Št. 89.
V Gorici, dne 8. novembra 1898.
Tečaj XXVIII.
Izlili j a dvakrat na teden v Štirih izdaujili, iu
siser: vsak torek in petek, zjutmuje izilttiij« opoldne, večerno izdftnje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Ustom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po posti prejeinana ali v Gorici na dom pošiljona:
Vse leto.......gld. 6-~
pol leta........»   3 —
ceh t leta ........   »  .1*50      ,
Posamične številke stanejo 6 kr.            ' ^**
Naročnino sprf>j(>ma upravništvo v Gosposki ulici siv. f) v Gorici v ^Goriški Tiskarni^ A. Gabrsček vsak ¦lan od H. ure zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah »a od '.i. do 12. ure. Na naročilu brez doposhnie naročnine «e ne oziramo.
„lMH3IOItEC" izhaja neodvisno od «SoLfe» trikrat
mesečno in stane vse leto gld. l-30. -»«....     _^.....
¦Soča-- in <Trimon-e» se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski uli.i; — v Trstu v tobakarni Lav renči S na rrgu della Caserma in I'ipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dad od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog wedništva, naj se pošiliaio le upravuištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.______
Oglasi in poslanica
so racunijo po petit-vrstab, Ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vc&je črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„GoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in ssalaga razen «So8e» m .Primorca. Še »Slovansko knjižnico*', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsoletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so racunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
«Gor. Tiskarna?
Razbremenite kmete, pomagajte učiteljem!
(„Dopis iz učiteljskih krogov*?)
?4? zopet en sitnež, porečete morda, gospod urednik, ko prejmete dopis iz učiteljskih krogov. Ali nam morete zameriti, ako smo začeli učitelji javno klicati na pomoč po vseh slovenskih časopisih? Ali more sploh kdo zameriti učiteljem, da potom javnosti izražajo svoja čutila, da javno tožijo o bedi, katera jih silno tare, katera jim jemlje živ-Ijinske moči? Jaz mislim, da gospodje uredniki vedo, kaj so učitelji narodom splošno, a slovenskemu narodu Se posebej, Zategadel nam ne bodo zapirali predalov v slovenskem časopisju, temveč bodo drago volje priobče-vali naše želje, naše prošnje. Koliko malenkostnih zadev in osebnostij se priobčuje v časopisih! Zakaj naj bi mi učitelji molčali ?! Ali nismo trpeli in molčali že dovolj časa? Sedaj hočemo govoriti, hočemo klicati na pomoč toliko časa, dokler nam merodajni či-uitelji ne ponudijo rešilne roke. Ako pa pri tem klicanju vteče kateremu učitelju kak netakten izraz, ali katera žaljiva beseda, nikar mu ne zamerite, gospodje poslanci, saj je to naredil v obupu; nikar ne z a vrzi te celega stanu zavoljo posameznikov.
Preidem k stvari. Menda ved6 tudi vrabci na strehi deželnozborske hiše v Gorici, kako plačuje goriška dežela svojo učitelje; zalegadel ne hodem lega na drobno razpravljal na tem mestu.
Učitelji 'na Goriškem so teto za letom prosili, naj se jim zboljša gmotno stanje, naj se ne puščajo še nadalje v bedi. Pred dvema letoma so se jih slovenski poslanci vsmilili ter jim izposiovali malenkostno zboljšanje gmotnega stanja. A tega zboljšanja niso bili deležni mlajiii učitelji, kateri so najbolj potrebni; !ajti vsakdo ve, da mlad izobražen človek ne more izhajati z bornim goldinavčkorn plače na dan. S tako plačo izhajata komaj orožnik in finančni stražnik, katera imata poleg plače še prosto stanovanje in obleko. Zakaj niso mogli vsemu učiteljstvu goriške dežele urediti plače tako, kakor zaslužijo vzgojitelji naroda? Temu je vzrok edino to, da goriška dežela   nima   sk »s p nega   šolskega   za-
Rom«n iz tatov Krlttmevlb.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACB
Poslov. Podravski.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
ŠESTA KNJIGA.
Samota, nočna tišina in skrb za svojimi so pripravile mladenča v bridko tugo.
Gredoč po ulici, je dospel kmalu do ribnika Bete7.de. Zvezde-ljubovniee so se ogledovale v prozorni njegovi vodi.
Dvignivši oči, je zagledal Juda zidovje bastije Antonije, temno, mogočno, rogajoče se s svojo obsežnostjo in močjo.
Ako sla njegova mali in sestra tam živi pokopani — kaj more za nju storiti?
Z oboroženo roko celo — nič.
Ves legijon bi mogel obkoliti to skalo ~~ a ščiti in sulice bi se odbijale od njenih kameuitih zidov.
Njemu nasproti so stali ti velikani in zroči nanj z višave, — tako se. ti je zdelo — so se rogali njegovim drznim nakanam.
Torej za javni boj mu manjka moči.... ' zvijača človeka čestokrat zapelje in Bog, poslednje zavetje brezorožnih, Bog... postavi večkrat na dolgo poskušnjo človeško potr-. pežljivost.
loga. Kakor je znano, vzdržuje vsak politiški okraj svoje učitelje in svoje šole. Posamezni okraji so zategadel veliko, bolj obloženi s šolskimi nakladami, nego bi bili v slučaju, da se ustanovi deželni šolski zalog. Vsled vedno naraščujočih stroškov so se morali že vsi okraji zadolžiti, ker niso mogli s tekočimi šolskimi nakladami pokriti vseh stroškov.
Ker pa posojujejo posojilnice te proti amortizaciji, so morali zvišati tudi šolske nal ade, in te n a k 1 a d e s o z d a j že tako v i s o k e, da so p o s t a 1 e u b o g e m u k m e t u ž e neznosne. V takih razmerah ne moremo učitelji pričakovali zboljšanja, ker, živeči med kmeti, poznamo njih reve in težave, in zato tudi ne zahtevamo, da bi so nam zbolj-šalo gmotno stanje na račun kmeta trpina, kateri že komaj diha pod težo davčnega jarma. Zalo pa kličemo mi učitelji v svojem in v imenu vbogega kmeta: u s t a» no vi te deželni šolski zalog, razbremenite kmete in pomagajte učiteljem!!! Naše klicanje ni imelo do zdaj zaželjenega vspeha. S i c e r s e t r u d i j o n a ši poslanci, da bi dosegli deželni šolski zalog, a oviro jim delajo nasprotni laški poslanci. Slovenski poslanci zastopajo častno svoje volilco in želijo pomagati tudi nam učiteljem. Jaz mislim, da bi bili slabi taki poslanci, kateri bi ne znali cenili, kolike važnosti so ljudski učitelji za narod slovenski ; saj delamo v Šoli in zunaj šole za pro-luijo in izomiko milega nam naroda. Ali ni prav učiteljslvo oni činildj, kateri je povzdignil družbo sv. Mohorja do onega impo-zantnega števila društvenikov, s kakoršnim se ne more ponašati nobena družba v Evropi ? t
Imamo pa v svoji sredi vzvišeno osebo, katera bi lahko pomagala ubogemu kmetu in ob jednem trpečemu učiteljstvu, i n ta oseba je p r e v z v i s e n i knez in n a d š k o f g o-riški, kateri ima v deželnem zboru virilen glas. Blagi pokojni nadškof Zorn se ni plašil pred jezo laških nasprotnikov, ko je šlo za slovensko obrtno šolo v Gorici. Glasoval je za predlog slovenskih poslancev in s tem pridobil   slov.  mladini   nov vir napredka in
Od vznožja bastije je odšel Ben-IIur proti zapadu. Cul je, da se v novem okraju Bezeli nahaja „khan" ter sklenil, nastanili se v njem za čas svojega bivanja v Svetem mestu.
Vendar poprej mora videti rojstno hišo.
A kaj je on s svetlo pasmo tam na vzhodu? Od črnih nočnih tal se oddeljuje gora Sion; leskeča se od mramornatih svojih palač, kraljuje ona nad dolino, pogrezneno v senci.
Juda le kar mimogrede pogleda ta sijajni grič. Srce ga v tem hipu vleče dalje....
Naposled!... Oh! da... to je hiša njegovih očetov.
Marsikateri gotovo izmed teh, ki bodo čitali te besede, ne začuti tega, kar je moral čutiti Ben-IIur v tem trenutku.
Tudi oni so se že gotovo poslovljali s solzami od svoje rojstne hiše, od onega raja, po katerim se zmerom koprneči ozirajo, raja, čegar izgubo jim poznejše veselje in slava nadomestiti ne more.
Pred severnimi vratmi se je Ben-Hur ustavil.
Rimski pečat na zapahu je bil še doslej nedotaknen, z deske, pribite na vrata, pa je čital pred osmimi leti narejen napis; »Lastnina cesarjeva."
Od onega usodepolnega dneva nihče ni prestopil pragu te hiše.
Ali naj potrka, kakor je to storil nek-
A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
naobraženosti. Upajmo, da bode tudi sedanji prevzvišeni knez in nadškof v prihodnjem zasedanji deželnega zbora glasoval za deželni šolski zalog, s katerim bi razbremenili kmeta in bi bilo mogoče pomagati učiteljstvu.
Tako mislimo in občutimo mi učitelji.
Zategadel me je obšla žalost, ko sem čital v 87 §1. »Soče« v uvodnem članku stavek: „ Ali hočete pognali na boben zemljišča in hiše vseh miših posestnikov ?!" Torej tako mislile vi, gospod dopisuikar, o učiteljih, o nas, ki živimo in trpimo s kmetom!!
Vedite, gospod dopisnikar, da mi učitelji noče m o, da se kmetu zaradi nas zvišajo šolske naklado, ker nočemo jesti kruha, ki bi bil namočen v krvavem znoju kmečkega trpina.            —y
* P r i p o m n j e u redni šiv a. — Radi smo sprejeli i dopis iz peresa učitelja, ki je priobčil že maisikak lep sestavek v »Soči". Ako bi vsi učitelji lak6 mislili, tako trezno sodili, kakor ta, bi no bilo nikakih nepotrebnih razburjanj.
Prav ta dopis pa nam jo dal povod, dostaviti nekaj pojasnil, da bomo z računi na čistem.
Dopisnik prav pravi, da „n o č e jesti kruha, ki bi bil namočen v krvavem znoju kmečkega trpina", — da treba celo razbremenili one, ki doslej že stokajo uprav pod šolskimi dokladami. — To je že stara pesem, katero je »Soča" že neštetokrat premlevala. Tako je govorila tudi v onem » zlo vestnem" članku v št. 87., radi katerega je naštel, po našem mnenju, povsem nepotreben hrup. Toda vsi učitelji ne mislijo tak'-, kakor .Soča", kakor vsi naši poslanci in vsi pravi prijatelji našega ljudstva hi kakor misli tudi velika večina učiteljstva z našim dopisnikom vred. Tako se je bil oglasil v »Narodu" zopet oni učitelj, kateremu smo odgovorili v 87. št., in dejal je: „Soča" nam sicer privošči izboljšanje plač, ali da bi pri tem naši davkoplačevalci nič ne trpeli. To je res Salomon H. Tudi mi učitelji bi želeli lake rešitve, ali vemo d o b r o (!!! Ur.), da je to n e m o g o č e (!! Ur.) in da se s takim zavijanjem učiteljslvo
daj? Vedel je, da bo to zaman, toda ni se mogel ubranili skušnjavi.
Pa ga vsaj začuje stara Amra ter pogleda skozi okno.
Stopil je po slopnjicah ter vdaril trikrat po vratih.
Po praznem zidovju je zadonel samo odmev.
Poskusil je znovič — močneje nego prvikrat — pa še in še, poslušajoč vsakokrat.
Nič in nič.
Jel je gledati v okna. Nikjer znamenja življenja.
Umaknil se je za par korakov nazaj na ulico. Pogledal je kvišku.
Tudi na strehi ni bilo nikogar. Obšel je palačo na okrog. Na južnih vratih je bil isto tako cesarski pečat, in na vratih takšna deska s podobnim napisom.
Mesec je baš pokukal izza Oljske gore, kakor samo radi tega,'da bi razsvetlil na deski napisane besede.
Ben-Hur je jel pri njegovem blesku citati in kri mu jo zavrela v glavo.
,0 Bog! ne odlašaj dneva svojega maščevanja", — je molil k Jehovi —- »pošlji nam kmalu obljubljenega Kralja! Naj on maščuje naše krivice ter potepta ošabnega sovražnika !*
Polagoma pa se je pomirjal; vtruje-nost je premagala njegove oči in — zaspal je.
samo za nos vodi(!!), ker nekdo mora poseči v mošnjiček, in ta nekdo je edino le davkoplačevalec^!!Ur)/
Ta učitelj ni osamljen v podobnih nazorih. Obžalujemo le, da je sedel »Narod" na limanice dopisniku, ki nima n i k a k e g a pojma o te m, o čemur zatrjuje, d a d o-b r o v e |" Ni namreč res, da povišanje plač učiteljstvu mora pri nas na Goriškem plačali davkoplačevalec, t. j., vsaj tisi! ne, ki doslej že preveč plačuje za šolo. Treba je namreč šolski davek pravičneje razdeliti ludi na tiste, ki ničesa ne plačujejo (-- in teh je več! ~), pa imajo od šolo prav enako koristi kakor prvi. Okrajni šolski zalogi dobivajo denar le iz doklad na izravna davke! Šolske do-klade plačuje torej le posestnik ali obrtnik, — vsi drugačni d a v k o p 1 •• č o-v a 1 e i pa so togo davka prosti, ker okrajni šolski sveli ne smejo nalagali doklad na druge davke in davščine. To pa sme dežela! In zaradi lega jo žo od nekdaj srčna želja vseh Slovencev, da bi so ustanovil tudi pri nas deželni šolski zalog, kakoršen imajo vso drugo dežele, t u d i I s l r a, Kranjsko itd. Le z malo deželno doklado na užitni no itd. bi dobil deželni šolski zalog dovolj denarja, s katerim bi se mogle plače povišali. Dosedanji davkoplačevalci pa bi se razbremenili že zategadel, ker bi plačevala tudi Gorica enako vsem drugim okrajem; ludi gradtečanski okraj, kjer so dosluj uoklade še najnižje, bi plačeval manj! Gorica je plačala 1. 1897. i z ravni h davkov gld. 271.773, pa so znašale vse mestne doklade le po 34% na zemljarini in hišarini in po 39$ na vse druge vrste davkov! Primerjajte te duklade z nekaterimi občinami po . deželi, ki plačujejo do 350%.
Po vseh drugih deželah plačuje glavno mesto šolske doklade enako z drugimi okraji, dasi za svoje šolstvo veliko manj potrosi nego plača. Tudi Ljubljana plača po priliki eno tretjino vseh izravnih davkov v deželi in v enakem razmerju tudi šolske doklade I In to jo pravično! Da glavna mesta plačujejo toliko izravnih davkov, od kod dobivajo
Prav od strani bastije Antonije sla se bližali dve ženski. Rekel boš, da sta kaj vkradli, tako stopata bojazljivo, vstavljajoči se pri vsakem drugem koraku in loveči z ušesmi najmanjši šum.
»Ali poznaš hišo, Tirza?" reče šepetaje mati, ko sta obstali pred palačo Hurov.
Namesto odgovora se je slišalo ihtenje.
„Pojdiva od tod, moje dete", je dejala vdova Hura in glas jej je trepetal od velikega ganutja, „pojdiva, ker nama ni dovoljeno prebivati med živimi. Ne čakajva, da naju zapode skozi mestna vrata/
„0 tako!" je dejala med Hitenjem Tirza, »pozabila sem na to!... Zdelo se mi je pred kratkim, da se vračam domu. Toda za gobave ni nikjer doma pod solncem. Oni pripadajo k mrtvim/
V obupu se je zgrudila na kamenje.
„Nimaya se ničesar bati... Pojdiva, poj-diva že enkrat", je silila mati.
Zares se nista imeli ničesar bati. Ti dve brezorožni ženski sta se mogli sedaj postaviti po robu celemu legijonu; nepremagljiva krdela bi zbežala vsled njune prikazni.
Oči izraelske žene so se ozrle po besedah, napisanih na deski.
Kako? Torej la hiša ni več njuna last ?
Jela je viti roke.
(Diujfi t prilogi).
denar za to, a k o ne od cele dežele, iz katere se vse steka v mesto? Pri nas na Goriškem mi Slovenci redimo vse meščane v Gorici, lahko rečemo, mi plačujemo njene davke, no ona ne prispeva niti z vinarjem ne za naše ceste — dasi se vse stekajo proti Gorici! — ne za naše šole! Evo, to je tista velikanska krivi c a, katero so ustvarili \ahi z vladno pomočjo, da tlačijo nas Slovence na gospodarskem polju! Vse izžmeti od našega ljudstva, a nič dati, tak6 umejejo skupnost dežele!
Že dolgo, dolgo je temu, odkar so bili v »Soči" temeljiti članki proti tej krivici! Klicali so na pomoč proti temu tiranstvu in zahtevali, naj se ustanovi tudi pri nas deželni šolski zalog. In že dolgo, dolgo je temu, odkar so začeli naši poslanci delovati v tem smislu! Toda vselej so naleteli na neizprosen odpor na laški s t r a n i. Ker pa slovenski poslanci nimajo večine v deželnem zboru, je vselej ostal brez uspeha vsak poskus v tem pogledu Goriški advoktdje so znali pr. slepiti poslance iz Furlanije, da se tem niso odprle oči in bi spoznali, da bi došel deželni šol. zalog tudi Furlaniji v prid. In neštetokrat so zlorabili laški poslanci na shodih ta zalog za hujskanje proti Slovencem, češ: .Slovenci hote deželni šol. zalog z enakimi dokladami v celi deželi; ali Furlani plačujemo tri četrtine vsega davka in bi torej plačevali tudi toliko šolskih doklad — za Slovence, ki pa imajo dvakrat več šol nego mi itd."
Slovenski poslanci vedo dobro, da Lahi bi že glasovali za deželni šol. zalog, ali le tedaj, kedar bi bili v to prisiljeni. In prisiljeni bi bili doslej lahko že večkrat, toda vselej jim je šla na roko v 1 a da, torej oni isti činitelj, ki bi moral imeti največ povoda, da se postavi šola tudi pri nas na ono isto podlago, na kakoršni je v vseh drugih deželah. Vlada sama bi bila morala predložiti zboru zakonsko predlogo o deželnem šol. zalogu, — no mesto tega je vselej rešila Lahe iz zagate, kedar bi sicer morali glasovati za ta zalog, da bi pridobili pa po drugi strani velike dobrote svojim vo-lilcem. Opozarjamo na boje radi »Agro Mon-falconese", ko je šlo za milijone denarja, za furlansko železnico, za parni tramvaj, za uravnavo raznih rek, za velikanske mostove, ob katerih prilikah bi Lahi na kolenih klečal* pred vlado, da je ta le z mezincem mignila. No vlada se ni ganila. Uzroki so nepojmljivi, ali jasni, kakor nam je jasna ta sicer prečudna vladna politika v Primorju. Dostavimo naj še, da vlada ima v svoji oblasti nekaj mandatov na laški strani! Ako hoče, in bila bi le pravična, pa ima večino.
Slovenski poslanci niso zamudili prilike, ko je kazalo, da bi Lahe pridobili za ta zalog. — Pred kakimi 5 leti je zopet stavil isti predlog veleč. dr. Gregorčič, ker je došlo na dnevni red zopet vprašanje o »Agro Mon-faleonese", ko je šlo Lahom za pridobitev novega milijona gld. in je bilo upati, da se udajo radi tega za deželni šol. zalog, ker je bila tudi ona velikanska podpora zavisna od glesov slov. poslancev, in tedaj so baš nekateri učitelji na Vipavskem grdo ropotali proti dr. Gregorčiču, češ, da je stavil ta predlog radi tega, da je zavlekel rešitev učiteljskih prošenj radi delitve plačilnih razgre-dov po desetinah (2ho, 4/ioi 4/10, mesto »/„, 3/i2» 8/i2)- Tako plačilo je dobil dr. G. takrat za svoj predlog. — Do rešitve ni prišlo, ker je vlada tako hotela in obljubila Lahom novo podporo za »Agro" tudi brez novega sodelovanja deželnega zbora. In tako so naši poslanci napenjali vse moči od slučaja do slučaja, da bi dosegli deželni šol. zalog, no vselej brez uspeha! Lahi tega niso hoteli — in konec je bilo vsakemu naporu!
Kakor v tem vprašanju, tako se nam godi v vsakem drugem! Slovenski poslanci dosežejo za svoje volilce le tedaj kako malenkost, kako kost, ako vržejo pečeno tele Lahom v grlo.
Naposled so se naši poslanci naveličali takega sramotnega hlapčevanja nestrpnemu 'ahonstvu - m so pred dvema letoma zapustili deželni zbor ob splošnem pritrjevanju naroda. To sredstvo so takrat spoznali za najbojše, da bi merodajne kroge prisilili, ozirati se na pre-pravične zahteve slov. poslancev. — Toda vlada se ni zganila in je pridobila za najnujnejše potrebe najprej umrlega in  potem  sedanjega   nadškofa,   zahteve
slov. poslancev pa je povsem prezirala, dasi so vse ob enem tudi po in-tencijah osrednje vlade in v smislu državnih zakonov.
In tudi letos, ko je bil sklican deželni zbor, so se vršila zakulisna pogajanja med slov. in ital. poslanci v prvi vrsti o ustanovitvi dežel. šol. zato g a — toda tudi zdaj brez uspeha! — in slov. poslanci niso vstopili, a deželni zbor je imel dve seji s pomočjo nadškofa.
Res je, kakor so bili nekateri učitelji poučeni »izza kulis8, da pri teh pogajanjih letos ni bilo govora o povišanju učiteljskih plač, ker so se razbila že p r i r a z g o v o r u o d e ž e 1 n e m šo I. z a-1 o g u, ki je alfa in ornega za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu. Ali denimo, da bi bili mogli poslanci letos doseči le dežel, šol. zalog brez povišanja plač, lahko bi bili zadovoljni, brez skrbi bi lahko vstopili v deželni zbor, kajti s tem bi bilo za enkrat silno, silno ustreženo onim davkoplačevalcem,". o katerih govori prav lep6 današnji dopisnik iz »učiteljskih krogov". Zboljšanje učit. plač bi bilo potem le šo vprašanje kratkega časa! Ako bi pa to ne šlo polom dežel, zbora, bi slovenski šolski okraji radi naložili male do-klade za začasni poboljšek učiteljstvu, kakor je svoj čas delal, dokler je mogel, okrajni šol. svet goriške okolice.
Tako je s tem deželnim Šol. zalogom ! Prav radi njega — nimamo d e-želnega zbora!
Vprašamo: Kaj neki naj bi bili naši poslanci še storili? Na dan vsi oni, ki sle po časopisih in shodih in zasebno zmetali že toliko kamenja na nje! Povejte: Kaj naj bi bili še storili ?! Kaj so zanemarili, kaj zagrešili ?!
Vprašamo Vas, gospod?, ali po vsem tem, kar se je doslej zgodilo, re zabole v dno duše vsakega poslanca in vse druge sodelujoče politike te-le besede zadnjega »Učil. Tovariša":
.Svetujemo Vam,  če Vam  je res kaj
na slovenskem učiteljstvu, da dehjeto na to,
da dobi goriško učiteljstVo deželni šolski zalog
in na podstavi lega tudi svoj status s povi-
žanimi plačami".
Kaj naj rečemo na ta premodri svet »Učit. Tovariša?" Ali niso to besede pljuska suhemu dejstvu v obraz? Ali so to izbruh slepe strasti ali velikansk. nevednosti? — Po tolikih letih boja v vseh možnih fazah, da, ko so došli naši poslanci do skrajnega sredstva, do obupne abstinence v prvi vrsti radi dežel. šol. zaloga — se upa »Učit. Tovariš" na dan s takimi »nasveti", ki obsegajo prav grdo, prav drzno instalacijo, kateri obsede na iimanicah čitatelji, ki o razmerah in o resnici niso poučeni.
Tudi »Narod" od petka je apeloval ia slovenske poslance, naj za božjo voljo store kaj za učiteljstvo itd. Povsem brez potrebe je napisal ta opomin; naj bi bil raje povedal čitateljem, kaj so slov. poslanci že storili vsa leta v dosego tega namena! Res, prikupil se je marsikateremu učitelju, našim poslancem pa je naredil novo krivico!
* '' *
Kar se tiče deželnega zbora in poslancev, smo menda na čistem. Preidimo k nadškofu, katerega dopisniki iz učiteljskih krogov kaj radi vpletajo v svoje polemike, češv da on edini more pomagati s tem, da pojde v deželni zbor in bo glasoval za deželni šol. zalog. — Bodi jasno tudi na to stran! —                                               *
Res je, nadškof more v tej reči odločili, ako hoče! On moro sploh odločevati s svojim glasom ob usodi našega deželnega zbora. Ako se on udeleži seje, je ta sklepčna bodisi s samimi Slovenci ali Lahi; ako so pa oboji navzoči, more odločevati s svojim glasom v vsakem prepiru med Slovenci in Lahi. Toda ni mu zavidati le važnosti! Ke-darkoli bi odločil v prid Lahom, bi gledali pisano mi Slovenci; kedar bi pa glasoval za Slovence, tedaj bi planili Lahi po njem z vso priznano židovsko nesramno brezobzirnostjo. Naj bi torej glasoval tak6 ali takd, zamera, jeza je gotova, na iuj ali na uni strani l Kateri škof bi hotel opravljati odijozno službo takega sodnika?!
Ali bodi to naloga v i r il n e g a glasu? Ni čudo torej, ako kratko nikar ne smerno pričakovati, da bi došel nadškof v deželni zbor za razsodnika med razkačene gade! Opustiti nam jo vsako nado, da bi dobili tudi deželni  šol. zalog edino z njegovo
pomočjo. V tem pogledu so najivne vse kon- j binacije raznih dopisnikov, ki so vlačili   ime nadškofovo po časopisih, in sicer, ne da j bi bili o stvari le kol iča j poučeni.
—  Nadškof sam pač ne bo hodil v žrjavico po kostanj za vlado, ki si ne upa ali noče pritisnili na svoje ljubljenčke, dasi jih ima lahko vsak hip na vrvici. Vlada bi jim lahko namignila: Glasujte za to predlogo, sJcer vam ne dam novcev ne za »Agro", ne za mo- | stove, ne za uravnavo rek, ne za tramvaj itd.* prihodnje volitve pa se utegnejo vršiti po pravici, da dobe Slovenci par mandatov več, in potem bodo sami sklepali zakone tudi brez vas itd.! O, kako ponižni bi bili, še kakd j radi bi ustregli pravični zahtevi Slovencev. Ali ne, tega ne stori, — pač pa naj bi I še! nadškof v zbor in si nakopal smrtno sovraštvo »zatiranega itabjanstva". — Menimo, da se umejemo! Slovenski poslanci poznajo to dejstvo, računajo ž njim in hote urediti svoje delovanje tak6, da bi dosegli prej ali slej svoj namen iuii brez nadškofa. V takem prizadevanju pa zaslužijo p o d por e in ne polen pod noge, zaslužijo priznanja in ne — brc!
Še nekaj o abstinenci in o članku v 87. štev. »Soče" — prihodnjič.
DOPISI.
Iz Mirnlka. — (Izv. dopis). — »Srečni", tako piše neki laški dopisnik iz Dolenj v BKaiijoli". A kdo so oni srečni? Mi Slovenci v Mirniku in po Idrijski dolini, zato ker dobimo podpore za cesto ob Idriji in most čez Idrijo. Zato smo srečni in vsled lega razvidno, da nas vlada podpira in da nam je naklonjena. A kdo je nesrečen ? Ubogi trpini
—  Lahi — v preljubih Dolenjah l!
.Karijola" piše: »Clie gli sloveni di qui, come ovunque vengono favoriti nori ci sono fatti che non lo dirnoslrino. Venne il ghiribizzo ad alcuni di far tracciare una strada che dal monte Corada dal versante ponente discenda in valle, colla spesa di een-tinaja di migliaja di fiorini, ed eeco e!<e il govorno promelte di favorire tjuel lavoro coll'80 p. e. Si noti che su quel versante saranno in lulto 40 a 45 miseri casolari, e che tulta la regione paghera tulto al piu fior. 1000 d*imposte dirette".
Vsakdo naj premisli, kdo je bolj potreben, ali Idrijci ceste, ali Lahi uravnave »Agro monfulconese". Ubogi Idrijci, ki so zaprti ob meji brez nobenega izhoda, naj bi bili še nadalje zaprti i nesrečni za uslugo renegatskih Dolenjcev ?
Tudi izravnih davkov plačujejo Idrijci več nego 1000 gld. in število »miseri casolari" presega 40 — 45; ako dopisnik ne veruje, naj gre pogledat ter se prepričat, da štev. hiš. presega štev. 100.
V času živinskih boleznij ne morejo ne oglja ne drv prodati po več mesecev, da, zgodilo se je že, da niso smeli z živino 14 mesecev iz hiše. Pa saj ne treba toliko o tem pojasnjevali, menda je »Karijola" sama Čitala temeljito in opravičeno prošnjo za omenjeno cesto.
Ako jo ni še čitalu, naj si izpodi ali kupi en iztis omenjene prošnje (kajti je bila tiskana). Dalje piše »Karijola*: »Ad altri venne 1'idea di gettare un ponte presso Mernico sul Judri, ed eeco che il governo aceorda f. 3.800 di sussidio, e cio per favorire gli sloveni.
Invece a noi italiani che da piu di 30 anni sospiriamo un ponte presso Dolegna. se abbiamo voluto averlo, abuiamo dovuto farlo coi noslri denari*.
To ni »idea", lo je potrebno. Ako dobimo podpore, smo tudi zato prosili.
Dolenjci so prosili za most — ki jim ni bil in jim ne bo V "isti! —, da ga sezidajo na lastne stroške, samo da se jim dovoli prehod. Vlada mora nastaviti finančno stražo in eolno ekspozituro v Dolenjah. Kaj ne stane to državo več nego 3.800 gld. za most v Mirniku? Pri nas je enkratna podpora, a v Dolenjah bodo večni izdatki vsled prehoda Čez Idrijo. Torej ni treba očitati Mirniku te podpore.
Razvidno je, da sle srečnejši vi Dolenjci! Ako bi bil most v Dolenjah v resnici toliko potreben, bi ga že vlada na lastne stroške sezidala v teh 30 letih, ko je bila z dušo in telesom naklonjena g. italijančičem!
Dalje: »Domandiamo da anni ed anni che' la strada al colle di S. Giorgio venga reltitlcata, ma che! Non siamo mica sloveni noi, perche dobbiamo accontentorsi!
Paghiamo d' imposta mollo, e per cpiesto che dobbiamo pretendere poco! Non e cosi che si ragiona dai Turna, Gregorčič e com-pagnia ?"
O tem nima laški dopisnik kaj brbljati, kajti dobili so 8000 gld. podpore od vlade. Torej srečni vi! Kdo je kriv, da ni še cesta na hribu sv. Jurija nad Bračanom popravljena. Sami! Ker vsakdo v Bračanu hoče cesto pred svojim pragom, vsak krčmor zahteva, da bi cesta vodila mimo njegove krčme. Vsled tega letajo utoki zdaj proti enemu zdaj proti drugemu načrtu.
Saj rabijo tudi Siovenci ono cesto in gotovo v večjem številu nego Lahi, torej ako bi bili v resnico toliko srečni, bi morala biti že zdavno popravljena.
Koliko je požrl »Agro monfalconese"! Mnoge, mnogo, resnične stotisoče, a komu v korist??
Gospod dopisnik iz Dolenj, naj sedaj premisli, kdo ji« srečnejši ? Dalje kvasi o nekem menihu, kateri je baje nagovarjal dolenjsko mladež, naj bi pohajala v slovenske šole« Ako bi bilo to res, je imel menih popolnoma prav, kajti otroci v okolici Dolenj so Slovenci, kise v družinah pogovarjajo le slovenski; kako je mogel menih govoriti z dolenjsko mladež, ako ne v slovenskem jeziku ker — kolikor meni znano ~ oni menih ne pozna laščine.
Preč. g. Gregorčiča, Turno e »corn-pagnia* pa naj pusti dolenjski dopisnik v miru, kajti onadva delujeta pravično in pošteno, »Vsakemu svoje".
Še nekaj: Po okolici (tudi v Italiji) oznanjal je rudeč razglas pies tako le:
»La solita sagra di Dolegna sni prati di Pojauis (Poljane)" t. 1. navadni shod (seveda s plesom) v Dolenjah na poljanskih travnikih".
Dragi čitatelj, ali veš kje so »prati di Pojanis?" V blaženi deželi nasproti Dolenjem.
Zdaj š c I e v i d i m o, zakaj rabijo m ost čez I d r i j o!?
Dolenjci so hoteli priredili ples, menda pa se jim ni dovolilo radi nezaslišanega čina 10. septembra t. I. A oni so hoteli se zabavati, torej so si mislili »Prenesimo Dolenje v Pojanis (v Italijo) pa smo na varnem, pa nam ne more nikdo ničesar očitati". O kako so lojalni t!                                              X.
Domače in razne novice.
Imenovanje notarjem. — Jtistični minister je imenoval notarskega kandidata v Trstu g. Blaža dr. Q u a r a n t o 11 o pro-"izoričnim notarjem za Tolmin.
Moža ne poznamo, za to tudi ne vemo, ali zna slovenski, ali ne. Rekli bi skoro, d« ne, toda za sedaj ne moremo še nič posebnega pristaviti; priliko za to bomo imeli v kratkem, ko nastopi svojo službo v Tolminu.
Preiiicšfeeiije-----Sodni svetnik g. M.
(i a b r i j e I e i č je premeščen iz Ajdovščine v Gorico k okrožnemu sodišču.
Naslov »dvorni kaplan* obdrži — kakor eitamo v „Wiencr Zcilung* — tudi za nadalje preč. g. Fran dr. Sede j, pred kratkim imenovani kanonik in stolni župnik-dekan v Gorici.
Besedilo razsodbe, s katero je bil ovržen utok proti zaplembi »Soče" št, 70, se glasi:
Kazenski senat c. kr. prizovnega sodišča tržaškega pod predsedstvom g. prizovnega predsednika dr. viteza pl, Kindingerja v pričo gg. prizovnih svetnikov vit. pl. Pflugla, Legata in Canevarija, kakor sodnikov, in tajnika Parisinija kakor zapisnikarja, presoje-vaje o pritožbi c. kr. državnega pravdnišlva goriškega proti odločbi c. kr. okrožnega sodišča goriškega, kakor sodišča v tiskovnih stvareh, od 24. oktobra 1898. teta Pr. 26/98 7 kojoj je na pritožbo Ivana Kavčiča, urednika in izdajatelja novine »Soča*, razveljavilo zaplembo št. 76. rečene novine od 23. septembra 1898. leta, ukazano dne 26, septembra 1898. leta;
zaslišavši g. višega državnega pravdnima Taddeija;
ozirom na to, da je zaplembo št. 76. novine »Soče" od 23. septembra 1898. t. naprosilo c. kr. državna pravdništvo goriško, ker je v sestavkih »Po izgredih" in „V Ra-tujah ni bib nikakih izgredov* skušalo opravičevati čine prepovedane zakonami, to pa zadošča osnuti prvine zločina po § 305 kaz. zak.;
ozirom na to, da se to poskuša nje pojavlja očitnim, kajti v sestavkih, o kojih se govori, se jemlje znanim izgredom ono važnost in ostrost, ki ju v resnici imajo in si prizadeva, da bi se na tak način tudi umanj-šalo odgovornost onih oseb, ki so se udeleževale izgredov;
videvši torej, da se na tem kopičijo krajnosti navedenega §, je razrešilo: da vzprejema pritožbo c. kr. državnega pravdnišlva goriškega in premenjevaje sklep c, kr. okrož.  sodišča  goriškega,   kakor  sodišča  v
tiskovnih stvareh od 14. oktobra 1898. 1. Pr. 16/98 7, da zavrača utok in odločuje: I. Vsebina sestavkov »Po izgredih" in' „V Balujali ni bilo nikakih izgredov", uvrščenih v št. 7C>. novine »Soia8 (izdaja za Gorico) od 23. septembra 1898. !., sestavlja stvarne prvine zločina kakor ga označa § 305 kaz. zak.
H. Potrjuje se izvršena zaplemba, prepoveduje se nadaljno razsirjevanje rečene tiskovine..- se ukazuje Hničenje ugrabljenih iztisov in onih,'ki bi se še ugrabil«.
Dr. Kindinger ni. p. Njiše železnice. — 13. t. m. bo v prostorih dunajske trgovinske zbornice kon* terenea za železnico čez Ture in Predel do Trsta. Iz naše dežele bodo navzoči državni poslanci, zastopniki deželnega od bom*-mesta. Gorice, kupčijske zbornice in akcijskega odbora v Bcileu.
Minister Wiltek namerava baje predložili za zdaj načrt zakona za železnico od Tolmina v Gorico (kolodvor nekje cb živinskem trgu) od lam v I)ornhi*rg in čez Kras do Opčin in k sv. Andreju v Trstu. Da bi sploh enkrat nekaj začeli, dalje že pojde! Preveč »milanska* jt'bila kolajna, katero je dala napraviti v Milanu v Italiji goriška ,1'nione Gmnastica*. Ko je priromala iz ,blaženega kraljestva* v avstrijsko (aorieo, so jo morali zaplenili. V Milanu <o bili gotovo veseli, da kujejo tako imenitno kolajno, na kateri se jasno kaže, kako združeni so po mislih ž njimi Italijani na Goriškem, ali to veselje je |>i|o kratko in na me-to istega je stopil srd, kako morejo v Avstriji zapleniti tako kolajno!
Napis na isti se j»> pričel z besedami: „Nei torti* — - Junaki pa so naši itali-jaučki, jpa se kako^n !!
»Šolski dom*. -- l.a*ke barabe so danes pr) noči bolele podreti desni zidani .steber k vhodnim vratom na desni strani poslopja. Trudili «) se morali italijanski ,gnspudiči" gotovo mnogo, ker so pritlični del stebra od zadej razmaknili v sredini prav znatno. Kuzmikali mi najbiv.e s kakim železnim drogom, ali opravili niso ničesar ker steber stoji trdno, ltedar.-tvo je stvar pregledalo, danes stoji v Kri;<ni uliei stražnik. Zopet lep pojav ,avile enltuiv. ¦ -.Škode je nad :>0 gld.
liospod Ivan Doljak, kovae in mehanik v (inriei, je postavil stroj ;u razsve-čavo z aeeliliuom in razpeljal po prodorih »Šolskega doma*. Vsa priprava je popolnoma vgoiluo postavljena. Svečava i/.vr.-dua in < ena. ."i—7 in od zublja sveti prav dobro za vsako opravilo, sosebuo ugaja za ri-anje, pisanje ali drobno MV.uije.
Odbor »Šolskega doma* i/reka ^vojo popolno zadovoljnost g. I. Doljaku, ter ga priporoča vsakateremu. ki si želi dohre .svečave po zmernih cenah.
IVrno Je dobil nekdo na številke 1 — « - 30. stavljene v nabiralci v K a ualu. Številke so bile izžrebane :M. sept. Dobitek znaša 214 gld. — no srečni s t a v i t e I j se še ni o g 1 a s i 1 z a n j e. Osa ima le še 7 tednov. Ako je že stavil, imel bi pač tudi paziti na izžrebane številke ! Novi tainburaŠki zbor v Nabre/.ini z imenom »Narod* se je u.-tanovi! 30. ohtobra t. L. h kateremu se je preeej vpisalo 21 izvrsujočih tlanov. Pravila so ž<-odposlana na e. kr. nauitstniAhu v potrditev. Bog daj obilo \>peha.
I/. Sovoilenj uampnrniajo: ,V nedelj) smo bili po opravkih v Tur akti \v Kuriarih). Ko Kino opravili .»vojr teči. smo <a n.i kozarec vina, kateri reči moram - y bil prav dober. V ^t*^ti!su ;e hu> tudi v«č mo/.aknv-FnrUiim\. Nekateri >o ««• k nam pridružili, in .*nio se ra/g^varjaJi o raznih ti'čeh. Med drugim mi nam povda}) Tuij.i-faui. da pn>lu\i.o >pomeitik na-(-mu pivsv. «:esar;u nu trgu pr*d urkvijo. tu da že nabirajo denar. Kden iznad n.i< ;<• vprašal: Kaj porečejo pa goriški i t a I i a n i s m u -i rredenl ovri k temu prav e pemu delu? Odgovorili so nam v n.is»' ve!.ko začudenje: „A kaj, on; bodo ukazovali tukaj, mi živimo v Avstriji, smo bili, smo iti bomo zvoli našemu presv. u>arju!*
To je bil njihov odgovor. Mi si.so jih seveda pohvali?' K Kurnnoin naj se gredo torej učit na>i gori>ki irretlenl o vet patriotizma, in videli bodo. da eela Fmia-nija je z nami. , Oi. .Senliueaa del Frinii*. (he ti trema la bu.Vi..ia! Alf« rtu!*
— Poročilu ne pristavljamo nič; dragi čitatelj, razmišljUj sam n njem, pa razvidi*, odkod' izvira nasprotstvo med nami h\ med Lahi I! -
Z dežele nam pi»ejo: Že več časa potuje po deteli neki fotograf iz Celja, proti kateremu se čiije nehroj pritožb. Usiljiije se vsaki vasi na deželi ter prigovarja ljudi prav po šarhitnusko k fot obratovanju. Ako jih dobi na svoje limanice, pusti si naprej plačati ter jih ali spačka, ali pa ne naredi po pogodbi, kar se lehko dokaže., Umestno se mi zdi, da se javnost o tem obvesti, da ne bodo ljudje zametovali svojega denarja. Sicer pa imai»X v Gorici fotografa g. Jerkiča, do katerega se lehko z vsem zaupanjem obračamo, kateri nas postreže točno po ceni in z najboljšim izdelkom.
Solni t najem. — V ulici Morelli h. št. 5 se odda v najem mala soba s pohištvom. Vprašati naj se blagovoli tam.
Denar na zemljo — najmanj 500 gld. — se posojuje posestnikom proti zmernim obreslim. Več se izve v našem upravništvu.
Dobro domače sredstvo. Moj domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri pre-mrazenju, zavzema prvo mesto Lini m en t. G a ps i c i comp. izdelan v laboratoriju Ri-chterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nC. in 1 gld. steklenica, katera se spozna po znanem rudečem sidru.
Razgled, pojsvetu.
K položaju. — „Der Snden\ glasilo slovenskih in hrvaških poslancev, piše v zadnji (n ez a p len j eni, gospod državni pravdnik!) številki pod takim zaglavjem to, kar podajemo tu v prevodu: Najboljše označilo položaja v Avstriji dajejo nam odnošnji zadnjega časa v Trstu in ono, kar se je zgodilo med Italijani in vlado v tem pogledu. Znano je, da so bili za časa grozne smrti pokojne cesarice, v Trstu, Nabrežini, v Devinu in v Porečn izgredi.
Nečuveno ostro se postopa proti iz-grednikom od strani polifiskih in sodnijskih nblastij. Poliliske in varstvene oblasti, ojačeue z vojaštvom, so na nogah. Kar v trumah vodijo izgrednike v zapore. Kadi besed proti Italijanom, katere so rabili Italijani s a m i že leta in I e t a p roti SI o v a u o m v besedi in v iisku, nekaznovani, vodijo ljudi raznih naroduo:dij, med njimi tudi Italijane in poilalijančence, poliliske in vnr»t-veue oblaki ne samo v zapore, temveč sodne oblasti jih obsojajo ludi v je«*o na mesen- in leto. I'vedlo se je tako gro/no vladanje proti avstrijsko mislečim in lojalnim ljudem, da se oni, ki so o>lali pro'-li, že biije izpregovoriti glasneje kako avslrijsko-patrijolisko diua^isko besedo. Italijanski konzul potuj«« po a vsi ri jsk i'h krajih, kak «r d a b i b i I a l t a I i j a i s t e že zavzela. Avstrijske patrijote zasramu-jejo Haiiauis.-itiii in pr\iiii kličejo ti: „To Imate /a\ svoj patrijotl/.em in /a svojo lojalnost*.
Italijanski poslanci inlerpclujejo e. kr. vlado radi dogodkov v Trstu, Nabrežini, Devinu in v Poreču. Interpelacije so polne nepravihinstij, neresnic, iusinuacij, obrekovanj, posebno proti .Slovanom in deloma ludi proti raznim vhduiiu organom.
Vlada ,te odgovorila samn na zadnje imenovano uderpelaei|o, akoprav je bila stavljena kasneje od drugih dveh v je.inaki zadevi. Dogodka v Poreču • - pravi - - ni pripisovati poltti-kini ali narodnim nagibom, temveč samo napetosti, ki obstoji že od •lavna med ,sigurni* in med ,zappadorim. Okoli tio vinjenih kmečkih mhdiničev je bito. ki mi vse vprizorili. Beati creduli... Glede na druge interpelacije, posebno radi dogodkov   v  Trstu         dostavlja,   —   da ne
more »lati te topnega odgovora. Kno pa more reči že naprej, da je hi! užaljen čut lojalnosti do via daj oče h ise najgloblji s tem. da so bile v Trstu veselice tačas, ko je bila radi groznega atentata v Genevi vsa Avstrija v največji žalosti. Zraven tc^a pa ne sme zamolčali, da radi prijaznih zvez z Italijo stori vse, s čimur se zabrani ponovitev izgredov proti italijanskim državljanom ter <la bodo obdolženci kaznovani najo»trei.še ...
K;ikor vla so bili izgredi naperjeni proti italijanskim državljanom in ne proti prirediteljem ter odele/eurem veseli--. Drugače ni bilo nobene besede za one, katerih čutila lo-jainosti in »»danosti do vladajoče hiše so bila r.«y/.i).;e!ia. Niti beseda." ni bilo, da se bo zabranjevato v prihodire i/grede ptoti onim, ali da bodo n ipadalei kaznovani. One se sme tudi -e nadalje brez kazni v vsakem pogledu napadati. Iti m- izka/ujeo svojo lojidnost in ud.uiost do vladajoče hiše, tedaj jih obsodijo, kakor sedaj, v zapore! Po-Luter '.. ubon z drugim delom odgovora vlade ni bil zadovoljen. Debate pa. kakor je običajno na sploh na svetu, ni zahteval. Zdekel .se je le k izjavi, v kateri je izraženjo g. ministerskega piedacdiiika glede na veselice v Trstu razglasil kot absolutno neresnično. »Mila je samo veselica, policijsko ne prepovedana, uprizorjena od nekega cirkusa (eircus V i c t o r. ki je bil nedavno v Gorici. l"t\), kateremu ravnatelj je Nemec 1* Poslanec damhou je potem ministerskega predsednika, ko mu je očital neresnico, obžaloval, da je bil v šoli najhujših sovražnikov Italijanov (O jej, jej! Ur.), kje je in«innacija navadno orožje! (Jako imenitno in »resnično*! Fr.)
Tedaj insinuacijo in neresnico meče pred oči italijanski gospod poslanec mini-slerskemu predsedniku in vladi*. — To je nekaj besed, ki približno dobro označujejo naše rasmere izza poslednjega časa; dalo bi se reči še marsikaj boljšega, kar človek občuti na licu mesta, ali kaj hočete, ko imamo na jugu pri nas najstrožje cenzorslvo, ki obsodi vsako besedo po znanih harmonika paragrafih, katerih se mi sicer prav n«C ne bojimo, ali kateri vendar zabra-njajo pot marsikateri brilki resnici!
Slika Iz drž. zbora. »- Schor.ercr je v seji 5. t. m. govoril kar naravnost veleiz-dajski. Govoril je dve uri. Najprej je pripovedoval, da je začetkom zasedanja nameraval ovacijo za Bismarckn, da pa je svoj namen opustil, ker so je bilo bati, da ne najde zanjo podpore. Napadal je potem pravosodnega ministra, češ, vlada zaničuje pravico, in potem rekel, da poživlja vso Nemce, naj nikar   davkov  ne plačujejo.   Tbun  se je
obrnil k predsedujočemu dru. Ferjančičn in i se smejal, na kar je Wolf zaklical: Zdaj se ta hudodelec še smeje! Schonerer je potem pripovedoval, da se bo Nemcem v Avstriji tako godilo, kakor na Sedmograškem, če ne začno drugačnega boja, da so jezikovne na- I redbe zahvala Avstrije Nemcem ter dostavil j da gledajo Nemci od propadajoče Avstrije z ' zaupanjem na vzhajajočo Nemčije, (Wolf: Bog živi AUdeutsehland!) Schdnerer je potem trdil, da Nemčija z ozirom na babilonske razmere v vojski ne ostane zaveznik Avstrije in da mora Nemčija storili svojo dolžnost in priti na pomoč avstrijskim Nemcem. — Koj potem je vstal ministerski predsednik grof Tbun in rekel, dana Schonererjeve izbruhe ne bo odgovarjal, ker bi bilo to žaljivo za zbornico. Avstrija bo vstajala vzlic Schone-rerju in Wolfu. Schonererin njegovi tovariši so odgovora najmanj vredni, zlasti pa njih dol/.ilev. da vlada ne spoštuje ustave, ker sami krše svoje v zbornici storjene prisego. Desnica je Thunu živahno ploskala. Mnogi poslanci so ministerske.nu predsedniku čestitali.
Konec kvot nI h poganjaj. — Po preteku več kakor dveh l< t so se konečno kvolna pogajanja brezvspešno končala. i!.>. marca leta 1S(.H». sla so, sešli kvot ni depu-liiciji prvič. 3. novembra*!, I. je izjavila ogor-ska depnlacija, da ne more sprejeti avstiij-skih predlogov ter da smatra vsako nadaiuje pogajanje brezpomembnim. Avstrijska depu-tacija je predlagali namreč razmerje kvol :iS\V„: lil'.")",,. Ogerska se torej ne uda, .impah zahteva da ostane vse pri starem. Sedaj imata besedo vladi in parlamenta. Ogri se vesele i/.jalovljeuja pogajanj; opozicija upa, da PianlVv odstopi, v Avstriji pa si bo znala vlada pomagati s §  1 V.
Maiilpulanfhijena poštah. ~- Poslanci dr. Demel in tov. so predložili poslanski zbornici predlog zakona, po katerem bi dobivale poštne manipulantiiije to-le plačo: 1. Ido po 1 ejd. na dan, od 1. do L leta po 3."i gld. mesečno in potem vsaka tri leta .'t gld, več do i:> ejd.. katere bi dosegle v -M letu.
/aliupšMnske pristojbine. Poslanci Neti nt en fI (protiseniit) in tov. so predložili 2'>. oktobra poslanski zbornici predlog, naj se vlada pozove, naj poda zakonski načrt o opsoslitv' zapuščinskih pristojbin, ko posestva prehajajo naravnost od slarišev na otroke.
. Oprava erarsMU milnic. - Vlada je zopet predložila načrt zakona, po katerem bi se odpravile s 1. jan. 1900. vse erarske mitnice in moslarine. Cas hi že bil!
V pododschii za trgovinsko pogodbo tečejo razpravo strašno počasi, ker jih ab-slrukcijonisti ovirajo s svojimi naravnost nepotrebnimi  predlogi  >u pa z dolgimi govori.
Obslrukcija deluje še vedno daljo in tudi ne namerava odnehati od svoje sedanje taktike.
1'rogruiu mirovne konference j(; že sestavljen, k.ikor trde zadnja poročila. Sestavil ga je grof Muravjev, popolnil pa sam car. Vladam ga predlože še ta mesec v pregled in podpis.
Nemški cesar skonia prej, kakor je bilo ramcravatio, svoje potovanje. Vrnili se j«' mislil še le koncem loga meseca ali drugi mesce, toda vrne se že te dni domov.
Kreta. — Tu.-ki zapuščajo Kanejo, (i. J. u. su u>tavi!i upravo poštnih in brzojavnih i rado v. Princ Jurij, bodoči guverner na Kreti, piide v   Kanejo baje že koncem tega meseca.
(Dalje t prilogi).
Frana tViltielutA odvajajoči caj
od Frana NViih 'l oa. lekarnarja v Neun-kirclinu, Nižje-Avsliijsko, «e dobV.i v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld.  1.
Kdor hoče piti caj, ker boleha n. pr. na kostnici, revmatiznui ali sicer na kaki alrugi zastareli bolezni, na.j tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkulia z litrom vode na pol litra, pre. edi vkubani čaj in naj izpije polovico zjutraj na iešče in zvci*cr polovico mlačno. — Ako je bolezen trdovratna, naj se pij«; čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se cesto ne doseže ui jednim celim paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolrzen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku srhih letnih časov, po-labili jeden cel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvariue odpravljajo z vodo in tudi skoz* organe spodnjega telesa in se tako reši nadaljnega trplenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo dijeto in se izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastni, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva in vina ni priporočati. Med 7ši\\vljeiijem seje varovati pred prehlajenjem in mokroto._______________L
Zahvala.
O dolgotrajni bolezni in smrti nepozabne mi soproge gospe Fr a n č i š k e T e r p i n sem dobil toliko tolažil in soeutnic, da sem primoran Um polom srčno se zahvaliti za obilna sočutja, udeležbo pogreba in za vence posebno preč. gg. domaČemu župniku in sosednjim duhovnikom, očetom kapucinom, učiteljem, slavnemu starešinstvu, udom slav. cestnega odbora, pevcem za nagrobnico ter mnogobrojnemu občinstvu.
V Sv. Križu, 3. novembra 1898. Filip Torpin.
Na prodaj je več hiš ^at„ffprasv!
ništvu.                                                         -
Odda se v najem
štacuna,  magazin  in  klet.
Riva Corno štev. J. Prostori so pripravni za vsako kupčijo -— Več se pojzve v našem npravnišlvu.
Pekovski mojster
Karol Draščik
na Kornu bode na splošno željo slav. občinstva pekel kruh od danes naprej trikrat na dan. Dobiva se vedno sveži dunajski rženi kruh.
Na znanje.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je olvoril svojo
lastno kovačnico
v Gorici ulica „Tre Re" itev. 17.
blizu oo. kapucinov. Izdeluje vsa kovaška dela; kovanje vse vrste vozov, kakor tudi je izurjen podkovaloc konj. Vsako delo izvrši po jako zmerni ceni. Toplo se priporoča             s spoštovanjem
Val 16 Vinko, kovač.
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja |>, n. tfonpoilom pokom v deželi, tla iniu v zalog
kvasu najboljše kakovosti
po m kr. kg.
Otuniti ko jn im 0. 1). Oonforln nn Komu
SI. 12 in v pekarno; Kupola I)rn8<Vk, na Kornu M. 5),
IVlor Toiimsini v ItnlmliSiii SI. Vi, Andrej Fnil v tile-
diSrni »lici hI. 5 in Ivaiin Htulinja u »lici 1'arrnr fil, Hi.
Naznanilo.
Podpisanec naznanja si, občinstvu, da je p, e vzel od 1. oktobra I. I, znano
krčmo Mali Raj h"
na Kornu it. 6.
Preskrbljena jo vedno z dobrimi domačimi vini, Zrnjem in svežim pivom, taborna kuhinja postreže vsikdar, bodisi z mrzlimi, kakor ludi gorkimi jedili. Za obiino obiskovanje se najtopleje priporoča
Lavoslav Hrovatln,
lastnik krčmo „MaU Kajn"
na Kornu št. G.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Golici in na dežeti, svojo novo urejeno
D r o a a j a I n i c o jestm
V zalogi imata ludi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognnc, pristni kranjski hrinjevec, domaČi Iropinovcc, lini rum, različna vina, goruSice (Senf) ter drug" v lo stroko spadajoče blago, "oslrcžba ločna in po xmcrni cenah,
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin T.%                       trgovca v ScmenlSkl ulici št. 1
v biSi, kjer je „Trpovsko-obrlna zadruga'.
H     HpcdieUska poslovnica
1 Uw H* y Gorici I
305!-as   » ulici Morelli 12
se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele.
we;
ertheimovi
ivalnl stroji.
Priznano najodličnejSi stroj za družine in obrti, ki Siva brez ropota, ter ima vsa zboljšanja no-vejSe dobe. Zahtevajte cenike in vzorec za bivanje! OH dnevni Pas za L©sfcu3nJo. S «« letno pismeno jamčenje. -Vsaki stroj, o katerem se v času poskuSnje ne pokaže, da je izvrsten, vzamem nazaj na svoje stroške brez ovir. Samo direktno občevanje z občinstvom brez zastopnikov. t jI zalo je prodaja za polovico ee-linejSa od cen. ki so drugače obi-I čajne za prve fabrikate. II Poznate že Wertheimer-Triplex I                 (Nov patent) ?
I Miiluiiasehfncn Tersand - llans [ S T R A U S S ggggjg%Tggl||Wien, IV. Margarethenslrasso 12. Moja gospa je jako zadovoljna z Werthei-movim šivalnim strojem, kateri je dobila od Vas. Lahek tok, brez ropota, lepo delo, jednako, če se šiva močnejše ali slnbcjšo blago, vse to jo vredno občudovanja. Originalni Singerjev stroj mojega soseda, ki je stal na obroke gld. 85- -ni prav nič boljši. — Z najboljšo zahvalo in s spoštovanjem                        Ferdinand l>eiw,
gozd. uradnik. Vares (Bosna) 27. sept. 18A8.
napovedane veselice, ki so druga leta dona-šale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice Vstale.
Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg, kateri je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — jedino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo ..Narodno šolo" v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s ponosom ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše čase zavračati vse — tudi, najbolj opravičene želje in prošnje za ka-koršnokoli   razširjenje  družbinega delokroga.
Se nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Umestno bo, ako vsa podružnična načelništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos' že vršili. Tu naj svoje ude, "in po teh tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še izvanreden, če tudi le majhen jubilejni dar. Marsikaterega domoljuba, ki še ni ud naše družbe, bo morda mogoče ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jed ni ali drugi podružnici, ako ne kot ustanovnik z jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kot letnik z 1 gld. na leto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed priprostega naroda, ako jim zavedni rodoljubi na primeren način pojasnijo lep in blag namen, česar jih vodstvo družbe*sv. Cirila in Metoda uljudno prosi. Pokroviteljev, ki so vplačali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld.,-ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238. Vendar upa vodstvo, da izvanredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere.
Ganirno se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost, in navdušenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi.
Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega  Primorja:   „Morituri vos salu-
za roko ter se oddaljila ž njo na drugi konec ulice. Tam sta se vsedli ob zidu, gledajoči od daleč najdražjega brata in sina.
Sedeli sta tako že nekaj časa, kar je neka ženska se prikazala izza vogla palače. Šla je sključena, nesoča poln jerbas zele-njadi. Pri svetlobi meseca sta razločno videli njeno temno, zgubančeno lice.
Zagledavši moža, ležečega na pragu, se je ona ženska začudena vstavila, toda videča, da se ležeči ne gane, ga je potihoma obšla, pritisnila leseno kljuko, deska z napisom je odskočila brez šuma in leva polovica vrat se je odprla.
Porinila je skozi nje jerbas ter hotela že vniti sama, kar je, gotovo iz radovednosti, pogledala še enkrat spečega.
Na ušesa žensk, sedečih na oni strani ulice, je doletel tih krik. Na to sta videli, kako je starka, ne verjajoča nemara lastnim očem, si jih drgnila, .sklonila se nad ležečim in zgrudivši se pred njim na kolena, jela z vročimi poljubi pokrivati njegove roke.
Ben-IIur, sprebujen s tem, je nakrat odprl oči,
„ Amra l Amra! to si ti?* jo zaklical ter se vspel po koncu.
Zvesta služabnica ga je s klicem veselja objela okrog vratu.
Nežno se je izvil iz  njegovega  objelja
tant!" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev, A ono vstrajnosti ni izgubilo in noče obupovali. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje, — ne umiramo še, ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal. Ke pogumno in složno naprej! Vse za vero, e ~ s a r j a in domovin o! Vodstvo aružbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Mestna hranilnica v ftadovljld na Kranjskem. —- V mesecu okiobru 1898. je 144 strank uložiio 39317 gld. M% kr., 86 strank vzdignilo 21704 gld. 04 kr., 7 strankam se je izplačalo posojil 2050 gld., stan k vlog 538899 gld. 80% kr., denarni promet 88493 gld. 80'/, kr,
Odbor akad. tehti. društva .Triglav" v Gradcu se je sestavil za zimski tečaj 1898/98 tujko-le: predsednik iur. Kasto Pustoslemšefc, podpredsed. iur. Ivan Žemljic, tajnik iur. Dragolin Podgornik, blagajnik iur. Aclolf Meh, knjižničar phil. Janko KošUal, j odb. namestnik med. Gvidon Pregl, gospodar t med. Branko Žižek, revizorja med. Alfonz Serjun in iur, Miloš Vehovar,
„Slavia" ruskemu čaru. (Konec). — Toda od te konference, zdi se nam, bodo izločeni milijoni in milijoni zapadnih in južnih Slovanov; izločeni bodo neosvo-bojeni Srbi in Bolgari, kolikor jih je v osmanski državi; izločeni bodo slovanski ostanki, ki so podložni saškemu in pruskemu kralju; da izločenih bode - ker doslej proces pretvorjenja lolrinske monarhije, razdeljene od I. 1807. na Avstro-Ogersko, nikakor Se ni dognati po načelih večine prebivalstva, kajti nemška in madjarska manjšina s svojo institucijo duvalizma odklada to rešitev — ponavljamo, Izločenih bode od te konference dvajset milijonov živili Slovanov v obdommki držav!, o katerih, kakor se bojimo, se bode razpravljalo brez njih.
Vaše Imperatorsko Veličanstvo!
Tega nikakor ne zasluži naš češki narod, ki je prvi v lotrinški monarhiji, kar se plačevanja tiče, ki je imel svojo češko državo in na njegovo kraljevsko krono je bila po-kladana imperatorska krona zapadno-rimskega cesarstva; ne zasluži tega naš češki narod, ki je v dobi Velikomoravske države po zaslugah svojih Carjev Rostisiava in Svato-pluka in sodelovanjem sv. apostolov Solonskih položil temelj velikosti in slavi pravoslavnega ruskega sveta in sta njegova mučeuika za Pravdo  Božjo   in  jezik  slovanski   Mistr Jan
in dvignivši kvišku njeno lice, zalito s solzami, jo prisrčno poljubil z radostjo, ki ni bila manjša od njene radosti.
»Kje je mali? Tirza? Draga Amra! povej mi kaj o njima 1 Govori! govori! Prosim te!. . ,a
Amra se je zalivala s solzami, namesto da bi odgovorila.
»Videla si ju V Veš, kje sta! Gotovo tukaj, v tej hiši,,»|taj   ne   da?.. .  Govori?'
Tirza se je napol dvignila, toda mati ]e uganila njen namen ter jo je prijela za roko.
»Niti koraka!" je zacepetala velivno, „Nečista! nečista l"
On ne sme postali to, kar sta bili oni — izvržek človeške družbe!
Amra se je jokala na smrt.
»Hotela si iti noter, reče ji Ben-Hiir, videč odprte duri, ,pojdiva torej skupaj! Ta napis laže !.,. hiša je moja. Vstopiva!.. /'
Izginila sta skozi vrata.
Nesrečna mati in sestra pa sta ostali na oni strani ulice pred zaprtimi vratmi, ki bi se ne imela nikdar odpreti prod njima.
Kako težko je bilo to breme žrtve!
Prenašati ga je mogla  samo   tako   velika ljubezen. .           Drugo jutro so našli obe ženski se na
I tem mestu ter  ju   pregnali   od  ondut s ka-J menjem.
Hus in Jeronim Pražki blagega spomina, priznana za svetnika v pravoslavni cerkvi; ne zaslužijo tega niti krvni naši bratje na Slovaškem, niti Rudeči, Bukovinski in Ogerski Rusi, niti pravoslavni Srbi na Ogerskem in v Trojedinici, niti Slovenec, zaslužen radi dedščine Solunskih svetnikov iz dobe Mora-vo-Panonske, niti Hrvat, braneči glagoljico s svojo krvjo stoletja.
„Blahočestivejši Sarnodržavnejši Velik^ Hosudare Imperatore!*
Ako gre za veliko idejo splošnega miru po načelih prava in pravičnosti in po nalogu Vašega fmper. Veličanstva, tedaj ne morejo biti pozabljeni kulturni zgodovinski slovanski narodi, ki hrepene po istih načelih in istem miru, da bi ne bili zastopani na konferenci, ki bo areopag obstoječih držav. Ne more biti namen Vašega Veličanstva, jasnega solnc-a vesoljnega Slovanstva, da bi bila izločena verna deca matere Slavije od posvetovanj in določevanj o usodbi držav in narodov. Vsaj toliko bž bilo potreba, da bi bili po ukazu Vašega Imper. Veličanstva prideljcni Vašemu zunanjemu ministerstvu trije "zastopniki vsakega slovanskega naroda brez razločka kot posvetovalni zbor.
To je najmanj, kar prosimo Vase Imper. Veličanstvo, a ostalo usodo vsega Slovanstva, pokladajoči v roke Sinu nesmrtnega (lira Mirotvorca in moleči vsak hip za spas duše Vašega Imper. Veličanstva in kiičoči; Bože, carja hrani!, da bi Gospodin ne udaril % večno kletvo dušne smrti in ne zapustil našega ginjevajočega slovanskega ljudstva; kajti dozdeva ne in Vašemu Imper. Veličanstvu ne more biti tajno, da g i n e vajo celi si «>-v a n s k i n a v o d i ti a u s v i t u d v a j s e-t e g a v o k a, m r o č i s s lovi: A re Caeaar* inoriturl Slavi te Haltttatit!
V» r o d n i A t v o   ,S lavi e*.
Temu pismu ne dodajamo uikake be-sede. Naši citatolji naj ga čitajo pazno in razmišljajo o njem. Morebiti se jim rode pri tem misli, katerih ne moremo zapisati. — Vemo pa, da to pismo je doslo carju pred oči. Na ta način je izvedel marsikaj, česar najbrže Ae ni vedel. To ne bo škodilo avstrijskim Slovanom; morda pride čas, da jim bo v veliko korist, saj vemo, kako hitro in korenito se včasih časi menjajo. Car Ni-kolrj 11. je najmogočniši vladar, ki odvaga nekaj Umberlov —- in to dejstvo nam Slovanom ni in ne bo v Škodo, imejmo to v« dno {»red očmi i
.Proč! Vid ve ne spadate k živim! Mita med grobove!* so za njima klicali.
In sli   sta   v   s vid k tem   prokletslvom.
V, tfroblscc oh grK*u Zlobnega sveta,
Ako hoče popotnik v «vt ti deželi obiskati prekrasne vrtove kraljev za Jeruzalemom* mora iti ob strugi potoka (ledron, čez Gibon in Umom* do starega vodnjaka On-rogel, dalje po dolini, zaprti med gorama Morijo in Sionom; od ondot zagleda na obzorju goro Horam* t mitno kupijo, s prelepimi ostanki Uippicosa — ki su bili grozni celo v razvalinah; na desni »tram bo imet takrat goro Srda, na levo pa grič Zlobnega sveta, tako pogostoma eMumjeii v svetem pismu.
Njegovo podnožje je stalo na pravem peklu — peklu iz ognja in smole« in»eiw»va-vem v bibliji Gehena.
V podnožju namreč, takisto kakor v južnih in na južno-vzhodnih nmrih« ohrnenih proti mestu, so bili izklesani grobovi, ki ko že od pamtiveka služili za bivalne gobavim.
Tu so živeli daleč proč od ljudij, izo gibam in preziram, kot  prokteli  od  Jetiove.
Drugo jutro po onem dnevu, opisanem v prejšnjem poglavju, vidimo Amro pri vodnjaku Kn-rogel.