta, 111., Chicaga, Cle-velanda, O., Loraina, Fairfiel da, Wis., Virginije, Minn., in Aurore, Minn. za naročene sv. maše zadušnice. Enaka lepa hvala za darovane vence in po slane sožalne brzojavke in pisma. Ker je število istih zelo veliko, naj zadostuje ta zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej! Kar se dela tiče tukaj, deja-mo po 5 dni na teden; novih delavcev nič ne jemljejo. Tu je dosti močnih in krepkih v Ameriki rojenih fantov, ki morajo brez dela okrog tavati. Vreme v februarju je bilo zelo muhasto, če ne pada sneg, je pa jako mrzlo. Dne 22. februarja smo imeli samo 24 stopinj mraza pod ničlo in precej oster severni veter. Pozdrav vsemu članstvu naše Jednote. Frank Schweiger. -o- Pokojnemu sobratu Geo. Nemanichu v slovo Brat Josip Zalar, naš glavni tajnik mi je sporočil, da je naš četrti podpredsednik brat George Nemanich Sr. umrl 19. februarja t. 1. Sprva kar nisem mogel verjeti, da bi mož, tako močne in krepke postave mogel umreti, pa tudi tako dober in vnet Jednotar kakor je bil pokojni George Nemanich. Jaz sem ga spoznal leta 1912, ko sem še delal na Ely, Minn. in od tedaj sva si bila vedno dobra prijatelja. Pokojni Nemanich, potem še živeči Mr. Frank Schweiger in moj brat Josip, živeč sedaj v Chicagu so me pridobili za našo Jednoto in sicer za društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 v Soudanu, Minn. Kadarkoli sem se sestal s pokojnikom, je vedno rad govoril o naši Jednoti; posebno tedaj, ko sem se preselil semkaj v Milwaukee, Wis. bi rad znal, kako gre tukaj z društvi naše Jednote. Dragi mi George! Dokončal si svoje delo, katerega si tako točno vršil. Vsemogočni Bog Te je poklical k Sebi, da Ti podeli plačilo, katerega si povsem zaslužil na tem svetu. Tudi mi pridemo za Teboj, eni prej, eni pozneje, in takrat se zopet vidimo gori nad zvezdami. Bog Ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti! Družini blagopokojnika pa izrekam tem potom moje iskreno sožalje. John Oblak, član porotnega odbora K. S. K. J., Milwaukee, Wis. -o- Od fare Marije Pomagaj, Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. — Kakor se vidi, bo postni čas nekaj vreden za našo faro. Pridni fa-rani so si naložili poleg premagovanja samega sebe — še precejšnje delo za napredek v cerkvi. Ljubitelji petja pravijo: Orgle moramo napraviti, drugi rečejo: Cerkev se mora znotraj osnažiti in deloma prebarvati. Vse pride, ako nas obvlada pravi duh gorečnosti. Nekateri mladi so se zavzeli, da se tako žep nekaj opomore. S tem zboljšamo zdravje in obstanek svojega rodu. Premišljeni dopis smo brali v hrvatskem tedniku "Naša Nada," koliko škode prinese pijanost ali neizmerno uživanje pijače. . Dostikrat otroci nezmernih staršev nimajo zdravja v možganih; znaten odstotek je tako pokvarjen. Saj vidimo vsak dan kako bedasto se obnašajo pijani ljudje, pa to še ni najhuje. Polagoma se pokvari, spridi narava človeka, njegovi možgani (kar stalno, so umobolni. Oj žalostno prokletstvo! Umobol gre še naprej na drugi in tretji rod. Posamezne pa ne smemo kruto obsoditi, ker enaka nesreča tudi pride od drugih virov in pa ne vemo kdo je v tem slučaju prvi ali prva povzročil nesrečo. Hvala Bogu, da je še vsakemu mogoče se premagati; imamo prostost svoje volje, imamo večkratno spoved in sv. obhajilo- S prosto pestjo ne boš ubil močno zverino. Ali je mar tale misel odveč ? Kampanja v prid naše cerkve ne ostane brez uspeha. Društvo sv. Ane je podarilo $250.00, društvo Krščanskih mater $150.00, društvo sv. I-mena $100, in nekateri so že sami ponudili predno smo jih prosili po $10, $25 in $50. Seveda, ako nam dotični ne prepovedo, objavimo cerkvene dobrotnike, ker zgledi vlečejo močno. Saj se modri darovalci ne prevzamejo, misleč: Mili Bog mi je naklonil več, tedaj sem dolžan več. Župnika obiščeta vse družine in ob tej priliki izpopolnita popis faranov kar ostane v arhivu za vse čase. P. Ciril Zupan, OSB. nove in hčer, Frank, Karol in Angela so na domu, Josip je pa župnik na Prežganju pri Litiji. Kot mi sporočajo od doma je bil pogreb na Svečnico zelo lep in velik; skoro vsa župnija se je istega udeležila, ker so našo ljubo pokojno mater vsi brez izjeme radi imeli, posebno pa še reveži in potrebni so i-meli v naši hiši zavetje. Čeravno sami bolj revni, pa niso pustili siromaka praznih rok od hiše. Bili so z vsemi ljudmi prijazni in dobri, zato jih je pa tudi vse ljubilo in spoštovalo. Pevci so jim zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču lepe žalostinke, da nobeno oko ni ostalo suho. U-pamo, da se naša pokojna mati že vesele pri Bogu v svetih nebesih, kjer si želimo tudi mi ¡enkratnega svidenja ž njimi. Priporočam svojo drago nepozabno mater vsem mojim znancem v molitev in blag spomin. Dalje naj še omenim, da me kot že večletno članico KSKJ. zelo veseli njen napredek; zato sem tudi zelo ponosna, da sem članica te naše najboljše slov. katol. organizacije. K njeni letošnji 45 letnici ji že danes želim, da bi v bodoče še bolj napredovala; kar tudi u-pam, da bo pod spretnim in umnim vodstvom novega predsednika Mr. Johna Germa^mo-jega ožjega rojaka. Mr. Germ se je že več let trudil in kazal biti vreden in zmožen za najvišje častno mesto pri KSKJ. Bog ga živi in vse druge glavne odbornike in odbornice. Mnogo uspeha in pozdrav vsemu Jednotinemu članstvu! Mary Toleni. denje tamkaj—nad zvezdami 1 da bo šlo na.prihodnjo konvencijo Četvero delegatov iz Vaša žalostna hči: Anna Koprivtz. -o—:— West Allisa, Wis. Resnici na ljubo popravljamo to izjavo v toliko, da bo navedeni sobrat skušal delovati na to, da bodo šli štirje delegatje njegovega društva št. 65 na prihodnjo LISTNICA UREDNIŠTVA V zapisniku minulega zborovanja glavnega odbora in sicer na tretji seji je bilo v št. 7. Glasila omenjena izjava br. j konvencijo. Brat Oblak je tu-Johna Oblaka, porotnega od-1 di predsednik navedenega dru-bornika, da bo on gledal na to, štva. VPOGLED V MLADA SRCA ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Cleveland, O. — Na 14308 St. Clair Avenue ftveči John Glatch, po poklicu kovač je prejel te dni iz starega kraja žalostno vest, da mu je pred enim mesecem v Bruhanji vasi, fara Dobrepolje umrla njegova 78 letna mati Frančiška Glač, po domače Jernejčeva. Tukaj v Ameriki zapušča dva sinova, že omenjenega Johna in istotako v Clevelandu živečega sina Jožeta, v starem kraju pa tri hčere in dva sina. Oče pokojnice je umrl pred 20 leti. Tako zapušča v Pitts-burghu, Pa. znanega tamošnje-ga pijonirja kovača Ignac Gla-ča, ki je njen svak. Glas iz Willarda, Wis. Willard, Wis. — Ker je tako malo dopisov iz naše znane farmarske naselbine citati v tem listu, naj se za danes jaz zopet enkrat oglasim. Žal, da moram prihajati naj-prvo z žalostno novico, katero sem prejela te dni iz starega kraja, da so v Sodražici na Dolenjskem preminula moja ljubljena in nepozabna mati Ivana Stupica (Ošterjeva) v visoki starosti 92 let. Tukaj na Willardu zapuščajo hčere: mene, podpisano in Mrs. Paulino Perušek, doma pa tri si- Moji dra?i pokojni materi v spomin Milwaukee, Wis. —Z žalostnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja preljuba mati Marija Tome, po domače Tronklje\ dne 1. februarja t. 1. umrla v Št. Juriju pri Grosupljem. Bolehala je več tednov in dosegla starost 79 let. Tukaj v Milwaukee japušča-jo mene, podpisano hčer, na Ely, Minn, pa dva sina Josipa in Johna Tome, v starem | kraju pa hčer Ivanko Smrekar in sina Antona. Dalje žaluje za njim tukaj v Ameriki enajst vnukov in eden pra-vnuk, v starem kraju pa deset vnukov in dva pravnuka. Naj jih lahko krije domača žemljica! Priporočam jih vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Ni še dve leti in pol kar so nam oče umrli; zdaj so nas pa še ljuba mati zapustili v tej solzni dolini. Dne 19. marca bi bili stari 79 let; toda Bog jih je poklical k Sebi po zasluženo plačilo. Z Bogom, (preljuba mati! Pred 32 leti sem Vas videla zadnjikrat. Škoda, da nas loči tako velika razdalja in morje, da mi ni bilo usojeno pred smrtjo Vas še enkrat poljubiti in se udeležiti Vašega pogreba; se Vas bom pa tukaj v tujini vedno spominjala v goreči molitvi. Na zopetno svi- (Poroča dr. Fr. Trdan) Proglas na ameriško slovensko mladino, katerega ste, g. urednik, priobčili v Vašem čislanem Glasilu z dne 30. novembra lanskega leta, je zadel na hvalevredno razumevanje pri Vas in pri nas, v Ameriki in v Sloveniji. Oglasilo se je prav lepo število ondot-nih slovenskih sinov in hčera, ki so v posebnih pismih izrazili željo, da hočejo stopiti v ožji dopisovalni stik z našo tukajšnjo učečo se mladino. Več pisem sem prejel tudi od slovenskih ameriških staršev, ki vsi brez izjeme hvalijo namero. V ospredju navdušenja sta posebno Cleveland in Sheboygan. Le tako naprej! Tudi naše tukajšnje dijašt-vo se je z vidnim veseljem odzvalo našemu povabilu in precej poslalo nekaj prispevkov za Stričkov kotiček v Vašem cenjenem listu. K temu je seveda tudi pripomogel energično pisani apel gospodične Vi-kice Hočevarjeve iz Newbur-ga v Clevelandu. Za božične praznike se je namreč Vikica oglasila s prav zanimivim dopisom v ljubljanskem Slovencu. Slovenčev Striček je bil njenega poročila tako vesel, da ga je v nedeljski številki celo debelo natisnil in laskavo pohvalil njen energični ton. Vikica piše v tistem pismu med drugim tudi tole: "Pišite tudi-vi. «dijaki in dijakinje iz starega kraja v tukajšnje naše liste kot so Glasilo KSKJ., Ameriška Domovina, Amerikanski Slovenec, Zarja in Ave Maria. Ako pa moj poziv ne bo pri vas našel odziva, bomo tudi mi utihnili in prekinili zvezo s starim krajem." • To so hude grožnje, ki so seveda našo mladino takoj spravile pokonci, pa ne v slabem ampak v dobrem pomenu. Tudi naša učeča se mladina je brž prijela za pero, da je književnih prispevkov kar deževalo. Tretješolec Hribovšek je spesnil pesmico Bratom v tujini, Gašperšič Božo iz Bohinjskega kota je pa celo kom-poniral za Vašo slovensko mladino Simon Jenkovo pesem Srčno jih pozdravi . . . Drugi so prispevali prav čedne razglednice domačih krajev, ki Vam jih pošiljam g. urednik, da svobodno razpolagate z njimi. V tem oziru zasluži posebno pohvalo šestošolec Pavle Rant iz Kranja. Prilagam Vam tudi nekaj duševnih u-trinkov naših mladih študentov, da se bo Hočevarjeva Vikica potolažila in še naprej v naše tukajšnje liste poročala. Posebno pa me je za božič- ne praznike razveselilo pismo Vaših vrlih bogoslovcev Leka-na in Rusa, ki študirata bogoslovje v Fribourgu v Švici. Ker je letošnje šolsko leto do-šlo tja še sedem slovenskih kapucinskih bogoslovcev, so se vsi Slovenci združili v slovenski krožek, katerega naloga je gojiti materiščino s pomočjo slovenske konverzacije in či-tanja slovenskih knjig. Kaj ni to lepo? Dal ljubi Bog, da bi se čim prej uresničila tudi njih srčna želja, da bi o velikih počitnicah prišli v Slovenijo in se tako na slovenskih tleh spopolnjevali v milo doneči materinščini! Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman bo z veseljem podpiral njihovo plemenito prizadevanje. Hkrati porabim to priliko, da se prav lepo zahvalim vsem prijateljem in znancem za poslana mi božična in novoletna voščila. Nekaterim sem se že pismeno zahvalil, drugi pa bodo, vsaj tako upam. tudi polagoma prišli na vrsto. Če bi pa ne utegnil odgovoriti, naj pa velja tisto ribniško o-pravičilo: Saj je zadosti, če sem "obluebu." Seveda je včasih tudi težko ustreči in zado- I. Dragi mladi rojaki! Zelo nas veseli, da ste se Proglasu na slovensko ameriško mladino, ki je bil objavljen v Glasilu z dne 30. novembra 1938, v tako lepem številu odzvali. Prosimo Vas, dragi mladi bratje in sestre, da nam še nadalje ohranite to budno pozornost. Tudi mi Vas zagotavljamo, da ne bomo z ogovori zaostajali za Vami. Pisec teh vrstic sem Silve-rij Marinčič, študent v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Doma pa sem v Žužemberku. Ker vem, da je veliko Žužemberčanov v A-meriki, posebno še v Clevelandu, Vam bom v tem mojem prvem pismu obudil nekaj spo-inov na Žužemberk. Da pa boste trg in okolico bolje pred-očili, prilagam fotografsko, sliko, ki jo je posnel naš vrli kaplan, g. Janez Jenk. Žužemberk je torej trg. Reka Krka ga deli v dva dela: na desnem bregu Krke se dviga nad trgom nad sto metrov visok grič s farno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, na desnem bregu pa je takozvani "Zužemberški Betlehem" s ccr-kvico sv. Miklavža. V njej so znamenite freske, to je dragocene stare slike, slikane na presno. Na sredi trga, tik nad Krko stoji starodavni grad, ponos vsakega Žužemberčana. Grad polagoma razpada, je pa last kneza Auersperga. Pod gradom se počasi vali mogočna a tudi potuhnjena Krka, ki je že marsikateremu z?mljanu predčasno pretrga-j la nit življenja. Ob Krki sto-j ji nešteto mlinov in žag. Pod ne~ gradom je videti ostanke nek- voljivo odgovoriti. Zakaj ki? Zato: eden bi rad zvedel,j danje papirnice, ki služi danes če še njegova mati žive, ne po-i usnjarn0. Na griču poleg ve pa, kje bivajo. Tudi naša j farne C(?rkve stoji prostran Kranjska je velika, saj poje Prosvetni dom in krašRO novo pesem celo o^Ljubljam, da je župnišče. Za župnišč:m so vidni sledovi stare rimske ceste. dolga vas. Drugi prosi za naslov sestre, o kateri ni že pet let nič slišal. Toda dragi moj, kje naj jaz iščem Tvojo sestro, če pa ne veš, kako se zdaj piše ,odkar se je poroči- Devetsto metrov nad žužem-berško dolino se dviga sloveča božja pot sv. Petra*. Pravijo,, da v Žužemberku Suha krajina "konec jemlje." V Žužem- la. Tretji bi se rad oženil, no fcerku je biJ ,ansko leto velik ja, saj je ravno predpustm | proavetni tabor in petdesetlet- čas, privoščim mu, pa bi rad j nica ustanovitve Gasilskega dobil rojstni list, ne ve pa. ali društva 0b tej svečanosti je so ga krstili v ljubljanski bolnici ali na Kurešku. Pa le mimogrede! Bodite uverjeni da bom vsem in vsakemu posebej vedno rad na uslugo, samo če bom mogel in utegnil. Bog z Vami! Kadar pa pridete v Slovenijo, se pa osebno zsrlasite in boste vedno dobro došli, tudi če me-tako pozdravite, kot me je preteklo leto na ljubljanskem kolodvoru ne-j izšla knjiga, ki nosi naslov: V «enci žužembsrškega gradu. V trdnjem upanju, da se kaj kmalu tudi Vi iznova spomnite na nas, Vas vse prav lepo pozdravljamo! Bog živi! Silverij Marinčič, tretješolec, škofijska klasična gimnazija, Št. Vid nad Ljubljano. II. ki Belokranjec: Hudiča, go-i Dragi prijatelji! spod, ali se nisva lansko leto! Tudi jaz se z veseljem pri-videla v Clevelandu? In iaz:! družujem mladim sloven kim Seveda sva se, tristo pipcev! korcspondentom. Doma sem s Tako je navadno moj oče iz-! Primorskega blizu Št. Petra na ražal svojo nevoljo, ali pa ve-j Krasu, sel je. Pa oprostite, saj jc predpust. Vse rojake in rojakinje prav lepo pozdravljam! Vaš vdani Najbrž je tudi mojih ožjih rojakov kaj v Clevelandu, tem bo moj rojstni kraj še posebno znan. Sicer sem t za-. vodu z vsem preskrbljen, i-• mam razmeroma dobro hrano | in stanovanje, toda kljub te-i mu od časa do časa neka tes-Dr. Franc Trdan, j noba gtiska mlado srce> Ko Št. Vid nad Ljubljano.1 (Dalje na a. strani) tin önuKie iz svetem«. —......... mati Mr. Brinca je bila na-Ida si bodo pntrgah pri pijači, POGLED NA KRANJ Žnpna cerkev in nt vi most sv. Janeza čas Kokro. V ospredju je hotel dovodni stolp. POGLED NA KRANJ "Evropa" in Prešernova ulica. V ozadju steji nova ž:b in "GLASILO IL IK. JEMOTT En«|ri»AomMki urednhtvo or ufravništvo •117 VT. GLAIR AVIMUI CLEVELAND, OHIO VÄ rokopisi In otlMl morajo biti ▼ neiem urada najpowje do poodeljka dopoldne m prtobettf ? RvrUkl tekoiee* tedna_ Naročnina: Za člane na teta. Za neMane m Ameriko... Za lnoaemstvo .404« .41 ¿0 ..$3.00 OFFICIAL ORGAN OP AND PPWJWHBI BT _ THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Of the U.S.A. m the Interest of the Order Issued erery Wednesday OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE Phone »11 CLEVELAND, OHIO For members, yearly Fur noomembere Countries Terms of subscription .41.80 .43.00 SPREJEM NOVIH ČLANOV V DRUŠTVO Vsak novi član, ki pristopi v društvo, si bo ta dan in potek pristopa za vedno v spominu ohranil. Je mnogo bratskih organizacij', ki imajo nad vse lepe in pomembne obrednike za «prejem novega članstva v katerih se novincu pred vsem tolmači in predstavlja velik pomen bratoljubja, ki je glavno načelo vsake podporne organizacije. Tudi pri naši Jednoti imamo lep obrednik za sprejem novega članstva. Da bo naredil sprejem na novopristoplega čim lepši vtis, je treba pri tem vpoštevati več važnih dejstev. Prvič. — Udeležba od strani članstva naj bo na taki seji kolikor mogoče velika, kajti novi kandidat ali član bo imel plabo sodbo in mnenje o društvu, če bo sedelo v dvorani samo boren ducat njegovih dragih "sobratov," ali pa še manj. Drugič. — Na taki seji naj vlada mir in red. Kaj si bo vendar mislil novi član, če se že prvo uro ob njegovem pristopu začnejo dragi "sobratje" kregati in medsebojno zmerjati? Predstavljal si bo, da je pristopil k društvu razgrajačev in prepiri j ivcev, ne pa k podpornemu društvu. Takoj mu bo žal, da se je dal vpisati v to društvo, in ga tudi ne boste več videli na kaki seji. . Tretjič. — Vsakega kandidata ali novega člana naj se pred sprejemom vpraša, če razume slovenščino. Ob ugodnem odgovoru, naj se ga sprejme po obredniku v tem jeziku. Glej nova pravila stran 128-129. Ako pa kandidat ne razume slovenščine, naj se ga sprejme po angleškem obredniku, na strani -16-47 Jednotinih pravil. Baš glede tega se pri nekaterih društvih ne postopa pravilno, ker se vse nove člane sprejema samo v slovenskem jeziku. Pomniti je treba, da je uraden jezik naše Jednote angleški in so torej kandidat je, ki razumejo samo ta jezik povsem upravičeni za sprejem in zaprisego v angleškem jeziku, ne pa v kakem drugem, katerega ne razumejo. Morda si kak neveden predsednik društva, ki ne razume angleščine jemlje v tem oziru preveč moči, da noče angleških zapriseg za nove člane. Ako je predsednik nevešč angleščine, pa naj kak drugi odbornik namesto njega vodi zaprisego v angleščini. Jasno je kot beli dan, da MORA novi član razumeti glavne točke in pomen društva ter Jednote, in iste bo lahko vpošteval, če se ga bo sprejelo v jeziku, kakoršnega razume. Četrtič. — Pri nekaterih društvih je navada, da predsednik po sprejemu novemu članu pripne poleg Jednotinega znaka še lep šopek na prsi, kar naredi globok vtis na novega Jed-notarja. Nekatera naša društva pa tudi vedno v svojih naznanilih v Glasilu označujejo imena novo pristoplih članov in članic, kar je tudi posnemanja vredno, saj menda vendar v3ak rad čita svoje ime v kakem listu. -o- Problemi priseljenca Naturalizacija priseljenca, ki je legaliziral bivanje Vprašanje: Ravnokar sem se povrnil iz Kanade, kjer sem dobil izvenkvotno vizo. Bil sem pa tukaj od leta. 1929. Moja žena je ameriška državljanka, tukaj rojena. Ali moram-čakati pet let ali tri leta, preden smem zaprositi za a-meriško državljanstvo? Odgovor: Vaše zakonito bivanje v Združenih državah šteje od dneva, ko ste prišli iz Kanade. Kot mož Ameri-kanke morete po treh letih zaprositi za državljanstvo. Kako se dobi spričevalo od policije? Vprašanje: Prosim, da mi razložite, kaj je "police certi-ficate" in kako se dobi? Odgovor: To je svedočba dobrega obnašanja, ki dokazuje, da niste bili nikdar kaznovani. Policijske oblasti po navadi odjemljejo prstne odtise in jih primerjajo s svojimi zapiski. Ako ni nikakega zapiska, policijska oblast izda tako spričevalo onemu, ki ga potrebuje. Pot v Kanado v svrho legalizacije bivanja Vprašanje: Prišel sem nezakonitim potom v to deželo. Leta 1932 sem se poročil z žensko, ki je ravnokar dobila prvi papir. Imava dva otroka. Ali morem iti v Kanado in tam zaprositi za vizo? Odgovor: Ne. Takozvano kanadsko pred-izpitnD postopanje velja samo za može in že- ne, ako ima druga polovica ameriško državljanstvo. Ker pa je vaša žena legalno v tej deželi, vendarle uživate neko prednost. Ako imate zadosti denarja in je položaj kvote vaše rojstne dežele ugoden, morete iti v Kubo in tam zaprositi za kvoto. Vaša žena naj izpolni tiskovino Form 575, ki dokazuje njeno zakonito bivanje. Vi pa morate dobiti zadostne affidavits, ki naj dokažejo zadostno gmotno stanje. O potrebi teh in drugih dokumentov v to svrho, je Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City izdal brošurico "How to Bring Alien Relatives or Friends into the U. S.", ki jo morete dobiti proti plačilu 10 centov. Krive navedbe o. poroki v državljanskem papirju Vprašanje: Dobila sem drugi papir leta 1935. Bila sem tedaj poročena, ali moj mož je prišel nezakonitim potom v Združene države. Ker sem se bala, da bi ga deportirali, zaprosila sem za državljanski papir pod svojim dekliškim imenom in sem zamolčala dejstvo, da sem bila poročena. Neki "dober prijatelj" me je o-vadil naturalizacij ski oblasti. Kaj naj storim? Odgovor: Vaša zadrega po-kazuje, kako je nevarno in nespametno dajati krive navedbe pod prisego. Ker ste dobila svoj državljanski papir na prevaren način, bo brezdvom- no razveljavljen. Najboljše, kar morete storiti, je da prostovoljno zaprosite za razve- ljavljenje v nadi, da bo natu-ralizacijska «oblast blagohotna z vami in vas ne obtožila radi krive prisege. Kar se tiče vašega moža, on se mora takoj odločiti na prostovoljni odhod iz te dežele, da se poda v bližnjo deželo, ako ne v Evropo, da tam zaprosi za priseljeniško vizo. Zmešnjava imen Vprašanje: Prišel sem v to deželo pod svojim imenom Po-nikvar, katero ime sem kmalu skrajšal v Pon. Pod tem zadnjim imenom sem se poročil in moja žena in otroci 30 znani pod tem imenom. Leta 1936 pa sem se naturalizi-ral pod imenom Pokar. Moja žena ima bančno vlogo in hišo pod Imenom Pon in moji otroci se zovejo v šoli Pon. Kako naj uredim to zmešnjavo? Odgovor: Sam ste kriv svoje zmede. Predpostavljamo, da ste povedali resnico glede poroke, ko ste zaprosili za državljanstvo. Vaša žena naj zaprosi za državljanstvo pod imenom, ki ste ga rabili ob naturalizaciji in na to spremenila vse svoje legalne papirje v tem smislu. Naj se posveti z odvetnikom v tem pogledu. Inozemci, ki so prišli nezakonito pred dnem 3. junija 1921 Vprašanje: Prišel sem v Združene države leta 1918 kot mornar in za tri leta sem delal kot mornar, ki so potovali ob ameriški obali in do Zapad-nih Indij. Od velike noči 1921 pa sem ostal tukaj na kopnem. Ali morem postati ameriški državljan? Odgovor: Da, morate pa poprej legalizirati svoje bivanje. Vsi inozemci, ki so prišli nezakonito pred dne m3. junija 1921 in niso bili nikdar kaznovani, morejo zaprositi za legalizacijo bivanja potom tako-zvane registracije. Prošnja, tiskovina Form 659 služi v to svrho. Pristojbina je $10.00. -o- Lepa knjiga Kadarkoli vidim v stanovanju ali v roki človeka lepo knjigo, vem, da je tisti človek dober in žlahten, notranje bogat, kajti tak človek ljubi iz-tikano lepo besedo, ljubi zahod solnca in odtenke večerne sence prav tako, kakor ptico na roki ali človeka na cesti: čuti njegovo bivanje in ga hoče razumeti ter z vso toploto svojega srca objeti. Kako blizu sta si pesem in molitev! Teoretik čiste poezije Bre-mond pravi celo, da je vsaka prava pesem istočasno tudi že molitev. V pesmi in romanu se prav tako kot v likovni u-metnosti ali v glasbi ali v arhitekturi ali plesu družita gmota in duh in ustvarjata novo podobo stvarem. V tem trenutku je človek stvaritelj, prevzema največje funkcije, ki so mu dane: oblikuje svet po svoji podobi! Toda, če je Goethe to veliko duhovno zmožnost uporabil, da se je postavil proti Bogu in meril z njim, ve krščanski umetnik, da je svoj talent — oživi j en je mrtvih stvari samo en dokaz duha, ki veje v njem in ki je od Boga. Ta umetnost človeka najtesneje zveže s svetom, pa ga tudi najbolj odmakne svetu in prestavi v pokrajine, kjer so resnične samo še široko odprte oči, polne svetega navdušenja ter sklenjene roke pred miste-rijem življenja, skrivnostjo biti. To je doživetje umetnostne sile, lepote, ki povzroča, da knjigo, desetkrat in stokrat prebrano, še in še, vedno znova in vedno z večjim pričakovanjem jemlješ v roke in odlagaš, da še ponoči misliš o nji in jo z jutrom zopet pre-listuješ. To ni radoznalost problema, ki te ne zanima več, ko si ga rešil, to ni zanimanie za tendenco, ki je v njej in ki ti je morda zoprna, to ni tež-' nja po nauku, ki je ponavadi! v zadnjem stavku: to je transfuzija žive krvi, ki vre iz knjige vate, iz srca v srce; to je poklonitev življenju, ki živi in mrje pred tvojimi očmi, da zadržuješ dih; to je popolna vdanost vse naše biti pred nasiljem lepote, ki jo vsebuje vsako organsko ustvarjeno delo. Le knjiga s to čudežno močjo je nesmrtna in večna, je lepa knjiga, in življenje v njej upodobljeno, je "kot za večnost zabita postava"; v platnicah lepe knjige je še prav taka kot so jo gledali naši očetje, dedi in jo bodo tudi še naši pravnuki! In kdo ne bi želel, da s svojim duhom objame čim več življenjskih usod, da čim globlje prodre v snovanje nepre-računljivih sil, da se napije čim več lepot, da odpre svoje srce čim večji množici ljudi, njihovim bolestim, bojem, trpljenju in veselju, da spozna čim manj spačeni obraz sveta, da prodre čim dlje vase in da postane čimbolj in čim večji človek, rastoč in očišču-joč se ob tisočih, ki govore živi — iz knjig? In vse te usode teko skozi bralčevo srce, ga dražijo in vesele, mu dvigajo zaklade, ki so še skriti v dnu, nedvignjeni in nepoznani! Kot dobra Beatrice pelje bralca lepa knjiga — spremljevalka — skozi vice in skozi muke življenjskega pekla, da ga dvigne v višave duha, kjer mu da slutiti prisotnost Njega, od katerega poteka vse življenje, življenje, ki je lepo. In zato tudi ni tako brezmiselna trditev, da resnično umetniško delo ne more biti nemoralno, tisto delo namreč, ki služi resnično samo življenju in lepoti. Služiti pa mora nezavedno samo obema, sicer ali ni lepo, ali pa ni življenjsko in zato nemogoče. In danes hočemo življenjske umetnosti, hočemo podob današnjih dni, ki naj jih peresa naših leposlovcev zajamejo v besede in ki bodo tako na vekomaj ostale. Hočemo, da najdejo v*našo knjigo vse naše pokrajine, tako središčne, kot vse obrobne: Prekmurje in Koroška prav tako kot Goriška, Istra in Gorenjska. Prav tako tudi trboveljski kopač kot žirovska čipkarica, bohinjski planšar kot haloški viničar! Vse pokrajine in vsi stanovi in čim več sveta, domačega, ozkega in trpkosladkega, in tujega — širokega —, da se nam zostri pogled in razširi obzorje! Lepa knjiga je ohranjeval-ka življenja, boriteljica zanj in kažipot vanj! Lepa knjiga je pa tudi o-hranjevalka jezika, te globoke posode, ki izbrušena ali surova drži v sebi vse podobe naše kulturne rasti, naših duhovnih naporov, naših narodnih teženj in naših ustvarjenih lepot! Vsi, ki ljubimo svoj mili slovenski jezik, ljubimo slovensko knjigo: tako slovensko lepo knjigo (mislim leposlovno), kakor tudi znanstveno, ki odpira našemu razumu nova polja in podpira naša spoznanja. Knjiga ni tako vir samo srčne kulture, temveč tudi umske izobrazbe. Dobra knjiga pa, ki je tudi lepa in sodobna, je vredna dvakratnega slavospe-va!—"Slovenec." Mučeniška smrt kapucinov v Kataloniji Izmed verskih redov, ki so naj del j ostali v Španiji in trpeli grozne muke teh turobnih časov, so bili očetje kapucini. Prvi samostan te slavm» ljudske in človekoljubne družine Frančiškovskega reda v Španiji je prestal obstreljevanje in trpinčenje brez primere. To je bil kapucinski samostan Naše ljube Gospe od Ajinde v Barceloni. 2e dne 19. julija 1986, ko so se začeli napadi rdečih tolp, je bil ss-mostan porušen in kar po vrsti so postrelili vse brate in predstojnike. Sledilo je izropanje samostana Naše ljube Gospe Pom-pejske; mnogo svetih in dragocenih umetnin je rdeča tolpa uničila ko brezpomembne šaro. Prav tako so razcefrali stare, nmetniško vredne knjige, razbili pohištvo in vse, karkoli so našli ondi. Samo poslopje so pustili, ker so ga menili spremeniti v bolnišnico. Samostan Sarria pa so spet popolnoma razdejali komunisti iz pokrajine Murcie. Ista kruta usoda je zadela kapucinske samostane Olot, Manre-sa, Igualada, Arenys de Mar in Borjas Blancas. Anarhistični železničarji v Taragoni-ji so ondotni kapucinski samostan razrušili in ga nato zasedli. A ves ta vandalizem ni tako grozoten spričo surovosti in zverinstva, ki so z njimi morili očete kapucine in streljali nanje ko na divjačino. Vse tiste kapucine, ki so jih dobili komunisti v roke, so odgnali pred komunistični svet, kjer so jih na najokrutnejš; način mučili, pa bodi da so bili to bratje ali duhovniki ali le njih prijatelji in somišljeniki. Prvi kapucin, ki so ga ubili komunisti, je bil pater Oriol v Barceloni, ki je moral pred svojo smrtjo prestati nepopisne muke. Privezali so ga na steber, mu izpulili brado in mu posneli kožo z obraza, da je bila vsa glava ena sama krvaveča, razcefrana rana. A pogumni pater Oriol ni tožil, marveč je še v poslednjih trenutkih zapel "Te Deum." Kruti barbari so ga nato položili na klado, ga bičali in slednjič ustrelili. V Manesi so ustrelili gvar-dijana kapucinov, patra Beni-ta di Santa Colorna. V Arenysu de Mar so zverinski ubijalci mučili in usmrtili p. Ecehijela di Mataro in fratra Prudenta, ki je bil slep V Sarriji so umrli slavne mu-čeniške smrti patri Fermin de la Cot; bivši provinci jal in profesor bogoslovja Modesto da Mieras; lektor bogoslovja Vincente da Peralta, dalje priznani pisatelj Rafael da Mata-rio in Avguštin da Montelar. tajnik provinci je in še brat Marcol, dijak in brat Angel da Ferreries. V Barceloni so bili mučeni in ustreljeni: bratje Mihael da Vianya, Giorgio da Santa Pau, Eloi da Vianya in Ciprijan da Tarrassa. Toda vrsta mučenikov je še daljša in niti ne moremo vseh imen objaviti. Brez dvoma je resnično, da so ubili v Tara-goni patra Alfonza Maria da Ager, ki je bil star misijonar 70 letih in v isti provinci so rdeči razbojniki ustrelili brata Felina da Tortosa. V Igualadi so zaprli šest kle-rikov-kapucinov. Enega izmed njih so izpustili po posredovanju argentinskega konzulata, a v ostalih ni nobenega glasu. Vemo le to, da so bili zaprti na jetniški ladji "Urugvaj.' Mogoče so še med ujetniki, kakor je med njimi tudi še pater Armengol da Sarria, taragon-ski gvardijan. Nekaj kapucinskih klerikov se je rešilo s tem, da so pobegnili v Francijo ali v Italijo, vsi drugi, ki so še ostali živi, se preživljajo z raznimi poklici in so v večni nevarnosti, da jih rdeči zalotijo in postrelijo. Da so se rdeče tolpe spravile tudi na ta red, ki je bil povsod po Španiji vobče priljubljen, saj je toliko storil za revno ljudstvo in mu pomagal v bedi in bolezni, je dokaz, kako jc vša ta tolpa zaslepljena in prežeta s sovraštvom do vsega, kar je verskega in kar nosi redovniško ali duhovsko oblačilo. IZ STALINOVE PRETEKLOSTI Ruski fašist šanghajskega oddelka, Korganof, je v Har-binu predaval o Stalinu. Korganof je bil syoj čas član ruskih social-revolucijonarjev in so ga tedaj izgnali v Turu-hansk, kjer se je bil sešel s Stalinom, ki je bil tudi tjakaj izgnan. Po vsem tem pa Stalin ne izhaja iz Čiste georgij-ske družine, marveč je potomec osetskega rodu, ki je bil nekoč last knezov Mačabeli. Stalinova rojstna vas se imenuje prav za prav Didi-Lolo in je v okraju Gori, ki je del gubernije Tiflis. Današnji Stalin je sin čevljarja in njegovo pravo ime je Jožef Dsu-gajef. Nato je Korganof pripovedoval o uspešnih napadih, na banke; te napade je vodil Stalin. Najprej je bila žrtev finančna uprava v mestu Du-šet (pri Tiflisu); tu je radi izdajstva nekih Gedevanofa in Zugorelija ugrabil Stalin 315,-000 rubljev. Nato je oropal tifliško kreditno banko in pograbil 50,000 rubljev. — Po teh uspelih ropih je Stalin sestavil vlomilsko tolpo samih bančnih roparjev, ki je bila znana z imenom "Ekse." V njej sta imela važno vlogo Petrosjanc in Šermozanof. Ta tolpa jc napadla carsko rusko državno banko v Tiflisu, kar se je raz-vedelo po vsem svetu. Na ducate ljudi je tedaj izgubilo življenje in Stalin je mogel dati svoji stranki 300,000 rubljev. -o- 300 LET VOJNE ZGODOVINE IN NJENE ŠTEVILKE Evropske države, ki so se poslednjih 300 let največ vojskovale, so bile: prvič Francija, drugič Avstrija, tretjič Anglija, nato sledijo: Rusija, Prusija, Španija, Turčija, Ho-landska in Švedska. Največ so se bojevale druga z drugo te države: Francija, Avstrija, Španija, Portugalska in Pruska. Med Avstrijo in Francijo je bilo v 76 letih 14 vojn; med Anglijo in Francijo 10 v 73 letih; med Španijo in Francijo 10 v 72 letih; med Francijo in Portugalsko 6 v 44 letih in med Prusijo in Francijo 14 v 80 letih. Konec 18. stoletja je bila Francija za malo časa v vojnem stanju tudi z Združenimi ameriškimi državami. Pravijo, da je bila 30 letna vojna najdaljša vojna novega veka; vendar je bila nekdanja republika Benetke skozi 55 let neprestano v vojni s Turčijo, to je od 1644 do 1690. Najkrajše vojne so bile v preteklem stoletju: 16 vojn je trajalo samo eno leto; vojni pohod (med Avstrijo in Pie-montom) leta 1849 se je končal že čez 12 dni z zmago Avstrijcev. Turško-grška vojna je leta 1897 trajala 36 dni. Najdaljša obleganja poslednjih 300 let so bila: ko so Španci oblegali Gibraltar, 1167 dni, od 9. avgusta 1779 do 21. oktobra 1782 in obleganje Ca-diza, 903 dne, od februarja 1810 do avgusta 1812. Znano je, da prejšnje armade, če jih primerjamo s sedanjimi, niso bile tako številne. Prve orjaške armade so nastopile v rusko-japonski vojni (1902) v bitki pri Mukde-nu, kjer je bilo 624,000 voj-ščakov. Število vojakov pa ni istega pomena z zmago. Napoleon I. in princ Evgen sta skoraj vedno dosegala .svoje zmage proti številčno močnejšemu sovražniku. -o- Dober nos EVANGELIJ DELA (Prosta prestava Henry Van | Dykove pesmi "The Gospel of Labor.") To evangelij našega naj bode dela, zvonovi vseh cerkva o njem le vsi zvonite: Gospod Ljubezni prišel doli je na zemljo, da živel, delal in trpel bi za trpine. Usadil rožo dela nam je in trpljenja na poti—trnja polni in solza— življenja. Nebesa, kraj so večnega miru, počitka, a pravi blagoslov na zemlji pa je delo. , —I. Z. -o VELIKOST GROBA (Prevod iz angleščine) V globino grob šest čevljev meri, širok samo je čevlje tri; to našel videč bo vsakteri, ob grobu praznem če stoji. V kraljestvu mrtvih kdor pa biva,— kdo ve, če kraj je preglobok? Kdo ve, vprašuje tam, razkriva, če kraj zadosti je širok? —I. Z. Razne prireditve Jed-notinih društev Odvetnik: "Drugi teden moram zagovarjati nekega divjega lovca." Sosed: "Aha! Zato tako lepo diši iz vaše kuhinje!" 5. marca: K a r t n a zabava (Card party) društva sv. Janeza Evang., št. 65, Milwaukee, Wis. v Tivoli dvorani. 12. marca: Domača zabava (Pillow cases party) društva Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Al lis, Wis., v cerkveni dvorani. 16. marca: Card party društva Marije Pomagaj št. 78, Chicago, 111. zvečer v cerkveni dvorani. 19. m area: Neke vrste "party" društva Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. v cerkveni dvorani. 19. marca: 5. obletnica društva sv. Jožefa št. 249, Detroit, Mich. 9. aprila (Velikonočna nedelja): Plesna veselica društva Marije sv. Rožnega Venca št. 131, Aurora, Minn, v Slovenski društveni dvorani. 15. aprila: Plesna zabava društva sv. Patrika št. 250, Girard, O., v korist cerkve sv. Rozalije. 15. aprila: Oranžna plesna veselica društva sv. Helene št. 193, Cleveland, O. v Slov. Domu na Holmes Ave. 15. • aprila: Plesna veselica društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y. v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave. 16. aprila: Gledališko igro v korist slovenske cerkve priredi društvo sv. Jožefa št. 169 v Collinwoodu, O. 22. aprila: Plesna veselica St. Vitus Booster kluba št. 25 Cleveland,.O. v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. 22. in 23. aprila: Kegljaška tekma Midwest KSKJ. keglja-ške" Zveze v Jolietu, 111. 23. aprila: Plesna veselica društva sv. Ane št. 105, New York City, N. Y. 28., 29. in 30. aprila: Keg-ljaška tekma Zveze Ohijskih KSKJ. kegljačev v Lorain, O. 30. aprila: Plesna veselica društva sv. Kristine št. 219, Euclid, O., v šolski dvorani sv. Kristine. 4. junija: Piknik društva sv. Vida št. 25 Cleveland, O. na Fintarjevi farmi. 25. junija: Letni piknik društva sv. Janeza Evang. št. 65, Milwaukee, Wis. v Sagadino-vem parku. 2., 3. in 4. julija: Proslava 25 letnice društva sv. Jeroni-ma št. 153, Canonsburg, Pa. Ostala društva, ki imajo to s*»zono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. r.TJLSILÛ g. S. K, JEDNOTE, MARCH 1, 1989 5 Ustanovljena ▼ Johetu, DL, dna S. aprila, UM. Inkorportiana t JoUetu, driavl nwtw^^ Anm ia. januarja, 1888. GLAVNI URAD: 808 N. CHICAGO ST.. JOUST, ILL. Telefon v glavnem uradu: Jottet 21048; stanovanje gl. tajnika: »448 Solventnost: 118.71% - Od ustanovitve do 31. dec. 1988 nafta skupno Izplačana podpora 86,963,894 GLAVNI ODBORNIKI Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, HL Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St., Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZKRlAN, 2728 W. 15th Bt, Chicago, 111. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715 Hatfield 8t„ Plttsb'gh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 198—22nd St, N. W„ Barber ton, O. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1188 Dillingham Ave., Sheboygan. Wisconsin, Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4678 Pearl St., Denver, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAk, 508 N. Chicago, St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 508 N. Chicago St, Joliet, HI. Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 806 N. Chicago St, Joliet, Hi. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 418 N. Chicago St, Joliet mi. Vrhovni zdravnik: DR. M P. OMAN, 8411 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 718 Jones St. Eveleth, Minn I. nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 30th St., Lorain, O. n. nadzornik: FRANK LOKAR, 4817 Ooterldge St, Pittsburgh. Pa. m. nadzornik: JOHN PEZDIBTZ, 778 K 156th St, Cleveland. O. IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland, O. FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Rub? St, Joliet, BI. . MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 BuUer St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 6th St, Pueblo, Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE. 9206 Commercial Ave, So. Chicago, 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HI. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftlljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 506 N. Chicago St, Joliet, HI.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 8t. Clair Ave, Cleveland, Ohio. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE — 27710 Fted Akens, 27711 IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTOPILI V MLAD. ODDELEK MESECA JANUARJA. 1939 Razred "A" K dr. sv. Štefana št. 1, Chicago, 111 — 31760 Robert R. Zefran. K dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, HI. — 31761 Philip John Egizio. K dr. sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo. — 31763 Carol Ann Miklich. K dr. sv. Barbare št. 23, Bridgeport, O. — 31764 Rudolph Berus. K dr. sv. Barbare št. 40 Hibbing, Minn. _ 31766 Frank Camemick, 31765 Joseph Camernick, 31769 Paul Eugene Stark, 31768 William Camernick, 31767 John Camernick, 31770 Math Camernick, 31771 Mary Ann Camernick K dr. sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa. — 31772 Robert F. Kofalt, 31773 Mary Ann Gor up K dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. — 31775 James F. Anderson, 31774 David F. Turk. K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis. — 1779 Ronald Er-chul, 31778 Joan K. Erchul. K dr. Marije Pomagaj št. 78. Chicago, 111. — 31780 David A. Kozek, 31782 Patricia E. Draeger. K dr. Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. — 31893 Mary E. Kriz-manich. Razred "FJD" K dr. sv. Jožefa št. 112 Ely, Minn. — F-70 Madeline Slogar, $500; F-71 William Slogar $500. K 'dr. Presvetega Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, Ohio. — F-72 Patricia A. Clancy $500. Snspendovani meseca jannarja 1939 Rasred "A" Pri dr. sv. Ôtefana št. 1 Chicago, Hl. — 10185 Dorothy Žibert. Pri dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. — 23457 Louis Lambert. 20496 Harold Lambert. 29888 John S. Klarich. 29887 John Hren Jr. Pri dr. Marije Vnebovzete št. 77, Forest City, Pa. — 1379 John Mari-nlch. Pri dr. sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111. — 13742 Margaret Marolt, 30257 Joanne Lukanlch, 30040 John Luka-nich Jr., 30258 James F. Lukanlch. 30039 Mary Lou Lukanlch. Pri dr. sv. Družine št. 109, W. Ali-quippa. Pa. — 29156 Peter Babich. 29157 Mary Babich. Fri dr. sv. Roka št. 113, Denver, Celo. — 18152 Leonard Stare, 28103 William Laddos Pol nia k Pri dr. sv. Roka št. 132, Frontenac, Kans. — 26230 Joseph Eugene Kotz-man. Pri dr. sv. Ime Marije št. 133, Iron-wood Midi. — 28365 Marion Ramuta. Pri dr. sv. Ane št. 156, Chisholm, V Uart» M dr. Marija Sedem Žalosti it. 81, Pittsburgh, Pa. — 81714 Dorothy Ann Bahorlch. PrestopU dlani Od dr. sv Frančižka Šaleškega ftt. 29, Joliet, HI. k dr. sv. Joiefa ftt. 2, Joliet, HI. — U066 John Sterle, 11067 Raymond Sterle, 17221 Edward Sterle. 17222 August Sterle, 27472 Richard Sterle. Prestopili v odrasli oddelek K dr. sv. Jožefa ftt. 2, Joliet, HI. — 16688 Elizabeth Clnderle, 28016 Bertha Planlnsek, 11907 Anton Čop, 11039 Clarence Mutz, 11036 Anton Sukle. K dr. sv. Cirila ln Mfetoda ftt. 8, Joliet, Hi. — 12808 Edward Kolenc. K dr. sv. Janeza Krstnlka ftt. 11. Aurora, HI. — 21411 Richard August Verblc. K dr. sv. Vida ftt. 25, Cleveland, O. — 26503 John Bandi. K dr. sv. Alojzija ftt. 42, Steelton, Pa. — 10532 Frank Krasevec. K dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. — 21293 Dorothy Marchig, 22642 Frances Gerbick. K dr. sv. Lovrenca ftt. 63, Cleveland, O. — 9627 Mary Ferko, 11959 Frank Dremelj, 11944 Jennie Gregorčič, 24518 Clara Jernejcic. K dr. sv. Petra ln Pavla ftt. 64, Etna, Pa. — 10179 Antoni» Pockaj. K dr. Marije Pomagaj ftt. 79, Wau-kegan, III. — 18465 Anthony Keber. K dr. Marije Čistega 3početja ftt 80, Chicago, HI. — 14854 John Pil ta-var. K dr. sv. Antona Padovanskega ftt. 87, Joliet, HI. — 22770 Ursula Korelc. K dr. sv. Treh Kraljev št. 98, Rockdale, 111. — 3073 Carolyn F. Kerkos K dr. sv. Cirila ln Metoda ftt. 101, Lorain, O. — 29596 Arthur Ur sle. K dr. sv. Genovefe ftt. 106, Joliet IU. — 10002 Josephine Kostelec. K dr. sv. Janeza Krstnlka fit. 143, Joliet, 111. — 2S255 James Kochevar. K dr. sv. Jožefa fit. 148, Bridgeport Conn. — 16674 Mary Stefanec. K dr. sv. Jeronima ftt. 153, Canons-burg, Pa. — 9469 Anna Potocer. K dr. Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis. — 19768 Anton Suscha. 11786 Albert Bemot. K dr. Marije Pomagaj št. 164, Eveleth, Minn. — 31023 Jenet Repar. K dr. sv. Jožefa št. 169, Cleveland Ohio. — 13066 George Pancur, 15799 Angela Grill, 18603 Elizabeth Kochevar, 20656 Ferdinand E. Močnik, 24225 John Sodec, 25477 Stanley Bar-ba, 20551 Helen Grill. K dr. sv. Ane št. 170, Chicago, 111. — 2907 Barbara Gorkas. K dr. Marije Vnebovzete ftt. 203. Ely, Minn. — 21179 Christina Zergaj. 21834 Anna Shikonlja, 26701 Genevieve: Spreilzer. K dr. sv. Družine ftt. 207, Maple Heights, Ohio. — 17872 Frank Kova-clc. K dr. Marije Vnebovzete št. 210, Universal. Pa.: 18212 Maria Jelovcan K dr. sv. Terezija St. 225, So. Chicago, HI. — 26563 Sylvia Rasin. K dr. Kttfttibt' Kralja št. 226, Cleveland. Ohio. — 27914 Jennie Uran-kar. , Prestopili is razreda "A" v razred "B" januarja, 1939 K dr. Presvetega Srca Jezusovega št 70, St. Louis. Mo. — 22469 Michael Cukorin, 22470 Mary Cukorin. JOSIP ZAAR, glavni tajnik. K dr. sv. Ane št. 106, New York, Minn. — 30683 Louis D. Meados. N. Y. — 31784 Mary Schuster. K dr. sv. Genovefe št. 108, Joliet, HI.: 31785 James S. Flynn, 31786 Joseph M. Babich. K dr. sv. Roka št. 113, Denver, Colo. — 31788 Ronald M. King. K dr. sv. Jožefa št. 146, Cleveland. Ohio. — 31789 Edward Glivar. K dr. sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 31791 Margaret Petek. K dr. sv.. Ane št. 150, Cleveland. Ohio. — 31811 Janet Marie Perko, 31793 Stanley Ulchaker. K dr. sv. Ane št. 156, Chisholm. Minn. — 31794 Robert J. Petrovcich. K dr. sv. Marije Magdalene St. 162, Cleveland, Ohio. — 31795 Charles Slapnik, 31796 Kenneth R. Basler, 31797 Geraldine Znidarsich, 31798 Richard R. Smith. K dr Marije Pomagaj št. 164, 3ve-leth, Minn. — 31800 John J. Grego-rich. K dr. sv. Jožefa št. 168, Bethlehem, Pa — 31801 Alexander Grinchuk. K dr. sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O. — 31802 Baby Ferlin, 31803 John G. Bolek. K dr. sv. Ane ftt. 173, Milwaukee, Wis. — 31812 Agnes Ann Gorenz. K dr. sv. Jožefa št. 195, N. Brad-dock, Pa. — 31804 Anna Mae Stephenson. K dr. Marije Vnebovzete št. 203, Ely, Minn. — 31805 Terrence Paul Daly, 31806 Joseph John Vene. K dr. Marije Čistega Spočetja št. 211, Chicago,' HI. — 31808 John A. Bollig. K dr. Kristusa Kralja št. 226, Cleveland, Ohio. — 31809 Anthony Drob-nic. K dr. sv. 8rce Jesuovo, št. 243, Bar. berton, Ohio. — 31810 Joseph B. Gradlsher. K dr. sv. Cirila ln Metoda št. 4 Tower, Minn. — 31762 Joseph S. Štefani ch. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59. Eveleth, Minn. — 31776 Mary Ann Miller. K dr sv. Lovrenca St. 63, Cleveland. Ohio. — 31777 Robert J. Baum- bich. _ . K dr. Marije Pomagaj št. 78, Chicago. HI. — 31781 John M. Simenc. K dr. sv. Jožefa ftt. 12. Ely, Minn. — 31787 John M. Dejak. K dr. sv. Jožefa St. 146. Cleveland Ohio. — 31790 Veronica Mauer. K dr. sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 31792 Martin S. Lutar. K dr. sv. Mihaela St. 163, Pittsburgh, Pa. — 31799 Catherine Grgu- Pri dr. sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. — 17847 Anthony Vrčič. Pri dr. Marija Pomoč Kristjano/, št. 165, West Allis, Wis. — 27213 William R. Prospect. Pri dr. sv. Neža št. 206, So. Chicago, Hl. — 22888 Joseph Zelko. Pri dr. sv. Družine št. 207, Maple Heights, Ohio. — 25553 Elizabeth Ann Kosak, 25554 David Francis Kosak. 29608 Margaret Mary Kosak Pri dr. sv. Terezije št. 225, So. Chicago, Hl. — 24835 Dolores Sorak. Pri dr. sv. Jožefa št. 241. Steelton, Pa. — 27063 Edward*Plesec, 27064 Catherine Plesec, 27065 Mary Plesec, 27066 Robert Plesec, 27067 John Plesec, 25790 Anna Medved, 25791 Helen J. Medved. Razred "B" Pri dr. sv. Janeza Krstnika št. 11. Aurora. Hl. — 27394 Charles F. Mart ner. Pri dr. sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. — 21291 Jennie Medved, 21282 Stanislava Medved, 21281 Peter Med ved. Pri dr. sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio. — 29226 Joanne Fini, 29227 Robert Fink, 29228 Dolores Fink. Pri dr. Marija Sedem 2alostl št. 81. Pittsburgh, Pa. — 30632 Ferdinand J. Zlvlc. Pri dr. sv. Terezija št. 152, So. Chicago. 111. — 24853 R06e Mazar. Pri dr. Marije Pomagaj št. 190. Denver, Colo. — 27931 Anthony Stark. Pri dr. sv. Terezija št. 225, So. Chi cago, HI. — 29829 Doris Sorak. Zopet sprejeti Razred "A" K dr. sv. Roka ftt. 15. Pittsburgh Pa. — 10640 Dolores Jaksa, 19710 Evelyn C. Jaksa. K dr. sv. Lovrenca ftt. 63, Cleveland Ohio. — 23842 Clarence Tomšič, 23841 Bernice Tomsic. K dr. sv. Roka ftt. 113, Denver, Oolo. — 24399 Irene Wright. K dr. sv. Jožefa ftt. 168, Bethle hem, Pa. — 27868 William Kertzmar Razred MB< K dr. sv. Lovrenca ftt. 63. Cleveland. Ohio. — 30385 Caroline J. Tomsic. K dr. Marija Sedem Žalosti ftt. 81 Pittsburgh. Pa. — 30942 Mary Patricia Gildea. 29517 Joan Gildea, 28142 Mildred C. GUdea, 2841 Cornelius Gil dea. K dr. sv. Štefana St. 187. Johns 30459 Michael Mateljan, 30456 Joseph Mateljan, 30460 Stephen Mateljan riCK dr sv Družine St. 207. Mnpld 3C?68 Charles J. Mateljan. Heights,' Ohio. - 31807 Mary Champa K dr. Marije Vnebovzete ftt. (Nadaljevanje na 3. strani) prihajam domov na počitnice se mi zdi, da zahajam v tuji no, naša zemlja ni več to, kar je bila. Šole so italijanske, mladina pozablja svoj materin jezik, tuj duh veje vsepovsod. Kako je to hudo, bi vedeli še bolje povedati starši, ki se živo spominjajo, kako lepo je bilo tedaj, ko se je slišala slovenska govorica in razlegala slovenska pesem v šoli, cerkvi, po livadah in dobravah, po naših krasnih brdih in gorah, povsod, kjer prebiva naš mili narod. Tu pa tam se ob lepih poletnih večerih še zbro fantje sredi vasi in zapo-jo slovensko popevko, toda to našo notranjo bol le še poveča, ko zro na svobodne brate onkraj meje. Z materinim jezikom je v nevarnosti tudi vera. Neštetokrat sem že slišal reči: Saj bi šel v cerkev, pa kaj, ko nič ne razumem. Najbrž se tudi Vas, dragi rojaki, večkrat polašča domotož je, posebno kadar se bližajo veliki prazniki, ki so lepi in veličastni samo pod domačim krovom. Tudi meni se godi enako. Moji sošolci se odpravljajo domov na božične počitnice, jaz pa samevam in mislim na dom in na svoje drage, toda domov, čez mejo ne smem, in to je hudo, za mla do srce še hujše kot za staro. Tolaži me v takih bridkih tre-notkih zavest, da nisem sam, da je po svetu razkropljenih nešteto bratov rojakov, ki e-nako trpe in to me tolaži po tistem znanem geslu: deljena town. Pa. — 30457 Dorothy L. Mate- . , nolnvična bol Zatn na ljan, 30458 Caroline M Mateljan. D01» POlOVlCna DOl. zato pa dal, ljubi Bog, da bi prišlo za trpljenjem tudi vstajenje! Pričakujoč tudi od Vas, dra- gi mladi rojaki odgovora, Vas vse prav lepo pozdravljam in Vam hkrati želim veselo in srečno novo leto I Benigar Jožef, tretješolec, St. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija, Evropa. III. Dragi bratje! Srce mi zadrhti ob misli, da bo moje skromno pisemce poletelo daleč, daleč preko Atlantskega oceana do Vas, bratje, ki ste mojemu očesu nepoznani, toda mojemu srcu vedno ljubi in dragi. Da, bratje ste nam! Saj ste po krvi, duhu in mišljenju, po jeziku in veri del našega slovenskega naroda. Da, bratje ste nam, zato Vas ne pozabimo nikdar. Domovina Vaših očetov Vas ljubi, in mi smo zvesti sinovi Vaših očetov, zato Vas prav tako goreče ljubimo. Kdo pa je bolj ustvarjen za ljubezen ko mlado srce! Vemo, da je tuja zemlja mrzla, zato pa naj Vas ogreva naša ljubezen in neprestano vsaj v duhu združuje z domačo grudo. Tako bo ta medsebojna ljubav najmočnejša vez med Vami in nami. Bog Vas živi! Zato pa z dopisi na plan, mladi bratje! Vse lepo pozdravljam! Slapar Jožef, tretješolec, Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija, Evropa. IV. 0 Dragi mladi prijatelji! Božič je. Zato sem uverjen, da Vas bo zanimalo zvedeti, kako pri nas praznujemo ta lepi praznik. Takole je navadno na sveti večer. Mrak krije gore in dol, vse je nekam skrivnostno tiho, tako tiho, kot je bilo v tisti blaženi noči, ko je prihajal včlo-večeni Zveličar na svet. S praznično belim prtom je pogrnjena zemlja, nebo pa ožarja-jo zvezde. In v tej sveti tišini se iz bližnjega zvonika oglasi zvon, ki poje nocoj še posebno ljubo in milo. Mrzli bron je seveda vedno isti, toda naša srca so za njegov glas nocoj vse drugače uglašena, vse drugače sprejemljiva. Kdor je v otroških letih te glasove čul doma pod očetovim krovom, jih ne bo nikoli več pozabil. O, kako prijetno je na ta večer doma! V hiši so zbrani oče, mati, bratje in sestre. Ko v stolpu zazvoni, pokleknejo in molijo. Mati vzamejo v roke posodo z blagoslovljeno vodo, oče pa lonec z žrjavico in dehtečim kadilom. Njima se pridruži še mali sinko s ključi od shramb, ki no soj tudi okušajo blagoslov svetega večera. Oče pokadi sobo za sobo, shrambo za shrambo, mati jih blagoslavlja, sinko pa odpira in zopet zapira. In ko se vrnejo v družinsko sobo, se pridružijo okrog mize ostali družini in potem skupno molijo, pojo in se tako vesele svetega večera, ki je samo eden v letu. Sveta noč, blažena noč! Kako ste pa Vi, dragi mladi, rojaki obhajali sveti večer? Sporočite nam, nas bo tudi zanimalo. Pozdravljeni! Gašperšič Božo, tretješolec, Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija, Evropa. V. Dragi bratje in sestre! Dragi tovariši! Ko nam je naš profesor g. dr. FransTrdan zadnjo uro pred božičnimi počitnicami razodel sklep ribniškega razumni-štva za čim pogostejše dopisovanje med vami, ki bivate v novi zemlji in novi domovini, in med nami, v starih rodnih krajih, je marsikoga izmed nas prevzela misel in želja, da bi ustregel pnešnji vam in nam dragega g. profesorja. In kot v odziv na to, bi Vam rad, dragi tovariši, podal skromno sliko o mojem rojstnem kraju, o Kranju. Razmeroma je iz kranjskega okraja najmanj ljudi v Ameriki, to pa zato, ker je mesto samo industrijsko, da zaposluje ne samo domačine, ampak tudi tujce, in ker je okolica rodovitna in pripravna za razvoj kmečkega stanu. Toda, oglejmo si Kranj. V ozadju je mogočna skupina gora: Storžič, Kočna, Grinto-vec in Krvavec, pod njimi pa majhna a prikupna naselbina hiš. Mogočno se iznad ostalih poslopij mesta dviguje farna cerkev sv. Kancija in tovarišev, od nje pa se v skoraj enakih razdaljah odražata cerkvi Matere božje in sv. Roka. Žup-na cerkev je po svoji odlični izdelavi in lepoti največji o-kras in ponos mesta. Novi glavni oltar, ki je bil narejen leta 1934 (takrat so tudi vso cerkev restavrirali), nam predstavlja sončni steber, ki naj. sveti vsem, ki tavajo v temi, ob njem pa ponižno moleče Kancija, Kancijana, Kancija-nilo in Prota. Cerkev sv. Roka je zanimiva vsled nenavadnega zvonika. Ko so namreč starega popravljali, je nastal nepričakovan ciklon, ki ga je, ker še ni bil dodobra pritrjen, z lahkoto odnesel. Ker pa tudi ni bilo denarnih sredstev dovolj, so postavili takega, kakršen je. Kranj so v povojnem času najbolj povzdignila mogočna tovarniška poslopja. Okrog 15 jih je že nastalo v tej dobi ter zaposlujejo sedaj nad 5000 delavcev. Od teh tovarn jih je večina v tujih rokah, zlasti čeških in nemških, ostale so v slovenskih. Največja izmed njih so: Jugobruna, Jugočeš-ka, Intex in Textillindus, Teza in Iska. V teh izdelujejo v pretežni večini svilene in bombažne izdelke, gumijaste pa za vso Jugoslavijo v tovarni Semperit. Te .tovarne so naredile mnogo dobrega in mnogo slabega. Promet in proizvodnja ter davki na tovarniške obrate so mesto zelo povzdignili, v moralnem oziru pa se je stanje zelo poslabšalo ter se šele sedaj polagoma boljša. Ko smo si tako ogledali splošne lastnosti in zanimivosti, se ozrimo še po posameznostih. Kdo še ni slišal, kdo še ni bral kake stvari o Prešernu, kdo o Jenku? In ta dva moža, Prešeren, pesnik Slovenije, njene domačnosti in dobrote, veliki mojster besede, ljubitelj slovenske zemlje, neizprosen boritelj za slovenstvo, naše najdražje neiztrohnjeno srce, in Šmonca, pesnik Sorskega polja, slavec gorenjskih lirike, ta dva moža ležita v dolin in ravnin, cvet slovenske Kranju, da se je Prešernu spolnila želja, "de v zemlji domači mu truplo leži," in da je na Jenkovem grobu porasel mah, ko so njegovi bratje in sestre doživeli vzhod od zarje svobode. Poleg pokopališča se dviga nova, najmodernejša stavba,— ljudskošolsko poslopje in meščanska šola. Kakor samoten trst v puščavi se dviga v ozadju vodovodni stolp sredi naših šumečih in pojočih in smejo-čih se polj in njiv in gleda na mesto pod seboj in na okoliške vasi ter hrani, hrani . . . Mimo gimnazijskega poslopja, Narodnega doma, v čigar parku stoji spomenik Kralja Petra I., mimo sodnije, pred katero se nahaja spomenik sv. Janeza Nepomuka, pridemo mimo hotela "Stara pošta" in "Jelen" po široki Prešernovi ulici na mestni trg, kjer takoj opazimo veliko trgovskih lokalov, zlasti pa mestno hišo in hotel "Evropa" (glej sliko) Če nato zavijemo mimo cerkve na levo, pridemo na novi most sv. Janeza (glej sliko), ki je bil narejen lansko leto. na oni strani pa vidimo že radie obrise iz posameznih hiš, kakšen bo Kranj čez kakih 50 tet. Važnejše zgradbe, ki so še j raztresene po vsem mestu so I še: sresko načelstvo, dva delavska domova, ubožnica, mestna klavnica in dve elektrarni. Po zadnjem ljudskem štetju ima Kranj okoli 6000 prebivalcev, z okoliškimi vasmi pa o-krog 10,000. To število pa se zelo hitro veča in vsakega Kranjčana že sedaj zanima, koliko jih bo leta 1941, ko bo naslednje štetje. Ko sem Vam tako, dragi rojaki pokazal majhno in skromno sliko mesta, ki bo čez nekaj let praznovalo 1000 letnico, kar nosi ponosni naslov mesto, Vas prosim, da si boste, ko boste prišli na obisk v stare kraje, ogledali tudi Kranj, da boste na grobovih Prešerna in Jenka dobili novih moči, novega veselja do dela za svojo drago rodno zemljo, tisočkrat preganjano in zasužnjeno a zdaj svobodno Slovenijo. V teh mislih Vas prisrčno pozdravlja in pričakuje Vaš: Pavle Rant. šestošolec, Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija. -o- Zahvala Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost izrekati tem potom lepo zahvalo za izkazano nama čast in naklonjenost na minuli Surprise party ob 25 letnici najine poroke, kar ste nama priredili dne 12. februarja zvečer. Kaj takega nisva pričakovala in niti mislila na to. Zato naj velja iskrena zahvala Mr. in Mrs. Martin Foys in Mrs. Mary Kozlar, ki so se trudili za to veliko delo da so toliko ljudi skupaj spravili. Lepa hvala tudi kuharicam Mrs. Kozlar, Mrs. Jura in Mrs. Sobocsan in Mrs Persa, ki so nam dosti dobrih jestvin pripravile. Hvala lepa Miss Alice Foys, ki naju je tako lepo pozdravila v sprem stvu njenih staršev in nama izročila lep šopek rož. Hvala vsem mladim ženam in dekletom, ki so nam dvorile (stregle), tako tudi hvala možem in fantom, ki so se trudili, da ni nihče trpel žeje. Hvala našim muzikantom za njih živahno i-granje, namreč orkestru Joh^ Foysa. Hvala lepa tudi vsem prijateljem in rodbini za spominski dar (25 srebrnih rož). Dalje naj velja najuna zahvala onim, ki niste mogli priti na to prireditev. V resnici povedano, da si bova ta večer za vedno v prijetnem in hvaležnem spominu ohranila. V minuli dobi 25 letnega zakonskega življenja sva prestala dosti hudega, pa tudi mnogo veselja. Veselilo je naju, da so bile navzoče na tej prireditvi najune priče Mr. in Mrs. Jura in starešina Mr. Steve Za-kojes. Tako naj velja najuna zahvala tudi našim otrokom: Franku, Ceciliji, Frances in Goldie. Ponovna zahvala vsem skupaj in Bog vas živi! Vam vedno vdana in hvaležna : Martin in Veronika Antolin, 6326 North Clark Street. Chicago, 111., 26. febr. 1939. -o- Zahvala Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem najunim sorodnikom in številnim prijateljem, ki so nama ob času najunega srebrnega jubileja priredili tako prijetno presenečenje, katerega ne bova nikdar pozabila. Do-mišljevala sva si, da se nama ne bo moglo nikoli kaj takega prigoditi namreč, da bi naju tako potegnili; a kaj hočemo, saj se zavedava, da ste to naredili iz iskrenega prijateljstva. V prvi vrsti gre najuna prisrčna zahvala ženskam, kot oditeljicam, ki so tako številno in prijazno družbo skupaj spravile in si prizadevale, da je bilo vsem najbolje postre-ženo. Bile so sledeče: I. Ri-bich, M. Rafoft, M. Eržen, F. Ribich, I. Horzen, M. Ribich, U. Marver, L. Meshnig, T. U-dovich, A. Ortar, M. Podrzaj, A. Modic, L. Bowhan, ter dekleta M. Eržen, Frances in Jennie Ribich. Tudi najlepša hvala Mr. John Udovichu, ki je pridno natakal vrčke piva tako da ni nihče žeje trpel. Srčna hvala hčerkici mojega brata Miss Frances Nago-de za deklaraacijo in voščilo po zaslugi Mrs. M. Prisland. Iskrena zahvala vsem za tako krasno košarico srebrnega cvetja z darilom, Dramatičnemu klubu za šopek svežih cvetlic in za vse druge darove, ki so bili nama poklonjeni. Vse bova ohranila v prijetnem spominu. Ravno tako tudi hvala najunim otrokom za vso skrb in ljubezen, ki ste jo nama izkazali ob tej priliki. Verjemite dragi prijatelji, kako rada bi omenjeni večer vsakemu posebej segla v roko ter se izkazala hvaležna, a bala sva se, da bi do zjutraj ne bila gotova. Saj vas je bilo do 450 navzočih, kajti prostorna Standard dvorana je bila polna kakor še nikoli ob slič-ni priliki. Oprostite, lepo prosiva, ker posamezna imena je nemogoče priobčiti. Uverjena sva, da ste vsi prišli z namenom, da nama napravite veselje. Vse vaše dobre želje in voščila, ki ste jih nama izrekli ob tej priliki naj vas Vsemogočni usliši. Midva pa ponovno zatrjujeva, da se vas bova vedno z hvaležnostjo spominjala. Naj vam Bog stotero povrne za vse kar ste žrtvovali in storili za naju! Ostaneva z iskrenim pozdravom do vas vseh vam hvaležna, Mr. in Mrs. Carl Mohar. Sheboygan, Wis., 26. feb. 1939. KAZANJE FILMSKIH SLIK V COLLINWOODU Cleveland, O. — Prihodnji petek dne 3. marca zvečer bo Mr. Anton Grdina kazal filmske slike v dvorani stare šole fare Marije Vnebovzete v Col-linvvoodu. Kazale se bodo slike, ki so času primerne in za vsakega zanimive. Tako bo po-kazana slika pogreba pokoj ne--a ljubljanskega nadškofa Jegliča. Dalje se bo videla slika romanja na Žalostno goro o Binkoštih. K temu bo dodana slika Pasijona. Potem bo po-kazanih več domačih slik. kot pogreb Kužnikove matere in dve sliki, posneti od pionirskih parov zlatoporočencev v fari sv. Lovrenca. Videli bomo tudi pogreb pokojnega Fr. Kmeta in John Grdanca, pri katerih je bila ogromna udeležba, in končno bo dodanih še nekaj slik iz collinvvoodske o-kolice. Predstavo je naročilo društvo Naj sv. Imena, ki deluje v korist fare. Vstopnina bo 25c. Farani so prijazno vabljeni. VOJNE ŽRTVE PO VOJSKI Na Dunaju je izšlo uradno poročilo, ki dokazuje da je po vojski za ranami, k) so jih dobili v vojski, pomrlo mnogo več ljudi, kakor jih je padlo na bojnem polju ali pa med vojsko pomrlo za ranami. Po do-sedaj zbranem gradivu je med svetovno vojno za ranami umrlo 8,538,000 vojakov vseh narodnosti. Med vojno pa je ostalo živih še 19,000,000 ranjencev, ki niso več zapisani v nobenem spisku ranjencev. Toda od teh 19 milijonov, ki so ob koncu vojne bili še živi, jih je po vojni pomrlo že 15 milijonov. Sedaj živi še 4,247,000 vojakov, ki so bili ranjeni v vojni. Če upoštevamo, da so bili vojaki, ki so se morali u-deleževati svetovne vojne, povprečno stari po 30 let, vidimo, da je sedaj po vojni umrlo največ bivših ranjencev v prosti med 30. in 50. letom. ZGODOVINSKA POVEST SPISAL FRANCI BEVK Sm Janičarje je bila utrudila ¡dolga pot noči in prejšnjega dne, trda bitka jih je bila vz-nejevoljila. Del čete, ki je bil pod poveljstvom hetmana Se-budze, je začel godrnjati, rekoč, da ne more dalje. Tatar, zvest oproda Hasan-bega, je temu prinese, 1 vest. "Sram me je pred tvojim obličjem, effendi." "Kaj se je zgodilo?" "Alah potolaži tvojo jezo." "Hetman, govori!" je beg yzrojil; čakanja ni bil vajen. Mlad, črnolas, zagorel, nemiren ko tekoča voda je sedel na vrancu in držal roko na handžarju. "Janičarji se upirajo; nočejo dalje." Hasan se je pomračil. "Kaj hočejo?" "Trudni so; počitka bi radi." Tatar se je globoko priklonil. Videti je bilo, kakor da pričakuje udarca od svojega gospoda. Hasan-beg se je ozrl na nebo. Solnce«je bilo že nizko, a ne tako nizko, da bi Turek smel počivati. "Kaj dela hetman Sebud-ze? Ali ne zna krotiti svojih ljudi?" "Na njihovi strani je, e fendi." Hasan-beg je pomislil. Nato je stresel z glavo, da je zatrepetala perjanica na njegovem pokrivalu. "Pokliči ga!" Tatar je odšel, beg je čakal. Bil je sin krutega očeta, turškega dostojanstvenika, ki je bil radi zamere pri sultanu iz gubil glavo. Mati mu je bila Čečenka. Stric ga je vzgojil v vojščaka; emir ga je videl ob neki priliki, mladenič mu je ugajal. Povišal ga je v bega in mu namignil, da pelje pri njem pot samo navzgor, pot navzdol vodi v grob. Te besede si je Hasan zapomnil, noč in dan so gorele v njem. Vražar Kirako mu je prerokoval dostojanstvo vezirja. Ta vražar je bil po rodu Čečenec kot mati, njen sluga, ki ga je beg po njeni smrti vzel k sebi. Neizmerno častihlepje je Ha-sana sililo v ospredje, dasi se je umreti neizmerno bal. Sanjal je o delih, ki bi ga visoko dvignila v očeh emirja. Nerad je ubogal, rajši bi gospodoval. Ljubil ni nikogar, zo-upal je le klečeplaznemu Ta-tarju in vražarju. Bil je trd in neusmiljen, neubogl j i v o s t posameznikov je brezpogojno kaznoval s smrtjo. Kaj naj naredi s hetmanom, ki je bil prav tako hraber ko svojegla-ven, zdajci ni znal. Ubiti bi ga bilo blazno, odpustiti mu ni smel. Sebudze je tprijahal pred bega; ni stopil s konja, priklonil se je in dejal: "Ukazuješ, efendi!" "Upore sem doslej kaznoval 6 smrtjo." "Možje so trudni in nejevoljni, če nas napade pest džavrov, smo uničeni." "Sebudze, mika me, da bi ti kljub temu, da sem te dozdaj cenil, položil glavo v naročje." "Ce veš, efendi, da ti bo moja mrtva glava bolje služila ko živa, stori po svoji volji." Hasan-beg je molče strmel v. drzni, porasli obraz krepkega človeka in globoko pomislil. Umakniti se vendar ni hotel. "Sebudze, dvigni se s svojimi in odrini do onega gnezda," mu je pokazal na temno zido-vje Svetega Križa. "Jutri pridem za teboj." Dasi bi bil Sebudze umrl tudi pod begovo roko, ne da bi bil trenil, se zdajci ni upal več upirati in je bil begu za življenje hvaležen. Janičarji se ujetnikov. 27. niso več obotavljali iti z njim. Ostali del vojske je taboril v šturskih vrtovih. Živali in ljudje so pospali ko ubiti. Straža je kurila ognje in pela z zateglimi glasovi otožne pesmi. Mladi beg je slonel na blazini v svojem šotoru in kljub trudnosti ni mogel spati. Strmel je v trepetajoče plamene oljnate svetiljke, ki jo je čuval in otrinjal mlad suženj. V kotu šotora je čepel vražar Kirako in molil; zdaj zdaj je v molitvi dvignil svoj glas. V begovi glavi so blodile trpke misli. Življenje mu je šlo prepočasi. Bal se je, da bo umrl, preden doseže svoje sanje. Mučila ga je noč, najrajši bi bil jezdil neumorno dalje, nikoli počival. Najhuje med vsemi mislimi ga je mučila misel na smrt. V njem se ni pretakala čista turška kri, v usodo je verjel le na zunaj, a je znal: če plane prvi v sovražne vrste, ga zadene meč. Pustil je rajši, da so drugi u-mirali zanj. Vendar je slutnja o skorajšnji smrti tako živo rasla v njem, da se je ni mogel otresti in je v nočnem bedenju vzdihoval pod njo. Dvignila se je Kirakova senca, prikazal se je starikav o-braz. "Potrt si in žalosten, efendi." "Povej mi usodo!" Kadar so ga mučili dvomi in slutnje, je hotel, da mu vražar bere in razlaga usodo. In vselej so bile njegove besede enake. . "Z zlatom tkani plašč in perjanico vezirja vidim že vnaprej . . ." "Molči! Beri usodo! Dan smrti mi povej." "Dan smrti je nevarno vedeti," je stokal starec, čeljusti so se mu tresle. Hasan-beg je pomračil o-braz, Kirako je ubogal. Prinesel je posodo vode, klečal pred njo, dvigal roke in šepetal su-ro za suro. Minute so tekle. Hasan je,postal nemiren, tedaj je starec spregovoril: "Smrt vidim, efendi." "Kje?" je b^gu zastala sapa. "Na konju. Ti sediš poleg nje. Več ne vidim, ker te za-grinjajo valovi." "Kakšni valovi?" je beg vz-drhtel. "Valovi v posodi pred me noj. "Kdaj se bo to zgodilo?" je Hasan stežka iztrgal glas iz grla. Bil je prepaden. Kirko je strmel v valove vode, ki jo je bil zmešal z roko in čez katero so se usipali žarki plapolajoče luči. Mrmraje je nekaj štel, utihnil, znova štel in se ozrl. "Ne boš več videl groba svoje matere . . ." Hasan-beg je dvignil bič. Kirako je odskočil, mahal z rokami in vpil: "Ne, udari, ne kaznuj! Zakaj, glej, poleg smrti bogastvo in smeh emirja, ki pome-nja življenje. Preobrni usodo!" "Usodo preobrniti? Ali ne stoji trdno ko drevo v zemlji?" je hotel Hasan potrditi dvom, ki ga je mučil že dolgo. "Slušati druge je usoda. Hodi svoja pota, da srečaš bogastvo in smej oči se obraz emirja!" Kirako je dobil na poti uro-pano srebrno cerkveno posodo v dar. * Hasan-beg je trdno zaspal. V sanjah je šepetal: "Hodil bom svoja pota . . . pred sme-joči se obraz emirja." Od zunaj je bilo slišno za-teglo petje straže in plakanje Liza je prenočila v gošči. Trudna se je bila pogreznila v omotično spanje, iz katerega je zdaj zdaj planila v strašnih sanjah, in začemela znova. Ko se je prebudilo jutro, je mati že tavala dalje ko izgubljena ovca in ni vedela, kam naj se obrne. Iskala je otroke. Kje naj jih dobi? V gozdu, na polju, med Turki? (Dalje prihodnjič) konec španske civilne vojne B ur gos, Španija, 25. feb. — Španska civilna vojna, ki je trajala celih 31 mesecev se bliža svojemu koncu s porazom lojalrstov. Med obema boju-jočima se armadama bo premirje morda že jutri proglašeno. Manuel Azana, predsednik španske republike, general Mi-aja, vrhovni poveljnik republi-Čanske armade in dr. Negrin, predsednik vlade in ostali lo-jalistični voditelji se že pripravljajo na odhod iz Španije. Do tega pomembnega koraka je prišlo, ker sta Francija in Velika Britanija že uradno priznali režim generala Franca kot legalno špansko vlado. Pri tem se je navedlo vzrok, da je lojalistom vsak nadalj-ni odpor nemogoč. Franco je obljubil, da ne bo izvajal nobenih represalij proti voditeljem republikanske stvari, tako tudi, da bo Španija prosta vsakega italijanskega ali nemškega vpliva. V kratkem bodo na Španskem razpisane narodne volitve, kjer bo ljudstvo določilo način nove vlade. -o- Bodite ponosni, da imate tako veliko število Jednotinih »obratov in sotester. ZDRAVILO ZA MEHUR IN JETRA (Importirano) To mano EVROPEJSKO naravno zdravilo se priporoča onim, ki Imajo bolečine v sle d tega ker ne morejo drsati vede v mehurju, in onim ki imajo bolečine v kri in in v sled utrujenosti. Cena $1.75. Pišite na: Mrs. Margaret Leskovar 507 East 73rd STREET NEW YORK. N. Y. Skupna potovanja in izleti Kakor v»»ko eto priredimo tudi leto« vei ■ kupnih potovanj in ixletov in »icer: VELIKONOČNO SKUPNO POTOVANJE bo na orjaikem brioparniku QUEEN MARY 24. marca. Potniki pridejo domow 1 teden pred Veliko nočjo. MAJSKO SKUPNO POTOVANJE se vrti 3. maja na *igant»kem brxoparniku NORMANDIE in potniki bodo doma preiiveli «ko-ro cel cvetoči maj. PRVI SKUPNI LETNI IZLET bo na 31. maja istotako na priljubi, enem brioparniku NORMANDIE. Potniki bodo imeli «lov. spremjevalea do Ljubljane. GLAVNI LETNI IZLET ie vrii na 28. ju-nija na NORMANDIE. S potniki tega iileta potuje podpisani Leo Zakrajiek. ki bo skrbel za udobno potovanje svojih potnikov ter tudi v starem kraju priredil več skupnih iile-tov. Za nadalnja pojasnila o teh potovanjih in izletih, kakor tuai ta potovanje ob drugem ¿asu in na drugih parnikih se obrnite «a spodaj navedeni naslov. Denarne poiijatv« Kadar poiiljate denar v stari kraj, ae obrnite na naio tvrdko, ki sedaj ie 20. leto neprestano izvriuje take poliljatve. Naie cene ■o: Za « Za Za Za Za Za Za 2.45 4.76 7.00 11.00 100 Din 200 Din 300 Din 500 Din 21.50 1,000 Din 42.50 2,000 Din 3.25 6.30 12.00 17.70 29.00 . . 57.00 1,000 Lir 112.00 2,000 Lir i 105.00 5,000 Din]Z- ------------— Cene podvrtene spremembi doli ali gori. — Pri veijih zneskih dajem» sorazmeren popust. Drugi posli • starim krajem Kadar rabite za stari kraj pooblastilo ali kaj stičnega. ie lam prodajate poaestvo, če imate dobiti dedičino od tam. ali če imate tam kak drug vaien posel, tedaj je v Vaiem interesu, da je obrnete na sledeči na«lov: Leo Zakrajšek GENERAL TRAVEL SERVICE, INC, 302 E. 72nd St New York. N. Y. VLOGE t tej posojilnici zavarovane d« f5.000.00 po Fcderal Savings * Loan Insurance Corporation. Washington. I». C. Sorejemamo osebne Id društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St Clair Ave. HEnd. 5670 Cleveland, Ohio ki je preminula za operacijo 28. januarja, 1939 previden» s sv. zakramenti za umirajoče. Dom pokojne je bil n« 714 No. Center St. Dosegla je starost 55 let ter Je bila rojena v vasi Crei-njevcc, i ara Semič, v Belokrajini. Nje pogreb se je vršil 1. feb. ruarja s peto sv. maše v cerkvi sv. Jožefa, katero so darovali pomoini župnik Rev. Geo. Kuzma ob obilni udeležbi. Pokojna je spadala k bratovščini sv. Rožnega venca, katere članice so se korperativno udeležile sv. maše in spremile svojo sosestro do hladnega groba. Dalje je spadala k društvu sv. Jožefa št. 2 KSKJ., in k Družbi sv. Družine. Tudi člani obeh ieh društev so sc udeležili sv. maše in spremili pokojno na zadnji potL Naj na tem mestu izrekamo našo prisrčno zahvalo Father Butala in Father Kuzma za obisk pri pokojnici. ko je ležala v bolnišnici, in za njuno tolažbo. Dalje hvala pogrebnemu zavodu Jennie Težak za trud, da je bilo urejeno vse v najlepšem redu. Posebej najlepša hvala gre vsem, kateri ste darovali za sv. maše in za vence ter prišli pokojno kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, in ki ste ae udeležili sv. maše in pogreba. Zahvalimo se tudi Nick Vraničarju in soprogi Agnes, sestri pokojne, ter otrokom; bratovščini sv. Rožnega venca; dalje društvoma sv. Jj-žefa in sv. Družine. Z eno besedo, hvala lepa vsem sosedom in prijateljem, ki ste kaj dobrega storili za pokojnieo, ali za nas. Po svojih močeh vam želimo povrniti. Ti pa, draga in nikdar pozabna soproga in mati, počivaj v miru in večna luč Ti naj sveti! Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš; radost v srčno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš. Do gomile Te spremili, položili truplo v zemljo, dušo Tvojo izročili nebeškemu Očetu smo. V grobu tihem tamkaj snhraš večno spanje že sedaj.-- V miru božjem le počivaj, in večna luč Ti sveti naj! Žalujoči ostali: MAX IVANIČ, soprog; MAX, JOSEPH, JOHN. EDWARD in ANTON, sincvi; MARY, HELEN in FRANCES, hčere; AGNES VRANICAH, sestri v Jolietu. V starem kraju, vas Crešnjevcc, bratje: JANEZ. JAKOB in ALOJZIJ, ter sestre KATARINA TEREZIJA. MARIJA in MARJETA. Joliet, Illinois, 13. februarja 1939. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede ljubega cčeta in moža Anton Težak* | katerega je Bog poklical k Sebi dne 21. januarja 1939 previde-nega s sv. zakramenti za umirajoče. Umrl je po kratki bolezni na svojem domu. Pcgreb sti je vršil dne 24. januarja s sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. Petra na pokopališče sv. Križa v Harris bur g-. Pa. Blagepokojnik je bil rojen leta 1872 v vasi Rosalnice št. 37 pri Treh Farah pri Metliki in je prišel v Ameriko leta 1889. Bil Je vnet in marljiv delavec in skrben oče svoje družine. Tem potom želimo Izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno In prisrčno zahvalo za vse, karkoli jc kdo storil za pokojnika, bodisi tekom njegove bolezni, ko ste ga obiskovali, bodisi ob času njegove smrti in ob času ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru, ko ste ga prihajali kropit., ter mclit za pokoj njegove duše. Hvala vsem, naša srčna zahvala vtakemu enako. Posebej pa smo dolžni se zahvaliti preč. Rev. Michael Men-kotu, župniku cerkve sv. Petra za lepo opravljene pogrebne obte de in nagovor v slovo pokojniku. Prav topla zahvalo izrekam» društvu sv. Alojzija št. 42 KSKJ. za lepo spremstvo pri pogrebu: hvala društvu Krščanskih mater, ki ste prišle molit rožni venec za dušo pokojnega. Prav lepo se tudi zahvaljujemo ča-stitim sestram (Sisters of Mercy) cerkve sv. Jakoba, ki set molile v ta namen posebni rožni venec za mrtve. Naša srčna zahvala moji sestri in naši teti Katarini Malnarič, ki se je tako daleč iz Chicaga potrudila in se udeležila sprevoda. Zato Vam "ni rinevi pokojnika kličemo: Draga teta! Hvala Vam za vse, kar ste za nas storili! Dalje najlepša zahvala vsem darovalcem lepih vencev in onim, ki ste darovali za sv. maše zadušnice. Hvala tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala pogrebniku Mr. Jas. Wiedemann, ki je vse tako lepo in točno pripravil in uredil pri pogrebnem sprevodu. Še enkrat vsem skupaj prav prisrčna zahvala za vse. kar ste v teh naših žalostnih urah za nas storili. Ti pa, dragi tn nepozabni soprog in ljubi oče, počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti! ( Žalujoči ostali: FRANČIŠKA TEŽAK, soproga ETHEL TE2AK, snaha JOHN in FRANK, sinova ETHEL, PRANK. GILBERT, JOHN, WALTER, PAUL, vnuki JOSEPH TE2AK, brat Steeltcn, Pa, \8. februarja 1939. \ ! Vsi ¿lani vaia druiine bi Dobro delo boste storili ako morali biti zavarovani pri nmS pridobite kakega novega ¿lana JednotL (co) za naio Jednoto. Ameriški državljani imajo prednost pri delu Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave! Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cena tej najnovejši knjižici je samo 25c. Pri naroČilu pošljite znamke ali money order. Ji AKO \4MERAVATE ^ OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO. VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHO-DNO POTREBEN. - OGROMNOST SVETOVME RAZSTAVE T N E « Y0RIU BO SLEHERNEGA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -—1939—- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA s poštnino />/* Nt zamudite ti prilike! 7