Terme Ptjj
S/m HOTELS A RESORTS
■'J&fi
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
r ;
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Podravje
Ptuj • Lani bistveno več glob zaradi prekoračitve hitrosti
O Strani 6 in 7
Ptuj, petek, 13. januarja 2017 letnik LXX • št. 4 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski SE
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Ptuj, Podravje • In vendar se premika ...
Podravje
Kam z božičnim drevescem po praznikih
O Stran 7 Črna kronika
Slovenija • Za
smučanje izven prog do 800 evrov kazni
O Stran 24 Kmetijstvo
Podravje • Rezultat žitne verige: še nižje odkupne cene žit
O Stran 8
Šport
Nogomet • Na
odhodu Krljanovic, T. Petrovič in Srdic O Stran 11
Tomaž Gajser •
S kolesom do Nepala O Strani 14,15
Dravski most zaprt do jeseni 2018
Letos spomladi naj bi na Ptuju začeli obnavljati stari most čez reko Dravo in most čez Studenčnico. Odločitev o izbiri izvajalca del je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) sprejela v začetku minulega tedna. 4,5 milijona evrov vredno javno naročilo je oddala pomurskemu gradbenemu velikanu, podjetju Pomgrad. Kaj vse se bo na naših cestah še obnavljalo, preberite na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno *
Kako bodo občine sofinancirale gradnjo globinskega vodnjaka
S Stran 2
Politika *
Gibanje ZA Kidričevo ostro proti poslovni coni Njiverce
S Stran 4
Kronika *
Požara v Podleh-niku, onesnažena voda v Majšperku
O Stran 16
Zavod za turizem
V središču •
Vrtec P|u|: ekspanzija anonimk, obračunov in ovadb
2 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Podravje • Nizke temperature še ne povzročajo večje škode v kmetijstvu
Drevesa lahko zaščitimo s koruzo ali tkanino
Na kmetijsko-gozdarski zbornici ugotavljajo, da nizke temperature kulturam, ki so bile pravočasno posajene, ne bodo povzročile večje škode. Težave lahko pričakujejo kmetje, ki so s setvijo zamudili.
Foto: Mojca Vtic
»Ozimine (ozimna žita, oljna ogrščica, sejano travinje), ki so bile posejane v optimalnem roku, so dobro ukoreninjene. Nekoliko so na slabšem pozno posejani posevki žit, predvsem poznejše novembrske setve, pri katerih so rastline slabše razvite in manj ukoreninjene,« so pojasnili. Več težav na zbornici pričakujejo pri zelo pozno posejanih posevkih trav ali detelj, ki so jih pridelovalci posejali po spravilu koruze. Tudi pri vrtninah za zdaj ni zaznati večjih težav, predvsem ker ne prihaja do izrazitih nihanj temperatur. Večja pozornost pa je potrebna pri sadnem drevju in trti, opozarjajo na zbornici. Povedali so, da so sadne vrste različno občutljive na zimski mraz. »Jablane in hruške prenesejo do -25 °C, breskve do -20 °C. V krajih, kjer se trenutno pojavljajo nizke temperature, je pomembno, da se prekine obrezovanje jablan in hrušk, koščičarji se tako ali tako začnejo obrezovati kasneje.« A če na eni strani lastniki nasadov sadnega drevja pred zimskim mrazom fizično ne morejo zaščititi, vrtičkarji, ki imajo navadno nekaj dreves, to lahko storijo. Na zbornici zato priporočajo: »Smiselno je zaščititi predvsem mlada drevesa (starejša bolje prenesejo mraz), od sadnih vrst pa tista drevesa, ki ne sodijo v celinsko podnebje, jih pa zadnje čase tu pogosto sadimo (kaki, aktinidija, figa itd.). Drevesa teh sadnih vrst lahko pozebejo že pri -15 °C, mlajša celo prej. Za zaščito teh dreves uporabimo stebla koruze ali tkanino, ki jo vrtnarji uporabljajo za zaščito posevkov in jo navijemo okrog debla v več slojih. Uporabimo lahko tudi druge materiale, ki prepuščajo zrak. Nikakor pa ne smemo za zaščito uporabiti materialov iz PVC.« Ne samo sadno drevje, na udaru so lahko tudi mladi nasadi. Vinogradnikom tako svetujejo, da če so bile cepljenke posajene v jeseni, jih je smiselno zagrniti z zemljo. »Pri tako nizkih temperaturah se seveda tudi odsvetuje obrezovanje trt, še zlasti mladih nasadov. Kjer imajo ljudje ob hišah posajene brajde, jih lahko delno zaščitimo s kopreno.«
Mojca Vtič
Spodnje Podravje • Država bo obnovila dravski most na Ptuju in 14 km
Most čez Dravo bo zaprt
Letos spomladi naj bi na Ptuju začeli obnavljati stari most čez reko Dravo in most čez Studenčnico. tedna. 4,5 milijona evrov vredno javno naročilo je oddala pomurskemu gradbenemu velikanu,
Na avgusta 2016 objavljeni javni razpis za izbiro izvajalca del so se prijavili trije ponudniki: Pomgrad, Euro Asfalt s partnerjem Pondus in Maptrade s partnerjema Ginex international ter I. CO. P Spa. Ponudbi podjetij Euro Asfalt in Maptrade s partnerji sta bili zavrnjeni zaradi neizpolnjevanja kadrovskih in referenčnih pogojev. Neizbrani ponudniki imajo osem delovnih dni časa, da se na odločitev pritožijo. Za vložitev revizijskega zahtevka je treba v proračun Republike Slovenije vplačati takso v višini 25.000 evrov. V primeru, da se neizbrani ponudniki ne pritožijo in da odločitev o izbiri izvajalca postane pravnomočna, se bo obnova mostov začela letos spomladi. Med obnovo bosta oba mosta za promet v celoti zaprta. Po podatkih investitorja naj bi obnova tekla do septembra prihodnje leto. To pomeni, da bo ta del državne ceste (od križišča pri Mercatorju na Bregu do semaforiziranega križišča pri podvozu) zaradi obnove obeh mostov zaprt skoraj leto in pol. Za motorni promet bo obvoz urejen čez Puhov most, za pešce in kolesarje pa čez peš most. Na DRSI poudarjajo, da bodo obnovljena mostova za promet odprli po končanju vseh del, vključno z namestitvijo prometne signaliza-
Foto: Črtomir Goznik
Pomgrad je za obnovo mostov čez Studenčnico in Dravo podal ponudbo v znesku 4,5 milijona evrov. Če na izbiro ponudnika ne bo pritožbe, bi se lahko dela kmalu začela.
cije ter izvedenem komisijskem pregledu in prevzemu izvedenih del na vozišču obnovljene republiške ceste.
1,5 mio evrov za infrastrukturo v Podvincih
Prvi delovni dan v novem letu je DRSI s Cestnim podjetjem
Ptuj (CPP) podpisala tudi pogodbo za izvedbo del na dveh križiščih na Mariborski cesti na Ptuju, ki ju bodo preuredili v krožišči. »Izvajalec mora dela začeti najkasneje v roku deset dni po podpisu pogodbe. Vrednost pogodbenih del, skupaj z DDV, znaša blizu 96.000 evrov. V skladu s terminskim planom naj bi bila dela končana v prvi polovici tega leta,« pravijo na DRSI.
Na območju mestne občine (MO) Ptuj je v teku še ena naložba v cestno infrastrukturo, ki jo financira proračun Republike Slovenije. V Podvincih se nadaljuje druga etapa gradbenih del na državni cesti. Vrednost del je 1,5 milijona evrov, izvajalec pa CPP. Naložbo sofinancira tudi MO Ptuj, in sicer v znesku 560.000 evrov. »Izvajalec je dela začel pozno jeseni 2016, spomla-
Spodnje Podravje • Aktivnosti za gradnjo vodnjaka v Skorbi v teku
Dnevno z novim vodnjakom tisoč m3 vode
Komunalno podjetje (KP) Ptuj namerava do konca letošnjega leta v Skorbi zgraditi nov globinski vodnjak za črpanje pitne vode, obstoječa vodnjaka v Skorbi in Podvincih pa opremiti s filtri za železo in mangan.
»Dela na projektu smo že začeli. V Podvincih izvajamo gradbena dela na objektu, v katerem bo vgrajen filter železa in mangana. Za izvedbo in izbiro lokacije novega globinskega vodnjaka v Skor-bi so bile izdelane tri opazovalne vrtine globine 70 metrov. Na vrtinah so bili opravljeni črpalni preizkusi, na dveh pa že tudi poročila črpalnih preizkusov, iz katerih so razvidne kakovost črpane vode in izdatnost vodonosnikov. Po določitvi lokacije vodnjaka, čakamo še na eno poročilo čr-palnega preizkusa, bomo začeli pridobivati dokumentacijo za izvedbo ter postopek izbire izvajalca vrtalnih del. Predvidevamo, da bi vrtalna dela, ki jih je treba izvesti najprej, začeli najkasneje v aprilu ali maju. Načrtujemo, da bo vodnjak zgrajen do konca tega leta, vodo bomo začeli črpati v sistem v najkrajšem možnem času, takoj po pridobitvi ustreznih analiz vode v skladu s pred-
pisanim monitoringom. Dnevno naj bi z novim globinskim vodnjakom načrpali okrog tisoč m3 vode. Ocenjena vrednost izvedbe
globinskega vodnjaka s filtrom železa in mangana ter dveh filtrov železa in mangana na obstoječih vodnjakih je ocenjena na okrog
560.000 evrov. Sredstva se zagotavljajo iz dela omrežnine v letih 2016 in 2017. V letu 2016 je bilo za nujna investicijska vlaganja v
vodovodni sistem namenjenih 20 odstotkov sredstev, zbranih iz naslova amortizacije, ki je sestavni del omrežnine. V letu 2017 se ta delež poveča na 50 odstotkov,« je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec.
Na ptujskem vodovodnem sistemu je tudi nekaj drugih akutnih žarišč, ki jih je za zagotavljanje pitne vode treba sanirati. Po besedah direktorja Širca so med najnujnejšimi naložbami v sistem naslednje: izvedba cevovoda na novem Puhovem mostu, preko reke Drave, s katerim zagotovijo varno in nemoteno oskrbo s pitno vodo na levem bregu reke Drave; zamenjava transportnih PVC vodovodov DN 280 in DN 200, ki povezujejo vodohrane Nova vas, Rabelčja vas in Panorama; zamenjava azbestno-cementnih vodov; zamenjava PVC vodovoda DN 280, ki poteka iz Ptuja v smeri Velovleka; obnova objektov (vo-dohranov in črpališč) na sistemu;
obnova pocinkanih vodovodnih priključkov in zamenjava tlačnega cevovoda iz smeri vodohrana Rabelčja vas v smeri Grajene.
Mojca Zemljarič
Razrez
sofinanciranja izgradnje globinskega vodnjaka in filtrov
Občina	Znesek (€)
MO Ptuj	206.847
Videm	41.439
Kidričevo	31.153
Hajdina	28.373
Markovci	27.344
Majšperk	26.560
Starše	26.133
Gorišnica	25.810
Cirkulane	24.676
Podlehnik	19.768
Dornava	18.426
Destrnik	17.658
Juršinci	16.460
Zavrč	13.081
Cerkvenjak	11.384
Trnovska vas	8.486
Žetale	7.771
Sv. Andraž	6.366
Sv. Trojica	2.266
Vir: KP Ptuj
Trenutno v Skorbi vzorčijo vodo in izbirajo za gradnjo vodnjaka primerno mikrolokacijo. Aprila ali maja naj bi začeli vrtati za izgradnjo vrtine.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 13. januarja 2017
Pogovori, reportaže
Štajerski	3
regionalnih cest
do jeseni prihodnje leto
Odločitev o izbiri izvajalca del je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) sprejela v začetku minulega podjetju Pomgrad, ki je predložil tudi najnižjo ponudbeno ceno.
di jih bo nadaljeval in predvidoma končal do konca avgusta 2017. V sklopu ureditvenih del bodo v naselju zgrajeni pločniki, urejena bodo križišča, vozišče pa povsem obnovljeno. Obnovila se bo celotna komunalna infrastruktura, vključno s sistemom fekalne kanalizacije, za katero je MO Ptuj pridobila gradbeno
dovoljenje,« so povedali na DRSI in pojasnili, da so se za izvedbo del prijavili štirje ponudniki: CPP, ki je bil izbran (vrednost ponudbe 1.489.000 evrov), VOC Celje (1.656.000 evrov), GMW (1.805.000 evrov) in Kit-ak gradnje (2.000.000 evrov). Zneski navedenih ponudb vključujejo DDV.
vembra lani. Na širšem območju Ptuja je v tem času v izvedbi še rekonstrukcija križišča na državni cesti v Vareji v občini Videm ter obnova križišča v Kidričevem. V tem letu namerava DRSI za potrebe investicij izvesti nakupe nekaterih zemljišč. In sicer za: ureditev ceste skozi Lovrenc na Dravskem polju, obnovo ceste Šikole-Hajdina z izgradnjo atmosferske kanalizacije in ureditev državne ceste skozi Gabr-nik v občini Juršinci. Izvedba
Na Mariborski potrebni mirni živci
Kot so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, je bilo na podlagi prejetih ponudb za ureditev montažnih krožišč na regionalni cesti Ptuj - Hajdina (Mariborska cesta) v dolžini 360 metrov kot najugodnejši ponudnik med tremi izbrano Cestno podjetje Ptuj, d. d. Pritožbe na izbranega izvajalca ni bilo.
Po besedah direktorice CPP Metke Zajc Pogorelčnik bodo dela začeli takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Predvidevajo, da bodo za samo izgradnjo obeh krožišč potrebovali dva meseca. Opozarja pa, da bo promet na tem delu ceste zaradi del precej oviran. Končni rok za ureditev obeh krožišč je konec maja 2017.
Dženana Kmetec
navedenih projektov je predvidena prihodnje leto.
Na območju Spodnjega Po-dravja bo DRSI v tem letu financirala preplastitev 14 kilometrov regionalnih cest. Preplastili bodo odseke: Ljutomer-Savci-Ptuj (1.040 m), Spuhlja-Zavrč
(2.200 m), Budina-center Ptuja (350 m), Hajdina (Mariborska cesta-Gomile 1.500 m), Prager-sko-Šikole (2.910 m), Ptuj-Spu-hlja (2.260 m), Apaški križ-Ki-dričevo (950 m) in Ptuj-Hajdina 2.719 m).
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
1,5 milijona evrov vredna dela na infrastrukturi v Podvincih izvaja CPP. Istemu ponudniku je DRSI oddala izvedbo gradnje dveh krožišč na regionalni cesti v Markovcih v vrednosti nekaj manj kot milijon evrov ter ureditev montažnih krožišč na Mariborski cesti na Ptuju v vrednosti 96.000 evrov. Fotografija je simbolična.
Odkupi zemljišč in preplastitve
Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bo CPP začelo gradnjo dveh krožišč na regionalni cesti v Markovcih. DRSI je pogodbo z izvajalcem v vrednosti 943.000 evrov sklenila 23. no-
Ptuj • O poslovanju občinskega zavoda za turizem
Ljubljančanom za strategijo razvoja turizma 10.500 evrov
Lani ustanovljeni Javni zavod za turizem Ptuj je ljubljanskemu podjetju Lanara Consulting zaupal izdelavo strategije razvoja turizma za mestno občino (MO) Ptuj.
Študija je stala 10.500 evrov. Po zagotovilu direktorice Zavoda Katje Gonc naj bi bila že izdelana. Z njo bodo predvidoma v februarju najprej seznanili mestne svetnike, šele nato bo dostopna medijem in javnosti. »Strategija predstavlja krovni strateški dokument razvoja turizma turistične destinacije, nujno strokovno podlago za učinkovito upravljanje destinacije in delovanje Zavoda za turizem Ptuj. Obsega podrobno analizo trga in okolja, turističnih trendov, trenutnih danosti destinacije ter njenih obstoječih in potencialnih ciljnih segmentov,« pravi Gončeva.
Zanimalo nas je, na podlagi katerih referenc so izdelavo strategije izbrali družbo Lanara Consulting. Katere razvojne strategije so doslej že izdelali in kako so se obnesle v praksi? S čim so Ptujčane prepričali, da so jim zaupali izvedbo tako pomembnega strateškega dokumenta? »Podjetje Lanara Consulting smo ob upoštevanju merila finančno najugodnejše ponudbe izbrali na podlagi strokovno pripravljenega osnutka strategije, ki je bil obvezen del pri predložitvi ponudbe.«
Po podatkih baze Ajpes je bilo podjetje Lanara Consulting ustanovljeno julija 2016. Poslujejo pol
leta, na lično in všečno izdelani spletni strani podjetja podatkov o referencah in konkretnih doslej uspešno izvedenih projektih ni moč najti. Naše sklepanje, ali
so morebiti v tem poslu popolni novinci, je direktorica Katja Gonc komentirala z besedami: »Podjetje Lanara Consulting je bilo res ustanovljeno pred pol leta, med-
tem ko so člani njihove ekipe specializirani strokovnjaki z več kot desetletnimi izkušnjami na področju marketinga v turizmu
in strateškega razvoja.«
Nakazili 4.500 in 6.050 evrov podjetju Lanara Consulting pa nista edini tako visoki, ki ju je Javni zavod za turizem realiziral ob koncu leta 2016. 8.500 evrov
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje Lanara Consulting, ki je izdelalo strateški dokument - Strategijo turizma MO Ptuj, deluje šele pol leta.
znaša nakazilo Stanki Vauda Benčevič, ki je poskrbela za praznično okrasitev Ptuja. »V znesek je vključena izdelava koncepta okrasitve starega mestnega jedra, zagotovitev materialov, mentorstvo dijakom, izvedba in postavitev na Slovenski trg, Mestni trg in Murkovo ulico, krasitev odra Ptujska pravljica in dekoracija prodajnih hišic.« Še eno ljubljansko podjetje, Bravo Victor, pa je bilo od ptujskega zavoda deležno nakazila v znesku 1.920 evrov. Po pojasnilu Katje Gonc je bilo nakazilo izvedeno za storitev prenove spletne strani.
Mojca Zemljarič
Javni zavod za turizem zaposluje pet sodelavcev. Poleg zavoda se z dejavnostjo turizma na Ptuju ukvarja več javnih in zasebnih asociacij: MO Ptuj, Javne službe Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ZRS Bistra Ptuj, Turistično društvo Ptuj ter vrsta večjih ali manjših ponudnikov, ki imajo s turistično dejavnostjo v zgodovinskem mestu ob Dravi desetletne izkušnje. Vsi našteti deležniki in njihovi sodelavci očitno nimajo dovolj kompetentnega kadra, ki bi lahko zadovoljil pričakovanja Zavoda za turizem Ptuj in bi strategijo razvoja turizma izdelali doma, na Ptuju. Pobudnik, koordinator in pripravljavec strategije bi bil Zavod oziroma njegovi sodelavci, vsi našteti deležniki in še kdo pa bi pomagali s predlogi, idejami in izkušnjami.
4 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Ptuj • Izbor ravnatelja Vrtca spremljajo številne anonimke
Ekspanzija anonimnih pisem, obračuni,
Minuli teden se je iztekel rok za prijavo na razpis za ravnatelja Vrtca Ptuj. Razgreto dogajanje, ki smo mu priča v zadnjih mesecih, so dodatno snika, spisala pa naj bi jih t. i. Protikorupcijska iniciativa RS. In medtem ko je ta grozila z ovadbami različnih akterjev v zadevi Vrtec Ptuj, si jo je
Kot izhaja iz pisem Protiko-rupcijske iniciative RS, je to prostovoljno združenje dvanajstih, predvsem pravnih strokovnjakov, ki vse od 20. decembra lani konstantno na več deset spletnih naslovov pošiljajo pisma, v katerih navajajo domnevne nepravilnosti v Vrtcu Ptuj. Večinoma gre za očitke na račun ravnateljice Božene Bratuž, v zadnjih dneh pa, kot navajajo, zaradi neodziv-nosti in ignorance, tudi na račun predsednika sveta zavoda Dejana Bračka. Eden izmed ukrepov, ki naj bi ga člani iniciative sprejeli, je podaja predloga za uvedbo predkazenskega postopka zaradi šikaniranja podrejenih na delovnem mestu.
»Tu bomo tudi takrat, ko bo Bratuževa izgubila moč ...«
Sicer pa člani te iniciative v svojih dopisih opozarjajo, da naj
bi ravnateljica številne, ki so opozarjali na nepravilnosti v zavodu, »zatolkla«, se jim maščevala, grozila ... »Ignorirali ste resnico, ponarejali listine, skrivali listine, uničevali, prirejali pogoje za službo, neupravičeno lobirali, bili del sistemske korupcije, o sebi peli samohvale. In grozili nam. Nas poskušali uničiti, nas ignorirali. A mi nismo 'muha enodnevnica', da bi odstopili ob prvi ali katerikoli drugi grožnji. Lahko prijavljate, lahko iščete, kdo smo. Lahko spet, kot že mnogokrat, ignorirate vsebino. To nam daje moč in nam je dalo moč, da smo k sodelovanju povabili zunanje strokovne sodelavce. Mi nismo tiste obupane osebe iz Vrtca Ptuj, ki so napisale resnico, pa se potem izgubile v 'temi' groženj in maščevalnih ukrepov. Vedeli ste, da so imeli prav. A ste jih uničili -nekateri. Tukaj bomo tudi takrat, ko bo Bratuževa izgubila moč, izgubila ljudi, izgubila vrednost v sistemski in celo institucionalni korupciji. A ne bo izgubila odgovornosti. Materialna in pravna
Pet vlog za mesto ravnatelja
Čeprav smo novinarji sejo med odpiranjem vlog zaradi varovanja osebnih podatkov morali zapustiti, smo neuradno izvedeli, da je pravočasno na razpis prispelo pet prijav za ravnatelja Vrtca Ptuj. Kar štiri prijavljene na to delovno mesto naj bi bile po zelo zanesljivih podatkih (nekatere so to tudi same potrdile) zaposlene v Vrtcu Ptuj, en kandidat je zunanji.
Med petimi prijavljenimi naj bi bil tudi kandidat, ki ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
Kdo bo novi ravnatelj Vrtca Ptuj, bo znano predvidoma okrog 20. februarja. V vmesnem času sledi predstavitev kandidatov svetu zavoda, svoje mnenje pa bo podala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj.
Kdorkoli bo izvoljen, si bo moral zagotoviti podporo šestih od skupno 11 članov sveta zavoda (trije starši, trije predstavniki občine in pet zaposlenih).
odgovornost se ne bo upokojila. In tudi mi ne. Bratuževa je le v službi v Vrtcu Ptuj in nič drugega. Vrtec ni ona in ona ni Vrtec," je navedeno v enem izmed številnih pisem.
Pisci navajajo tudi, da so podali novo prijavo za uvedbo predka-zenskega postopka zoper eno osebo, zaposleno na upravi ptuj skega Vrtca, zaradi šikaniranja podrejenih na delovnem mestu.
Člani sveta zavoda so razpravljali tudi o anonimkah, ki jih je pošiljala tako RS.
Kidričevo • Gibanje ZA Kidričevo ostro proti poslovni coni Njiverce
Anton Leskovar: »Na namigovanja in želje gospoda Branka Štrucla se ne oziramo«
Trenje in iskrenje med Brankom Štruclom iz Gibanja ZA Kidričevo in kidričevskim županom Antonom Leskovarjem se nadaljuje. Tokrat je kamen spotike industrijska cona Njiverce.
V Gibanju ZA Kidričevo nasprotujejo še eni obrtni coni v Občini Kidričevo. Menijo, da je občina že sedaj obremenjena z industrijo in da še ena dodatna poslovna cona ni potrebna, saj da bo krajanom poslabšala zdravje in življenjske razmere. »V to smo prepričani, kajti zaradi povečanega hrupa in emisij izpušnih plinov tovornjakov bodo ogrožene tudi stanovanjske hiše v neposredni bližini, ne glede na obljube občine o njihovi zaščiti,« je zapisal Štrucl in navrgel še nekaj ostrih kritik zoper župana Antona Le-skovarja in mu med drugim pripisal še podkupljivost.
Namesto poslovne cone si želijo kopališče
Dodal je, da so v gibanju še posebej zaskrbljeni zaradi ugotovitev nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki kažejo, da je v Kidričevem delež možganskih kapi, prejemnikov zdravil zaradi povišanega tlaka in proti strjevanju krvi višji od slovenskega povprečja. Štrucl še je izpostavil, da naj bi bila tudi astma pri kidri-čevskih otrocih in mladostnikih precej pogostejša od slovenske-
ga povprečja (glede na podatke nacionalnega inštituta je ta delež v Kidričevem 1,4, kar je 0,2 nad slovenskim povprečjem). »Prav zaradi takšnih in drugačnih problemov, ki ogrožajo zdravje naših ljudi, zahtevamo od občinskih oblastnikov, da zaustavijo postopek izgradnje obrtne cone v naselju Njiverce v občini Kidričevo in začnejo razmišljati o vrnitvi letnega kopališča in rekreacijskega centra, kar smo pred 50 leti
že imeli in kar si želi vsak občan Kidričevega, predvsem pa mladi,« je svojo zahtevo predstavil Štrucl.
Natolcevanja so neresna
Za pojasnilo in komentar smo zaprosili tudi župana Antona Le-skovarja. »Naše delo je odločno za razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Vsi postopki potekajo v skladu z zakonodajo in so javno-
sti dostopni in vsem dajemo enake možnosti sodelovanja, odprti smo za predloge in sugestije. Natolcevanja, nepreverjena namigovanja in posploševanja gospoda Štrucla so pa vedno zelo neresna. V zadevi obrtne cone se ni odzval niti enkrat, čeprav je imel možnost že v postopku sprememb in dopolnitev družbenega plana za območje občine Kidričevo, še pred sprejetjem, to je bilo leta 2007. Kar se tiče zdravstvenih po-
Anton Leskovar
datkov za naše območje, pa jih ne komentiramo, saj javno objavljeni podatki kažejo drugačno statistiko glede Kidričevega, kakor jo navaja Štrucl. Očitno je pismo zgolj publiciteta, da opomni nase,« je poudaril župan.
Vsi so imeli možnost sodelovati
Ob tem je spomnil, da je bila že leta 2007 v prostorskem načr-
tu občine določena proizvodna cona Njiverce. »Torej, še preden sem postal župan, se je govorilo o tem. Vsi postopki so bili vodeni v skladu z zakonodajo in predpisi in javno objavljeni s pravili,« je povedal. Dodal je, da je javna razgrnitev potekala od 30. novembra do 31. decembra 2015 in da je imela javnost možnost, da se vključi v odločanje in sodelovanje. »Krajevni odbor Njiverce je pri tem opravil pomembno vlogo, saj so se aktivno vključevali med postopkom, podali pripombe na javno razgrnitev in sodelovali pri pripravi odloka. Njihovi sklepi so bili argumentirani, volja je bila izkazana ... Občinski svet je podprl stališča Krajevnega odbora Njiverce, tudi sam jih zagovarjam. Njihova iniciativa je pristopila resno, z argumenti, predlogi in z njimi dobro sodelujemo. Takšno skupno sodelovanje je potem tudi učinkovito. Zato ponavljam, da se na namigovanja in želje gospoda Štrucla ne oziramo, saj prvič ni naš občan; civilna iniciativa ni izkazala nobene resnosti; problema ne konkretizira, temveč posplošuje, kategorično je proti vsemu; če rezultat nečesa ni po njegovi želji, je definitivno narobe ...,« je sklenil župan.
Mojca Vtič
petek • 13. januarja 2017
V središču
Štajerski	5
grožnje, ovadbe ...
spodbudila anonimna pisma, naslovljena na številne prejemnike. Pod njimi tudi tokrat ni podpi-zaradi načina pisanja - nekateri so ga označili kot grožnjo in nadlegovanje - tudi sama prislužila.
Foto: CG
imenovana Protikorupcijska iniciativa
Bratuževa podala prijavo na policijo
„Ne glede na vse anonimne pritiske na posameznike in celotni kolektiv v Vrtcu Ptuj bom kot odgovorna oseba do konca skrbela za zakonitost postopka imenovanja novega ravnatelja in vseh ravnanj v zvezi z njim. Vse diskvalifikacije in žalitve posameznikov so samo okrepile zavest zaposlenih, da ne bodo nikomur dovolili, da jim vsiljujejo svoja osebna anonimna stališča," je minuli teden za naš časopis dejala Bratuževa. Tudi tej izjavi je sledilo dolgo pisanje članov iniciative in seciranje vsake besede posebej. Razpravljali so med drugim tudi o anonimnosti in odločitvi, da ne razkrijejo svojih identitet. „Vsi organi, ki so uvedli sistem anonimnih prijav, se zavedajo odgovornosti do tako prejetih sporočil. In jasno je, da tako tudi ravnajo. Razen seveda Božene Bratuž, ki njih
in nas označuje za strahopetce, argumentirana pisanja pa zanjo nimajo vrednosti," med drugim piše v enem izmed pisem Proti-korupcijske iniciative RS.
Božena Bratuž, ki se bo 2. maja upokojila, pravi, da na očitke ano-nimnežev ne namerava odgovarjati in da je tako sama kot zavod, ki ga vodi že več let, pod lupo številnih nadzorov. O tem, kdo stoji za tem pisanjem in kaj je njegov namen, ima svoje mnenje. Prepričana je namreč, da gre za posameznike, ki se ji maščujejo. Je pa ta teden Bratuževa oziroma v njenem imenu odvetniška družba Majnik na Policijsko postajo Ptuj podala zahtevo za ugotovitev identitete storilca kaznivega dejanja.
Večina članov sveta zavoda pisanje dojela kot
pritisk
O aktualnem dogajanju v ptujskem Vrtcu pa so se izjasnili tudi
člani sveta zavoda. Večina jih je mnenja, da gre za nepovezano in nejasno pisanje, s katerim se nanje izvaja pritisk. Članica sveta Karmen Vidovič je dejala, da gre v vseh dopisih za že »prežvečene« zadeve in le za interese posameznikov, zato je opredeljevanje o navedbah neprimerno.
Podobnega mnenja sta bili tudi predstavnici staršev Irena Ivanuš in Breda Mojsilovič. Dejali sta, da se v tej zadevi o vsebini sploh ne želita opredeljevati in da se jima ne zdi primerno odgovarjati nekomu, ki ni podal svojega imena in priimka, temveč le nanizal podatke, ki so lahko izmišljeni. „Tako se delajo konstrukti," je med drugim dejala Ivanuševa, ki je razmišljala celo o tem, da zaradi takšnega pisanja, ki ga dojema kot nadlegovanje, pisca ovadi. Mojsi-lovičeva je dodala, da ni normalno, da ti nekdo petkrat na dan pošlje elektronsko pošto, le zato, ker se nekomu želi maščevati. Tudi to, da ta pisma prihajajo v času, ko je razpis za novega ravnatelja, se ji ne zdi slučajnost.
Kdo so člani
Protikorupcijske iniciative
Kot izhaja iz pisanja, naj bi Protikorupcijska iniciativa ptujski Vrtec pod drobnogled vzela kot svoj peti projekt. Domnevno je v tej zadevi aktivnih osem članov, od katerih sta dva ves čas v Ptuju in ugotavljata dejansko stanje, eden izmed njiju je določen kot poročevalec. Člani so anonimni, saj je po njihovih besedah največja težava Bratuževe v tem, da se ukvarja le s tem, kdo je avtor in kako se mu maščevati. Je pa jasno, da sta dva člana, ki prihajata iz Ptuja, o dogajanju v samem Vrtcu izjemno dobro obveščena, kar se da sklepati po dobesednih navedkih ravnateljičinih besed. Iniciativa je na ravnateljico, predsednika in člane sveta zavoda, ministrstva, zaposlene v Vrtcu, pred nekaj dnevi pa tudi na medije, naslovila številne domneve. Nanizana je množica očitkov in domnevno nezakonitih ravnanj v ptujskem Vrtcu. V največji meri gre za zadeve, o katerih smo mediji že poročali in ki so jih pod drobnogled vzele pristojne službe. Lotevajo pa se avtorji vseh, ki naj bi Boženi Bratuž omogočili „status nedotakljivosti".
Tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so naslovili nekatere domneve, saj so prepričani, da se dejansko stanje v Vrtcu Ptuj kljub številnim nadzorom nikoli ni zakonito in jasno preverilo. Celo poimensko sta navedeni osebi z ministrstva, ki naj bi skrbeli za to, da v ptujskem Vrtcu ni bil opravljen (kot trdijo) noben natančen,skrben in zakonit nadzor, ki bi ugotovil nezakonitosti.
Predsednik sveta zavoda Dejan Bračko pa je izpostavil dejstvo, da gre za neartikulirane stvari ter da je skrivanje za inštitutom anonimnosti v Sloveniji postalo zelo priljubljeno. Tudi sam je dojel takšno pisanje kot zelo agresivno in neprimerno.
Predsednica sindikata Gordana Jovič je dejala le, da so te zadeve odnose v kolektivu le še poslabšale, zato se ji zdi nujno, da se
izmeri klima, počutje zaposlenih. To bodo predvidoma tudi storili, kako in kdaj natančno, naj bi se dogovorili na naslednji seji.
Dženana Kmetec
v
Štajerski
www.tednik.si
Stajerskrtednik Stajerskrtednik
Podravje • Je tudi vaše ime v leksikonu Spodnjepodravci.si?
Leksikon oseb, ki so zaznamovale razvoj pokrajine
Predlani je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vzpostavila portal Spodnjepodravci.si, ki predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na življenje v Spodnjem Podravju. Doslej so uspeli pripraviti zapise za preko 400 oseb, ki so že dostopni na portalu.
»Z vzpostavitvijo biografskega leksikona se je ptujska knjižnica pridružila dobri praksi tistih slovenskih knjižnic, ki že več let ustvarjajo leksikone za okolje, v katerem delujejo,« so pojasnili v knjižnici. Leksikon vsebinsko pokriva območje Spodnjega Pod-ravja, za katerega ptujska knjižnica skladno z zakonodajo opravlja knjižnično dejavnost, v primeru ormoškega območja kot osrednja območna knjižnica. Gre za skupaj 19 občin z okoli 86.500 prebivalci, ki živijo v mestni občini Ptuj ter občinah Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. »Veseli smo, da so ljudje na našem območju leksikon že sprejeli za svojega in pomagajo tudi soustvarjati njegovo vsebino. Predloge za uvrstitev novih osebnosti v leksikon sprejemamo na naslov spodnjepodravci@kn-jiznica-ptuj.si ali pa preko spletnega obrazca, ki je dostopen na portalu,« pozivajo v knjižnici. To pa tudi pomeni, da zbirka imen konstantno raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
In kako izbirajo osebe, ki jih vključijo v leksikon? Kot že ime portala pove, mora biti oseba povezana s tem delom Podravja. To pomeni, da portal na enem
mestu povezuje osebe, rojene v Spodnjem Podravju, osebe, ki so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom zaznamovale razvoj pokrajine v preteklosti in sedanjosti. Tako so na portalu zbrana imena različnih umetniških ustvarjalcev, gospodarstvenikov, znanstvenikov in raziskovalcev, strokovnjakov, športnikov itd. »Nabor imen je relativno širok, saj so v leksikon vključeni tudi posamezniki, ki jih nacionalni leksikon zaradi drugačnih kriterijev ne bi zajel, na našem območju pa smo jih identificirali kot zaslužne in prepoznav-
ne posameznike, ki si zaslužijo predstavitev. V leksikonu bomo tako našli pomembne osebnosti slovenske duhovne in materialne kulture, pa tudi posameznike, ki delujejo v lokalnem okolju in tiste, ki se s svojim delom šele uveljavljajo,« so poudarili. In ker ne postavljajo časovnih omejitev, v leksikonu drug ob drugem so-bivajo osebnosti iz bolj ali manj odmaknjene preteklosti in tisti, ki ustvarjajo v sedanjosti.
Imena, priimke in rojstne datume na portalu Spodnjepod-ravci dopolnjujejo tudi zapisi o delu osebe, življenjepis. Zapise
Pater Janez Šamperl
»Za mene je bilo to predvsem veliko presenečenje. Presenečenje zato, ker je toliko (predvsem) že pokojnih znanih Spodnjejpodravcev, ki bi si daleč pred mano zaslužili svoje mesto v Leksikonu. Od znanega minoritskega patra in ljubitelja umetnosti pokojnega patra Maksa Klanjška do moje pokojne sošolke iz osnovne šole slikarke in arhitektke Jelke Bauman in mnogih drugih ... Sam sem seveda počaščen, da so me uvrstili v to eminentno družbo rojakov, ki so ali še prispevajo svoj delež za vsesplošno skupno blaginjo. Posebej me veseli, da sem v leksikonu v družbi mnogih, ki so mi bili ali so mi še vedno blizu; moja pokojna sestra Kristina, pokojni pater Miha Drevenšek, pokojni Jakob Emeršič, pa maestro Viktor Gojkovič, dr. Slavko Krajnc in mnogi drugi ...«
Miša Pušenjak

SPODN JJEPODRAV CLS1
»Objava v tem leksikonu je bila zame veliko presenečenje in vsekakor velika čast, saj biti objavljen kot nekdo, ki je pustil svojo sled v Podravju, skupaj z na primer Antonom Ingoličem, prof. Janežičem, Stritarjem in še številnimi drugimi, je zagotovo velika čast, mogoče tudi obveznost, da z delom nadaljujem. Sem presenečena in hvaležna, da sem v takšni družbi zapisana na spletu.«
Začetek
Napredno iskanje I Polilici in dejavnosti : Kraji delovanja
O leksikonu
Spodnjepodravci.si
Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo ludi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon, Pošljite jih na
Epodnjepodravci ffkniiznica-pfajj.a ali nam jih
Zadnji v*nosi
Rojeni v tem mesecu
Naključne osebe
TO
tS
IVANUSA, Martin - Tinček 23. avgust 1941 -
Odraščal je v šatevcih pri Središču ob Dravi, osnovno šob je obiskoval v Miklavžu pri Ormožu. Ze v ...
C=r_"	Z. = - 2:i7
HUDINA. Marjan
12, september 193S ■
Osnovno šob in gimnazijo je obiskoval na Ptuju, Po maturi (1957} seje vpisal na študij strojništva...
fe-
il
CUS, Zlatko 5. avgust •
Po končani osnovni šoli v Dornavi (1975) in Srednji e'ektrotebnisfci šoli1
Mariboru Í1979Í t* studii...
POTRČ, Ivan 1, januar 1913 * 12. junij 1993 Ivan Potrč velja za enega izmed vodilnih pisateljev socialnega rastema pri nas. Ob pisateljevanju j.., ; = iji;
VESELIC. Miran
1.	januar 1913 ■ 26. maj 1995 Osnovno šob je konča! v rojstnem kraju, teta 1930 pa maturirai na državni rea ki v Mariboru. Nato s... Rojsn: 1. januar 1913
MAJCEN LJUBIC. Tatjana
2.	januar 1976 ■
Po končani osnovni šoSi v Dornavi se je vpisala na Srednjo upravno šob v Kamniku, bi io i= končala ...
DAJNKO, Peter
3. april 1787 - 22. februar 1573 Peter Dsjnko se je rodil v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni. V letih 1S03-160S je obiskoval gimnazijo
BRUMEN, Anton 7. januar 1557 - 26. november 193Ö Anton E3rumen se je rodil pri Sv. Juriju ob Sčavnid. Gimnazijo je končal leta 1676 v Mariboru. C« v...
KOSTA, Lado
11. februar 1921 ■ 13. januar I96S Diplomiral je leta 1944 in doktoriral leta 1957 na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1945 je pest.,.
fOTO: Mojca Vtič
pripravljajo sodelavci knjižnice. »Nad ustreznostjo nabora imen in vsebin bdi tričlanski uredniški odbor v sestavi Matjaž Neudauer, Mira Petrovič in Milena Dober-šek. Odločili smo se, da bomo pri pripravi zapisov za sodobne ustvarjalce te povabili k sodelovanju in verifikaciji navedenih podatkov, saj le oni razpolagajo z verodostojnimi podatki o svojih najnovejših dosežkih in podvigih; poleg tega potrebujemo za objavo osebnih podatkov njihovo soglasje.«
Mojca Vtič
6 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Ptuj • Vozimo hitreje ali smo bolj pod nadzorom?
Lani bistveno vec izrečenih glob zaradi
Zaradi prekrškov je Medobčinsko redarstvo SOU občin Spodnjega Podravja lani spisalo za dobrih 80.000 evrov glob. Ta številka je nekoliko citve hitrosti. Zaradi nespoštovanja omejitev hitrosti so kršitelji „pridelali" za skoraj 50.000 evrov glob, kar je v primerjavi z letom 2015
V lanskem letu so bili na območju MO Ptuj zaradi ugotovljenih kršitev predpisov izvedeni 1803 ukrepi, od tega 640 pisnih opozoril ter nekaj ustnih opozoril, ki niso zajeta v teh številkah.
Kot pojasnjuje Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU občin v Spodnjem Podravju, je bilo v letu 2015 izvedenih bistveno več ukrepov kot lani: 2570 ukrepov na območju Mestne občine Ptuj. »V skupno število ukrepov se štejejo tudi opozorila, evidentirana v elektronskih dlančni-kih, v letu 2015 jih je bilo 990, v letu 2016 pa je bilo izdanih pisnih opozoril 640,« pojasnjuje Brkič.
Ugotavljajo, da je bilo lani izvedenih manj izrečenih ukrepov zaradi neplačevanja parkirnine v modri coni (v letu 2016 jih je bilo 315, v letu 2015 pa 623) kot zaradi ustavljanja in parkiranja na pločniku, na prehodu za pešce, stezi za pešce ali v območju za pešce (v letu 2016 so izvedli 360 ukrepov, v letu 2015 pa 547) in ukrepov zaradi neoznačenega začetka par-
kiranja na območju brezplačnega kratkotrajnega parkiranja (v letu 2016 jih je bilo 60, v letu 2015 pa 233). Tudi število ukrepov zaradi parkiranja na parkirnih prostorih, namenjenih invalidom, je bilo za 11 kršitev manjše, lani so jih zabeležili 70.
Po izrečenih sankcijah in pisnih opominih je statistično gledano največ kršitev na področju mirujočega prometa: v Prešernovi ulici (188), na Slovenskem trgu (185), v Miklošičevi ulici (163), Cafovi ulici (89), Dravski ulici (86), Vodnikovi ulici (75) ...
Ukinitev parkirnih mest na Slovenskem trgu na Ptuju je povzročila porast kršitev na tem območju. Čeprav je bilo na tem mestu spisanih veliko glob, jih je še bistveno več, saj se kršitve izvajajo večinoma v popoldanskem času in večernih urah ter v soboto po 16. uri in v nedeljo ves dan. Torej v času, ko občinski redarji nimajo rednega delovnega časa, temveč izvajajo občasne nadzore kot dodatno delo.
7///////////////^^
Dežurstvo redarjev v soboto in nedeljo
Lista za Ptuj je konec novembra lani podala pobudo, da se uvede dežurstvo redarske službe. Delovni čas re-darstva je od ponedeljka do petka med 7.30 in 22. uro ter v soboto od 8. do 13. Po predlogu Tanje Meško Tonejc (Lista za Ptuj) bi se dežurstvo izvajalo v soboto popoldan in ob nedeljah, predvsem zaradi konstantnih kršitev v mestnem jedru. Brkič idejo podpira, a pravi, da bi to bilo možno udejanjiti le ob dodatnem zaposlovanju vsaj še dveh redarjev.
#
Brkič:
statistika ni skrb vzbujajoča
Kljub temu da se kultura in zavest voznikov - tudi iz strahu pred sankcijami - očitno izboljšuje, so nekatera področja še vedno težavna. Največ ukrepov
je bilo izvedenih zaradi ustavljanja in parkiranja na pločniku, na prehodu za pešce, stezi za pešce ali v območju za pešce, sledi pa parkiranje v modri coni brez parkirnega listka: lani je bilo 269 primerov takšnih kršitev. Bistveno manj glob pa je bilo izrečenih zaradi neveljavnega parkirnega listka, le 46. Še vedno pa vozniki očitno prevečkrat parkirajo tam,
Lani je bilo bistveno več izrečenih glob zaradi prekoračitve hitrosti.
Slovenska Bistrica • Preoblikovanje pošte na Pragerskem
Pragerčani z novim letom po pisma in znamke na Petrol
Vrata je konec lanskega leta zaprla enota Pošte Slovenije na Pragerskem, izvajanje poštnih storitev pa je prevzela družba Petrol. Lokalna skupnost upa, da to pomeni daljši delovni čas, dostopnost storitev tudi invalidom in popoln servis poštnih storitev.
Svet Krajevne skupnosti Pra-gersko-Gaj je že konec leta 2015 obravnaval predlog o preoblikovanju Pošte na Pragerskem, ki je izvajala storitve za kar tri krajevne skupnosti slovenjebistriške občine, in sicer za Krajevno skupnost Pragersko-Gaj (približno 1839 prebivalcev), Krajevno skupnost Spodnja Polskava (približno 1190 prebivalcev) in Krajevno skupnost Leskovec-Stari Log (približno 850 prebivalcev), ter tudi za kidričevska naselja Stražgonjca (približno 150 prebivalcev), Šikole (približno 245 prebivalcev) in del Sp. Gaj pri Pragerskem (približno 130 prebivalcev), je območje delovanja enote na Pragerskem predstavil predsednik KS Pragersko Matej Arnuš. Svet KS Pragersko-Gaj je pred dvema letoma podal negativno mnenje k preoblikovanju enote, vendar pa njihovo mnenje ni bilo zavezujoče za Pošto Slovenije, ki je konec lanskega leta pristopila k preoblikovanju enote. »V KS Pragersko-Gaj se zavedamo, da so Pošto Slovenije doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev. Krajanke in krajani krajevne skupnosti Pragersko-Gaj so bili z dopisom Pošte Slove-
nije seznanjeni o preoblikovanju pošte, in sicer na Petrolu. Od preoblikovanja si prizadevamo, da bo odpiralni čas pogodbene pošte - Petrola precej daljši, kot je bil delovni čas do sedaj in temu primerne poštne storitve zato dostopnejše. Nadejamo se, da bo pogodbena pošta Pragersko (Petrol) opravljala dejavnost pošte in bo dostopna tudi za invalide ter da bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve,« je še povedal Arnuš.
Petrol prevzel že 10 poštnih enot
Poštne storitve v obliki pogodbene pošte se izvajajo v pro-
dajnem prostoru bencinskega servisa, takih pošt na Petrolovih bencinskih servisih je po Sloveniji 10. Mrežo nameravajo še širiti, sta pa število novih pogodbenih pošt in njihova lokacija odvisna od razpisnih pogojev Pošte Slovenije, so povedali na Petrolu. Dodali so, da je ključna prednost poštnih storitev na bencinskih servisih dostopnost do poštnih storitev tudi izven delovnega časa pošt. »Na vseh bencinskih servisih je torej obratovalni čas daljši, kot je bil na osnovni pošti in s tem je pogodbena pošta na bencinskih servisih zagotovo še dostopnejša lokalnemu prebivalstvu.«
Mojca Vtič
Slovenska Bistrica • ZD okrepljen za družinskega zdravnika
Kadrovske težave rešene, prostorska stiska ostaja
Oktobra lani je v slovenjebistriškem zdravstvenem domu začel delati specialist ginekologije in porodništva Sašo Stojkoski, z novim letom pa se je v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica redno zaposlil zdravnik družinske medicine Janez Emeršič.
FOTO: Mojca Vtič
»Zelo smo zadovoljni, da se je Sašo Stojkoski odločil za delo pri nas. Tudi pacientke so zadovoljne, do sedaj imam same pozitivne informacije o njem, njegovem odnosu do pacientk in strokovnem delu. Po letih pomanjkanja zdravnikov pa se nam je konec leta končno nasmehnila tudi dodatna zaposlitev zdravnika specialista družinske medicine. Specialistični izpit je namreč opravil Janez Emeršič, ki je bil sedaj štiri leta zaposlen pri nas kot specializant družinske medicine,« je povedala direktorica ZD Slovenska Bistrica Jožefa Lešnik Hren. A z zaposlitvijo se je pojavila druga težava, in sicer pomanjkanje prostora, ki že vrsto let pesti slove-njebistriški zdravstveni dom.
Tako je imel svet zavoda na jesenski seji na dnevnem redu predlog po odpovedi najemne pogodbe podjetju Ortodent. Z odpovedjo pogodbe se svet zavoda ni strinjal, zato so se morali v zdravstvenem domu znajti v okviru danih možnosti. »V prostore uprave smo preselili psihologa in logopeda. Izpraznili smo dve pisarni, upravo smo prostorsko skrčili. Dosedanje prostore psihologa in logopeda smo preuredili v ambulanto za dr. Emeršiča.«
Ob tem je Lešnik Hrenova zavrnila, da bi bili v kakršnemkoli konfliktu s podjetjem Orodent, ki opravlja zobozdravstveno dejavnost. »Nobenih konfliktov nima-
mo, celo zadovoljni smo, da nas je čim več pod eno streho. Komunikacija je vedno boljša, če so dejavnosti locirane skupaj. Je pa podjetje Ortodent najmanj od vseh zdravstvenih dejavnosti, ki potekajo v prostorih ZD, vezano na našo infrastrukturo.« Za najem 33,78 m2 podjetje plačuje 194 evrov najemnine.
Občina s prostorsko stisko seznanjena
Občina Slovenska Bistrica, ki je največja ustanoviteljica javnega zavoda, je s prostorsko stisko seznanjena in naj bi še letos pristopila k pripravi projektne dokumentacije za nadzidavo zdravstvenega doma in za vzpostavitev satelitskega ur-
V
Štajerski
www.tednik.si
IStajerskitednik Stajerskitednik
gentnega centra. A če ima občina v proračunu (prvo branje) vsaj za dokumentacijo zagotovljen denar, vprašanje financiranja izgradnje še ostaja neodgovorjeno. Ministrstvo za zdravje je breme gradnje satelitskih urgentnih centrov na primarni ravni prevesilo na ramena občin. A še preden uspe slovenjebistriški občini nekako zagotoviti denar za izgradnjo satelitskega centra, mora predhodno urediti še zemljišče. je povedala Irena Jereb s slovenjebi-striške občinske uprave.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Zdravstveni dom, ki je bil nazadnje razširjen in obnovljen pred več kot desetletjem, se sooča s prostorsko stisko.
petek • 13. januarja 2017
Pogovori, reportaže
Štajerski	7
prekoračitve hitrosti
višja od leta 2015, trend pa kaže predvsem velik porast ugotovljenih kršitev zaradi prekora-podvojen znesek. Vozimo torej hitreje ali redarji meritve opravljajo pogosteje?
'J.
Prihaja na Ptuj ponovno „pajek"?
Ker se je v zadnjem času precej govorilo o tem, da se na Ptuj vrača „pajek" oz. vozilo za odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov, smo preverili, ali to drži. Kot so pojasnili na ptujski občini, naloge s področja odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju MO Ptuj ureja koncesijska pogodba, sklenjena leta 2015 z Javnimi službami Ptuj. V sklopu te pogodbe je definiran tudi način odvoza nepravilno parkiranih vozil. Ali ta informacija drži, Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, odgovarja: „Sistem odvoza deluje že od začetka izvajanja koncesijske pogodbe. Prostor za shranjevanje vozil je pripravljen, imamo pa tudi podizvajalsko pogodbo za odvoz, saj svojega avtomobila nimamo. Ni pa v načrtu njegova nabava, saj investicija ne bi bila smotrna. Do danes namreč nismo odpeljali še niti enega vozila."
Je pa Brkič potrdil, daje v pripravi nov Pravilnik o načinu odstranjevanja in shranjevanja zapuščenih in nepravilno parkiranih vozil na območju MO Ptuj. Kakšne spremembe bo prinesel, bo znano v prihodnjih mesecih.

Na Ptuju lani 82.764 evrov plačanih glob: skoraj 7.000 več kot leto prej
V	letu 2015 je skupni znesek plačanih glob, ki jih je izreklo medobčinsko redarstvo na Ptuju, znašal 73.238 evrov; od tega 23.790 evrov (oziroma 381 kršitev) iz naslova prekrškov zaradi prekoračitve hitrosti. Preostali znesek, 49.448 evrov, predstavljajo prekrški zaradi nepravilnega parkiranja, neupoštevanja prometne signalizacije ...
V	letu 2016 je bil skupni znesek plačanih glob višji kot leto prej in je znašal 80.764 evrov. Največji delež, 48.167 evrov, predstavljajo globe zaradi prekoračitve hitrosti, 32.596 evrov pa zaradi preostalih kršitev.

kjer je to s prometnim znakom prepovedano. Zaradi tega so jim izrekli 238 glob.
Največji problem predstavlja nespoštovanje omejitev hitrosti: na Ptuju je medobčinsko redarstvo z radarjem izmerilo 381 prekoračitev hitrosti vožnje, zaradi česar so izrekli za 48.176 evrov glob. To je več kot polovica celotnega lanskoletnega zneska. Preostalo predstavljajo drugi prekrški: zaradi nepravilnega parkiranja, neupoštevanja prometne signalizacije ...
Te številke kažejo izrazit porast izrečenih glob zaradi prekoračitve hitrosti v primerjavi z letom 2015, ko so redarji napisali za 23.790 evrov glob zaradi tovrstnih kršitev. Brkič sicer pojasnjuje, da ta številka ni skrb
vzbujajoča in da vozniki v veliki meri spoštujejo omejitve, da pa so nekatera območja, kjer zaznavajo redne kršitve. Meritve hitrosti na Ptuju opravljajo dva do tri dni na mesec, kar pomeni okrog 16 ur. „Številko je treba pogledati celovito. Znesek je višji tudi zato, ker smo bili najbrž več prisotni in smo opravili več meritev. Prave podatke o stanju dobimo šele, če delimo število kršitev s številom ur, ko smo opravljali meritve. Se pa Ptujčani povečini vozijo v okviru omejitev in vožnjo prilagajajo stanju na cestam," je jasen Brkič. Zraven Ptuja opravljajo meritve hitrosti še v nekaterih drugih občinah: Ormož, Podleh-nik, Kidričevo, Dornava, Hajdina in Majšperk.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: arhiv
Slovenija, Podravje • Ravnanje z (biološkimi) odpadki
Kam z božičnim drevescem po praznikih
Novoletno jelko ali smrečico nekateri odstranijo že 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, drugi počakajo vse do 2. februarja oz. svečnice, večina pa se pospravljanja okraskov loti nekje vmes. Pozanimali smo se, kako ravnati z odsluženim drevesom.
Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je pojasnil, da lahko uporabniki odpadne prave smrečice (seveda brez okraskov), ki jih ne uporabijo za kurjavo, odložijo v posode za biološke odpadke ali jih brezplačno oddajo v najbližjem zbirnem centru: »Smrečice je treba raz-sekati ali razžagati na primerno dolžino, torej na približno 20 do 30 centimetrov velike kose.« V smeteh slej ko prej končajo tudi umetne smrečice. »Izdelane so iz trde plastike, zato sodijo med mešane komunalne odpadke,« je povedal Letnik.
Pri ravnanju z odpadnimi novoletnimi drevesi posebnih težav, npr. kurjenja odpadnih dreves na prostem, na Čistem mestu Ptuj ne zaznavajo. »Sistem je pri nas utečen že nekaj let. Ker doslej ni bilo nobenih pripomb ali pritožb, verjamem, da je ta primeren in občanom prijazen,« je povedal Letnik. Evidence, koliko drevesc letno zberejo, v podjetju sicer ne vodijo. Zagotavljajo pa, da vsa zbrana drevesa uporabijo za kompostiranje.
V zadnjih letih so vse bolj priljubljena drevesa, posajena v loncih. Ekologi uporabnikom svetujejo, da po pospravljanju ta drevesa najprej za nekaj dni postavijo v hladen prostor,
da se počasi privadijo na zimske temperature, šele nato pa jih prestavijo ven. Lastnikom posajenih dreves priporočajo, da jih še pred pomladjo iz lonca presadijo v zemljo, čeprav mnogi svoje drevo čez leto zgolj prestavijo na prosto, z loncem vred.
Nikakršnih skrbi in tegob pa zdaj nimajo tisti, ki so si božično drevo ... izposodili. Prav ste prebrali, tudi to je mogoče. Ljubljansko podjetje Zeleni za-bojček je namreč pred nekaj leti po vzorih iz tujine sprožilo akcijo Zeleno drevo. Uporabniki lahko na njihovi spletni strani po različnih kriterijih (predvsem velikosti) izberejo drevo, ki si ga želijo izposoditi. Prav vsako posamezno drevo je predstavljeno s fotografijo in unikatnim opisom...
Letos so oddali prav vsa drevesa, ki so bila na razpolago, torej okoli 500, nekaj so jih dostavili tudi v Podravje. »Najem živega drevesa vključuje izkop božičnega drevesa (smreke, omorike ali srebrne smreke), posaditev v primerno velik cvetlični lonček, dostavo na dom, dostavo nazaj v naravo in ponovno posaditev,« so pojasnili v podjetju. Kar pomeni, da najemniki čez leto z drevesom nimajo nobenega dela.
Iz ekoloških, finančnih, pa tudi praktičnih razlogov se vse več ljudi odloča za božična jena v loncih, ali posega po umetnih nadomestkih.
Foto: CG
drevesa, posa-
Drevesca za elektriko in slone
Na Hrvaškem so se zbiranja odpadnih smrečic lotili bolj temeljito kot pri nas: v večjih mestih vsako leto odprejo posebne točke, kjer lahko občani odslužena drevesa oddajo. Zbrana drevesa kompostirajo, iz njih pridobljeno gnojilo pa uporabijo za negovanje zelenih mestnih površin. To pa še ni vse: komunalna podjetja od lani celo nudijo pomoč pri presajanju dreves iz loncev. Na željo uporabnikov drevesa prevzamejo in jih posadijo na primernih mestih.
Tudi naši severni sosedje so odlično organizirani. Na Dunaju že od leta 1990 takoj po božiču odprejo številna zbirališča za odpadna božična drevesa. Da bi bilo ta mesta mogoče najti čim enostavneje, so celo razvili mobilno aplikacijo z zemljevidi. Lani so na več kot 500 zbirnih mestih zbrali okoli 157.000 ali okoli 685 ton dreves, od začetka akcije pa so našteli že 2,4 milijona jelk in smrečic ...
Tako zbrana odpadna drevesa termično obdelajo. Lani so iz njih pridobili 1.700 MWh čiste energije - v obliki električne energije in ogrevanja. Povedano drugače: božična drevesa so cel mesec elektriko zagotavljala 960 domovom, okoli 2.200 pa so jih ogrevala. Pri nas o čem podobnem za zdaj še ne razmišljajo. »Na Dunaju kurijo na biomaso, Ptuj te možnosti nima,« je pojasnil Letnik.
Inovativno, čeprav ekološko in etično res ne neoporečno, težavo z odpadnimi drevesi rešujejo v Nemčiji. Že nekaj let z njimi pogostijo različne živali v berlinskem živalskem vrtu, bojda pa se jih najbolj razveselijo sloni ...
Eva Milošič
8 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Slovenija/Podravje • Slabost slovenskega kmetijstva ostaja nepovezanost
»
Rezultat delovanja žitne verige je bil,
da so odkupne cene žit še padle«
»Leto 2016 je bilo leto stabilizacije, če gledamo kmetijstvo kot celoto,« meni direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. A opozarja, da bo treba v kmetijstvu strniti vrste, saj slovenskega kmeta pestijo nizke odkupne cene, ki so posledica nepovezanosti, nelojalna konkurenca in premajhno zavedanje o pomenu prehranske varnosti.
Rebernišek je izpostavil ponovno stabilizacijo cen mleka in ugodne napovedi za prirejo mleka v letu 2017. »Pridelki žit in drugih poljščin so bili normalni, težave pa so v povezovanju in organiziranju. Imamo žitno verigo, a rezultat njenega delovanja je bil, da so odkupne cene žit padle, kar je vsekakor nerazumno dejanje. Sadjarji si bodo zapomnili preteklo leto kot najtežjo leto, saj tako izrazite spomladanske pozebe ni bilo vsaj zadnjih 20 let. Pozeba pa je prizadela tudi določeni del vinogradniških površin, tako da je izpad prihodka pri trajnih nasadih velik,« je naštel nekaj mejnikov preteklega leta. Spodbudno pa je, da se zavedanje o pomenu samooskrbe in doma pridelane hrane vendarle povečuje, je povedal Rebernišek in dodal: »Veliko pa bomo morali postoriti še v miselnosti pomena kmetijstva in razvoja družinskih kmetij ter nacionalne varnosti glede samooskrbe, saj nam indeksi še zmeraj padajo.«
Ptujski zavod z največjim laboratorijem za analizo mleka pri nas
Direktor zavoda je kot zelo uspešno ocenil tudi delo zavoda v letu 2016. Pojasnil je: »Pridobili smo akreditacijsko listino za mlečni laboratorij, kjer zagotavljamo kakovostne

iSlH
'.i .-..... '
JH I.______________MkIs
■ , ~
vi/> >,af 't ; m. ,m' x vr;i <■..■'; ..a Leto 2016 je bilo leto vremenskih neprilik in nizkih odkupnih cen.


Jj¡
FOTO: Mojca Vtič
storitve in postajamo največji laboratorij za analizo mleka v Sloveniji. Prav tako smo ponosni na rezultate v prireji mleka pri lisasti pasmi (za to pasmo ima naš zavod tudi osemenjevalno središče), saj se je mlečnost v številnih rejah lisaste pasme bistveno izboljšala. To je tudi rezultat odličnega dela strokovnih služb in rejcev lisaste pasme. Prav tako zavod organizira številne prireditve, s ciljem promocije in osveščanja potrošnika o pomen doma pridelane hrane. Opozarjamo tudi na pošteno označevanje živil, da lahko potrošnik jasno razbere poreklo hrane. Seveda pa
ob vseh uspehih, ki jih je zavod zabeležil, ne moremo mimo grenkega spomina na nekaj, kar se ne sme več zgoditi,« je sklenil direktor Andrej Rebernišek.
Na podeželje več kot 220 milijonov evrov
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v začetku januarja predstavila rezultate dela v preteklem (volilnem) letu in cilje v letošnjem. Poudarili so uspešno izvedeno pomoč vlagateljem pri oddaji zbirnih vlog, saj je javna služba
kmetijskega svetovanja (JSKS) pri KGZS lani nudila pomoč več kot 99 % vlagateljem. S tem je pomembno pripomogla k pridobitvi prek 220 milijonov evrov za podeželje. Kmetijski svetovalci so lani opravili več kot 200.000 osebnih svetovanj, 1.800 predavanj, tečajev in delavnic, 3.400 različnih pisnih prispevkov, tehnoloških navodil, brošur, zloženk in knjig. JSKS je izdelala 542 vlog za investicije na kmetijah ter 325 vlog za mlade kmete. Skupno to pomeni 10 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev za mlade kmete in 30 milijonov evrov za naložbe na kmetijah.
V gozd na lastno odgovornost
Manj vidna, vsaj navzven, a prav tako pomembna, pa je vloga zbornice pri oblikovanju kmetijske zakonodaje in vplivanju nanjo. »KGZS je sodelovala pri pripravi in podala pripombe na več kot 120 pravnih aktov. Med drugim smo uveljavili najugodnejše možne rešitve za člane pri Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in spremembi Zakona o dohodnini. Na področju gozdarstva smo dosegli razbremenitev lastnikov gozdov za odškodninsko
odgovornost v primeru poškodb in nesreč obiskovalcev njihovih gozdov. Tako obiskovalci po novem vstopajo v gozd na lastno odgovornost. KGZS je sodelovala pri odpravi posledic naravnih nesreč in pri pripravi predlogov ukrepov za odpravo posledic pozebe in snega med 25. in 30. aprilom 2016,« je povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Izziv bo zagotavljanje denarja za svetovalce
O glavnih usmeritvah dela v letu 2017 pa je direktor KGZS Branko Ravnik povedal: »Predvideva se odprtje sistemske zakonodaje na področju kmetijstva, gozdarstva, okolja in davkov. Poseben izziv bo zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za nemoteno delovanje celotnega sistema javnih služb in delovanja organov KGZS. Na področju izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja bo potekala priprava pravnega okvira za njeno delovanje. Nadaljevali bomo z ozaveščanjem lastnikov gozdov o potrebi pridobitve certifikata PEFC. Pri problematiki upravljanja z divjadjo in zvermi pa pričakujemo, da se bodo končno izvedle aktivnosti, ki bodo zmanjšale breme škod, s katerimi se sooča kmetijstvo.«
Mojca Vtič
Sv. Trojica v Slovenskih goricah • S seje občinskega sveta
Jaslični oddelki v vrtcu cenejši
V vrtcu pri OŠ Sveta Trojica je z novim letom vključenih 69 otrok v štirih oddelkih. Na četrtkovi izredni seji pa je tamkajšnji občinski svet sprejel tudi nove cene prvega starostnega obdobja programov vrtca, ki bodo nižje. Ekonomska cena celodnevnega programa za prvo starostno obdobje je po novem okoli 395 evrov, za poldnevni program 356 evrov in za skrajšani program 336 evrov.
Trojiški občinski svet je na minuli seji potrdil povišan normativ števila otrok v oddelkih prvega starostnega obdobja za dva otroka (z 12 na 14) in tako omogočil sprejem vseh vpisanih otrok. Kot je pri tem pojasnil tamkajšnji ravnatelj Darko Škerget, imajo na čakalni listi za vpis otrok v homogeno skupino enoletnih otrok štiri otroke. Prvi otrok na čakalni listi je vpisan z datumom 9. januar 2017, preostali pa naj bi se vpisali marca oz. aprila. Večina oddelkov bo tako polno zasedena, nekaj prostora bo le v oddelkih drugega starostnega obdobja.
Svetniki so se skupaj z županom strinjali, da je cilj, da vsem staršem zagotovijo možnost vpi-
sa otrok v vrtec. Doslej tako tudi niso zavrnili nobenega otroka. Če se bo trend naraščanja vrtčevskih otrok nadaljeval v prihodnje, pa bodo dolgoročno morali razmišljati o dograditvi vrtca - prostora v vrtcu za dodaten oddelek namreč ni. Zaradi povečanja števila otrok v prvem starostnem obdobju s 26 na 28 otrok pa se spremeni tudi cena tega programa. Ta bo nižja, in sicer za 4,9 % oziroma 20,38 evra na 395,60 evra za celodnevni program, za 18,34 evra na 356,04 evra za poldnevni program in za 17,32 evra na 336,26 evra za skrajšani program. »S temi cenami bomo zelo konkurenčni preostalim vrtcem v okolici,« je pripomnil ravnatelj. Svetniki so
FOTO: ML
Ravnatelj Darko Škerget OŠ in Vrtec Sveta Trojica uspešno vodi že 25 let.
nove cene potrdili brez pripomb, ki pa bodo stopile v veljavo s februarjem. Spremembe se nanašajo tudi na plačilo glede daljše odsotnosti otroka zaradi bolezni in rezervacij v času poletnih počitnic. »V primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti verjetno izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35 % njim določene cene oz. plačilnega razreda za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost, daljšo od enega meseca, pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta.«
Medtem ko bodo za rezervacijo vrtca, ki jo lahko koristijo enkrat na
leto, in sicer za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, namesto 50 % plačali 35 % odstotkov določenega zneska.
Na razpis prispela samo prijava zdajšnjega ravnatelja
V nadaljevanju so se svetniki seznanili še z mnenjem k prijavljenemu kandidatu za delovno mesto ravnatelja. Kot je bilo v uvodu pojasnjeno, trenutnemu ravnatelju Darku Škergetu mandat poteče sredi aprila letos, vodenje šole pa bo, kot vse kaže, nadaljeval tudi v prihodnjih petih letih. Na razpis za omenjeno delovno mesto je namreč prispela le njegova prijava. Pozitivno mnenje k prijavljenemu kandidatu za ravnatelja je podal občinski svet. Svet zavoda mora pred izbiro kandidata za ravnatelja pridobiti še mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Nato pa obrazložen predlog z izbranim kandidatom posreduje v mnenje ministrstvu.
Monika Levanič
petek • 13. januarja 2017
Pogovori, reportaže
Štajerski	9
Lenart • Proračun, naravnan v razvoj
Zagotovili sredstva za celotno nogometno igrišče z umetno travo na Poleni
Lenarški občinski svet je na decembrski seji soglasno potrdil občinski proračun za leto 2017, v katerem so med drugim zagotovili sredstva za gasilsko vozilo za PGD Selce. Nekoliko nenadejano - ne da bi krčila sredstva pri drugih investicijah - pa je občina med prvim in drugim branjem našla sredstva za dokončno ureditev nogometnega igrišča z umetno travo na Poleni.
Decembra so lenarški občinski svetniki sprejeli proračun za letošnje leto. Predvideni prihodki znašajo približno 6,7 milijona evrov, odhodki pa okoli 7,4 milijona evrov; razliko bodo uravnotežili s presežkom iz lanskega leta ter z zadolževanjem v višini nekaj manj kot 127.000 evrov (gre za povratna sredstva po 23. členu ZFO).
Nekoliko presenetljivo so glede na prvo različico v proračunu sredstva za dokončanje igrišča z umetno travo na Poleni, o katerem so na občinski upravi še po prvem branju predloga proračuna zatrjevali, da le-teh
-	ne da bi krčili pri investicijah
-	ne morejo zagotoviti. A so jih, in sicer iz presežka iz prejšnjega leta, ki je načrtovan v višini okoli 1,1 milijona evrov: »Skladno z razpravo na kolegiju svetnikov smo podali predlog za povišanje sredstev na postavki izgradnja nogometnega igrišča z umetno
■'//////////////////////^^^^
| Do večjega proračunskega presežka s prodajo stanovanj in zemljišč
| Občinski svetniki so na decembrski seji sprejeli tudi rebalans proračuna za leto 2016, ki	|
| znaša nekaj več kot sedem milijonov evrov na prihodkovni strani ter 5,5 milijona evrov na	|
| odhodkovni strani. Proračunski presežek, ki so ga vključili v proračun za leto 2017, je planiran	|
I v višini okoli 1,1 milijona evrov. »Temeljne spremembe v letu 2016 se nanašajo na višjo rea-	|
| lizacijo prihodkov od prodaje zemljišč in stanovanj, ki se v predlogu rebalansa sedaj skupaj	|
| znašajo 500.000 evrov namesto prej planiranih 240.000 evrov. Na drugi strani nismo realizi-	|
I rali prijave energetske sanacije Športne dvorane Lenart, smo pa jo izvedli z lastnimi sredstvi in	|
| so se tako predvideni odhodki na tej postavki znižujejo s prejšnjih 576.000 evrov na 112.154	| | evrov,« je razvidno iz gradiva za sejo občinskega sveta.
travo, za kar se planira v naslednjem letu 185.000 evrov, v letu 2016 pa je načrtovana realizacija 85.000 evrov. Skupaj ta sredstva zadoščajo za izgradnjo celotnega nogometnega igrišča,« je razvidno iz gradiva, ki so ga svetniki prejeli ob sklicu seje. Glavne spremembe druge različice proračuna so še povišanje sredstev s 70.000 evrov na 150.000 evrov za investicije v opremo gasilskih društev ter prenos še nezaključenih manjših investicij v cestnem programu iz leta 2016.
Proračunski presežek omogoča dodatne naložbe
Glede na prvo branje so dodatno vključili tudi predloge svetnikov iz prejšnje seje. Dodali so sredstva za sofinanciranje programa športa in kulturnih društev ter 5.000 evrov za podjetniški inkubator. Za investicije bodo tako letos namenili 2,4 milijona evrov. A občinska
oblast se nadeja še več investicij: »Izpostavljamo, da v proračunu gotovo manjkajo še investicije, za katere lahko utemeljeno pričakujemo, da jih bomo v naslednjem letu pripravili skladno z možnostmi glede na razpise različnih sofinanciranj, gre za sredstva LEADER in gotovo še kakšne iz EU-skladov. Ker je za uspeh na razpisih potrebna prilagoditev posameznih investicij razpisnim pogojem, bomo tako kot doslej tovrstne investicije posebej uvrstili naknadno v proračun. Želja občine je gotovo ureditev središča oziroma območja tržnice in platoja pri kulturnem domu, sanacija kulturnega doma in društvenih prostorov v Voličini ipd. Ne nazadnje se nadejamo še investiranja DRSI v območje prometne ureditve v samem središču, kjer bo gotovo treba sočasno urediti še infrastrukturo. Z željo, da proračun nastavimo realno, smo tovrstne investicije v tem trenutku izpustili do trenutka, ko bo o teh možnostih in priložnostih znanih več pogojev sofinanciranja oziroma izvedbe.«
Ob tem so z občinske uprave še sporočili: »S proračunom smo zadovoljni, odziv svetnikov glede na razpravo je pozitiven, saj proračun zajema različne potrebe. Gre za investicijsko naravnan proračun. Na splošno je bilo zaslediti seveda zadovoljstvo, ki izhaja tudi iz zajetega proračunskega presežka leta 2016, ki omogoča dodaten investicijski potencial v letu 2017.«
Monika Levanič
Foto: ML
Markovci • Po več kot letu dni eden izmed mostov vendarle obnovljen
Prvi leseni most v Zabovcih obnovljen, kdaj bo drugi?
V Zabovcih je bil lani decembra vendarle obnovljen eden izmed dveh dotrajanih mostov preko potoka Rogoznica na območju markovske občine.
»Most je bil dotrajan in sanacija je bila z vidika varnosti nujna. Most je dolžine 21 metrov z enim metrom pohodne širine. V okviru obnove je bila na obstoječe pilote zamenjana celotna nosilna konstrukcija mostu, zamenjan pohodni del, z obojestransko varovalno ograjo,« je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Izvajalec del je bil domači obrtnik Boštjan Plajn-šek, ki je most obnovil in tudi postavil za 8.622 evrov.
v
Štajerski
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Kdaj bo obnovo dočakal še drugi, za zdaj na občini ne vedo. »Z MO Ptuj se dogovarjamo, da bi ga obnovili v okviru skupnega projekta, ki bi ga prijavili na LAS,« je dodala direktorica.
Za most 8.622, za stopnice 17.000 evrov
Na eni izmed sej je bila izpostavljena tudi postavitev stopnic na kroni jezera. Vrednost projekta je občina ocenila na 17.000 evrov. »Projekt zajema projektno dokumentacijo z geodetskim posnetkom ter izdelavo in montažo kovinskih stopnic na brežino jezera,« je povedala Bezjak Kolen-kova. Pojasnila je, da so pobudo
' • • - ~ ■ - _
FOTO: Mojca Zem
za postavitev stopnic dali vaščani naselja Markovci, ki v tem delu prečkajo levobrežni drenažni kanal (Rogoznico). »V tem delu je že zgrajen betonski most, kjer pa je nadaljevanje poti na krono jezu skoraj onemogočeno, saj je strmina do krone jezu tolikšna, da sprehajalcem in rekreativcem onemogoča nadaljevanje poti na krono jezera, ki je že postala stalnica rekreativcev.«
Stopnice še niso postavljene, čeprav je občina izpolnila projektne pogoje, ki so jih dale Dravske elektrarne. »Od izdajatelja projektnih pogojev čakamo le še na pozitivno soglasje upravljavca, ki pa sedaj zahteva še soglasje lastnika, t. j. države,« je dodala Marinka Bezjak Kolenko.
Mojca Vtič
10 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Ptuj • Mini retrospektiva filmov ptujskih gimnazijcev
Za sedmo umetnost se na Ptuju ni bati
V Mestnem kinu Ptuj so pripravili retrospektivo filmov skupine dijakov, ki je lani zaključila šolanje na Gimnaziji Ptuj, projekciji je sledil še pogovor z avtorji.
Zavrteli so tri filme, posnete v angleškem jeziku. Kratek film Sprehod skozi zgodovino Ptuja je na državnem in mednarodnem angleškem tekmovanju IATEFL zasedel prvo mesto. Film Poveličevane, a kršene, ki poudarja pomen človekovih pravic, je na mednarodnem tekmovanju This Human World (Ta človeški svet), ki poteka pod okriljem Združenih narodov, zasedel tretje mesto. Nekoliko daljši film Šah mat, v katerem partija šaha dobi povsem nove razsežnosti, se je na Gros-smanovem filmskem festivalu v Ljutomeru uvrstil v ožji izbor.
V ptujskem kinu so se predstavili štirje člani filmske ekipe: scenarist Benjamin Borojevič, snemalec zvoka in pomočnik pri osvetlitvi scene Mitja Kostanje-vec, igralec Tomi Petek ter režiser, snemalec in montažer Adam Vese-
Foto: arhiv CID Ptuj
Z mladimi filmskimi ustvarjalci se je pogovarjala Mateja Lapuh iz ptujskega mestnega kina.
lič. Režiser je pojasnil, da se je vse začelo v drugem letniku gimnazije, ko so dobili priložnost posneti
film za tekmovanje: »Pri snemanju smo uživali, nad uspehom filma smo bili presenečeni. Takrat smo
se odločili, da bomo posneli še kak kratki film.« Mitja je poudaril, da so bili pri snemanju omejeni tako s časom kot s tehnično opremo: »Za snemanje zvoka smo uporabili kar reporterski snemal-nik. Kasneje smo začeli snemati s telefoni, saj posnamejo bolje kot kamere za 700 evrov.«
Tomi je dodal: »Morali smo se znajti. Za kroženje kamere smo uporabili voziček za prevažanje opreme ...« Benjamin je povedal, da so se pri pisanju scenarijev skušali izogniti klišejem: »Napisani so v angleščini, naslednji film pa bo gotovo v slovenskem jeziku.« Vsi štirje mladi filmski navdušenci se bodo sedmi umetnosti posvečali še naprej, profesionalno ali ljubiteljsko, kakor bo naneslo. Sinopsis naslednjega filma, ki bo prepletel več žanrov, že nastaja ...
Eva Milošič
Kidričevo • Dobrodelni koncert
»Naj lističi na drevesu nikoli ne odpadejo«
Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta januarja v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju z glasbo in pesmijo pozdravili novo leto 2017.
Sedmo leto zapovrstjo so se ljubiteljski kulturniki zbrali s posebnim namenom - pomagati tistim, ki pomoč človeka še kako potrebujejo. Letos so dobrodelni koncert oblikovali starošinski ko-ledniki iz OŠ Cirkovce, Cerkveni pevski zbor župnije Lovrenc, Moški pevski zbor Talum in Tam-buraški orkester Cirkovce.
Zbrane (žal maloštevilne) obiskovalce je nagovoril tudi kidri-čevski župan Anton Leskovar: »Z vstopom v novo leto razmislimo o dobrem, družini, sreči, o prijateljih. Zamislimo si drevo, na
FOTO: Mojca Vtic
katerega bi prilepili lističe vseh svojih prijateljev, tudi tistih, ki so nas prizadeli ali smo jih mi prizadeli, torej vseh, ki so se dotaknili našega življenja. Z dobrimi deli skrbimo, da drevo ne bo nikoli uvelo, da bodo korenine čim globlje, da lističi ne bodo nikoli odpadli. Tudi današnji dogodek je del dejanj, ki bodo spodbudila rast korenin našega drevesa. Upanje, dobrodelnost, veselje, radost naj veselijo naše življenje in življenje vseh, ki nas obkrožajo.«
Mojca Vtič
Ptuj • Odprtje razstave Miha Bezjaka
Vsak dan je treba poskusiti kaj novega
V Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj so odprli razstavo grafičnih del Ptujčana Miha Bezjaka, študenta medijske produkcije na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru.
Umetnik se z grafičnim oblikovanjem ukvarja že nekaj let, Ptuj-čani ga najbrž najbolje poznajo po stvaritvah za Mladinsko-kulturni center Kolnkišta. Tina Maroh iz CID Ptuj je poudarila: »Mihovo
delo zajema predvsem oblikovanje in izdelavo promocijskega materiala za različne namene, ki pa ga s svojim stilom dviguje na višjo, umetniško raven.« Na razstavi brez naslova se umetnik predstavlja s
tremi smermi oblikovanja, ki ga v zadnjem času najbolj zanimajo: foto manipulacijo, 3D-oblikova-njem in tipografijo.
Miha je pojasnil, da večinoma ustvarja za naročnike, za svojo
Foto: arhiv CID Ptuj
Študent medijske produkcije in grafični oblikovalec Miha Bezjak se v Centru interesnih dejavnosti Ptuj predstavlja s svojo prvo razstavo.
prvo razstavo pa je pripravil nova dela: »Želel sem predstaviti različne stile in tehnike. Razstave ne povezuje neki skupen koncept, temveč eksperimentiranje. Poskusiti hočem čim več novih stvari.« V duhu povedanega se je lotil prav posebnega projekta: vsak dan skuša ustvariti kaj novega, drugačnega. »Tudi če končni izdelek ni brezhiben, je treba poskusiti kaj novega. To je edini način, da se potisneš do limita,« je povedal.
Svoje znanje vsakodnevno nadgrajuje prek različnih medijev. Zatrdil je sicer, da mu likovnega znanja manjka: »K sreči pa imamo danes internet in se lahko naučimo skoraj vsega, če le imamo voljo in čas. Res pa moje delo zahteva precej tehničnega znanja računalniških programov. Da neki program res obvladaš, traja leta ...« Razstava bo v CID Ptuj odprta do 8. februarja letos.
Eva Milošič
Tednikova knjigarnica
Ruske pravljice in zgodbe
Te januarske dni je slišati, kako je mrzlo, da zebe do kosti, da piha polarni veter in da je mraz, mraz, mraz. Ob tem se spomnim mladih dni in davnih zim, ko je resnično bilo slišati pokanje drevja od nizkih temperatur, pa visoka snežna odeja se je dolgo držala. Na oknih pa so se risale čudovite podobe ledenih rož. Na poti v šolo smo gazili visoki sneg, se drsali po cesti in na bližnjem hribu je bilo veselja in vreščanja ob sankanju, smučanju in kepanju na pretek. In se ne spomnim, da bi tako jamrali o hudem mrazu!
Ob tem se spomnim na tiste dežele, kjer ljudje le za kratek čas predahnejo z ozračjem nad lediščem. In seveda na pravljice, ki prihajajo od tam. Najprej mi pridejo na misel prostrane severne pokrajine Rusije in obsežna zakladnica povedk iz ruskih dežel.
Ruske pravljice so bile (in so še) med priljubljenim čtivom povsod po svetu. Pri nas so bile prve objavljene davnega leta 1939 v zbirki Mohorjeva knjižnica in jih je prevedel in priredil Jakob Grčar. Sicer je najti v vzajemni knjižnični bazi s ključno besedo ruske pravljice 56 zadetkov. Veliko posameznih prevodov ruskih pravljic je izšlo v otroških revijah, kot sta na primer Cicido za najmlajše in Ciciban za nekoliko večje otroke. Naj spomnim na nekaj znamenitih: Kako je graščak konje valil, Maša in medved, Sneguljka, Šepava račka, Trije medvedi, Rokavička, Medved išče pestunjo, Zlatolaska in medvedki, Štručka, Prelepa Vasiljica ...Veliko je posameznih slikaniških izdaj ruskih pravljic v slovenskem jeziku, najbolj izbrana zbirka izdaja je tista iz serije Veliki pravljičarji založbe Mladinska knjiga, ki je leta 2007 izdala Ruske ljudske pravljice Aleksandra Nikolajeviča Afanasjeva (Iz ruščine prevedla Lijana Dejak. Ilustriral Ivan Jakovljevič Bilibin. Spremna beseda Jana Unuk. 392 strani).
Za vsako ljudsko pripoved velja, da jo je lepo slišati tudi v originalnem jeziku, ali še kako drugače, razen s pravljicami in drugim leposlovjem ter poljudnim čtivom, spoznavati druge dežele, ljudi in običaje. Med tako čtivo sodi tudi prva, namenska interaktivna zbirka, ki predstavlja rusko kulturno izročilo in je namenjena učencem ruščine. Knjige so napisane preprosto in sojezično, če se lahko tako izrazim, vzporedno namreč teče rusko in slovensko besedilo. Zbirka Pripovedke o ruskem življenju zajema naslednje knjižne naslove: Ruski čarodej ded Stepan, Ruska banja, Ruski gozdni zakladi, Ruske šege in navade, Ruska zima. Vsaki knjigi je priložena zgoščenka s pripovedovanjem naravnega govorca ruščine.
Ker je te dni o zimi in mrazu že dovolj govorjenega in pisanega, sem izbrala Ruske gozdne zaklade avtorice MaryneBila-sh, kjer prva zgodba prvi, da skozi Arhangelski okraj teče reka Onjega, ki je nevarna, nemirna, hitra in temna reka. Ljudje s severa pa so pogumni in odporni ter so se naučili živeti v sožitju z naravo. Po reki pluje velikanski brod, ki prevaža ljudi ter avtomobile in avtobuse.
Brodniki v visokih škornjih in oblačilih iz trpežne tkanine se divje reke ne bojijo. Na brodu stoji hiška - čuvajnica, v kateri prenočuje čuvaj ali počivajo prevozniki, vanjo pa se pred mrzlim severnim vetrom lahko skrijejo tudi gobarji in nabiralci jagodi-čevja. Klopi na brodu so lesene in trdne ...
Prebivalci poleti pripravijo hrano za zimo - gobe, razne jagode, zelje in vkuhano sadje. Gobe sušijo in posolijo. Sveže gobe za tri ure zalijejo z vodo, kajti mokre je potem laže čistiti. Nato pripravijo borove sodčke za nasolitev in začimbe (sol, lovorov list, liste črnega ribeza in poper).Na dno sodčka po plasteh naložijo najprej ribezove liste, sol in druge začimbe ter plast gob, nato vse ponovijo. Zanimiv recept! Sodček v shrambi pozimi seveda zmrzne, zato gobe z nožkom in sekri-co izrežejo, dajo na krožnik, da se odtalijo, in jih izperejo, da ne bi bile preslane. Z dodatkom rastlinskega olja in čebule ter z vročim krompirjem so odličen obrok ...
Tudi narezano zelje, ki ga osolijo, zraven dodajo nariba-no korenje, kumino, pa tudi jabolka in rozine, dajo v lesene sodčke. Iz takega zelja kuhajo tudi znamenito juho šči.
Založba Linguaros, ki je izdala pričujočo zbirko za učenje ruščine, je pripravila tudi slovensko-hrvaški, rusko-angleški slikovni slovar (več na www.linguarus.si).
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Nogomet
Drava začela dolge priprave
Stran 12
Rokomet
Slovenci vsepovsod v ospredju
Stran 12
Tenis
Tamara v Avstraliji plačala davek neizkušenosti
Stran 13 Anketa med športniki Po čem si bodo zapomnili leto 2016
Stran 13
Tomaž Gajser
Od Krajnška do Katmanduja -8600 km Strana 14,15 Strelstvo
Ormožan Kevin Venta zmagovito v leto 2017
Stran 21
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Slobodan Grubor, NK Aluminij
V smer hitrejše igre
48-letni Hrvat Slobodan Grubor je na trenerski klopi Aluminija zamenjal Bojana Špehonja in v ponedeljek že vodil prvi trening. Grubor je že kot igralec večino kariere preživel v Avstriji, tudi po skoku v trenerske vode je ostal pri naših severnih sosedih. S kakšnimi izkušnjami in pogledi prihaja na klop prvo-ligaša iz Kidričevega, kakšna je njegova nogometna filozofija in kakšen nogomet se bo igral pod njegovo taktirko? Na ta vprašanje smo dobili odgovore iz prve roke.
V dosedanjih klubih ste večinoma delali kot pomočnik glavnega trenerja, v Aluminiju boste glavni trener. Je to za vas velika sprememba?
S. Grubor: »Moji trenerski začetki so res bili večinoma v vlogi pomočnika, a sem nato precej delal tudi samostojno, kot glavni trener. Tako je bilo v 2. avstrijski ligi pri Lustenau in nazadnje pri Wolfsberger AC. Tukaj je res nova sredina, veliko imam informacij o tej sredini, o tem klubu, o celotni regiji, v kateri je največji klub nedvomno Maribor. Spoznal pa sem, da je v regiji velik igralski potencial, da ima klub dobro strategijo in da je v njem veliko perspektivnih mladih igralcev. Sam imam izkušnje z mladimi, zato se dela z njimi že veselim.«
Precej ste delali z Nena-dom Bjelico, ki je dosegal lepe uspehe, tudi v evropskih tekmovanjih.
S. Grubor: »Ko sva začela delati skupaj, on še ni imel ustrezne trenerske licence, jaz pa sem že kot igralec pridobil UEFA A-licenco. Bilo je celo tako, da je on še igral, jaz pa sem na klopi vodil tekme. Imela sva zelo korekten odnos, najini nogometni filozofiji sta podobni, zato sva imela v vseh klubih, v katerih sva sodelovala, tudi lepe uspehe.«
Trenersko delo ste začeli takoj po igralni karieri.
S. Grubor: »Igral sem do 39. leta starosti, zato sem bil proti koncu igralske kariere nekaj let v dvojni vlogi igralca in pomočnika trenerja. Moj karakter je takšen, da sem vedno želel pomagati mlajšim soigralcem in tudi trenerjem, zato sem bil večkrat 'podaljšana roka' trenerja na igrišču in v slačilnici.«
Kakšna pa je vaša trenerska filozofija?
S. Grubor: »Trend nogometa v Evropi in celotnemu svetu gre v smer vedno hitrejšega pretoka žoge, v smer hitrejšega ritma, hitre transformacije iz obrambe v napad ... Tudi ekipa Aluminija ima takšne igralske in fizične predispozicije, da bomo gojili takšen način igre.«
Kakšen je po vaši oceni potencial te ekipe?
S. Grubor: »Čeprav je ekipa mlada, nosi v sebi velik potencial. Klub je v sodelovanju z mojim predhodnikom naredil dobro selekcijo mladih igralcev, sam pa se s sedanjim
Nogomet • NK Aluminij
Na odhodu Krljanovic, T. Petrovič in Srdic
Foto: Črtomir Goznik
Slobodan Grubor: »Spoznal pa sem, da je v regiji velik igralski potencial, da ima klub dobro strategijo in da je v njem veliko perspektivnih mladih igralcev. Sam imam izkušnje z mladimi, zato se dela z njimi že veselim.«
nivojem zagotovo ne bom zadovoljil. Celotno ekipo želim dvigniti na višji nivo in jo usmeriti proti višjim ciljem.«
Do katerega mesta lahko seže ekipa v spomladanskem delu sezone?
S. Grubor: »Za osnovni cilj smo si zadali obstanek v 1. ligi in vse bomo naredili, da to tudi ustvarimo. Če ta cilj dosežemo, je klub zelo fleksibilen za nadaljnji razvoj in nove, tudi višje cilje.«
Katera od najmočnejših evropskih lig vam je najbližja?
S. Grubor: »Nemška bundesliga! S svojim bivšim avstrijskim klubom WAC sem bil pogodbeno vezan kar nekaj let, zato sem še posebej podrobno spremljal bližnjo nemško ligo - ta je zame top! Avstrijska liga je manjša kopija nemške, slovenska pa bi tudi morala po tej poti, vsaj Aluminij bo šel.«
Kakšne so razlike med avstrijskim in slovenskim nogometom?
S. Grubor: »Prva velika razlika je v plačilni sposobnosti, avstrijski klubi so finančno vendarle precej močnejši od večine slovenskih klubov. Kar pa se tiče kakovosti igralcev, pa je ta razlika manjša. Seveda imajo klubi z višjimi proračuni več možnosti nakupa kakovostnih igralcev, te razlike se ne da izničiti. Lahko pa se od večjih klubov veliko naučimo v smislu organizacije.«
Jože Mohorič
Ob začetku priprav so se takoj sprožila ugibanja o tem, kdo bo in kdo v spomladanskem delu sezone ne bo nosil dresa Aluminija. Pri slednjih je nekaj imen že poznanih, nekatera so zelo presenetljiva ...
Pri tem imamo v prvi vrsti v mislili kapetana moštva Dejana Krljanoviča. 27-letni zvezni igralec je bil v zadnjih letih ena od gonilnih sil ekipe, tudi v jesenskem delu je igral na 20 srečanjih ter zbral 1669 igralnih minut, dosegel je tudi en zadetek. Krljanovic se od Aluminija ne poslavlja zaradi slabili iger, ampak mu njegove službene obveznosti ne dopuščajo treniranja v vseh terminih, kot ga zahteva igranje na nivoju 1. lige.
Ob Krljanoviču se od Kidričevega poslavljata še napadalca 22-letni Toni Petrovič in 24-letni Aleksander Srdic. Igralci v konici napada v jeseni še zdaleč niso izpolnili pričakovanj, zato so bili razumljivo najbolj na udaru. Sporazumna prekinitev pogodbe s Srdicem (355 odigranih minut na 12 srečanjih) in Petrovičem (688 minut na 13 srečanjih) je s tega vidika razumljiva. Čeprav sta skupaj
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Krljanovic je v letošnji sezoni nosil kapetanski trak.
na igrišču zbrala več kot 1000 minut, pa je njuna statistika v rubriki doseženi zadetki ostala prazna . Iz NK Aluminij prihajajo informacije, da bi Toni Petrovic kljub vsemu verjetno ostal v Kidričevem, a bo v kratkem moral na operativni poseg, zaradi česar bi
v vsakem primeru izpustil spomladanski del prvenstva.
Nastale vrzeli v zvezni in napadalni vrsti bodo v Kidričevem poskušali zakrpati v najkrajšem možnem času, da bi lahko novinci z ekipo opravili večino priprav.
JM
Nogomet • Slovenska B-reprezentanca
Matjašiču en polčas, Sloveniji remi
Slovenska B-reprezentanca (sestavljena iz igralcev 1. slovenske lige, razen Maribora) pod vodstvom selektorja Srečka Katanca je trenutno v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratili, kjer je poleg rednega treniranja že odigrala prvo prijateljsko srečanje. Tekmec Slovencev je bila izbrana vrsta sosednje Saud-ske Arabije, rezultat pa je bil miroljuben - 0:0.
Pri tem je Jure Matjašič odigral drugih 45 minut srečanja. »V prvem polčasu je bila S. Arabija boljši tekmec in si je pripravila tudi eno zelo dobro priložnost. V drugem polčasu nam je z nekaj menjavami uspelo vzpostaviti ravnotežje in si tudi sami pripraviti nekaj situacij za dosego zadetka. Tudi sam sem imel eno, ko sem se po globinski podaji Kronavetra sam znašel pred vratarjem, a na žalost nisem zadel v polno,« je o tekmi zapisal Jure, nato pa dodal: »Generalno gledano smo lahko zadovoljni. Praktično brez priprav , . T ,, smo se zelo dobro zoperstavili eni najboljših podcen)ena. Lahko smo ponosni.« reprezentanc na tem območju, ki je igrala v V petek se bodo Slovenci ob 1600 pomeri-popolni postavi. Mislim, da smo se fantje zelo li še z izbrano vrsto Finske. Prenos bo na TV dobro borili v dresih z državnim grbom in SLO 2.
še enkrat več pokazali, da je 1. slovenska liga	JM
Jure Matjašič
12 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Nogomet • NK Drava Ptuj
Drava začela dolge priprave
Pravo zimsko vreme je pričakalo 17 igralcev, ki jih je na uvodnem treningu na igrišču z umetno travo pozdravil trener NK Drava Simon Sešlar. Te razmere so ptuj-
ske nogometaše v uvodnem tednu »prisilile«, da so trena-žni proces v glavnem izvajali v dvorani.
Plan priprav je sicer začrtan in pred nadaljevanjem
tekmovanja v 2. ligi čaka Dravo zares dolgo, skoraj trimesečno obdobje (za 19. marec je delegirana tekma Triglav - Drava, op. a.). O hitrem začetku priprav Sešlar
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so v torek začeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v 2. ligi.
pove: »Začeli smo kar hitro, saj je za nami kar precej dolg premor od zadnje tekme v jesenskem delu tekmovanja. Glede na to, da lahko treniramo le enkrat na dan, je kar dobro, da smo začeli tako hitro, da bomo lahko odigrali tudi določeno število prijateljskih pripravljalnih tekem. S tem bomo zares dobro pripravljeni že v 1. krogu spomladanskega dela, kar je za nas zelo pomembno, saj bo tekem v nadaljevanju prvenstva bolj malo in moramo biti takoj v pravi formi.«
V času priprav ne bo posebnih fizičnih treningov, ampak bo večina stvari temeljila na nogometnem delu, kar je večini igralcev že znan način dela. Med sedem-najsterico igralcev sta bila le dva novinca, najverjetnejša člana ekipe Drave, ki bo doživela tudi nekaj igralskih sprememb v smeri odhodov iz kluba, ki bodo znani na začetku prihodnjega tedna. Ptujčani bodo v pripravah odigrali devet pripravljalnih tekem, prvo 24. 1. na Ptuju s Šampionom.
David Breznik
Rokomet • SP 2017 v Franciji
Slovenci v ospredju
Tenis • Tamara Zidanšek
Posamezne udarce sestaviti v pravo celoto
Tamara Zidanšek je trenutno 160. igralka WTA-le-stvice, kar je tretja najvišja med Slovenkami (za Herco-govo in Jakupovičevo). Leto 2017 začenja v Avstraliji. Pred potjo se je ozrla v preteklo leto in podala okvirne načrte za naprej.
»Od septembra dalje se je vse stopnjevalo: veliko sem trenirala, počasi prihajala v tekmovalni ritem, na zadnjih turnirjih pa sem se na igrišču že počutila izjemno dobro. Posledica tega so bili tudi dobri rezultati,« je lansko leto ocenila Tamara Zidanšek.
Poseben dosežek je bilo tudi doseženih 14 zmag na zadnjih treh turnirjih ob le enem porazu. Vmes je prišlo še do zamenjave igralne podlage, s peščene na trdo. »Za takšen dosežek je potrebna zbranost in konstantnost iger na dovolj visokem nivoju. Občutki ob zaporednih zmagoslavjih so zagotovo dobri. V načrtih imamo igranje večjega števila turnirjev na trdi podlagi, zato je bil ta prehod zame povsem naraven. Dobri
Odprto prvenstvo Avstralije: Plačala davek neizkušenosti
V Melbournu se je s kvalifikacijami začel prvi izmed štirih največjih turnirjev v letu 2017, odprto prvenstvo Avstralije. Slovenci ga ne bomo pomnili po dobrih nastopih naših igralcev in igralk - vsi so svoje nastope končali že v kvalifikacijah.
Tamara Zidanšek (160. na WTA) se je v svojem krstnem nastopu na članskih turnirjih velike četverice pomerila z 22-letno Japon-ko Eri Hozumi (217.), ki je doslej že štirikrat nastopila v
Tamara Zidanšek
rezultati pa zame pomenijo res dobro popotnico,« je povedala 19-letnica, ki je v lanskem letu naredila ogromen napredek tudi v sami igri.
Melbournu in je te svoje izkušnje znala izkoristiti in slaviti po dobri uri igre.
»Tamara je v tem dvoboju plačala davek neizkušenosti. Bilo je preveč neizkoriščenih priložnosti, ko so žoge za malenkost pristale izven igrišča. Navidez je bil žreb ugoden, a smo se že takoj zavedali, da igralke iz Azije igrajo drugače kot Evropejke - zelo ritmično iz osnovne črte.
Grand slam turnir je že sam po sebi veliko breme za mlade igralke, zato nismo imeli prevelikih pričakovanj. Tamarin čas šele prihaja, saj ima vse kvalitete, ki jih potrebuje za preboj, potrebovali bi pa seveda boljše pogoje.
»Napredek je zaznati tako v kondicijskem kot tehničnem smislu, a obstaja še veliko rezerv za napredek. Posamezni udarci so že zelo dobri, a jih
Tukaj se kar čudijo, ko jim govorimo o tem, da smo doma pred prihodom na turnir s hitro trdo podlago trenirali na pesku. A to je naša realnost. Sicer se že takoj po dvoboju posvečamo treningom, za katere imamo odlične pogoje,« so iz Melbourna sporočili iz tabora Tamare Zidan-šek. Sama je povedala: »Pot v Avstralijo je zaradi vseh
OP Avstralije, kvalifikacije:
1. krog: Tamara Zidanšek - Eri Hozumi (Japonska) 3:6, 2:6.
je treba sestaviti v pravo celoto.«
Posebnost zaključka lanskega leta so bili tudi hitri prehodi s turnirja na turnir, od Poljske, Španije, Čila in vse do Indije. »Še nikoli v življenju nisem tako hitro potovala po svetu (smeh). V Južni Ameriki sem že bila, zato sem vedela, kaj lahko pričakujem, povsem drugače pa je bilo v Indiji, kjer mi je bilo vse novo. Vsaka dežela ima svoje slabosti in prednosti, sama se poskušam čim bolj osredotočiti na prednosti,« je še pred odhodom v Avstralijo povedala Tamara.
Trenutno zaseda 160. mesto na WTA-lestvici, kar je tretje mesto med Slovenkami. »Sama tega ne spremljam prav intenzivno, vse to se dogaja vzporedno z dobrimi nastopi. Če bomo nadaljevali po začrtani poti, potem bo tudi vzpon na lestvici viden. S Polono Hercog, kot našo najboljšo igralko, se sicer še nisem srečala, z Dalilo Jakupovič in Tadejo Majerič pa že nekajkrat, se dobro razumemo.«
Jože Mohorič
dogajanj in potovanj prišla izjemno hitro. Veseli me, da smo v toplih krajih, kjer lahko vsaj normalno treniramo. Prvi članski grand slam je seveda s sabo prinašal določeno negotovost, v New Yorku in Parizu sem tekmovala še med mladinkami. Sedaj sem prvič v konkurenci najboljših profesionalk in zaradi tega nisem notela napovedovati kakršnih koli rezultatov. Tudi naslednja turnirja v Ta-smaniji bosta višjega ranga (60.000 dolarjev, op. a.) in na njih bom znova spoznavala nove stvari - to jemljem kot nove izzive.«
JM
V sredo, 11. januarja, se je s tekmo med Francijo in Brazilijo začelo 25. svetovno prvenstvo v rokometu. Potekalo bo v osmih različnih krajih: Parizu, Metzu, Nan-tesu, Rouenu, Brestu, Lillu, Albertvillu in Montpellieru. Dan pred otvoritveno tekmo sta zaznamovala slovenska prestopa Jureta Dolenca v Barcelono in Blaža Janca v Kielce. »Cimer« Marka Bezja-ka je s Katalonci podpisal kar petletno pogodbo. O Jancu, dragulju slovenskega rokometa, ni treba izgubljati besed. Rokometaš, ki je v mlajših reprezentančnih selekcijah že posegel po dveh zlatih medaljah (Olimpijski festival evropske mladine Utrecht 2013, Mladinske olimpijske igre Nanjing 2014) in srebrni medalji (SP Rusija 2015), se lahko tudi pohvali, da je bil pri 19-letih udeleženec OI v Rio. Verjemite, da se bo uspešna zgodba nadarjenega levičarja nadaljevala še daleč v prihodnost ... Omenjena prestopa - tu zgodba pri Slovencih še ni zaključena - sta še en dokaz, da je rokomet ekipni šport številka 1 v Sloveniji. Žal tega na rokometni zvezi še ne znajo marketinško izkoristiti. Na sami otvoritveni tekmi tudi ni šlo brez Slovencev, saj sta tekmo sodila David Sok in Bojan Lah. Prva in zadnja? Glede na sojenje, ki ga kažeta mladeniča iz naše okolice v zadnjem letu, ni nič nemogoče.
Težka skupina
Naša reprezentanca bo nastopala v skupini B skupaj s Španijo, Islandijo, Makedonijo, Tunizijo in Angolo. Težka skupina, kjer bi v našem taboru takoj podpisali uvrstitev na 2. mesto. Veselin Vujovic je tudi nekoliko »na silo« in »na svojo roko« pomladil reprezentanco in prav zanimivo bo videti, kako bo ta reagirala. V njej bo eden od glavnih nosilcev igre Ormožan Marko Bezjak. Za 30-letnika, nekdanjega člana Jeruzalema in Gorenja, sedaj Magdeburga, bo to SP »biti ali ne biti«. Trenutek resnice, da bivši jeruzalemček dokaže, da je iz pravega testa. Uvrstitev v četrtfinale bi bila za našo ekipo in slovenski rokomet velik uspeh. Španci so prvi favorit skupine. Proti nam gojijo ve-
liko zamero; kako tudi ne bi, ko pa smo jih prikrajšali za OI v Braziliji. Španci imajo vse potrebno za visoko uvrstitev na tem SP, tudi odličnega trenerja Jordija Ribeiro. Če gojim do katere reprezentance simpatije, potem je to reprezentanca Islandije. Islandci so na zadnjem SP in EP razočarali. Tudi njihov osnovni cilj je uvrstitev v četrtfinale. Gre za reprezentanco, ki nam nikakor ne leži, in reprezentanco, ki bi si jo želeli v zadnji ali predzadnji tekmi skupine. Žal bodo Islandci naš nasprotnik že v soboto, 14. januarja, ob 14.45. Do takrat bodo še dovolj sveži in kot takšni izjemno nevarni.
Makedonijo vodi legendarni Lino Červar, ki je pred štirinajstimi leti na Portugalskem s Hrvaško postal svetovni prvak. Červar je namazan z vsemi žavbami. Igra Makedonije bo slonela na čvrsti obrambi, napad bo vodil sloviti Kiril Lazarov. Še en neugoden, ampak tako kot Islandija premagljiv tekmec. Tunizija in Angola nas ne bi smeli presenetiti. Sta reprezentanci, ki se bosta izjemno težko uvrstili v četrtfinale - to bi bil zanju že pravi podvig. Res pa je, da danes ne smeš podcenjevati nobene ekipe in verjamem, da si Slovenija, ki je zdaj v nizu redna udeleženka velikih tekmovanj, tega ne bo privoščila.
NAPOVED: 1. Španija, 2. Slovenija, 3. Islandija, 4. Makedonija, 5. Tunizija, 6. Angola.
Francija prvi favorit
Francozi so branilci naslova in po mojem mnenju glavni favorit za novo lovoriko. Izjemna ekipa, zato ne verjamem, da se bo na domačih tleh pustila premagati. Če že Francozom ne bo šlo, bo tu še »veter v hrbet« s strani sodnikov. Žal običajna scena na največjih rokometnih tekmovanjih. Kolajnam blizu bodo zagotovo prenovljeni Nemci, ki imajo v svojih vrstah enega najboljših trenerjev na svetu. Islandca Dagurja Sigurdsso-na. Tu so še Danci, Španci in zmeraj nepredvidljivi Hrvati. Ne verjamem, da lahko še katera druga reprezentanca poseže po prvih štirih mestih in kolajnah.
uk
Rokomet • Prijateljska tekma
Generalka uspela: ZRK AKLIMAT PTUJ - ZRINSKI ČAKOVEC 36:32 (20:16)
ZRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Mateša 3, Markovic 2, Kac 1, Korotaj 10, Ivančič, Selinšek 12, Kolednik 1, Borovčak 3, Kreft 4. Trener: Nikola Bistrovic.
V generalki pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ženski ligi so Ptujčanke doma premagale hrvaškega prvoligaša iz Čakov-ca. Domačinke so nastopile oslabljene, saj je zaradi poškodbe manjkala Križančeva, zbolela pa je tudi Gomilškova. Kljub temu zmagovalec ni bil vprašljiv, saj so Ptujčanke vse-
skozi diktirale ritem igre. V igri je bilo precej pozitivnih stvari, je pa še nekaj detajlov, ki jih bo treba popraviti. Predvsem gre za dejstvo, da aklimatkam ne uspe popolnoma streti tekmeca, ko se jim ponudi priložnost za povišanje prednosti.
Prvenstvo se nadaljuje konec tedna, naslednja dva tekmeca do konca prvega dela prvenstva pa sta najtežja možna. Najprej bodo v soboto Ptujčanke gostovale pri prvakinjah v Zagorju, nato pa se naslednjo soboto na Ptuju v goste prihaja dvakratni evropski prvak Krim, ki mu gre tudi letos v Evropi odlično od rok.
tp
petek • 13. januarja 2017
Pogovori, reportaže
Štajerski	13
Anketa med športniki:
V	■	■ ■ ■
po cem so si zapomnili leto 2016 in kaj pričakujejo od leta 2017?
Foto: Marjan Kelner
Marko Hozjan, kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Verjetno je imel največji vpliv na potek sezone 2016 moj padec v zgodnji fazi sezone, pred vsemi pomembnejšimi dirkami. Seveda si bom to najbolj zapomnil, čeprav ni pozitivna stvar. Na srečo sem se po poškodbi odlično vrnil in ob koncu sezone nanizal nekaj dobrih rezultatov. Najbolj mi bo ostala v spominu zmaga v Lenartu, saj je bila edina letos - po vrnitvi po poškodbi je bila seveda tudi težje dosegljiva. V prihodnjem letu pričakujem vidnejše rezultate, kljub temu da tekmujem z leto starejšimi konkurenti. Zelo bi bil vesel kakšnega odmevnega dosežka, ampak pustimo se presenetiti.«
ti	M	
		i
	m ' r 5 J	
		
		
Foto: Crtomr Goznik
Matic Vrbanec, nogometaš Nogometnega kluba Aluminij: »V prvi polovici lanskega leta je kot uspeh zagotovo treba omeniti obdobje neporaže-nosti, ki je trajalo celoten spomladanski del prvenstva v 2. ligi. Prav to je bila popotnica za največji uspeh v letu 2016, to je ponovni preboj med prvoligaše. Kot osebni uspeh bi omenil prevzem ka-petanskega traku na nekaterih tekmah in da sem po jesenskem delu prvenstva med najboljšimi asistenti lige. V letu 2017 imamo v klubu zastavljen en cilj, obstanek med prvoligaško druščino. Za dosego tega se bomo morali maksimalno angažirati. Vsekakor pa ima vsak posameznik še svoje lastne cilje, sam si želim odigrati čim več prvoligaških tekem in s tem napredovati v igralskem smislu ter se uveljaviti v nogometnem prostoru.«
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Selinšek, rokometašica ŽRK Aklimat Ptuj: »Leto 2016 je bilo iz športnega vidika uspešno, saj smo se po dveh letih ponovno uvrstile v prvo ligo in tako začele spet neko novo zgodbo ženskega rokometa na Ptuju - z novimi cilji ter novimi obrazi. Cilji so bili pred sezono postavljeni visoko. V prvem delu sezone smo pokazale nekaj zelo dobrih iger, pa tudi nekaj slabših, vendar še ni nič izgubljenega, saj je liga zelo izenačena. Zato ostajajo cilji v 2017 isti: ob koncu sezone želimo biti v ligi med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Želja pa je tudi uvrstitev med prve tri ekipe v pokalnem tekmovanju in tako že v prvem letu ob vrnitvi osvojiti eno kolajno.«
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Lorenčič, Dejan Zavec Boxing: »Lansko leto je bilo zame dokaj uspešno, precej sem napredoval. Bil sem na svojih prvih pripravah z reprezentanco Slovenije ter na svojem prvem večjem mednarodnem turnirju v Nemčiji. Tam sem videl, kako so pripravljeni tekmovalci iz drugih držav ter tudi sam način tekmovanja. Veliko več sem začel trenirati - vsak dan -ker hočem v letu 2017 prekositi samega sebe, nato pa tudi svoje tekmece. Moj prvi cilj je osvojiti naslov državnega prvaka ter zmagovati na ligah, v tujini ... Od novega leta 2017 pričakujem čim več uspehov, največ pa seveda zdravja.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Urška Kuharic, strelka SK Kovinar Ormož: »V letu 2016 sem bila zelo zadovoljna s končno uvrstitvijo v 1. A državni ligi, kjer sem zasedla 3. mesto. Veselila sem se tudi dvojne zmage na državnem prvenstvu z malim kalibrom, kjer sem postala državna prvakinja v disciplinah trojnega položaja in 60 leže. V slednji sem postavila tudi nov članski državni rekord. Vsekakor pa ne bom pozabila svetovnega univerzitetnega tekmovanja, kjer sem septembra z zračno puško dosegla 3. mesto v kvalifikacijah in končno 8. mesto v finalu. Ob koncu leta sem bila zelo zadovoljna z rezultati nove tekoče sezone, dobro pripravljenost pa sem potrdila z najboljšim kvalifikacijskim rezultatom na MT v Trzinu, ki je potekalo v začetku januarja. Od leta 2017 pričakujem nadaljevanje uspešne sezone, vsekakor pa je prvi izmed večjih ciljev evropsko prvenstvo z zračno puško v Mariboru. Leto bo naporno, poleg evropskega prvenstva z malim kalibrom je tukaj tudi več mednarodnih tekmovanj, za katera je potrebna dobra pripravljenost. Tako v letu 2017 pričakujem dobre treninge in še boljše tekme.«
Maja Bedrač, atletinja AK Ptuj: »Naj bo leto 2017 veselo, uspešno in dobro v vseh pogledih. Moje želje za to leto so doseči normo za evropsko prvenstvo za mladinke, ki bo v Italiji, se najprej uvrstiti v finale, nato pa še med prve tri. Želim, da bi skočila do državnega rekorda za mladinke v daljini in popravila svoje osebne rekorde.«
Foto: Crtomr Goznik
Peter Balta, Aeroklub Ptuj: »Vsem želim, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake. Predvsem pa veliko sreče in zdravja v novem letu! Vsem športnikom pa želim veliko kolajn in zadovoljstva na začrtani poti ter da bi še dolgo razveseljevali vse bližnje in zveste navijače v novem letu.«
Foto: Crtomir Goznik
Robert Bezjak, trener rokome-tašev Moškanjcev-Gorišnice: »Vsekakor si bom zapomnil nastop naše reprezentance na olimpijskih igrah. Seveda tudi po tem, da sem prvič kot trener sedel na klop katere rokometne ekipe. V letu 2017 želim vsem predvsem zdravja. Pričakujem, da se bomo obdržali v 1. B-ligi, saj menim, da si to tudi zaslužimo.«
Foto: Crtomr Goznik
Matej Marin, trener v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj: »Za nami je uspešno leto 2016. S kolesarji smo dosegali odlične rezultate doma in v tujini in sem ponosen na naše kolesarje. Za leto 2017 so zastavljeni visoki cilji in že sedaj pridno delamo, da nam jih bo uspelo uresničiti. Zahvaljujem se vsem sponzorjem in ljudem, ki nas podpirajo. Vsem ptujskim športnicam in športnikom pa želim uspešno leto 2017, tako na osebni kot športni poti.«
Foto: Crtomr Goznik
Nastja Čeh, NK Drava: »V novem letu želim vsem športnikom veliko uspehov, politikom pravilnih odločitev, bolnikom zdravja, ogroženim družinam ustrezne pomoči... Vsakemu posebej pa želim eno krasno leto, ki naj bo najboljše doslej. Predvsem pa poskrbite, da se bo v njem našlo tistih drobnih radosti, ki bodo prinesle mir in veselje v vaše domove. Bodite prijazni, strpni in iskreni. Bodite zaljubljeni in ljubljeni. Našemu nogometnemu klubu pa želim, da se finančno stabilizira, kar bi nam omogočilo še kakovostnejše delo, doseganje še boljših rezultatov in možnost napredovanja v višje lige.«
Foto: Crtomr Goznik
Tamara Zidanšek, TK Terme Ptuj: »Leto 2016 je bilo zagotovo moje najboljše doslej. Še posebej sem zadovoljna s tem, kako se je končalo, in to kljub temu da sem imela sredi sezone zaradi poškodbe prisilni postanek. Na zadnjih turnirjih pa sem se na igrišču že počutila izjemno dobro. Posledica tega so bili tudi dobri rezultati. Eden od vrhuncev je bil turnir v Čilu, na katerem sem prvič v karieri zmagala v obeh konkurencah in bo zaradi tega na nek način posebej zaznamovan.«
Foto: Crtomr Goznik
Tilen Vidovič, BD Ranča Ptuj: »Novo leto prinaša nove izkušnje, upam, da bo potekalo gladko ter brez poškodb. Pričakujem, da bodo začetni meseci najtežji, saj je tudi volumen treningov takrat največji. To leto prihajajo nastopi na velikih tekmah in upam, da bodo potekali brez težav in bodo čim uspešnejši. Vsem pa se zahvaljujem za podporo in želim predvsem zdravja, ljubezni, motivacije in veselja.«
Pripravili: DB, TP, JM
Foto: Crtomr Goznik
0
_■
Foto: Crtomr Goznik
Sandi Petrovič, vodja NŠ Za-vrč: »Leto 2016 mi je ostalo v spominu po tem, da je naša mladinska ekipa osvojila naslov prvaka v 2. SML, seveda pa tudi po tem, da je naše člansko moštvo odstopilo od tekmovanja v 2. SNL. V prihajajočem letu pa želim vsem, ki delujejo v naši šoli, da bi bilo na poti njihovega delovanja čim manj ovir in veliko lepih trenutkov.«
Miran Kelner, trener v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj: »S sezono svojih varovancev sem nadvse zadovoljen. Zelo me veseli, da so vsi fantje dosegali zelo dobre uvrstitve in da se med seboj zelo dobro razumejo in družijo tako v klubskih projektih kot izven njih. Želim si, da bo tako ostalo tudi v vseh naslednjih mladih generacijah, ki šele prihajajo k nam. Ekipa lahko homogeno deluje le, če so vsi pripravljeni pomagati drug drugemu. Ob novi tekmovalni sezoni pa bi si zaželel, da bi potekala čim mirneje, kar se tiče padcev in poškodb, dobri rezultati pa ob dobrem delu tako pridejo sami.«
Športni napovednik
Rokomet •! A DRL (ž)
10.	KROG: Zagorje - ŽRK Aklimat Ptuj (SOBOTA, 14. 1., ob 20.00)
Futsal • 1. SFL
11.	KROG: Dobovec Pivovarna Kozel - KMN Tomaž Šic bar (PETEK, 13.1., ob 21.00)
2. SFL
10. KROG: FC Hiša daril Ptuj - FC Ivančna Gorica (SOBOTA, 14.1., ob 19.30)
Namizni tenis
Namiznoteniški klub Ptuj organizira v nedeljo, 15. 1., od 10. ure naprej v športni dvorani Center kvalifikacije za ekipno državno prvenstvo v mladinski konkurenci.
Streljanje
V Rušah bosta v soboto in nedeljo potekali močni mednarodni strelski tekmovanji, na katerih bodo tekmovali strelci in strelke z našega območja.
Bowling • Podjetniška liga
Razpored 1. kroga, ponedeljek, 16. 1., ob 19 00: Perutnina Ptuj - Elektro Maribor, Tiskarna Ekart - Ta-lum, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič, Novo prodaja - SKEI; torek, 17. 1., ob 19.00: Tames - VGP, Restavracija PAN - Dokl gostinstvo, Bowling center Ptuj -Saubermacher.
David Breznik
14 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Akbaytall pass - najvišji prelaz Pamirja (4655 m)
Na vrhu najvišje Armenske gore Aragac (4090 m)
Tomaž Gajser
Od Krajnška do Katmanduja: s kolesom v 168 dneh prevozil 8600 km
Tomaža Gajserja ljubitelji športa na našem območju poznajo predvsem po malem nogometu, futsalu. Je dolgoletni član zelo uspešne ekipe ŠD Rim, prav tako pa tudi KMN Tomaž, ki tekmuje v 1. futsal ligi. A na teh straneh ne bomo govorili o tem, ampak o tem, kako je s kolesom v petih mesecih in pol prevozil pot od domačih Žetal - natančneje od hriba z imenom Krajnšek - do daljnega Katmanduja, glavnega mesta Nepala - skupno več kot 8600 km. To je storil brez predhodnega dolgega načrtovanja, brez kolesarskega predznanja, odločitev je sprejel tako rekoč »čez noč«. Kolo za pot je dobil štiri dni pred odhodom ...
»Zadnja priložnost za noro stvar«
»Če bi mi to nekdo rekel lani na začetku leta, ko sem imel stabilno in relativno dobro plačano službo, bi si najbrž mislil, da mu v glavi nekaj ne funkcionira. A nato se je nekaj stvari zasukalo narobe, oz. prav - iz katerega zornega kota pač sedaj gledam. Najprej sem se razšel z dolgoletno punco, s čimer se mi je življenje postavilo na glavo, odprlo pa se je tudi nekaj novih opcij. Star sem bil 30 let in s tem sem imel možnost narediti zadnjo 'noro' stvar, preden dokončno poženem korenine v sistemu. Najprej sem začel razmišljati o potovanju, a se mi je opcija z nahrbtnikom in štopanjem zdela preveč enostavna, potreboval sem še športni izziv
Kdo je Tomaž Gajser?
»Odraščal sem v Žetalah, imam starejšega brata in sestro, ki sta mi oba veliko dala. Brat predvsem v smislu športa, saj me je že kot 4-letnika jemal s sabo na nogometne tekme -najprej sem seveda samo gledal, kasneje sem lahko začel igrati. Sestra na drugi strani me je že pred vstopom v šolo naučila pisati in brati, to je bila najina 'mala šola'. Res sem obema hvaležen za to. Sledila so gimnazijska leta na Ptuju in nato študij komunikologije v Ljubljani, na FDV, ob tem sem veliko delal preko 'študenta'. Po študiju sem se zaposlil na oglaševalski agenciji, kjer sem delal pet let. Vse do nepričakovane in zares korenite spremembe. Ob tem pa sem bil ves čas zelo povezan s športom, predvsem malim nogometom (sedaj futsalom), a bolj na domač, 'ulični način'.«
-	tako sem se odločil za kolo. Da je bila to res hipna odločitev, pove dejstvo, da sem kolo za pot dobil šele štiri dni pred odhodom. S prijateljem Robijem sva naredila eno krajšo turo po Halozah, da sem se spoznal s kolesom in to je bilo to. Celotne priprave
-	v to štejem fizične priprave, nabava kolesa, okvirno načrtovanje poti . - so sicer trajalepribližno dva meseca, nato pa sem 13. 6. 2016 sedel na kolo in se podal na pot proti vzhodu,« je svoje začetke opisal Tomaž: »Vse je šlo res zelo hitro, povsem resno je postalo takrat, ko sem svoje načrte razkril prijateljem. Od te točke vrnitve ni bilo. V službi sem moral zaključiti stvari, spoštovati odpovedni rok, en teden po tem pa sem že bil na poti.«
Zakaj si za cilj kolesarjenja izbral Katmandu?
T. Gajser: »Zame je bila edina logična pot na vzhod, iz povsem pragmatičnega razloga - zaradi cene potovanja. Ob tem mi je blizu
Od Žetal do Katmanduja čez ...
... Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Grčijo, Turčijo, Gruzijo, Armenijo, Iran, Tadžikistan, Kirgizistan, Indijo in Nepal.
vzhodnjaška miselnost, spi-ritualnost, že prej sem potoval npr. v Vietnam 2013 in v Nepal 2014. Ker sem imel na voljo ves svet, si ne morem zamisliti lepšega, kot je kolesariti proti najvišjim goram sveta. Sam cilj se mi je zdel tako veličasten, da so bile vse stvari okoli priprav povsem enostavne. Prej sem npr. po službi težko sedel na sobno kolo za pol ure na dan, po tem sem lahko brez težav na njem sedel dve uri.«
»V prsih mi je gorelo«
13. 6. je bil dan odhoda - kakšni so bili občutki na začetku poti?
T. Gajser: »Vrhunski! Startal sem ob 5. uri zjutraj, do hrvaške meje v Zavrču me je spremljal dober prijatelj Borut. Tam sva spila kavico, nato pa sem v neznano nadaljeval sam. Prvi dan je bil poln pozitivnih občutkov, v prsih mi je kar gorelo, odšel sem odkrivat povsem neznane stvari. To je bil enkraten občutek, bilo je prvič, bilo je novo, nikoli več ne bo tako adrenalinsko. Verjetno je bil to eden najboljših dnevov v mojem življenju.«
Kakšen si imel načrt potovanja, si imel začrtane etape?
T. Gajser: »Ne, vse je potekalo spontano, etape sem si načrtoval sproti, iz dneva v dan. Na začetku sem imel načrtovane tri dni preko spletne strani couchsurfing. com, ko so mi ljudje pomagali pri iskanju prenočišč, nato pa sem se prepustil situaciji - maksimalno sem načrtoval svojo pot za dva dni naprej. Okvirni cilj je bil, da naredim približno l00 km na dan. Vedno sem začel kolesariti zgodaj zjutraj, ko pa sem prevozil te kilometre, sem se popoldan osredotočil na opazovanje krajev, spoznavanje ljudi . Za navigacijo sem uporabljal izključno telefon, tudi za potrebe pisanja bloga, fotografiranje in vse drugo. Na nekaterih delih poti pa navigacije itak nisem niti potreboval, saj po kakšnem visokogorju vodi ena sama pot.«
Kako je sploh potekala trasa?
T. Gajser: »Začel sem na Hrvaškem, nato sta sledili Srbija in Bolgarija. V načrtu sem imel takojšnji prehod v Turčijo, a sem vmes za nekaj dni zavil na obalo v Grčijo. Ta me je sicer razočarala, ostal sem samo tri dni. Imel sem konstantne velike težave z ovčarskimi psi, ki so res ogromni (smeh). Pa še drago je bilo, ljudje ne govorijo angleško . Iz Grčije sem nadaljeval
po Turčiji, ob obali Črnega morja do Batumija v Gruziji. Tukaj sem spet spreminjal načrt, saj sem prvotno nameraval iz Turčije neposredno v Iran. A med potjo so mi ljudje priporočali Gruzijo, zato sem jim prisluhnil. Iz Gruzije sem nadaljeval do prečudovitih gora Armenije ter nato v Iran. Zaradi težav z vizumi sem se namesto poti čez Turkmenistan in Uzbekistan odločil za let preko teh dveh držav neposredno v Tadžikistan, v Dušanbe, kjer se začne t. i. Pamir highway. To je 1.200 km dolga cesta, druga najvišja na svetu, zvečine poteka med 4.000 in 5.000 metri nadmorske višine. Ta je prava meka za kolesarje, zato je tam vedno veliko kolesarjev z zahoda. Na tej poti sem ostal približno mesec, do starodavnega mesta Oš v Kirgizistanu. Nadaljeval sem do glavnega mesta Biškek, ki je že blizu Kazahstana. Znova sem imel težave z vizumi, zato sem iz Biškeka z letalom poletel do New Delhija v Indijo. Zadnjih 1.000 km sem nato nadaljeval do Nepala.«
Omenil si lepote Gruzije in Armenije. Kaj te je pritegnilo v teh dveh državah?
T. Gajser: »Gruzija je fantastična, kar se tiče narave in ljudi. Imajo ogromno gradov
Foto: osebni arhiv
Zamrznjen šotor ob jutranjem bujenju
in cerkva, ki so za turiste zelo zanimivi, narava pa je naravnost nepredstavljivo lepa. Armenija je podobna, v njej sem tudi prvič začutil tisto prostranost, kjer tudi po 100 km ne srečaš nikogar in se na neki način še bolj približaš in povežeš z naravo. Gore so tam visoke med 2.000 in 3.000 metri. V obeh omenjenih državah sem se počutil zelo domače, blizu so nam tudi zaradi krščanstva, ki je tam prevladujoče.«
Borba s samim seboj
S kakšnimi težavami pa si se srečeval na poti?
T. Gajser: »Najtežji del je bil nedvomno Pamir highway, tistih 1.200 km od Dušanbeja, v bližini meje z Afganistanom, do Oša v Kir-gizistanu. Prvi prelaz je na 3.300 m n. v., sledijo še štirje na višini nad 4.000 m, najvišji je na 4.600 m. Tam je kisika bistveno manj, kot smo ga navajeni, zato je že samo dihanje ali preprost pogovor z nekom naporen. Treba je konstantno zajemati dovolj zraka, drugače ti ga enostavno zmanjka. Posebna zgodba so noči, ko sem imel tudi sam nekaj dni težave, dokler se nisem aklimatiziral. Ponoči sem se zbudil, ker telo z normalnim dihanjem ni dobilo dovolj kisika. Sledi dolg in globok vdih, po katerem pa je težko znova zaspati. Če nisem bil skoncentriran na dihanje, sem moral po kakšni minuti znova globoko vdihniti ... Na tem delu poti sem bil že precej proti zimi, zato so bile zaradi nadmorske višine že težje snežne razmere. Ko sem npr. potoval z nekim Belgijcem, naju je tik pred mejo s Kirgizistanom ujela snežna nevihta. Do postaje sva imela še kakšnih 10 km, temperature so bile pod ledi-ščem, moja oprema pa ni bila najprimernejša za te razmere. Nisem imel npr. niti go-reteks čevljev, zato me je vse prepihalo in sem si pomagal z vrečkami, ki sem si jih ovil okoli nog. Celo pot sem premišljeval samo o tem, kako moram premikati prste na nogah, da mi ne bi pomrznili. Izkušeni popotnik iz Belgije mi je kasneje rekel, da še v
petek • 13. januarja 2017
Pogovori, reportaže
Štajerski	15
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Pass na Pamirju tik za mejo s Kirgizijo (4300 m)
Indijska pozornost
življenju ni bil tako izmučen kot ta dan, resnično je bilo težko. Zadnja dva kilometra sva morala kolesa potiskati, ker zaradi strmine in novo zapadlega snega vožnja enostavno ni bila mogoča. Komaj sva prišla do meje in s tem rešitve, saj so tam živeli ljudje. To niso klasični mejni prehodi, kot si jih predstavljamo, ampak gre enostavno za barako sredi ničesar, v potni list ti vtisnejo štampiljko in greš naprej. Midva seveda nisva šla naprej, ampak sva se utaborila pri peči (smeh).
Ob kolesarjenju sem se pridružil še nekaterim planinskim oz. pohodniškim odpravam v gore. V Armeniji smo tako odšli na njihovo najvišjo goro, ki je visoka nekaj čez 4.000 metrov. To je bila zame prva izkušnja v visokogorju in sem prvič občutil višinsko bolezen. Še huje je bilo kasneje v Iranu, kjer sva z enim drugim Belgijcem odšla na vrh 5.671 m visokega Damavanda. Načrt je bil, da do vrha prideva v treh dneh in da opraviva postopno akli-matizacijo. Bazni kamp je bil na 3000 m, naslednji na 4.200 m, po dnevu počitka bi nato odšla na vrh. Ker pa je bila vremenska napoved za tretji dan slaba, sem se odločil za naskok na vrh že kar drugi dan. To je bilo ob moji popolni neizkušenosti absolutno preveč, še za izkušene plezalce je to težka naloga. Zaradi tega sem tam doživel najtežjo preizkušnjo v življenju doslej, predvsem zato, ker sem naredil precej gorniških napak. Čeprav sem bil zelo izmučen, sem si cilje iz minute v minuto postavljal višje, vse do vrha sem prišel. A na vrhu zaradi izmučenosti nisem čutil nobenega zmagoslavja, edina misel je bila: 'Pojdi čimprej dol.' Imel sem zatečene prste, slabo sem se počutil, imel sem dotlej res nepredstavljive bolečine. Ko sem se za trenutek opotekel in pristal na tleh, sem začutil, da bi lahko zaspal v dveh
sekundah. To mi je poslalo adrenalin v telo in potem sem zmogel pot nazaj. Po drugi strani pa je bila to zares fenomenalna izkušnja v smislu borbe s samim seboj. Gre za iskanje energije v lastnih globinah.«
Si kdaj zbolel?
T. Gajser: »Dvakrat sem se zastrupil s hrano - v Gruziji in Indiji - in to so bili moji najtežji trenutki na poti. Takrat sem ležal po tri dni in se edinkrat na poti spraševal o tem, zakaj mi je bilo to sploh potrebno.«
Si imel težave s kakšnimi živalmi?
T. Gajser: »Največje brez dvoma s psi. Sploh v Evropi je glede tega katastrofalno stanje, saj te spuščeni psi brez nadzora enostavno lovijo. Sam sem imel srečo, saj so me dohiteli le dvakrat, pa še takrat so zagrizli v moje torbe, na srečo ne vame (smeh). A sem se navadil tudi na to nadlogo, velikokrat kasneje nisem več niti reagiral ob njihovem laježu.«
Kolo je zdržalo vse napore ali je bil potreben kakšen servis?
T. Gajser: »V Turčiji sem imel velike težave z zadnjim kolesom. Kar se tiče mehanikov v lokalnih delavnicah, je bila prava katastrofa, saj so mi v upanju na popravilo naredili veliko škode na zobnikih, kroglice ležajev so kar letele po delavnici. Takrat sem vedel, da sem v velikem d... (smeh). Odločil sem se za pot v 200 km oddaljeno mesto, kjer sem enostavno kupil novo zadnje kolo.«
Kako si urejal prenočevanja?
T. Gajser: »Po Evropi sem stvari veliko sproti urejal preko omenjene spletne strani, veliko pa sem taboril tudi v šotoru. Skozi celotno pot sem približno tretjino noči preživel v šotoru, tretjino pri ljudeh doma, tretjino pa v hotelih. Predvsem v Indiji in Nepalu je namreč nemogoče taboriti zaradi džungle, ko-
Nizkoproračunsko potovanje
T. Gajser: »Če odštejem vize, letalske karte in dele za kolo, potem sem porabil približno 10 do 15 evrov na dan. V Evropi nisem porabil praktično nič za prenočišče, a sem kupoval hrano, na vzhodu pa se je obrnilo. Tam sem nekaj dolarjev porabil za hotel, nekaj pa za prehrano, ki je tam res poceni. Na ulici je mogoče dobiti konkreten obrok za dolar. A to niso gostilne, kot jih poznamo tukaj, velikokrat je slabše od kakšnega hleva. A na to se je treba pač navaditi.«
marjev, tigrov ... Pa tudi hoteli so zelo poceni, stanejo kakšne tri dolarje na noč. Sicer jim težko rečeš hoteli, prej kakšna zavetišča (smeh).«
V Iranu kot filmski zvezdnik
Kakšne so tvoje izkušnje z gostoljubnostjo ljudi ob poti?
T. Gajser: »Kar se tiče ljudi, ne morem reči niti ene slabe izkušnje iz vseh šestih mesecih potovanja. Začelo se je že na Hrvaškem, nadaljevalo v Srbiji. Tam mi je pomagal nekdo, ki sem ga slučajno spoznal na mostu preko Donave, preko svojih prijateljev pa mi je nato organiziral prenočišče za nekaj naslednjih dni. Tako je bilo na celotnem Balkanu, le Grčija mi ni ostala v najboljšem spominu. Nadaljevalo se je v Turčiji, ki je bila glede gostoljubnosti prava poezija. V Turčiji se je v času mojega potovanja zgodil državni udar, bilo je nekaj streljanja v Carigradu in Ankari, kar je bilo kar strašljivo, a za turiste ni bilo nobenih težav. O Gruziji in Armeniji lahko prav tako povem same dobre stvari. Po mojih izkušnjah pa je najbolj gostoljubna država za zahodnjake Iran. Tam sem se počutil kot super zvezdnik, kot da bi v Slovenijo iz Hollywooda prišel Tom Cruise (smeh). Tam sem znova potoval z dvema Belgijcema in po nekaj dnevih smo ugotovili, da nam hrane sploh ni treba kupovati: samo posedli smo se v parku na tla - tam se zbira res veliko družin na kosilu -, pa so domačini nemudoma pristopili in nam ponujali hrano, od kruha, sadja, do zelenjave. Vsak dan, brez izjeme! Zraven je bil obvezen rek Welcome to Iran (dobrodošli v Iranu, op. a.). Zaradi lastnih moralnih razlogov nismo že-
leli tega njihovega gostoljubja izkoriščati in smo kasneje vendarle nekaj kupili, kljub temu pa so nam še vedno nosili priboljške. Na splošno smo bili v Iranu deležni res ogromne pozornosti in po enem mesecu sem se tega nekoliko naveličal: kjerkoli smo se ustavili, so domačini nemudoma pristopili, delali selfije, se želeli pogovarjati ... Ko sem prišel v Tadžikistan, sem bil prav vesel nekoliko bolj zadržanega sovjetskega pristopa, ki pa je bil še vedno gostoljuben. Če sem pomoč potreboval, sem je bil tudi deležen. Kirgizistan je bil glede tega še boljši, tudi standard je tam višji. Indija pa je specifična, predvsem zaradi prenaseljenosti. Stikov z ljudmi nisem imel toliko, ker sem spal po hotelih, ki so zelo poceni. Pozornosti pa sem znova imel veliko. Razlika od Irana je bila le v tem, da je nisem bil deležen samo jaz, ampak tudi moje kolo. To je bilo glede na njihova, ki so dobesedno kosi železa z dvema kolesoma, pravo tehnološko čudo (smeh). Dogajalo se mi je, da so me na avtocesti prehitevali s skuterji - na vsakem sta vsaj dva človeka, pogosto trije - in so se obračali za mano. Polovica mi jih je zrla natančno v oči, druga polovica pa v moje kolo (smeh). Včasih sem imel občutek, da me bodo počakali in okradli, a je bilo to popolnoma neutemeljeno, nič slabega se mi ni zgodilo - bili so le radovedni. Nepal je znova fantazija glede gostoljubja, le turistični delavci so za moj okus preveč vsiljivi in ti želijo prodati stvari, za katere niti ne kažeš interesa.«
Indija je specifična dežela v več ozirih.
T. Gajser: »V New Delhiju vlada velika onesnaženost in visoka stopnja koncentracije
Foto: osebni arhiv
Sveti mož v Nepalu - vas Bandipur
smoga v zraku. To je tako izrazito, da npr. na vremenski napovedi vidiš sončen dan, a sonca zaradi smoga praktično ne vidiš. Na kolesu se mi je po dveh dneh postanka nabralo za pol centimetra prahu, tudi pri dihanju hitro opaziš težave. Za kolesarje dežela ni prijazna, na cestah je pravi kaos. Na obeh straneh ceste ti lahko nasproti pripelje vozilo, s stranske ceste se lahko na glavno vključi nekdo brez kakršnega koli opozorila - to so t. i. slepi vozniki. To lahko velja za avto-mobiliste, tovornjakarje ali voznike avtobusa, brez izjeme.«
Na potovanju si srečeval številne ljudi, s katerimi si občasno skupaj potoval del poti.
T. Gajser: »Zvečine gre za popotnike, avanturiste, od katerih sem se res veliko naučil. Posebej to lahko rečem glede kolesarjenja, saj izkušenj nisem imel. Do konca Turčije sem potoval povsem sam, to je trajalo približno dva meseca. Takrat sem začutil kanček osamljenosti, saj smo ljudje vendarle socialna bitja. Ko sem prišel v Gruziji v hostel, kjer se srečujejo mladi, sem govoril tri ure skupaj, brez prestanka, toliko sem imel za povedati (smeh). Z zahodnjaki sem lahko imel smiselne pogovore v angleščini, kar je bilo v Turčiji praktično nemogoče, saj veliko ljudi tam ne govori angleško. Res sem se vse potrebno dogovoril z nasmehom ali gestami, a globokih pogovorov nisem imel.
Najprej sem potoval z dvema Belgijcema, s katerima sem šel skupaj na goro v Armeniji. Skupaj smo približno en mesec potovali po Armeniji in Iranu. Oba sta bila izkušena kolesarja in sta me veliko naučila, predvsem to, kako izbiraš poti za tista prava, pristna doživetja. Jaz sem preizkušnjo jemal bolj športno, pri njima pa je vse potekalo bolj počasi, vzela sta si čas za oglede, za počitek. Glede na moj skromni šotor sta bila bolje opremljena za udobnejše postanke.
Naslednji moj sopotnik je bil prav tako Belgijec, starejši izkušeni gospod, s katerim sva skupaj potovala skozi Ta-džikistan in Kirgizijo. Ta je prava legenda, obema pa je ugajalo, da sva se skupaj prebijala čez tisto visokogorje, kjer po 100 km in več ne srečaš žive duše.
Povsem na koncu poti sem kolesaril z Luksemburžanom,
s katerim sva bila nekaj časa skupaj, potem sva šla vsak po svoje in sva se nato znova srečala. V osnovi je na takšnih potovanjih nujno, da v prvi vrsti sam poskrbiš zase. Vseeno sva šla na koncu skupaj na bazni tabor pod znamenito goro Anapurna v Himalaji.
Vsi omenjeni so pravi popotniki, odprtega duha, zdravih misli in pogledov na svet, zvečine visoko izobraženi. Največ jih je iz Belgije, Nemčije, Nizozemske in Anglije, tudi Američanov je veliko.«
Občutek brezmejne svobode
Kakšen je bil občutek na koncu poti, v Nepalu?
T. Gajser: »Na koncu je bilo res fantastično. Celotna pot je bila kot življenje v malem: najprej sem se v Evropi rodil in rasel, v Turčiji je bila adolescenca, sledil je težak del na visokih gorah, zadnji del poti po Indiji in Nepalu pa je bil kot upokojitev. Občutki na koncu so bili mešanica zelo pozitivnih z vidika tega, da mi je uspelo prevoziti začrtano pot, in nekoliko manj prijetnih zaradi tega, ker bom moral znova nazaj v domač sistem in bom moral začeti znova razmišljati o prihodnosti. Preden sem šel na pot, sem namreč doma prodal vse svoje imetje, saj sem hotel enkrat v življenju doživeti občutek brezmejne svobode. Sploh nisem načrtoval, kako dolgo bom potoval, niti tega ne, ali se bom sploh vrnil v Slovenijo. Da sem se vrnil okrog božičnih praznikov, je bil splet naključij, saj mi morebitna nadaljnja pot ni predstavljala izziva, pogasila se je želja po kolesarjenju.«
Sledila je le še pot domov.
T. Gajser: »Ko sem z letalom pristal na Dunaju, sem se proti Sloveniji odpravil s kolesom. Nikakor nisem želel, da se po tako dolgi poti domov pripeljem z avtom ali vlakom. Bil sem zelo vznemirjen, res sem se veselil evropskih razmer, vse povprek sem pozdravljal ljudi. Zanimivo je bilo, ko sem zaslišal ljudi govoriti slovenski jezik; bilo je povsem nenavadno, po dobrih petih mesecih sem imel zelo poseben občutek. V domačih krajih so me pričakali člani družine in prijatelji iz ŠD Rim in to je bilo res pristno snidenje.«
Jože Mohorič
16 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. januarja 2017
Podlehnik • Nova v vrsti dimniških požarov
Rdeči petelin tudi v Podiehniku in Strajni
Nedavno smo poročali o dimniških požarih in opozarjali, da je treba pri kurjenju ogenj nadzorovati. Kljub temu so imeli gasilci v občini Podlehnik te dni veliko dela.
6. januarja okoli 15. ure je v večstanovanjskem objektu v Pod-lehniku 8 ob kaminu zagorela izolacija. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Podlehnik so ogenj pogasili, odstranili približno dva kubična metra tleče izolacije in s termo kamero pregledali okolico požarišča. Kraj dogodka si je ogledal tudi župan Podleh-nika Marko Maučič: »Gasilci so prišli pravočasno, zato je škoda minimalna. Zaradi zakajenosti so objekt morali prezračiti, stanovalci pa so v njem tudi že prespali.«
Dva dni kasneje ob približno istem času je zagorel še lesen vikend v Strajni 59. Na Policijski upravi Maribor so pojasnili: »Policisti so ugotovili, da je lastnica objekta dopoldan zakurila v kaminski peči, v peč naložila drva in odšla. Iz kamina se je ogenj razširil na leseno ostrešje, ki je zago-
Foto: PGD Podlehnik
Dimniški požar v lesenem vikendu v Strajni so gasilcem javili sosedje.
relo.« V času požara v vikendu ni bilo nikogar, po nestrokovni oceni je nastalo za okoli 40.000 evrov materialne škode. Čeprav so namreč podlehniški gasilci dele tleče izolacije odstranili in ogenj pogasili, je približno 10 kvadratnih metrov ostrešja zgorelo.
Poveljnik PGD Podlehnik Franc Arnuš je povedal, da so gasilce poklicali sosedje: »Lastnica objekta jih je prosila, naj malo popazijo na hišo. V intervenciji je sodelovalo 18 gasilcev našega društva s tremi vozili. Leseno hišo smo morali razkriti, ker je izolacija pod streho tlela. Nekaj stvari smo morali odstraniti, dejanska škoda pa je nastala predvsem zaradi dima.« Ker bivanje ljudi ni ogroženo, na podlehniški občini o pomoči lastnikom obeh objektov za zdaj ne razmišljajo.
Eva Milošič
Majšperk • Že drugo onesnaženje vode v treh tednih
Vzrok najverjetneje v dotrajani infrastrukturi
Prebivalci Sestrž, Medvede in Podlož morajo ponovno prekuhavati vodo, gre že za drugo onesnaženje v manj kot mesecu dni.
Komunalno podjetje Ptuj je 10. januarja izdalo obvestilo uporabnikom vode v Sestržah, Medvedcah in Pod-ložah, da je treba pitno vodo, ki se uporablja za pitje in pripravo hrane, do preklica pre-kuhavati. »Vodo bo treba pre-
kuhavati vsaj do srede ali četrtka v naslednjem tednu. Za v ponedeljek planiramo predelavo objekta za zmanjšanje tlaka vode v Lešju. Takrat bo začasno prekinjena dobava vode. Po predelavi bodo ponovno odvzeti vzorci vode.
Ko bodo rezultati pokazali, da je voda zdravstveno ustrezna, bomo ukrep prekuha-vanja preklicali,« je pojasnil direktor komunalnega podjetja Janko Širec.
Vzrok onesnaženja je najverjetneje posledica slabega
stanja objekta za zmanjšanje tlaka vode v Lešju, preko katerega prihaja voda v dolinski del Sestrž, Medvedc in Podlož, domnevajo na komunali. Dodali so, da je zato možen vdor površinske (padavinske) vode v objekt.
O zdravstvenih težavah, povezanih s pitno vodo, na tem območju niso obveščeni. Ponovno pa poudarjajo, da je stopnja onesnaženja majhna.
Mojca Vtič
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Jožici Suhadolnik v spomin
20. decembra 2016 smo pospremili Jožico Suhadolnik k njenemu poslednjemu domu. Pesnik je zapisal: »Dolgost življenja našega je kratka...«, k njenim polnim 87 letom bi po njenih plemenitih dejanjih lahko prišteli vsaj še nekaj let. Res je, da se pokojnika spomnimo šele ob slovesu.
Žal, taksen odnos je v človeški naravi, namesto da bi mu že za časa življenja izrekli pohvalo, zahvalo, takrat, ko nas še vidi in sliši, ga potrepljali po rami, mu stisnili roko in mu izrekli priznanje za vsa dobra dela.
Jožice se spominjam z začetka 70. let. Na hodniku v zobni ambulanti, takrat še v Krempljevi ulici na Ptuju, kjer sem se želel pogovoriti o aktivnostih pred združitvijo kmečkega in delavskega zavarovanja, ki ga je sprožil naš poslanec v Socialno-zdravstvenem zboru takratne Republiške skupščine dr. Mitja Mrgole, o dobrih straneh in morebitnih problemih v zdravstvu (bodo zdravstveni delavci zmogli povečan prihod zdravja potrebnih), ki bi jih sprožila združitev. Takoj po pozdravu, še preden sem ji pojasnil svoj prihod, mi je dejala: »Pridem k tebi takoj po službi.« Ob tem seje ozrla po
smo na pogovoru na takratni Občinski konferenci SZDL ocenjevali pozitivne posledice te zahtevne in humane akcije. Jožica je nekaj časa samo poslušala, nato pa izrazila svoje mnenje. Bilo je kratko: »Velika pridobitev za naše kmečko prebivalstvo, ki skromna sredstva nameni prej za živinče v staji kot zase«. In od takrat sem gojil posebno spoštovanje do preudarne Jožice.
Vsa naslednja leta sva se nato srečevala, tako kot s sekretarko osnovne organizacije ZKS v ptujskem zobozdravstvu ali kot s predsednico Krajevnega odbora ZB NOB na Vičavi ali kot vodjo zobne ambulante in nekaj časa kot v. d. direktorja Zdravstvenega doma na Ptuju.
Tam, pod belokranjskimi belimi brezami, v Čudnem selupri Črnomlju, seje rodila kot najmlajša med šestimi otroki. Tam je preživljala otroška leta po tem, ko je hitro izgubila mamo, otroci številne družine
pa niso nikoli bili razvajeni, saj je oče kot vdovec težko sam shajal s šestimi otroki. Jožica se je tega dobro zavedala, zato je gojila neizprosno nepopustljivost do sebe in nikoli in nikdar ni mogla prikriti želje biti najboljša, najbolj pridna, najbolj požrtvovalna, najbolj poštena in neopisljivo delavna. To je dokazala
tudi po končani srednji in višji šoli in tudi potem, ko je kot zobozdravnica v ptujski zobni ambulanti ob delu in družini uspešno končala medicinsko fakulteto, čez nekaj let pa tudi študij na tretji stopnji.
Bila je vneta zagovornica vrednot NOB, saj je sama izkusila grozote 2. svetovne vojne. Jožica se je že kot 15-letno dekle vključila v NOB kot kurirka, medtem ko sta bila njena brata že v partizanih. V njeni dokumentaciji zasledim, da se je pridružila mladinskemu gibanju, OF in narodnoosvobodilnemu gibanju 22, februarja 1944pa vse do 15. maja 1945.
Na Vičavi, kjer sta si z možem Dušanom ustvarila dom, je bila članica sveta krajevne skupnosti in tudi predsednica krajevnega odbora ZB. Bila je med tistimi, ki so po osamosvojitvi nasprotovali brisanju Olge Meglič z imena osnovne šole. Starši tega šolskega okoliša in učiteljski
zbor so rekli: »Olgicepa ne damo«. In Jožica je bila med temi protestniki in zagovorniki ohranitve imena šole po revolucionarki, pletarski delavki, prevoznici kurirjev čez Dravo, borki in talki za lepše dni. In bila je ponosna nad odločitvijo, da se njen doprsni kip prenese v dom krajanov na Vičavi, saj je bil nekajkrat izpostavljen vandalskim posegom.
Poleg rednega in odgovornega dela je bila Jožica tudi poslanka v Zboru združenega dela in kasneje delegatka v republiški skupščini. Za svoje delo je bila večkrat odlikovana.
Bila je tudi nekaj let članica Izvršilnega odbora ZB za vrednote NOB Ptuj in predsednica nadzornega odbora. Kljub šibkemu zdravju je s svojimi preudarnimi besedami veliko
' organizacije. Skromna, kot je bila, nas je tiho zapustila. Spomin nanjo pa bo ostal.
Stanko Lepej
FOTO: arhiv
petek • 13. januarja 2017
Naše prireditve
Štajerski	17
Lenart • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Dober nastop mladih pevskih talentov
V Kulturnem domu v Lenartu je 9. januarja potekal predzadnji predizbor projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, občin in osnovnih šol v Zgornjem in Spodnjem Podravju. Tokrat so se s podporo občine Lenart predstavili pevski talenti osnovnih šol Lenart in Voličina.
Sponzorji prireditve
G PILOT
Simply Write
BAGS
SMORE SMORE
« FBI ion
II SAZ AS
"*IlGP PROJECT-
ING
V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj se je mladim pevcem, občinstvu in vsem, ki so podprli projekt tretje sezone, zahvalil direktor Drago Slameršak. Lepa odzivnost je zagotovilo, da se bo projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in širi zavedanje o pomenu slovenske besede in glasbe za krepitev narodove identitete, še širil, in da bo v nekaj letih preplavil Slovenijo. Skupaj je v obeh kategorijah nastopilo 14 mladih pevcev, ki so ob podpori občinstva doživeto interpretirali najbolj znane slovenske pesmi; največkrat so si izbrali pesmi, ki jih v originalu poje Nina Pušlar.
Iz OŠ Lenart so v mlajši kategoriji pele: Ana Pšajd in Zala Pal, Zala Pal, Eva Ožinger in Katarina Dajčman ter Ana Pšajd, v starejši pa: Matevž Markoli, Nika Strelec, Lara Žnuderl, Kiara Katan, Anna Katarina Zelenko in Neža Ožin-ger. Iz OŠ Voličina so v mlajši kategoriji tekmovale Ana Kurnik,
Foto: Črtomir Goznik
Ana Pšajd, OS Lenart, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo rada pojem, peti sem začela že kot majhna. Občasno obiskujem tudi ure petja. Upam in pričakujem, da se bom uvrstila v finale."
Foto: Črtomir Goznik
Kiara Katan, OŠ Lenart, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pojem že od zgodnjega otroštva. Zelo rada pojem, pri tem mi pomagajo tudi učitelji petja. Pesem Med iskrenimi ljudmi sem si izbrala, ker mi je zelo všeč. Od polfinala pričakujem dober nastop in da se bom imela lepo."
Pevski talenti OŠ Lenart
Foto: Črtomir Goznik
Pevski talenti OŠ Voličina
Foto: Črtomir Goznik
Lara Hercog, OS Voličina, zmagovalka v mlajši kategoriji: „S sestro Saro že od malega skupaj pojeva. Sara je bila tudi moja mentorica na tem tekmovanju. Nekih posebnih pričakovanj od polfinala nimam, pričakujem pa, da se bom imela lepo."
Foto: Črtomir Goznik
Eva Kurnik, OS Voličina, zmagovalka v starejši kategoriji: „Peti sem pričela že v vrtcu. Za ta nastop mi je pesem izbrala moja mama, ker ji je pesem zelo všeč. Pričakujem, da se bom v polfinalu zelo dobro odrezala. To bo nova izkušnja."
Foto: Črtomir Goznik
Lara Hercog in Lana Hubernik, v starejši pa Eva Kurnik. Po odločitvi komisije, ki so jo sestavljali sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj, Tone Topolovec, Majda Goznik in Dalibor Bedenik, ki je prireditev tudi vodil, bosta na pol-finalnem odru iz OŠ Lenart peli Ana Pšajd, učenka 5. b-razreda v mlajši kategoriji, in Kiara Katan, učenka 7. razreda v starejši kategoriji. Iz OŠ Voličina pa sta se v polfinale uvrstili Lara Hercog, učenka 5. razreda v mlajši kategoriji, in Eva Kurnik, učenka 8. razreda v starejši kategoriji.
Preostali finalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tretje sezone bodo izbrani na polfinalnih prireditvah 18. in 19. januarja, finalna prireditev z izborom dveh zmagovalcev bo predvidoma 18. februarja 2017 na Ptuju. Najboljša bosta posnela lastno skladbo in videospot.
MG
Slovenska Bistrica • Ob 74. obletnici padca Pohorskega bataljona
»Ali kleče živeti ali stoje umreti
«
»V zgodovinopisju ni legend, temveč so dejstva, so pa tudi izjeme in ta izjema je Pohorski bataljon,« je poudaril Marjan Žnidarič, slovenski zgodovinar, ki je v bistriškem gradu v začetku januarja govoril o narodnoosvobodilnem boju na Štajerskem.
A kot je v pogovoru, ki ga je vodil Mirko Munda, povedal Žnidarič, Pohorski bataljon ni postal legenda slovenske zgodovine zaradi tragičnega padca in junaškega boja, temveč zaradi pomena, ki ga je imel za narodnoosvobodilni boj. Pred več kot 70 leti so namreč borci bataljona imeli možnost izbrati, ali kleče živeti ali stoje umreti. Izbrali so slednje in s številnimi odporniškimi dejanji ljudi prepričali, da so začeli verjeti, da odpor ni zaman.
In na Pohorju pri Treh žebljih na Osankarici je v boju za svobodo 8. januarja 1943 umrlo 69 borcev in bork Pohorskega bataljona, ki so se borili proti 2000 nemškim vojakom. »Padec Pohorskega bataljona nam mora biti v
spomin in opomin, zato smo tudi dolžni ohranjati tovrstna spominska srečanja. Ob tem gre tudi za kamenček na poti osamosvojitve Slovenije,« je poudaril slovenjebi-striški župan Ivan Žagar.
»Ko je šlo za nohte, so strnili vrste«
Legendarnemu pohorskemu bataljonu ob 74. obletnici njegovega zadnjega boja so se številni Slovenjebistričani, politiki in drugi Slovenci in Slovenke poklonili tudi 7. januarja pri Treh žebljih na Osankarici. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Anton Peršak. Med drugim je povedal, da je zgodba Pohorskega bataljona in narodnega heroja Alfonza
Foto: Mojca Vtič
V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Gustava Siliha Laporje, ki so z recitacijami in pesmimi sporočili: »Spomin na narodnoosvobodilni boj je preživel, naj živi večno!«
Šarha ena tistih zgodb, ki kaže: »Da v odločilnih trenutkih, ko gre za nohte in je ogrožen naš obstoj, so naši predhodniki znali strniti vrste in se upreti. Tudi zato smo preživeli, saj smo po številu majhen narod, a mnogi veliko večji narodi so izginili v vrtincih zgodovine, mi pa smo se ohranili in vendarle ustvarili svojo državo, za katero upam, da jo bomo še dolgo znali tudi obdržati.«
Med organizatorji spominske slovesnosti na Osankarici so bile tudi letos Mestna občina Maribor ter občine Ruše, Zreče, Oplotni-ca, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica, kulturni program pa so oblikovali učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
Mojca Vtič
18 Štajerski
Nasveti
petek • 13. januarja 2017
Zdravstveni nasveti
Zolčni kamni
žolCni
KAMN!
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj
Žolčni kamni in posledično obolelost, ki je trenutno v porastu, nastanejo zaradi različnih vzrokov:
•	holesterolski nastanejo, kadar je v žolču preveč holesterola,
•	pigmentni žolčni kamni zahodnega tipa so pogosti pri kronični hemolizi (hemoli-tične anemije, jetrna ciroza, umetne srčne zaklopke),
•	pigmentni orientalskega tipa pa pri nekaterih okužbah žolčevodov in pri določenih boleznih žolčnih izvodil.
Kamni v žolčevodu lahko nastanejo v žolčevodu ali pa izvirajo iz žolčnika, lahko se v žolčevodu pojavijo po operativni odstranitvi kamnov v žolčniku, ker so lahko zaostali po operaciji.
10-20 % odraslih ima žolčne kamne, pri otrocih so redki, če so prisotni, so največkrat povezani s hemolizo (razpadom rdečih krvničk). Pogosteje kot v splošni
populaciji zbolevajo za žolčnimi kamni ljudje z dedno dispozicijo, sladkorni bolniki, starejši od 60 let, debeli ljudje, ljudje, ki hitro shujšajo ali so dolgotrajno na pa-renteralni prehrani, pri jemanju določenih zdravil (gemfibrozil, klofibrat). Pogostejši so pri ženskah kot pri moških.
Večina bolnikov s kamni v žolčniku nima kliničnih težav in žolč-ne kamne ugotovimo naključno pri ultrazvočnem pregledu trebuha, ki je bil narejen zaradi drugih bolezni. V tem primeru govorimo o asimptomatski holecistolitiazi.
O simptomatski holecistoliti-azi govorimo, kadar ima bolnik težave zaradi kamnov v žolčniku. Najpogosteje se pojavlja žolčna kolika. To je pojav nenadne in stalne bolečine pod desnim rebrnim lokom ali v sredini zgornjega dela trebuha (epigastrij) ali na obeh mestih, ki traja od 15-30 minut nepretrgoma, se lahko širi tudi pod desno lopatico ali nazaj
v hrbet ali na obe mesti. Pogosto bolečino spremljata siljenje na bruhanje in bruhanje samo. Kadar bolečina traja več kot 6-12 ur, moramo pomisliti na morebitne zaplete (vnetje žolčnika, žolče-vodov, trebušne slinavke, zapora črevesja). Pri telesnem pregledu je trebuh bolnika, če ni zapletov, mehak, spontano in na otip boleč pod desnim rebrnim lokom, kjer včasih lahko tipamo boleč in povečan žolčnik. Tudi bolniki s kamni v žolčevodu lahko nimajo nobenih težav (asimptomatska holedoholitiaza), lahko pa se pojavljajo prav tako značilne biliar-ne kolike ali celo zapleti. Kadar kamen zamaši žolčno izvodilo, se pojavi zlatenica, ob vnetju pa tudi vročina. Pri telesnem pregledu so bolniki lahko prizadeti zaradi bolečin in imajo zlatenico, trebuh je napet, poln zraka (me-teorističen), na otip občutljiv pod desnim rebrnim lokom. Biliarna bolečina, ki traja več kot 12 ur, z
jetra
Žolčnik
vročino in zlatenico, kaže na akutni holecistitis ali holangitis (vnetje žolčnika ali žolčnih vodov).
V času napada bolečin (žolčna kolika) se mora bolnik postiti, bolečine lajšamo z zdravili za ublažitev krčev in bolečin (spazmoli-tiki, analgetiki). V primeru hudih bolečin in vztrajnega bruhanja je potrebno zdravljenje v bolnišnici (aplikacija tekočin in zdravil v žilo). Po umiritvi klinične slike svetujemo žolčno dieto (izogibanje hrani, ki sproži simptome) in ob ponovitvi napada bolečin načrtovan kirurški poseg v nekaj mesecih (klasična ali laparoskop-ska odstranitev žolčnika). Tudi
www.utrinek.s
pri kamnih v žolčevodih je konzervativno zdravljenje podobno, ob znakih okužbe pa dodamo antibiotik. Kamne iz žolčnika odstranjujemo endoskopsko - endoskopska sfinkterotomija, s tem omogočimo spontano izločanje manjših kamnov. Večje kamne lahko s pomočjo posebnih pripomočkov tudi izvlečemo. Lahko izvedemo tudi zunajtelesno drobitev z udarnimi valovi, za popolno raztopitev kamnov pa dodatno uporabljamo še zdravila (ursode-oksiholno kislino).
Ob upoštevanju dietnih navodil so napadi bolečin pri žolčnih kamnih redki ali pa jih sploh ni,
prav tako pa pri operativni odstranitvi žolčnika ali kamnov v žolčevodu bolečine v večini primerov prenehajo. Bolečino v trebuhu po odstranitvi žolčnika lahko povzročajo preostali ali ponavljajoči se kamni v žolčevodu, zožitve in zarastline v trebušni votlini po operaciji ali pa je vzrok v drugih organih v trebušni votlini. Posebnega spremljanja pri bolezni ni. Žolčne kamne odkrijemo z ultrazvočno preiskavo, ob ponavljajočih se težavah pa jih operativno odstranimo.
Bolezen težko preprečimo, saj je v nastanek vpletenih veliko dejavnikov. Lahko pa preprečimo oz. zmanjšamo težave ob upoštevanju dietnih navodil. Obroki naj bodo majhni in pogosti, hrano je treba dobro prežvečiti in jo uživati počasi, odsvetovano je uživanje mrzlih pijač. Hrana naj vsebuje predvsem zelo malo maščob, izogibati se je treba jajc in jajčnih jedi, smetane, težko prebavljive hrane, stročnic, nekaterim škoduje tudi surovo sadje, razen majhnih količin lupljenega, res zrelega sadja. Držati se diete zahteva od nas veliko reda in vzdržnosti. A si vseeno lahko pripravimo z malo domišljije okusen in zdrav obrok.
Vir: Navodila za bolnike;
Združenje zdravnikov družinske medicine
Tačke in repki
Pomagajmo si
Diabetes - sladkorna bolezen
Veliko vprašanj se je nabralo s tematiko sladkorne bolezni pri psih in tudi mačkah. Vedno več je obolelih živali, ki jim lastniki sami dajejo injekcije inzulina. Bolezen zahteva celovit pristop k zdravljenju, za to bom v današnjem in prihodnjem prispevku skušal pojasniti in odgovoriti na večino vprašanj.
Sladkorna bolezen se strokovno imenuje diabetes melitus in pomeni bolezensko stanje, ki nastopi, kadar naš muc ali kužek ne more porabljati krvnega sladkorja, oziroma nadzirati njegove količine v krvi. Vzrok je v žlezi, trebušni slinavki (pankreasu), ki leži v vijugi debelega črevesja in proizvaja hormon inzulin, s katerim uravnava nivo sladkorja (glukoze) v krvi. Kadar se izloča premalo ali nič hormona, govorimo o sladkorni bolezni, takrat nivo sladkorja v krvi naraste preko vseh meja in začne se zapleten metabolični proces, ki privede do hudih težav v delovanju organizma in v končni fazi, če se ne zdravi, do odpovedi vitalnih organov, predvsem ledvic, jeter in na koncu smrti. Prvi znaki sladkorne bolezni pri živalih so lahko povečano praskanje živali,
kar največkrat pripišemo alergiji. V kasnejši fazi bolezni postane žival utrujena, zaspana, oslabela, pije bistveno več vode kot po navadi in zaradi tega tudi pogosto urinira. Tek je zmanjšan in žival pogosto bruha, izgubljati začne telesno težo. V napredovalih stadijih bolezni se zelo na hitro pojavi zamotnitev leče v očesih, imenovana katarakta. Za lastnika živali je to pretresljivo odkritje, ko opazi, da njegov kužek ali mucek zelo slabo vidi in ima v sredini očesa zenice sivo obarvane. Bolezen so pogosto pojavlja pri živalih s preveliko telesno težo. Vedeti moramo, da mesojede živali niso prilagojene za uživanje prevelikih količin lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, tistih z velikim glikemičnim indeksom. Tu mislim na slaščice, čokolado, bombone in ostale sladkarije, ki
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
so popolnoma neprimerna hrana za naše kosmatinčke. Bolezen se pojavlja bolj intenzivno v obdobju po 8. letu starosti živali, lahko pa tudi prej. Sladkorna bolezen se lahko pojavi pri psičkah pred gonitvijo, je hormonalno povzročena in se manifestira kot prava sladkorna bolezen s spremljevalnimi simptomi, vendar se stanje normalizira takoj po končani go-nitvi. Podobno je pri uporabi nekaterih zdravil, npr. zdravil zoper alergijo. Omenjena zdravila spadajo v skupino steroidnih zdravil, ki sicer zelo učinkovito umirjajo alergično reakcijo, vendar lahko povzročijo močan dvig krvnega sladkorja in so pri sladkornih bolnikih kontraindicirana. Pogosto se dogaja prav to, da se sladkorna bolezen zaradi praskanja živali zamenja z alergijo in terapija zoper alergijo v takem primeru močno poslabša sladkorno bolezen. Določene pasme so tudi bolj nagnjene k sladkorni bolezni, predvsem samojed, koder, mali šnavcer in še nekatere, čeprav obolevajo tudi mešančki in drugi kužki. Tudi pri mucah je podobno, saj lahko zbolijo vse kategorije muc, pasemske in druge.
Naslednjič pa več o diagnostiki in zdravljenju sladkorne bolezni pri malih živalih.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Novi svet
Tri tedne pred prvim porodom sem še vsa pogumna, polna energije, z veliko žlico optimizma, v glavnem prava fit ponosna nosečnica šla z možem na »furo« v Francijo. V mojem trebuščku je veselo, brez presledka brcala najina deklica. Nekaj dni pred tem sva namreč izvedela, da bova dobila deklico.
Kakšno veselje! Ni bil več samo dojenček v trebuščku, ampak čisto prava deklica! Ime za deklico je izbiral mož, vendar nekega precejšnjega dela z izbiro ni imel (v nasprotju z mano, ki sem od prvega meseca nosečnosti vsak dan kombinirala imena za fantka, si vmes stokrat premislila, na koncu je pa vedno obveljal Teo). Ko je izvedel, da bova dobila hčerkico, je takoj izustil: »Nastjo bova imela!« Po zadnji skupni (samski) »furi« sem v tistem vročem, soparnem juniju v senci in na hladnem čakala, kdaj bo prišel moj veliki dan.
22. junij, 2005. Mož je bil v službi, kaj pa vem, nekje v Avstriji, mogoče je bila Italija. Bilo je še jutro, ko sem začutila, da se nekaj dogaja v mojem telesu. Poklicala sem prijateljico
Alenko, če lahko pride po mene in me pelje v porodnišnico na pregled. Bila sem mirna, srečna, adrenalin mi je poskakoval v nebo. Uboga reva, pridrvela je z avtomobilom, zaloputnila vrata in me zasopihana gledala, zakaj še nisem pripravljena. Moj pogled nanjo, predvsem od pasu navzdol, saj je bila še oblečena v pižamo, me je pognal v neustavljiv smeh. Vsa zaprepadena me je gledala z dvema skodelicama kave v roki. Poglejte, rada imam kavo. Zelo. Takrat nisem vedela, kdaj jo bom spet pila, zato sem jo želela še okusiti, preden se odpravim na pot k dogodivščini. In priznam, z užitkom sem jo pila. Kot da bi slutila, da je kar nekaj dni ne bom niti vonjala, kaj šele pila. Na poti v porodnišnico sem še poklicala mamo in ji sporočila, da je samo še vpra-
šanje časa, kdaj bo postala prvič babica. Verjetno so jo oblivali še intenzivnejši občutki kot mene.
23. junija ob 13.45 se je po osemnajstih urah porodnih popadkov, zadnje štiri ure so bili na sedem in pet minut, po menjavi treh izmen babic, medicinskih sester in zdravnikov rodila Nastja. Najina Nastja. Moja Nastja. Takrat še nisem vedela, da se je rodil najin čudež. Takoj po porodu je novopečeni ati odšel domov; utrujen, srečen, zmeden ..., predvsem pa ponosen.
Mene pa je čakal globok pretres, čustvene naelektrene frekvence, hitrejše razbijanje srca, hkrati pa neopisljiva bolečina s prelivanjem najbolj čiste, nagonske mamine ljubezni, kar je premore vesoljni svet.
Romana Bošnik
Foto: arhiv
petek • 13. januarja 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
EKSPRESNI APARAT
KONJSKA PLAŠNICA
VELIKA PRIPOVEDNA PESEM
OBRIS, OČRT
ČUSTVO (POMANJ.)
SOVJETSKA ZVEZA
AVTOMAT ZA IZDELAVO LEDU
IZPITJE NA DUŠEK
DOBRODELNA USTANOVA
ZENONOVA ŠOLA
KRAJ PRI BOHINJU
OBLAČILO, OBLEKA (STAR.)
SPOZNANJE
BOLGARSKA SOPRANISTKA ŽIVKOVA
SVETLOBNI KVANT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽULJ OD OBUTVE, OTISKA
GREGA PEHLJAN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZID, JUD
MANJŠI RT
OMENITEV, OMEMBA
RAŽENJ, ROŠTILJ
NATAŠA NAKRST
NEUSMILJENOST
MESEČNO PERILO
SLIKAR ŠUBIC
ENOVPREGA
ORANJE
PEVKA PRODNIK
DEL VOZA, RIDOVNIK
SODARSKO ORODJE
UREZNINA
VELIKO REŠETO
STANE LEBAN
ŠTEFAN VEVAR
ALBERT CAMUS
NAŠA PESNICA (ZORA)
ZAPORA
NA SVATBI
ANGLEŠKA MANEKENKA (KATE)
NAŠA KEGLJAVKA (LJUBA)
MAJHEN VALJ, VALJČEK
JEKLENI KONJIČEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: BAKHANAL = orgije, bakanal, FOTON = svetlobni kvant, KUDER = slovenski kajakaš (Aleš), OTLAČ = žulj od obutve, otisk, REDOS = veliko rešeto, SEKUN = orodje za obsekavanje, TRENAR = član vojaškega prateža, TUSAH = indijska svila, ZIDOV = žid, jud-	-q1av 'oanva 'oioiwii 'ssow »s vaisws 'soaau 'zaan 'viai 'aro '3Ai 'vnbiai 'isoina» 'nn 'avz 'nbiaio 'noioj 'in3z 'dD Mamizods 'zaiaao 'svnavvi 'svia TviAioaai '303Aisn0 'vviiidEis iVNVHViva Mnrva 'wiaso 'aaanvi '>ísus :ouabjopoa ^nvzihm 3i a3iis3h
Ormož • Pri -12 °C opravili še zadnjo trgatev letnika 2016
V	Ormoški kleti po šestih letih tveganja spet pričakali ledeno trgatev
V	vinski kleti P&F Jeruzalem so 8. januarja v Rinčetovi grabi pri -12 °C opravili še zadnjo trgatev letnika 2016. Po besedah Mitja Herga, direktorja in glavnega enologa kleti, pričakujejo iz sorte šardone 380 litrov izjemnega ledenega vina, ki je med poznavalci in ljubitelji sladke kapljice nadvse cenjeno.
Zakaj je od zadnje ledene trgatve minilo kar dolgih šest let? Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih ta zahteva. Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti
dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo, kar v praksi pomeni dolgotrajen mraz s temperaturami, ki gredo tudi pod -10 stopinj Celzija. Nižja je temperatura, tem bolje, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja po-
teka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto je ledeno vino dragocena redkost.
Ledeno vino šardone letnika 2016 bodo po besedah Mitja Herga prvič ponudili ob koncu
leta 2018, pod novo blagovno znamko, ki je v tem trenutku še ne želijo razkriti. Vino bo zagotovo prava poslastica za vse čute, z vabljivo zlato rumeno barvo, razkošnimi notami suhega sadja in dolgim žlahtnim pookusom.
P&F Jeruzalem



FOTO: Ciril Ambrož
Beograd • Padel v vodnjak
Pri - 20 stopinj Celzija čudežno preživel 52 ur
V Srbiji sredi hude zime govorijo o čudežnem preživetju.
Moški je v petek odšel od doma v trgovino po nakupih ob pravoslavnem božiču, a se ni vrnil. Odkrili so ga šele 52 ur kasneje, v nedeljo popoldne, ujetega v vodnjaku, v katerega je padel. Sedaj ga zaradi podhladitve in ozeblin zdravijo v bolnišnici. Jezdimirja Milica je na dnu pet metrov globokega vodnjaka odkril njegov sosed Goran Markovič. Ta je za britanski BBC povedal, daje soseda odkril, potem ko je ob vodnjaku v gozdu poleg vasi Smoljinac opazil vrečko, v kateri je bilo rdeče vino, nekaj steklenic piva in koruzna moka. Ob pogledu na vrečko se je spomnil, da v vasi pogrešajo Jezdimrja in nato soseda tudi odkril, (sta)
20 &a;rn&TEDNIK	Doma in po svetu	petek • 13. januarja 2017
Piše: Dani Zorko • Islandija (18.)
Vulkan Krafla
Bližal sem se še enemu izmed zelo zanimivih območij za raziskovanje. Glede na moje informacije sem imel najprej na sporedu območje gejzirjev, nato pohod do vulkana Krafla, za nameček pa še obisk jezera Myvatn z ogromnim lavinim poljem.
Območje gejzirjev ali kadeča se dolina se imenuje Hverir, kjer domuje lepo število gejzirjev in termalnih bazenov. Se preden sem parkiral, sem začutil smrad neke nedefinirane snovi, pogled pa je obetal previdnost pri hoji. Poti so bile sicer označene, vendar se ti lahko glede na podzemno geotermalno delovanje vsak čas vdre. Malo sem moral gledati, kje hodijo drugi, da sem potem ubral iste stopinje. Dobra stran teh gej-zirjev pa je, da je ozračje tam ves čas toplo, saj te vsake toliko obide sunek tople pare, ki ni več vroč. Le nos si moraš malce zamašiti. Nekaj gejzirjev je tam kar agresivnih, saj vsakih nekaj sekund močno puhnejo vodo v zrak, je pa res, da so bolj miniaturni. Vonj me je počasi začel spominjati na naše vrelce slatine v Slovenskih Goricah, ko sem še kot otrok včasih po cele dneve čakal na čudodelno tekočino v bližini mojega doma. Celotna dolina ne izgleda preveč stabilno, saj ima človek občutek, da bo vsak čas nekaj razgnalo. A če so geotermalni mojstri izračunali, da je varno, jim je treba verjeti.
Po raziskovanju gejzirjev sem se odpravil malo više, proti vulkanu Krafla. Krater meri v premeru skoraj 10 kilometrov, ob strani pa ga spremlja nekaj manjših kraterjev. Ker je bil sneg, sem upal, da bom ujel vsaj kak manjši krater, pot pa je bila dokaj zanimiva, saj sem obliko vulkana lahko spremljal že od daleč. Kljub popolni nenaseljenosti sem se peljal mimo geotermalne postaje, kjer zaradi pozne ure sicer niso bili več na voljo za raziskovanje, zelo praktična pa se mi je zdela rešitev raz-vodne cevi, ki je prečkala glavno cesto. Tla so precej raznolika in mestoma pretrda, zato so cevi s toplo vodo napeljali kar čez cesto in izgledajo kot nekakšen nadvoz. Če bi se kak tepec zabil vanje, bi najbrž naredil hudo škodo.
Seveda sem znova naletel na snežno odejo, prehitel pa sem tudi junaka, ki se je na vulkan odpravil kar z avtodomom. Končno eden, ki ima še bolj trapasto vozilo za gorske terene kot jaz ... Ko sem z zaletom premagal visok hrib, je bilo ceste nenadoma konec, saj se je nekaj dni prej nanjo vsul plaz snega, ki ga še niso oči-
stili. Pa tudi sicer je bila pot za vozila onemogočena, saj je bilo proti vrhu vse več snega. Obstalo je kakšnih pet avtomobilov in noben ni vedel, kaj naj naredi. Jaz sem si avto obrnil ter ga pustil ob robu ceste, kolikor se je pač dalo, nato pa sem jo kar peš mahnil naprej. Do glavnega vulkana je bilo v tem trenutku nemogoče priti, sem pa prisopihal do manjšega vulkana, imenovanega Viti, ki pa je bil zamrznjen. Ko sem gledal slike po internetu, je povsod kazal nebeško modro jezero, ki pa ga je zdaj pokrival led. Nekaj ljudi se je spustilo v krater, da bi preizkusilo trdoto tega ledu, in le s težavo sem jih pregovoril, da to ni dobra ideja. Iz izkušenj sem vedel, da led in sneg na geotermalnem območju ne zdržita dolgo. Pred leti sem bil namreč priča, da je na nekem gejzirskem območju v Ameriki pol metra snega pobralo v enem popoldnevu, kar sem si dobro zapomnil. V krater sem vrgel nekaj kamnov in na območju udarca se je takoj prikazala razpoka, ki se je razširila in j e hitro postala modre barve. Vsi so se brez besed in s hvaležnimi po-
gledi obrnili ter prikolovratili nazaj na vrh. Na svojih potovanjih velikokrat srečam ljudi, za katere nimam pojma, kako lahko sploh preživijo zunaj svojega doma. Kadarkoli je možno narediti neumnost, jo bo človek naredil.
Nekaj stran sem odkril dim, ki je v različnih razmakih prihajal na površino. Nekako tako, kot so Indijanci nekoč pošiljali dimne signale. Dim se je valil iz neke razpoke, od časa do časa pa je na plano prispela tudi kakšna žareča iskrica, kot smo to videli včasih po televiziji. Zvoki so bili ves čas sumljivi, od časa do časa pa se je pokadilo prav na gosto, kot da bo vsak čas usekalo. Hu, ta bi bila dobra, da bi vulkan pljunil prav zdaj, ko sem stal nekaj metrov stran. Na srečo je ostalo samo pri brundanju iz zemlje, vseeno pa sem se hitro podvizal stran. Tako ali tako beg ne bi nič pomagal, ker bi v danem primeru šlo v zrak celotno območje. In če bi potem čez nekaj stoletij izkopali štajerski fosil sredi Islandije, bi znanstveniki verjetno znova napisali zgodovino o prvih priseljencih.
srs oven ^ (21.3. - 20.4.)
Postali boste nekoliko bolj tihi in skrivnosti. Vzrok bo v tem, da boste na sveže zaljubljeni. Ce ste vezani, se bodo ljubezenske iskre razvnele. Tako vam bo zelo toplo pri srcu. Na delovnem mestu morate uporabiti veliko dinamike in slediti notranjemu smerokazu.
tu bik
(21.4. - 20.5.)
Duh prijateljstva in ljubeznivosti se bo širil. Po majhni korakih pridobite velika dejanja. Vsekakor morate biti nekoliko bolj mirni in umerjeno pogledati na življenje. Vračale se bodo zadeve, ki so vezane na preteklost. Službeno se boste obremenjevali - v pomoč vam bo vplivna o
«a
dvojčka
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
Notranji nemir se bo stopnjeval. Najti boste morali izzive in biti pri tem previdni, kajti lahko naredite kakšno napako. Bodite odkriti do sebe in analizirajte občutke. Vljubezni vas čakata dve možnosti, odločili se boste za pravo. Ne iščite bližnjic in lažjih poti, kajti so zgolj zavajajoča iluzija.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Custveno se boste odprli in doživeli razcvet. Ljubezen vam bo podarila neko moč in harmonijo. Ceprav je pomlad še daleč, se boste odpravili po nakupih in imeli pri tem srečno roko. Pričakovati je novosti na delovnem mestu. Vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Prejeli boste pismo sreče.
m^ , lev
T/9r (23.7. - 22.8.)
Usodo si boste vzeli v svoje roke in naredili pomembne korake naprej. Ce ste rojeni na začetku julija, se vam bo življenje vrtelo s svetlobno hitrostjo. Finančno se ne boste smeli obremenjevati. Tvegane investicije se ne bodo izplačale. Bolj modro je, da se kreativno lotite prenove doma.
ik devica
J§ (23.8. - 22.9.)
Igra usode se bo dogodila v popolnosti ljubezni, romantika se bo odvijala s pridihom harmonije in našli boste srečo. Vsekakor bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Delček resnice bo v tem, da so vam ljudje tako učitelji kot učenci. Vztrajnost je lepa čednost!
tehtnica ! (23.9 - 2310.) f
Blesteli boste na delovnem mestu. Ceprav vas bodo obveznosti obremenjevale, se bodo stvari ade uredile tako, da najdete korist in da -s imate tudi srečo. Priložnosti v ljube- "§ zni se bodo stopnjevale. Pomembno ;g noto bo imel sproščen pogovor. Ce boste preveč doma, bo to za vas monotono.
škorpijon H
(24.10. - 22.11.)
V prihajajočem tednu vas označuje ogenj ljubezni. Projektom in obveznostim boste kos. Postali boste mnogo bolj precizni in stvarem boste prišli do dna. Močan O pečat vam daje intuicija in napredujete tako v duhovnem kot osebnem življenju. Varujte se pretirane
R
strelec v (23.11. - 21.12.)
Zelo pestro obdobje gre pričakovati pri denarju. Vnesti boste morali neko ravnovesje in biti pri vsem veliko bolj previdni. Odločno greste naprej, vendarle ne smete Q spregledati smerokazov. Ugodnosti pričakujte v pisanju in dobro vam bodo šle od rok vse študiozne dejavnosti.
C
«V
kozorog
(22.12. - 20.1.) S
Odločite se in naredite korak ali dva naprej. Pred tem se ločite od svoje preteklosti in naredite neko analizo, kaj morate še spremeniti. Blagodejno bo vplivalo zapisovanje notranjih občutkov. Iskre sreče K vas čakajo v ljubezni. Notranja moč vam podari upanje in doda neko energijo.
vodnar
(21.1. -18.2.) o
Pričakovati je, da boste v tem tednu nekoliko bolj umetniški in ustvarjalni. Spremljajo vas prijetnosti in vsekakor vse tiste dejavnosti, ki lahko odstopajo. Našli boste tudi moč in kreativno napredovali. p Spominjali se boste preteklosti. Na delovnem mestu se morate odločiti
rn&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Razbrati je obilico \ ugodnosti in oazo novosti, ki vam prinesejo romantiko. Iskali boste tudi lažje poti in ugotovili, da jih ni. ■ Pomembno je, da se varujete slabih navad in razvad. Postavite si meje in tako lahko najdete srečo v vsem. Ljubezen in prijateljstvo gresta z
Foto: Dani Zorko
Sistem geotermalne postaje v dolini pod Kraflo
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_

RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 13. januarja 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	I 21
Strelstvo • MT Trzin
Venta zmagovito v leto 2017
Strelsko društvo Trzin je minuli konec tedna organiziralo tradicionalno 21. mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem za Skirco Borisa Pa-ternosta. Več kot 400 udeleženih strelcev iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije je v dveh dneh tekmovanja streljalo po novih pravilih ISSF, ki so začela veljati 1. 1. 2017 in prinašajo navzven najbolj vidne spremembe v finalih. Tam se po novem strelja na 24 strelov in ne več na 20. Dosedanji uvodni seriji treh strelov finala v 150 sekundah je namreč zamenjalo pet strelov v 250 sekundah. Nato se nadaljujejo posamični streli, kjer začnejo po 12. strelu najslabši selektivno izpadati po dveh strelih.
V	štirih kategorijah z absolutno konkurenco so slovenski strelci slavili dve prestižni zmagi in dosegli še dodatnih šest uvrstitev na oder za zmagovalce ter bili pričakovano najuspešnejša država. Ob tem sta dvojno kvalifikacijsko zmago dosegla še spodnjepo-dravska strelca Urška Kuharic in Sašo Stojak, doseženih pa je bilo tudi 12 novih državnih rekordov, od tega razumljivo, zaradi spremembe pravil, kar 10 finalnih. Z zlatim odličjem iz tega prestižnega tekmovanja se lahko pohvali Ormožan Kevin Venta, medtem ko je Ptujčan Sašo Stojak v isti disciplini z zračno pištolo osvojil bron. Nastope v finalu pa so si v zahtevni konkurenci priborili še Urška Kuharic, Majda Raušl in Tadej Horvat.
Najboljša slovenska strelca s pištolo do prvih odličij v letu 2017
V	moški konkurenci s pištolo je odličen kvalifikacijski dosežek pokazal mladi Ptuj-čan Sašo Stojak in bil s 574 krogi najboljši ter izpolnil prvi reprezentančni kriterij za uvrstitev na EP z zračnim orožjem (Maribor, 6.-12. 3. 2017). Dva kroga slabši je bil najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta, ki pa
s 572 krogi v šestih tekmovanjih prvič ni presegel B-krite-rija (573). V finalu so Slovenci pokazali dober ekipni nastop in se s tremi udeleženci uvrstili na prva štiri mesta, češnjo na torti pa je pobral Ormožan Kevin Venta in slavil prepričljivo zmago z novim finalnim državnim rekordom z 239,4 kroga. Za več kot pet krogov je zaostal odličen Hrvat Vlado Cindrič, zelo dobro streljanje v finalu pa je pokazal tudi Sašo Sto-jak in s konstantno dobrim streljanjem osvojil bronasto odličje. V ekipni razvrstitvi so tesno zmago s 1680 krogi slavili strelci Kovinarja iz Ormoža, dva kroga slabši so bili Ptujčani, na 3. mesto pa se je uvrstila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča s 1677 krogi.
Majda Raušl brez odličja
V	ženski konkurenci s pištolo so v finalu presenečenje pripravile mlajše slovenske strelke. Zmago je sicer slavila Hrvatica Marija Siladjev z 230,1 kroga, na 2. in 3. mesto pa sta se uvrstili 16-letna Anja Prezelj in 20-letna Jagoda Tkalec. Ptujčanka Majda Raušl je tokrat ostala brez odličja na 5. mestu, v kvalifikacijah pa je dosegla tretji rezultat. S 374 krogi je za svojim drugim reprezentančnim kriterijem za EP 2017 zaostala le za krog. Najboljša v kvalifikacijah je bila Slovenka Katja Vodeb z odličnimi 380 krogi, vendar nato v finalu prav tako ostala brez odličja na 4. mestu.
Urška Kuharič najboljša v kvalifikacijah s 417,9 kroga
V	ženski konkurenci s puško je zablestela Ormožanka Urška Kuharič in s 417,9 kroga postavila najboljši rezultat dneva ter za 0,1 kroga ugnala dvakratno olimpijko Živo Dvoršak. V najboljšo osmerico so se prebile še tri slovenske strelke Sonja Bencina (414,7), Klavdija Jero-všek (412,3) in Urška Hra-
šovec (411,6), pričakovano pa tudi hrvaška in bosanska olimpijka Snježani Pejčič (413,2) in Tatjani Dekano-vič (414,6). Finale se Kuha-ričevi ni posrečil najbolje, v 14 strelih je oddala kar 5 devetic in osmico, s 140,0 kroga je osvojila 7. mesto. V napetem zaključku finala so Slovenke slavile dvojno zmago, s pičlo desetinko prednosti je bila na vrhu Živa Dvoršak pred Sonjo Bencina. Bron je osvojila Pejčičeva, ki se je uvrstila v finale OI v Riu. Prav vse slovenske finalistke pa so z odličnimi dosežki izpolnile reprezentančni A oz. B kriterij za uvrstitev na EP v Maribor.
Srebrno odličje za Debevca, v finalu tudi Horvat
V	moški konkurenci s puško je premočno slavil najboljši hrvaški strelec Borna Petanjek, ki je v finalu postavil odličnih 249,1 kroga, najboljši pa je bil že v kvalifikacijah z izjemnimi 627,7 kroga. Odličje sta si uspela pristreljati dva Slovenca, najboljši slovenski strelec vseh časov in osemkratni olimpi-onik Rajmond Debevec je s štirimi krogi zaostanka za zmagovalcem osvojil srebro. Predsednik Kovinarja Tadej Horvat je v kvalifikacijah postavil sedmi najboljši rezultat, v finalu je bil osmi. Brez finala pa je tokrat ostal strelec invalid in praolimpionik Franc Pinter - Ančo s 613,2 kroga na 10. mestu.
Na Pokalu Trzina v finalu mlada Ptujčana
V	sobotnem tekmovanju za Pokal Trzina 2017, kjer je poudarek na mlajših selekcijah, sta se v mladinski konkurenci s pištolo odlična odrezala ptujska strelca Tadej Širec (550) kot aktualni državni mladinski prvak, ki je osvojil srebrno odličje ter v finalu za slabih sedem krogov zaostal za zmagovalcem Jožetom
Foto: Arhiv Strelske zveze Slovenije
Ptujski in ormoški strelci so se odlično odrezali na 21. mednarodnem tekmovanju v Trzinu in osvojili dvojno ekipno zmago. Na fotografiji z leve Sašo Stojak, Kevin Venta, Tadej Širec, Majda Raušl, Eme-rik Hodžic, Zlatko Kostanjevec in Nenad Vignjevic.
Čeprom, in mlada Ptujčanka Vita Volgemut, ki je postavila četrti rezultat kvalifikacij s 339 krogi in osvojila končno 5. mesto. Preostali spo-dnjepodravski strelci se niso uspeli uvrstiti v finale, zelo blizu temu dosežku pa je bil predvsem Ormožan Žan Tomažič, ki je za finalisti zaostal za 5,4 kroga in osvojil 12. mesto. Zmagal je Domen Jarni (613.1) z 245,4 krogi.
Raušlova in Venta do srebra, bron za Kuharičevo
V članski konkurenci s pištolo je bila Ptujčanka Majda Raušl najboljša v kvalifikacijah s 375 krogi, nato pa s slabim zaključkom v finalu z zadetkom 6,2 kroga zaostala le za zmagovalko Denis Bola Ujčič (372) in osvojila srebrno odličje. Kvalifikacijsko zmago je s 574 krogi slavil tudi Kevin Venta, Sašo Sto-jak je s 568 krogi osvojil 3. mesto. V finalu je zmagal Sev-ničan Blaž Kunšek (570) in s prednostjo 0,8 kroga premagal Ormožana Vento. Stojak je osvojil 6. mesto, v finale pa se je uvrstil še drugi Ormožan Emerik Hodžic (561) in osvojil končno 7. mesto.
Med dekleti s puško je bila v kvalifikacijah najboljša Sonja Benčina (416.9), tretji rezultat pa je postavila Ormožanka Urška Kuha-rič (412,1). Slednja je v fina-
Futsal • Šampion Legionar cup Ptuj 2017
Sodelovalo 27 ekip, domačini dvakrat zmagovito
V soboto in nedeljo je v dvorani Center v organizaciji športnega društva Futsal club Ptuj in pod generalnim pokroviteljstvom Hiše daril potekal turnir Futsal Šampion Legionar cup Ptuj 2017 v kategorijah U-13 in U-15. Na obeh turnirjih je skupno sodelovalo 27 ekip iz Slovenije in Hrvaške, tako da so na Ptuju gostili 270 igralcev -nogometnih in futsal upov iz bližnje in daljne okolice.
»Celotna organizacija turnirja je odlično uspela, kakovost pa je predstavljala vrh slovenskega futsala v navedenih kategorijah. Organizatorji se iskreno zahvaljujemo
vsem igralcem in trenerjem, staršem in gledalcem. Posebno zahvalo izrekamo generalnemu pokrovitelju, podjetju Hiša daril. Odmeven turnir v zimskem času nedvomno poskrbi za dodatno bogato športno ponudbo mesta Ptuj,« je po turnirju dejal Aleksander Furek iz FC Hiša daril Ptuj.
V tekmovalnem smislu so imeli največ uspeha domačini, ki so slavili v obeh kategorijah, v starejši so si 1. mesto razdelili z igralci KMN Slovenske Gorice (finalna tekma je bila zaradi težje poškodbe igralca KMN Slovenske Gorice prekinjena pri izidu 0:0).
Rezultati, selekcija U-13
polfinale: FC Hiša daril Ptuj - NŠ Drava U12 1:0, MB Tabor U12 - MB Tabor U13 0:2;
tekma za 3. mesto: NŠ Drava U12 - MB Tabor U12 6:1;
finale: FC Hiša daril Ptuj -MB Tabor U13 1:0. Končni vrstni red (8 ekip):
1.	FC Hiša Daril Ptuj
2.	NK Maribor Tabor U13
3.	NŠ Drava U12
4.	NK Maribor Tabor U12
Selekcija U-15:
četrtfinale: FC Hiša Daril Ptuj A - FC Hiša toplote Trzin 4:0, NK Slovenska Bistrica II. - FC Hiša Daril Ptuj B 0:1,
MT 21. Skirca Borisa Paternosta
Pištola moški
1.	Kevin Venta, KOR	572 + 239,4
2.	Vlado Cindrič, HRV	570 + 234,3
3.	Sašo Stojak, PTU	574 + 223,1
12.	Aleksander Ciglarič, JKM563
13.	Jože Čeper, SLO	563 17. Boštjan Simonič, SLO	562 26. Miran Miholič, JKM	555 28. Nenad Vignjevic, KOR	555 31. Emerik Hodžic, KOR	553
33.	Tadej Širec, PTU	552
34.	Simon Simonič, JKM	552
35.	Zlatko Kostanjevec, PTU	552 50. Žan Bogša, JKM	535 56. Alojz Trstenjak, JKM	525 59. Teodor Pevec, TSO	513 Pištola ženske
1.	Marija Siladjev, HRV	361 + 230,1
2.	Anja Prezelj, LŽE	367 + 229,2
3.	Jagoda Tkalec, DPR	376 + 209,1
4.	Katja Vodeb, LIB	380 + 188,4
5.	Majda Raušl, PTU	374 + 168,4
6.	Denis Bola Ujčič, POS	371 + 146,8 Puška ženske
1.	Živa Dvoršak, OLI	417,8 + 247,9
2.	Sonja Benčina, OLI	414,7 + 247,8
3.	Snježana Pejčič, HRV	413,2 + 227,2 5. Urška Hrašovec, IPB	411,6 + 183,7
7.	Urška Kuharič, KOR	417,9 + 140,0
8.	Klavdija Jerovšek, GRO	412,3 + 120,4 Puška moški
1.	Borna Petanjek, CRO	627,7 + 249,1
2.	Rajmond Debevec, OLI	616,4 + 245,1
3.	Domen Jarni, KOČ	613,8 + 223,5 8. Tadej Horvat, KOR	613,7 + 118,3
lu osvojila bronasto odličje, boljši pa sta bili zmagovalka
Sonja Benčina z	246,4 kroga in Živa Dvoršak z zaostankom dobrih dveh krogov.
37. Žan Tomažič, KOR	598,7
41. Ivo Cicmanovič Zimet, KID	596,8
49. Žan Gojkošek, KID	580,8
52. Domen Širovnik, KID	574,1
54.	Tilen Vuk, KID	546,6
55.	Željko Moičevič, GRO	401,6 - DNF
Pokal Trzina 2017:
Mladinci pištola:
1.	Jože Čeper, VVB	570 + 237,3
2.	Tadej Širec, PTU	550 + 230,4
3.	Matija Demšar, ŠLO	546 + 209,3
4.	Luka Ušeničnik, ŠLO	557 + 188,8
5.	Jure Klančar, OLI	553 + 166,6 7. David Rožman, BRE	559 + 127,7
11.	Rok Bezjak, PTU	530 19. Valentin Luževič, PTU	497 Ekipno mladinci:
1.	SK Brežice	1638
2.	SD Škofja Loka	1634
3.	SK Ptuj	1577 Mladinke pištola:
1.	Jagoda Tkalec, DPR	377 + 229,3
2.	Anja Prezelj, LŽE	361 + 219,0
3.	Klara Smolič, GOR	362 + 199,0
4.	Karla Loparac, HRV	334 + 175,6
5.	Vita Volgemut, PTU	339 + 156,1
6.	Urška Gmajnič, BRE	328 + 138,7 Mladinci puška:
1.	Domen Jarni, KOČ	613,1 + 245,4
2.	Jakob Petelinek, CER	614,0 + 244,9
3.	Martin Oborovečki, HRV	616,4 + 223,2
12.	Žan Tomažič, KOR	593,7
13.	Ivo Cicmanovič Zimet, KID	593,6 23. Domen Širovnik, KID	580,4 27. Mihael Mikolič Sobotič, KID	575,4 31. Žan Gojkošek, KID	568,6 34. Tilen Vuk, KID	542,3
V finalu je streljala	tudi druga ormoška strelka Vesna Mele
(397,8) in osvojila	končno 7. mesto.
Simeon Gonc
Mali nogomet
ZLMN Ormož: Pri
članih na vrhu Ajda Hidus, pri veteranih
SD Extrem - NS Golgeter Haj-dina II. 1:0, NK Miklavž U-15 III. - KMN Slovenske Gorice 0:0(5:6);
polfinale: FC Hiša Daril Ptuj A - FC Hiša Daril Ptuj B 0:1, ŠD Extrem - KMN Slovenske Gorice 0:1;
tekma za 3. mesto: FC Hiša Daril Ptuj A - ŠD Extrem 4:1;
finale: FC Hiša Daril Ptuj B - KMN Slovenske Gorice 0:0 (prekinjeno). Vrstni red (19 ekip): 1. KMN Slovenske gorice in FC Hiša daril B
3.	FC Hiša daril A
4.	ŠD Extrem
UR
Nauois iomaž					
ČLANI:					
1. AJDA HIDUS 8	8	0	0	40:14	24
2. GAJA L. GAUBE. 7	6	0	1	29:8	18
3. KOG 8	6	0	2	28:13	18
4. INOX OGRAJE M. 7	5	0	2	23:9	15
5. RIBNIK ORMOŽ 7	4	1	2	24:14	13
6. FRANKOVCI 7	4	0	3	26:12	12
7. MONTAGE TEAM 7	2	0	5	15:35	6
8. VIČAR TR. V. 8	1	2	5	18:29	5
9. KOŠ 7	1	1	5	18:28	4
10. MLADOST INT. 7	1	0	6	24:30	3
11. RUCICA B. 7	0	0	7	11:64	0
VETERANI:					
1. NAITORS T. 4	3	1	0	16:6	10
2. ŽELEZNE DVERI 5	3	0	2	13:11	9
3. PUŠENCI 4	2	1	1	18:10	7
4. MALA NEDELJA 4	2	1	1	17:12	7
5. VIČANCI 5	2	0	3	13:12	6
6. ORMOŽ MLAD. 4	1	1	2	9:18	4
7. SMOKI BAR AS 4	0	0	4	3:20	0
Razpored tekem 9. kroga pri članih in 6. kroga pri veteranih (sobota, 14. 1.):
Mala Nedelja - Naitors Tomaž (11.30), Pušenci dresi tisk. si - Železne Dveri (12.10), Ormož Mladost Miklavž Bar pri Lipi - Smoki Bar As Ormož (12.50), Kog - Inox ograje Majcen (13.30), Bar Ribnik Ormož - KOŠ (14.10), Mladost Miklavž Interieri - Bar Gaja Lordi AP Gaube (14.50), Frankovci Bar pri Lipi - Rucica Bresnica (15.30), Montage Team - Vi-čar Transport Vičanci (16.10).
Razpored tekem 10. kroga pri članih (nedelja, 15. 1.): Rucica Bresnica - Montage Team (10.00), Bar Gaja Lordi AP Gaube - Frankovci Bar pri Lipi (10.40), KOŠ - Mladost Miklavž Interieri (11.20), Inox ograje Majcen - Bar Ribnik Ormož (12.00), Bar Ajda Hidus - Kog (12.40).
UK
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 13. januarja 2017
	LETNIK CENA«		OPR.	
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI	2013	14.990	1.LASr.,0DUČEN	VEČ BARV
AUDIA5 SPORTBACK	2012	21.990	1.LAST..VSA OPREMA	BELKREBRNI
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.UST., USNJE	VEČ BARV
CHEVROLET AVE01,4	2008	2.490	1.LAST., ODLIČEN	MODER
CITROEN C5	2013	10.980	VSA OPREMA	ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1,8i16v	2003	1.990	1.LAST., SLOVENSKI	SREBRNA
DACIA LOGAN 1,4	2007	2.690	LEPO OHRANJEN, KLIMA	SREBRNA
FORDCMAX	2014	11.490	VSA OPREMA	BELA
FORD GALAXY 2,0 TDCI	2008	7.490	1.LAST.	SIVA
HONDA CIVIC 1,4i LS KUMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	KOV. SV. MODRA
0PELASTRA1.7	2006	3.990	COSMO, ODLIČEN	SIVA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 4x4	2013	10.990	1 .LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
PASSAT 2,OTDI	2006	5.500	LEPO OHRANJEN	MODER
PEUGEOT 508 SW 1,6	2012	9.490	1.LAST.	ČRNA
TOYOTAAVENSIS 2,2	2006	5.290	VSA OPREMA	ZLATA
TOYOTA JARIS 1,4 D	2012	7.490	1.LAST., KLIMA	MODER
VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MOD. DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
bmw 320 d limuzina	2006	8.590,00«	prva reg. 2007	kov. srebrna
mazda 31.61plinska naprava	2008	6.350,00«	prvi last.	kov. Črna
land rover discoveryiii 2.7 dv6avt.	2007	10.950,00«	serv.knjiga	kov. Črna
vwsharan 2.0tdi bluem0. c0mf0rtline	2011	14.800,00«	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 2071.416v urban move break	2012	7.300,00«	33.115 prev.	kov. srebrna
fiat panda 4x41.2 8v	2006	4.650,00«	serv.knjiga	kov. srebrna
bmw318ic0upe	2000	3.150,00«	avt.klima	kov. modra
peugeot 2071.6 thp sport cc	2011	7.800,00«	75.410 prev.	kov. srebrna
citroen C5 2.0 hdi sx break	2007	3.850,00«	avt.klima	kov. srebrna
fiat stil01.9 jtd dynamic	2003	1.990,00«	city servo	kov. sv. modra
renault m0dus1.5dci dynamique	2009	4.900,00«	serv.knjiga	kov. Črna
kia pro ceed1.4 cwt lx	2011	6.850,00«	prvi last.	bela
Skoda fabia 1.2 ambition	2014	7.660,00«	15.582 prev.	kov. zelena
fiat sedic11.6 4x4 emotion	2008	4.900,00«	serv.knjiga	rdeča
renault megane 2.0 dcigt line	2008	5.390,00«	70.152 prev.	kov. Črna
renaultmegane 1.9 dci dynamique gt	2007	4.150,00«	serv.knjiga	kov. srebrna
ford f0cus 1.416v ambiente	2010	5.990,00«	63.642 prev.	kov. srebrna
opel meriva 1.416v cosmo	2013	9.600,00«	25.880 prev.	kov. siva
seattoledo 1.9tdi stella	2000	1.990,00«	kuma	kov. srebrna
renaultscenic 1.5 dci dynamique lux	2008	4.150,00«	serv.knjiga	kov. Črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
^AVTO^PROFI P T LU		www. avto pro n,		
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	0DUČEN	ČRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	0DUČEN	MODRA
FORD FUSION	2009	4.190	ODUČEN	SREBRNA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2001	3.990	0DUČEN	V.MODRA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODUČEN	MODRA
OPEL COMBO 1.7 DTI	2008	4.290	KLIMA	MODRA
SEAT CORDOBA 1.4	2002	1.190	0DUČNA	RJAVA
PEUGEOT 5081.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
VWSHARAN 1.9 TDI	2002	2.490	115KM	SREBRNA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODUČEN	SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODUČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODUČEN	ČRNA
RENAULT LAGUNA	2006	2.490	ODUČEN	BELA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
M_I Z A R S T V □
zamupa
Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si
PRODAJA:
◦	OKOVJA ZA POHIŠTVO
◦	RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ
◦	KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE)
◦	LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE
I 08.00 Praznični koncert OŠ GoriSnica 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Kronika iz občine Gorisnica
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEONIK neti na »platnih sira nth
HWH.liplV.ll
08:00 Žive jaslice v Stojncih 08:25 Božiček v vrtcu Markovci 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Dornava - posnetek 15:00 Italijanska trgovina - v živo ^^ 18:00 Majšperk-Komedija Boeing Boeing 08:00 SKL	H 20:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci
08:30 Ptujska Kronika ■ 21:15 Ujemi sanje, polka in Majolka 09:00 V spomin na Valentina Žumra	^
11:00 Oddaja Iz občine Videm	program V ŽIVO tUdI
13:00 Oddaja iz občine Dornava	preko splelti
15:00 Kronika izobčine Gorišnica	ku«,«, ciritu ti
17:00 Dobrodelni koncert Oš Destmik	WWW.SipiV.SI
18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric | 20:00 Oddaja iz občine Starše
j 21:50 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Otroci pojejo slovenske pesmi 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Koncert Godbe Markovci 21:15 Žive jaslice v Stojncih 21:40 Božiček v vrtcu Markovci
Mestni kino Ptuj
Petek, 13. januar: 16:00 Balerina in Viktor; 18:00 Potniki; 20:15 Asasinov nadzor.
Sobota, 14. januar: 10:00 Kino vrtiček: Čas za sneg; 16:00 Balerina
in Viktor; 18:00 Pogovor o(b) filmu Dežela la la. Nedelja, 15. januar: 16:00 Balerina in Viktor; Asasinov nazor; 20:15 Dežela la la.
Štajerski TEDNIK
^^ caffe
Rajšpova ulica 26, Ptuj (Nova Goja center)
RADIOPTUJ
Si 89,8 •98.2« I04i3
t
Prireditvenik
Petek, 13. januar
17:30 Juršinci, kulturna dvorana, brezplačno predavanje o cestnoprometnih predpisih 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje bučnic, Košicenbal 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, komedija Tašča 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, koncert uglasbene poezije Ne bodi kot drugi, Ditka in Feri Lainšček
21:00 Ptuj, park pri CID-u, koncert Tango in Keš Horror Show, rap
Sobota, 14. januar
08:00 Ptuj, Kicar, gasilski dom, sejem rabljene korantove opreme, do 18.00
15:00 Stoperce, Dom krajanov, 8. Antonova prireditev v Stopercah
18:00 Skorba, Dom krajanov, družabno Vaško srečanje - soseška, kulturni program,
zakuska, živa glasba, vaško sankanje, če bo sneg 18:00 Videm, občinska dvorana, premiera komedije Vinka Moederndorferja Mrtve duše
18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, komedija Tašča
19:00 Majšperk, KPC, gledališka predstava Avdicija
20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert Nicole Herzog Quartet
Nedelja, 15. januar
08:00 Ptuj, Kicar, Gasilski dom, sejem rabljene korantove opreme, do 18.00 09:00 Ptuj, restavracija Gastro, občni zbor ČD Ptuj, pregled dela v 2016, plan dela v
2017, sprejem novih članov, podelitev odlikovanj in značk, volitve 10:00 Stoperce, farna cerkev sv. Antona Puščavnika, farno Antonovo žegnanje 15:00 Jurovski Dol, kulturni dom, komedija Upor jezne gospodinje 15:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, komedija Tašča 18:00 Videm, občinska dvorana, komedija Vinka Moederndorferja Mrtve duše 19:00 Ptuj, Zavod BodiDobro, Zvočna meditacija s himalajskimi posodami in gongom 19:30 Ptuj, Gasilski dom, dokumentarni film Fenomen Bruno Groning - po sledeh čudodelnega izcelitelja
Ponedeljek, 16. januar
16:00 Sp. Duplek, dvorana, seminar z delavnicami: strpnost in stop obrekovanju 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige Kako preživeti prebujeno življenje, knjigo bo predstavila prevajalka in soavtorica Tadeja Tabitha Bradaš
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Obdaritev novorojencev v ptujski bolnišnici; 17. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka; Sprejem dobitnikov priznanj za varnost prometa; Ptujsko labodje jezero z igrivimi lepotci; Filipov tek na starih smučeh; Čudoviti pletarski izdelki družine Žumer iz Hajdoš; Ljudski godci Suha Špaga se predstavljajo; Obiskali so nas trije kralji; Dokumentarni film o Brunu Groningu; Spoznajte čudežne ozdravitve Bruna Groninga; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Geslo nagradne križanke podjetja
Teleing, d. o. o., objavljene v Kroniki leta 2016, je Veselo, srečno in zdravo novo leto.
Nagrajenci so:
•	Majda Goričan, Placar
•	Vanja Marčen, Golo Brdo
•	Drago Mohorko, Slovenska Bistrica
Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti. Čestitamo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
I ,
# f
n
V nedeljo, 15. januarja^c^b 18.00 v GO-CAFFE na Rajšpoy£ ulici na Ptuju.
Gostja tokratnega zimskega glasbenega več^a Radia Ptuj //
i__— i...:___n i n n-r	^ft	f '
bo skupina FLIRRT.
Vabljeni na jav
adijsko oddaje^! Vstop prost!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 13. januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
ZDRAV-SEM, alternativne metode zdravljenja, Dušan Dovečar, s. p., nudi inovativno obliko zdravljenja za vse vrste bolezni in drugih življenjskih področij. Informacije in naročila: info@ zdrav-sem.si ali tel.068-614 746, www.zdrav-sem.si.
UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vučina, Štajerska vas 10, Loče.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta, oreha in bukve. Možno na panju. Plačilo takoj. Več informacij na 041 610 210 ali info@gozd-bioles.
si. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p._
KUPIMO traktor Zetor, Ferguson, Ur-sus, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 031 851 485.
PRODAMO odojka, težka od 25 do 30 kg. Tel. 031 269 480.
PRODAM telička simentalca in svinje, težke 70 kg. Tel. 041 848 359.
PRODAM bikca simentalca, starega 10 dni, tračni obračalnik SIP Favorit 200 ter kupim obračalnik pajek SIP Spider 350. Tel. 031 833 974.
amnosek
Boštjan ZEMLJAK s.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
I
spomeniki police stopnice
_
PRODAM teličko, staro 3 mesece. Tel. 040 842 407.
KUPIM blatnike za traktor Ursus, 55 ali 60. Tel. 031 395 790.
DOM-STANOVANJE
ODDAM enosobno stanovanje, delno opremljeno, na 5. prekomorske 7, na Ptuju, za dobo do enega leta. Tel. 041 323 992.
V NAJEM oddam dvosobno, prenovljeno in na novo opremljeno stanovanje v bloku na Ptuju, Trubarjeva ulica. Najemnina 290,00 €. Ener. izk. 2016369-300-45019. Tel. 041 768 512.
NEPREMIČNINA
NA MIRNI, sočni lokaciji, blizu Term Ptuj, prodam gradbeno parcelo. Tel. 041 646 662.
ZENITNE PONUDBE
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
DELO
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
RAZNO
Kje si, ati naš, kje je tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni in kljub neizmerni volji do življenja za vedno zapustil naš dragi mož in ati
Robert Franc
IZ REPIŠČ 14 1971 t 2016
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam s svojo prisotnostjo, tolažilnimi besedami in dejanji pomagali v težkih trenutkih. Neizmerno te bomo pogrešali.
Tvoji najdražji
PRODAM belo komodo s tremi predali in tremi vrati ter policami, primerna tudi za šank, lepo ohranjeno. Tel. 041 915 368.
PRODAM psičke, čistokrvne ovčarje, stare 3,5 tedna, možna zamenjava. Tel. 031 611 908.
PONUJAMO sodelovanje komunikativnim zastopnikom (tudi mlajšim upokojencem in študentom ) za trženje časopisov na terenu. Ponudbe ( s. tel. št. ) na. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj, ali : e-poš: robert.kosi23@gmail.com
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
-20% GOTOVINSKI POPUST
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
PETKOVO IZDAJO
do Ce
frtka zjutraj
t. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lahC^radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Otroci pojejo slovenske pesmi in seveselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami Podravja vabi na
POLFINALNI PRIREDITVI: C
18.januarja2017
v večnamenski športni dvorani v Kidričevem
19.	januarja 2017 v športni dvorani
Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
Vstop je prost!
RADIOPTUJ
89,8*98,?.|Q4,3
/ff
SAZA5
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si J m cestno podjetje ptuj
1 PILOT
Simply Write
FRI Ion » BAGS
SMORE SMORE
Slovenija, Podravje • Globe za kršitelje smučarskih predpisov
Za smučanje izven urejenih smučarskih prog do 800 evrov kazni
Ob začetku množične turistične smučarske sezone smo preverili, kakšne kazni vas lahko doletijo, če boste kršili smučarske predpise.
Smučišče je javni kraj, na katerem veljajo predpisi, tako kot na drugih javnih površinah. Za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o varnosti na smučiščih pa so pristojni policija, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, inšpektorat, pristojen za žičniške naprave, in zdravstveni inšpektorat, vsak v mejah svojih pristojnosti, določenih s tem ali drugim zakonom. Kot so v nadaljevanju še pojasnili na notranjem ministrstvu, so primarno za varnost na smučiščih odgovorni upravljavci smučišč s svojimi nadzorniki smučišč, ki morajo biti na smučiščih stalno prisotni. Nadzorniki sicer ni-
Število sankcij, ki jih je izrekel IRSNZ
2009	globa	1
	opomin	
	1 skupaj 1 1	
2010	globa	21
	opomin	5
	skupaj	32
2011	globa	13
	opomin	12
	1 skupaj 1 25	
2012	globa	1
	opomin	4
	skupaj	11
2013	globa	28
	opomin 1 skupaj	5 I13H
2014	globa	e
	opomin	5
	skupaj	11
2015	globa	9
	opomin 1 skupaj	13 IÍ2Ü
2016*	globa	4
	opomin	3
	skupaj	7
u
*Podatki do 21. 12. 2016.
V letu 2016 je bilo za 800 evrov izrečenih glob. Po podatkih Inšpektorata RS za notranje zadeve (IRSNZ) je bila večina izrečenih sankcij povezanih s prekrški s 24. členom Zakona o varnosti na smučiščih, ki vsebuje določbe o ravnanju smučarjev in drugih oseb na smučiščih.
majo neposrednega pooblastila kaznovanja za prekrške, so pa dolžni ob kršitvah smučarjev ugotoviti njihovo identiteto in podatke sporočiti pristojnim nadzornim (prekrškovnim) organom - policiji ali navedenim inšpektoratom. Medtem ko je prisotnost policistov na smučiščih bolj izjema kot pravilo, pogosteje pa policisti opravljajo naloge na smučiščih ob koncu tedna, med prazniki in v času šolskih počitnic.
Za vožnjo pod vplivom alkohola od 400 evrov globe
Zakon pooblašča policiste predvsem za nadzor nad smučanjem pod vplivom alkohola ali prepovedanih psihoaktivnih snovi, navzoči pa so tudi pri ogledih krajev hujših nesreč na smučiščih. »Policisti lahko izrekajo globe smučarjem in drugim osebam, ki so na smučišču pod vplivoma alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Globa za tovrstne prekrške znaša 400 evrov, policisti pa
Privoščite si kozarec zdravja..
2dlEiidl
brezplačno
,40 eur
smučarju prepovedo nadaljnje smučanje in mu odvzamejo smučarsko vozovnico. Z enako globo se kaznuje tudi smučar, ki ne upošteva prepovedi smu-
Foto: Črtomir Goznik
čanja. Smučarsko vozovnico lahko zaradi drugih kršitev (npr. zaradi objestnega ali nevarnega smučanja) odvzame tudi nadzornik smučišča, ki prav tako lahko
Tuji policisti v Sloveniji nimajo nikakršnih pooblastil
V začetku januarja, ko je smučarska sezona na vrhuncu, sta se slovenskim policistom pri zagotavljanju varnosti na smučiščih znova pridružila tudi hrvaška policista, ki sta bila na belih strminah slovenskih smučišč na Rogli, Kopah in Kranjski gori prisotna vse do 11. januarja. Zaradi zimskih šolskih počitnic na Hrvaškem je namreč v tem času na slovenskih smučiščih veliko hrvaških turistov. Hrvaška policista slovenskim kolegom pomagata predvsem pri sporazumevanju in postopkih s hrvaškimi državljani. Medtem ko kršiteljev ne moreta kaznovati, saj kot so sporočili z notranjega ministrstva, tuji policisti v Sloveniji nimajo nikakršnih pooblastil.
Sodelovanje med slovensko in hrvaško policijo poteka že nekaj let na podlagi protokola o pravilih in pogojih dela hrvaških policistov v Sloveniji v zimski turistični sezoni, ki ga je vlada potrdila leta 2013. Protokol o medsebojnem sodelovanju omogoča tudi gostovanja policistov. Takšen način sodelovanja se je izkazal kot zelo dober, saj omogoča hitrejšo in lažjo izmenjavo informacij, zato so policijski postopki krajši in za udeležence prijaznejši, so sporočili z Generalne policijske uprave.
17 prekrškov za smučanje pod vplivom alkohola
Policisti po podatkih notranjega ministrstva vsako leto na slovenskih smučiščih kaznujejo tudi nekaj takšnih, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Za smučanje pod vplivom alkohola se šteje, če ima smučar v organizmu več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Če policist s preizkusom ugotovi, da ima smučar v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu prepove nadaljnje smučanje in odvzame smučarsko vozovnico. Pri tem ga oglobi še s kaznijo v višini od 400 do 800 evrov. Takšna globa doleti tudi smučarja, drugo osebo in osebo pri upravljavcu smučišča na smučišču, ki je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Sicer pa so policisti med letoma 2011 in 2016 obravnavali na smučiščih skupno 17 prekrškov, povezanih s smučanjem pod vplivom alkohola. V posameznih primerih je bila potrjena prisotnost alkohola tudi pri udeležencih ali pri povzročiteljih nesreč na smučišču.
prepove nadaljnje smučanje. Za neupoštevanje njegove odredbe znaša globa, ki jo izreče policist, ravno tako 400 evrov. Če udeleženec nesreče na smučišču zapusti kraj nesreče, ne da bi prej izmenjal podatke z drugim udeležencem ali se z njim sporazumel o odgovornosti za nesrečo oziroma počakal do prihoda nadzornikov ali policistov, ga policist lahko oglobi s 400 evri. Pravni osebi, ki ne organizira zavarovanja kraja nesreče in reševanja skladno z zakonom, lahko policisti izrečejo globo v višini 4.000 evrov, za enak prekršek pa odgovorni osebi globo v višini 1.000 evrov. Treba je izpostaviti tudi prekršek, ko udeleženec nesreče ali druga oseba na smučišču v okviru svojih zmožnosti ne zavaruje kraja nesreče ali ne nudi pomoči poškodovanim ipd., za kar je predpisana globa v višini 100 evrov,« so razložili na ministrstvu ter še dodali, da ob ugotovitvi drugih prekrškov
smučarjev ali drugih oseb na smučišču policisti obveščajo pristojne prekrškovne organe. Za kršitve smučarjev (neupoštevanje mednarodnih vedenjskih - FIS pravil, ogrožanje drugih, nevarno smučanje, smučanje izven smučarskih prog itd.) je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IR-SNZ). Policisti za takšne prekrške torej ne kaznujejo, pač pa o teh kršitvah obvestijo navedeni inšpektorat. Za navedene prekrške je predpisana globa od 400 do 800 evrov.
Monika Levanič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVstI '(>fts,,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Jasni dnevi prosinca .so veselje vinogradnika
V vseh Pomarančah...
Danes bo oblačno. Dopoldne se bodo padavine razširile tudi na vzhodno Slovenijo. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo deževalo, sredi dneva in popoldne pa bo dež od severa prešel v sneg. Razmere bodo zimske. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Popoldne bodo temperature od -3 do 3, ob morju do 8 stopinj C.
Obeti
V soboto bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme. V nedeljo bo delno jasno in spet hladneje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja.