’ Leto IH ' ' • vv j r~ 7 \N j V. J X 7 r -\ L.J 3 J x ".j "3 vV VV V Kočevju dne 5. maja 1940 n r L J x n \ U 5 \\ v> I <1 f *7 r ( M \ ;■ i v \ f 1 tj t J V J f > \ i N \ ! J L ! 1 ! ■1 jvv ! \ "IJV L r • -i - ! ! j -• I k 1 rj / r\ ri V i E j J I ; Štev. 1J fu ? j t..,u 1\ i n , ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- -------- % iljavsakcga 5„ 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej.]- ros. štev. V- din.; letna naročnina 30 čin., v zamejstvu 60 din. - i Xo-č X reč. šl. 17.735 v-' - : c:;;v:n, - lovh ts:m, lista, či>;r predet, jo !> v/;! ts-nik v Dol. vaci i ri Hibnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiski J. p Kočevje ]\IP, §.Ch f !]zpi Ni vuU Kj> W Kv O ll ti \L IL Željno se ozira zbegano človeštvo v teh dneh po znamenjih, ki naj napovedo, da se bliža rešitev iz strašne negotovosti, ki je zajela že vso Evropo, pa tudi že druge celine. Manjše države gledajo s strahom, kako izginjajo njihove vrstnice v žrelu večjih, mali narodi trepetajo v strahu, kdaj pridejo na vrsto in postanejo sužnji nasilnih in brezobzirnih mogočnjakov, saj danes je zopet doba, ko vlada samo moč in pest, vse moralne vrednote, pravica, resnica, plemenitost, obzirnost se zdi, da so zatonile. Ni čuda, da so v naši državi Jugoslaviji Slovenci, Hrvati in Srbi s takim zanosom in s takim veseljem uporabili priliko rojstnega dneva 28. aprila Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, da prvemu namestniku mladega kralja Petra I. izrazijo prisrčno zahvalo za njegovo previdno in vsestransko uspelo vodstvo naše ave, ki živi v polnem miru ob strahotnem v E • ’ obkrožena od Straški čakaj( kdaj bruhnejo svoj pekel na ubogo zbeg; n človeštvo. V’ knezu namestniku vidimo V narodi Ju-državnika in priznz varno vsi odkritosrčno: „Brez njega na tern odgovornem mestu pri državnem krmilu v tem času bi naša država imela zdaj že težke trenutke in velike preizkušnje. “ Sin velikih Karađjorđjevićev, obdarjen z velikimi zmožnostmi uma in srca, vzgojen y strogo narodnem duhu, izučen v visokih študijah, razgledan že v mladosti v širnem Svetu, upoznan že zgodaj z vsemi evropskimi vladarskimi dvori, od slavnega svo-isga strica, kralja Petra Osvoboditelja uveden v državniške posle, od prerano umrlega ' ?.v°jega bratranca kralja Aleksandra 1. vpe-Hn v vse potankosti našega državnega življa in ustroja in upoznan z vsemi načrti Qalekovidne državne politike našega pokojna vladarja, je bil knez namestnik Pavel od božje previdnosti pripravljen, da £grabi ob st-ahotnem udarcu 9. oktobra 1934, j;’° je za vedno omahnil na Francoskem >rali Aleksander — krmilo naše države v fasu>. ko je pol Evrope že mislilo, da se P« njen čolnič razbil in da bomo Slovenci •n Hrvati postali plen naših zemlje lačnih sosedov, Srbi pa da gredo zopet za meje 5 *oa.njp stare Srbije. Globokoverni knez, panpajoč v božjo previdnost, je sprejel nase o, ki nm jo je določil umrli kralj v svojem testamentu, s trdno voljo, da ohrani “uaaetnu kralju neokrnjeno dedščino nje-p-,31 .Pletov, narodu pa skupni dom Ju-v,jf- Ta naloga je bila takrat tako , - ; j bj jo le izredno sposobna moč Po i tih letih vodstva clr-; jo vsi narodi v Juj oslaviji in mc tm-h n ka lavnost> da l'e bil knez na-sr . ž’ r, PavaI za to nalogo nad vse b O" ■ . sodbo ib d , 1 drž ive gotovo i ■ „Dnes , bolgarski list, priznava 'j . Od; t! v r- ,,_0: ; d' o o in ; ; ■■otave v inozemstvu, češ, da ;:;b j P°d njegovim vodstvom pre-' gr,f."ave. -er dosegla vedno večji ugled je Jur brodi tr ■ v bč . . ' ' ajno zaup je sebi Nj. Vis. kneza namestnika Pavla najvarnejše zagotovilo, da bo prebredel najteže čase." Enako in še bolj izrazito priznanje velikih sposobnosti in zaslug kneza namestnika so prinesli časopisi skoro vseh držav v Evropi, posebno pa še nemški in italijanski. In po pravici! Njegova resnična ljubezen do vseh narodov v državi je omogočila izvršiti sporazum s Hrvati, ki je bil tako zelo potreben za našo državo. To delo je bilo tem večje vrednosti, ker pri njem ni sodelovala sila, nobena strankarska sebičnost, ampak je bilo spočeto in dovršeno v duhu svobodnega sporazuma iz duše ljudstva samega kot njega najnujnejša zadeva in zahteva, ki tvori podlago za nadaljnje delo v ostalih predelih države. Bojni vihar, ki je zatulil nad Evropo, je našel Jugoslavijo eno, kot je izrazil predsednik vlade g. Cvetkovič: „Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene." bi kot je izrazil član vodstva hrvatske stranke HSS dr. Krnjevič: Med drugim je dejal: „Potrebna nam je sloga tudi zaradi zunanjega položaja. Ko smemo pa bili slepi z:, tisto, kar ec v Evropi dogaja. J" lere se u o razvile, da nikjer ni več notna e mednarodn s ; ravne varnosti. Videli s‘v) ‘......■■ • :a :Y « ..-„.a, t: ali dneh izginile. Nam, hrvatskemu narodu, se to ne sme zgoditi... So ljudje, ki govore o naših krajih, češ da niso osvobojeni. Ti bi hoten nad našimi kraji zagospodovati. Bili so celo nesrečni sinovi hrvp.t-skega naroda, ki so želeli, da bi k nam prišel tujec in nas osvobodil. Toda mi vemo, kaj to pomeni, kadar nas pride kdo osvobajat. Vemo, kako nam je bilo in kako smo trpeli, preden smo se osvobodili tega „osvobojenja". Mi smo za svobodo. In nihče nima pravice biti izdajalec svoje domovine. Kdor pa hoče, da bi prišel k nam tujec, ta je izdajalec, ki z njim ne smemo imeti ozira. Mi nismo za vojno, mi smo nevtralni. Toda, če pride kdo, ki nam bi skušal kaj vzeti ter napasti našo zemljo, se bomo borili, kakor so se naši pradedi.“ In le notranja okrepitev naše države je mogla biti podlaga za uspešno vodstvo zunanje politike, ki danes zahteva celega, močnega, prožnega, uvidevnega, umirjenega in visoko naobraženega državnika. Kot en sam napačen ali prenagljen gib z vajeti spravi voznika, konje in voz v prepad, tako tudi ena sama nepremišljena poteza, ena sama nepravilna beseda spraži danes lahko celo državo v pogubo. Iz izjav raznih tuje-zemskih politikov je brati, da mnoge države nam zavidajo srečno zunanjo politiko, ki v sedanjem bojnem vrtincu v Evropi ni pustila naše države še v noben nevaren kolobar. Drugje niso tako srečni. Saj vemo, kako v tej in oni državi narodi z nevoljo prijemajo za meč. Oh, ko bi Bog podprl našega ljubljenega kneza Pavla in njegove sodelavce v tern delu 1 Noben spomenik ne bo lepši kot globoko zasidrana odkritosrčna hvaležnost v srcih jugoslovanskih narodov, ki nikdar ne bodo pozabili svojega rešitelja. Mi Slovenci pa še posebno v veselju praznujemo življenski praznik Nj. Vis. kneza namestnika, saj vemo, kako on ljubi našo slovensko zemljo, ki si jo je izbral za svoje bivališče, ko rabi odpočitka in oddiha, na 1 G jsl , i Brdu. Slovenci ve o, 1 lj estniku Pavlu slo-, venska beseda, uverjeni pa smo tudi, da je F M! on . ' . : ■ vda- nosti in zvestobi visoki kraljevi hiši, Njegovemu kraljevemu Visočanstvu in lepi Jugoslaviji. Neprisiljena ljubezen, odkritosrčna zvestoba ljudstva je najtrdnejši branik države in kralja. Ljubi Bog naj obdari kneza namestnika Pavla na nadaljnji življenski poti, ko stopa v 48. leto svoje starosti s krepkim zdravjem, z vso srečo in polnimi uspehi 1 Bog daj! - ESEB^ME ng v--T-l Rojstni dan N j. Vis. kneza namestnika Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v nedeljo dne 28. t. m. praznoval svoj 47. rojstni dan. Ob tej priložnosti so vsi jugoslovanski dnevniki priobčili njegovo življenjsko pot. V dobi, v kakršni živimo danes, ves jugoslovanski narod čuti svojo dolžnost, da se mu zahvali za njegovo važno vlogo na krmilu naše države. Ves jugoslovanski narod se pridružuje čestitkam z željo, da bi ga Bog obranil še dolgo vrsto let, da bi budno čuval nad našo domovino in mladim kraljem in še dalje tako spretno in preudarno vodil državno krmilo, dokler naš mladi kralj ne zasede svojega odgovornega mesta. - ' ; :: D H 3 „Profinterna" ali internacionala za sindikate ukazuje svojim organom nalogo, da prav posebno pazijo, kje bi se dala napraviti stavka delavcev, in da se ta stavka tudi izvede, čeprav vedo, da se ne bo posrečila. Na ta način povzročajo med delavstvom nezadovoljstvo in revolucionarni duh ter pripravljajo pot komunizmu. Prosluli predsednik „Kominterne" Zinov-jev je rekel: „Mladina je najvažnejši činitelj, ki bo odločil o sovjetski svetovni revoluciji." Zato je „Kominterna" osnovala posebno internacionalo za mladino, ki jo je nazvala „Komunistični sojus molodjoji" ali skrajšano „Komsomol". Ta je najstrašnejše orožje „Kominterne". Namen te internacionale je, z vsemi sredstvi širiti med mladino komunistično mišljenje. Razen knjig izdaja nebroj letakov, ki se nenadoma pojavijo sedaj tu, sedaj tam, zlasti pa na raznih šolskih zavodih, tako Judi po naših univerzah. Misli in ideje, ki jih širijo med mladino „Komsomolci", šo strašne. Izpovedujejo gesla in načela, da se morajo gabiti vsakemu človeku, ki ima vsaj nekaj smisla za moralo. Zavedajo se, da morajo v mladih srcih uničiti vero v Boga in posmrtno življenje. Zato širijo z vsemi sredstvi strup brezboštva m ubijajo čut za moralo pri mladini. Žena ze omenjenega Zinovjeva pravi: „Ljubezen do staršev je škodljiva in dete, ki je vzgojeno dorna, je protisocialno. Družino je treba nadomestiti s komunistično stranko, da uničimo škodljivo ljubezen do staršev, ker vzgaja ta ljubezen iz dece sebičneže". Luna-carski, komisar za prosveto, pa kliče: „Doli z ljubeznijo do bližnjega! Nam je potrebno sovraštvo!". Znana komunisiinjz piš v„ Pravdi" z dne 24. marca 1925: „Vs?,k mlad komunist dijak, delavec itd. je j ič , da more in mora zadostiti svojim spol ' »hotno-To načelo jo nekaj, o čet r se ne da razpravljati. Spolna vzdržljivost je bar-žujska sodba 1 Vsaka komunistinja — dekle, na katero se ozre oko teh mladeničev, se S!ran 2 KOČEVSKI SLOVENEC Štev. 13. tovinska skupščina viIaciineJRZ ■ ' ?V nedeljo dne 16. junija bo v Ljubljani ladinsko politično zborovanje združeno z ob* oim zborom' M JEZ. Ta dan se bo v naši prestolnici zbrala slovenska mladina, da izpove svojo vino vdanost kralju, svojo zvestobo narodnemu voditelju ter svojo odločno voljo stati na straži domovine. V teh težkih časih je še bolj kot kdajkoli potrebno, da je vsa narodno zavedna slovenska mladina strnjena in enotna ter da z optimizmom zre v našo narodno in državno bodočnost. Že danes opozarjamo vse krajevne organizacije MJRZ, da začno z živahnimi pripravami za udeležbo na ta veliki zbor slovenske mladine. Banovinski odbor IsIJEZ mora brezpogojno pokoriti, drugače bo obsojeno za buržujko in je za njo nedostojno, da nosi komunistično ime“. Razumljivo je, da komunisti izrabljajo razvojno dobo mladega človeka, ko je mladina za vsako stvar najbolj sprejemljiva. Na zadnjem kongresu „Kominterne" so mnogo razpravljali o katoliških organizacijah. Ta programna točka „Kominterne" si je zastavila vprašanje, kako bi v te katoliške organizacije spravili svoje tajne agente, ki bi članstvo istih pridobili za komunizem. Nekateri komunistični predstavniki so predlagali večjo versko strpnost v Sovjetski Rusiji, da bodo pod to pretvezo lahko vtihotapili svoje ljudi v katoliške vrste. V zadnjih časih so „Kominterna" in njeni odseki prišli v zelo težaven položaj. Ruski komunisti, ki so metali v svet razna mirovna gesla in vedno zatrjevali, da so poborniki miru na svetu in zaščitniki malih narodov, so na okruten, barbarski način navalili na maii, miroljubni finski narod. Z orožjem v roki so napadli državo, ki je gospodarsko kakor socialno vseskozi vzorno urejena. Z brezobzirnimi napadi na razne dobrodelne naprave in civilno ljudstvo Sovjeti jasno povedo, da jim je neznano vsako mednarodno in tudi naravno človečansko pravo. Ob priliki španske državljanske vojne so bili voditelji „Kominterne" tisti, ki so z denarjem in vojnim materialom podpirali španske komumste, da so lahko vodili krvavo borbo proti lastnim bratom. Iz tega razvi-dimo, da možje okoli „Kominterne" na eni strani navidezno propagirajo za mir; na drugi strani pa more nedolžne ljudi kar v masah in prelivajo kri v potokih. Ogledali smo si v glavnem delo in ustroj „Kominterne", tiste zloglasne ustanove, ki naj ves svet požene v splošno krvavo revolucijo. Sirili so tudi že pri nas pogubo-nosni komunizem, širijo ga in ga še bodo. Tudi pri nas sc že dobe ljudje, ki upajo, da bo prišel Stalin in jim ustanovil „Slovensko sovjetsko republiko"; toda vedo naj: pot je mogoča le ena in to branimo mi zavedni Slovenci in odločni katoličani. (Konec.) □©£rai.A)JS pspeciOeci Najvišje ogrsko odlikovanje M. V. knezu namestniku Pavlu Madžarski listi so sporočili, da je bilo knezu namestniku Pavlu podeljeno naj višje madžarsko odlikovanje „za zasluge1* na biserni ovratnici. Zadnje čase se vedno bolj kaže, kako se stiki med Madžarsko . in Jugoslavijo vedno bolj poglabljajo, kar vsekakor dobro služi mirovnemu namenu. Volitve na HrVatskem - Dragiše Cvetkovičev oklic na Srbe V domači strankarski politiki je treba omeniti najprej občinske volitve na Hrvatskem, kjer bosta IISS in SDS složno nastopili. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pa je oni dan, ko se je mudil v Zagrebu, izdal poseben oklic na Srbe v banovini Hrvatski, kjer jih pozivlje, naj strnjeno nastopijo ter naj volijo v občinske zastope može, ki jih bo Srbom na Ilrvatskem on priporočil. Glasovi so se sicer razširjali o nekaki koncentracijski vladi, vendar pa hrvatski listi HSS izrekajo misel, da bi bila taka koncentracija brez pomena, dokler se stranke v glavnih zadevah ne zedinijo. Hrvatski voditelji za Hrvatsko in Jugoslavijo - „Kot levi se bomo borili" Pač pa hrvatski politični voditelji dajejo odločne izjave za Jugoslavijo ter s tem v zvezi hrvatski listi naglašajo, naj se nihče ne moti pri presoji hrvatske politike. Hrvati se bodo za Hrvatsko in Jugoslavijo borili kakor levi, če bo treba. - . Visokošolsko dijnštvo proti komunistom v Belgradu V Belgradu, kjer so komunistični dijaki strahovali vse visokošolsko dijaštvo, je zdaj nastopil preobrat. Vse stranke so pozvale svoje člane, naj nastopijo zoper komuniste. In res so dijaki že nekaj klubov in odborov iztrgali iz rok komunistov. Plačajte naročnino! Varčevanje z mesom in moko - dva brezmesna dneva - navodila za krušno moko Te dni je bila izdelana ter bo kmalu objavljena uredba, ki določa varčevanje z mesom in moko. V ta namen je v!.-.,;].-. jdla dva mesna dneva: V ponedeljek in petek mesarji ne bodo smeli sekati mesa. V javnih obratih, gostilnah in kuhinjah ta dva dneva ne bodo smeli gostom dajati mesnih jedil. Poleg tega je z uredbo omejeno klanje živine. Prepovedano je poslej klati preši če, ki so stari manj ko šest mesecev, ter teleta, ki niso stara še po eno leto. Tudi glede mletja krušne pšenične moke bodo izdana nova določila, katerih se bo moral držati vsakdo, če ne, bo sedel do 30 dni v zaporu ali pa bo plačal do 50.000 dinarjev globe. Kočevje. Ho vi župnik in dekan v Kočevju. V nedeljo 28. aprila se je neopaženo ustavil avto okoli 9. ure pred župniščem. Pripeljal se je novi g. župnik in dekan duh. svetnik Peter Flajnik. Prebivalstvo za prihod ni vedelo. Kmalu na to so se pričeli zbirati farani pred cerkvijo, da popeljejo svojega župnika v cerkev. Zbrala se je šolska mladina. Deklice s cvetjem v roki in belo oblečene so stale v pričakovanju v pozdrav. Ob župnišču pa so bili zbrani zastopniki uradov in ustanov ter kočevske občine. Vse mesto je bilo v zastavah, cerkev, trg in župnišče svečano okrašeno. Ob določeni uri se prične pomikati ob gostem špalirju občinstva svečan sprevod v cerkev. Križarji, klarisinje, Marijine družbe itd. Za zastopniki uradov v spremstvu mnogih duhovnikih ob desni strani komtourja-priorja Nemškega viteškega reda g. Valerijana Učaka je stopal novi g. dekan. Pri cerkvi ga je pozdra ila mlade in mu izročila šopek . . Jih nageljnov. V cerkvi so zabučale orgle, zadonela je pesem : „Tebe o Slog hvali . > slavnostni govor prior Nemškega viteškega reda g. Učak, ki je v krasnih besedah prikazal vernikom pomen slavnosti. Novi g. dekan pa je prvič bral sv. mašo ob veliki asistenci. Novemu g. dekanu želimo na tem težkem mestu obilo božjega blagoslova pri delu v blagor župljanov. Ribnica. V četrtek, na sv. Marka god, je sprejela ribniška fara svojega novega župnika g. Demšarja, ki je bil isti dan imenovan od Prevzvišenega za duhovnega svetnika in dekana ribniške dekanije. Sprejem ie bil zelo slovesen Trg je bil odet v zastave in slavoloke, župljano^ -,1 ■ag.vmvnrr :r -vn ggggFgasggirre; :•::...; ;•- :v- v-• * v*.v. j- Dekan Anton Skubic: 6 Francozi so se morali umikati iz ribniške in velikolaške doline do Blok in Cerknice. Zakaj ravno ribniška dolina bi bila dokaj nepripravna za obrambo. Dne 5. septembra v nedeljo popoldne ob treh, ko je bila ravno končana popoldanska služba božja v Velikih Laščah, je že dospelo v Lašče'devet Radeckijevih huzarjev z enim častnikom. Ta je prosil velikolaškega župnijskega vikarja Jakoba Pušavca, naj mu pove imena sosednjih krajev, češ da mu je poleg ribniškega dekana Bonaventure Mumija samo on znan kot avstrijsko misleč mož, ter je nato s svojini moštvom odjahal proti Turjaku, na večer pa se je vrnil v Lašče. V Ribnici ni bilo nobenega Francoza več, zato so imeli cesarski oddelki prost prehod s Hrvatskega sem. Dne 6. septembra je dospela v Lašče stotnija Šentjurcev (St. Ge-orges Grenzer) pod stotnikom Benkom, naslednji dan pa druga pčd stotnikom Ster-kovičem. To so bili oddelki brigade generala Živiča, ki je imel dospeti kmalu s Hrvatskega, ter so prišli čez Kočevje in Ribnico in se utaborili na prostem pri Laščah do 20. septembra, dočim so bile njihove predstraže postavljene do Turjaka ter so pohajale do Cerknice, kjer je na neki višini taborila francoska divizija pod generalom Palombinjem. Pri nekem takem pohodu so bili Avstrijci tako srečni, da so pred očmi sovražnika, ki je štel nad 3000 mož, vjeli enega častnika in 70 mož ter jih privedli v Lašče. (Mitt. d. h. Ver. 1859, 57.) Dne 14. septembra 1813. je francoski general Pino dirigiral svojo divizijo iz Ljubljane proti Ribnici. Tudi italijanski podkralj Evgen jo je mahnil do Turjaka, misleč prodreti do Kočevja. Namen je bil jasen: hotel je priti čez Kočevje Avstrijcem pri Novem mestu za hrbet ali pa one Avstrijce, ki so bili na Reki in Notranjskem odrezati od Karlovca (Mitt. d. h. Ver. 1851, 73), odkoder je operirala avstrijska vojska čez Kočevje in Ribnico. Nakana pa se ni posrečila. Medtem so hoteli Francozi za vsako ceno prodirati iz Ljubljane, kamor so bili potisnjeni, ob Dolenjski cesti proti Višnji gori, pa so bili vselej krvavo odbiti. Da je mogel ostati italijanski podkralj Evgen v zvezi z generalom Palombinijem, ki je stal pri Cerknici, je moral tvegati napad z vso močjo. Napad se je izvršil v okolici Šmarja. General Rebrovič je omahnil ter moral zapustiti svoje postojanke pri Šmarju in Gum-nišču in se dne 20. septembra umakniti, da je kril Rebrovičevo črto. General Palombini, ki je stal nad Cerknico in Studencem na Blokah, je prodrl že 20. septembra proti Laščam. Stotnik Benko je v Laščah takoj dobil vest o prihodu Francozov. Nekaj Francoskih lovcev (shasseurs) je prišlo k mairu v Karlovico pri Laščah ter naročilo za pri- hodnji dan 4000 porcij kruha in mesa. Stotnika Betko in Sterkovič sta se morala pred premočjo francoske divizije umakniti iz Lašč (Mitt. d. h. Ver. 1859, 58). V torek dne 21. septembra ob 10. uri dopoldne so vkorakale sovražne kolone, močne 4000 mož, pod generalom Palombinijem v Lašče s tremi topovi. Utaborili so se v okolici in so z dvema stotnijama zasedli hrib sv. Roka. V Ribnico to pot Francozi niso prodrli, ker so nameravali korakati skozi Dobrepolje na Krko proti Žužemberku. V Laščah je bil glavni stan s tremi generali in štabom. Župnišče je zasedel komandant divizijski general Palombini s 25 konji in služabniki. Župnijski vikar Jakob Pušavec ga je sredi vasi spoštljivo sprejel,. in general Palombini ga je vprašal po njegovi službi in kje da so maire in njegovi adjunkti. Ker ni bilo nikogar na spregled, pravi general vikarju: „Vi ste sedaj župnik, maire in adjunkt obenem I Od vas zahtevam 4G00 porcij kruha, mesa ter krme za konje." Ko je vikar odvrnil, da je zaenkrat preskrbljeno za meso, kruh pa gc more oskrbeti šele jutri, je general nad njim zarežal: „Preskrbite takoj meso, za drugo bom skrbel jaz!" Pripeljali so takoj Laščani osem volov, obenem pa se je za drugo hrano jelo pleniti po vasi, ker je bilo dovoljeno vsakemu vojaku, da si sam ugrabi, česar potrebuje. Strah in zmešnjava med prebivalstvom je bila splošna. Samo župnišču, kjer je bil nastanjen komandant, so morali prizanesti. (Mitt. d. h. Ver. 1859, 58.) Sv. 13. KOČEVSKI SLOVENEC Strr. n 3. iti okoličanov pa bc je sredi delavnega dneva zbralo nad vse pričakovanje veliko. Pri sprejemu je bilo zastopano tu bivajoče vojaštvo po svojem poveljniku, ljubeznivem polkovniku g. Paji in, g. podpolkovniku. Pozdravov je bilo od strani zastopnikov in od raznih organizacij toliko, da so se v malih presledkih vrstili od občinske hiše do cerkve. Novi župnik in dekan je prišel v spremstvu mnogoštevilne duhovščine in je podelil župni cerkvi blagoslov, zvečer pa so mu krščanske organizacije pripravile lep pozdrav s pesmijo in razsvetljavo. Naslednjo nedeljo 28. aprila je bil novi župnik s slovesno službo božjo in cerkvenim govorom ribniškega rojaka prof. dr. Trdana uveden v duhovno pastirstvo župnije in dekanije. Novemu g. dekanu želimo obilo božjega blagoslova na vseh poljih udejstvovanja! Glažuta. Kaj pa to? Pred štirimi leti je bila savska banska uprava ustanovila v Glažuti slovensko šolo za tamošnjo delavsko naselbino. Glažuta spada v občino Drago, v srez Čab&r, in s tem v banovino Hrvatsko. Sole so bili zelo veseli otroci in starši, kar so na razne načine pokazali. Največ se je trudil za ustanovitev te šole takratni župnik v Grčaricah g. Rozman Josip. Šole v Glažuti do tedaj še ni bilo nikoli. Le ga. grofica Auersperg, po rodu Nemka, je iz lastne vzpodbude poučevala otroke v slovenskem jeziku, videč zaostalost mladine. Šolskih otrok je včasih več, včasih manj, kakor pač v delavskih družinah, ko se družine priseljujejo in odseljujejo. Pred dobrim tednom pa jo prišel od banske uprave v Zagrebu odlok, da se sedanja učiteljska moč prestavi in s tem šola preneha. Odlok se je izvršil takoj in dva meseca pred koncem šolskega letu so je šola zaprla, otroci pa so brez pouka. „Slovenska straža11 na Kočevskem se je nemudoma zavzela za šolo in od-poslala svojega in prizadetih staršev zastopniki sresl načelniku v Čabar in pristojnemu Šolskemu nadzorniku, ki sta izjavljala, da se bo šole. prihodnje loto nadaljevala, a vzroka, zakaj je : i 1 , i isi to izvedeli. Kaj naj bo ta ukr< iroht V i steke K:t Slovence, n j o c tj o, zi menje za t 1 e bi je šol v Glažuti potrebna, naj govori sef, o to dejstvo, da jc samo v eni liiai bi ismenih in i 1 teh nekaj takih, j , ie k xoj ikom. Slov ci! Bon stili .. kulturni udar< n i roj • ", i v Glažuti x i? Ne! Š< e i! To j . o v ■ az, ni jno p : 1 leta občini Draga in Osilnica nazaj k Sloveniji. Vel. Lašče. Drzen roparski napad pri Ponikvah. Dne 1. maja t. 1. se je vršil v Do-brepoljah običajni vsakoletni sejem, na katerega se je odpravil tudi posestnik iz Vel. Lašč Josip Žužek, z namenom, da si kupi par volov, kijih potrebuje pri svojem gospodarstvu. Ker je pa dogon živine precej oviralo deževno vreme, ni bilo iste mnogo na sejmu, tudi Žužek ni sklenil zaželjene kupčije. Sredi popoldneva se je peš vračal domov po bližnjici, ki veže vas Ponikve r 3 g :::13 a j o om O o a n C d Nova pesem 2 „Vem, da mi bo . . . toda vendar . . .“ „Glej, da ne bo zahajal v slabo družbo 1“ „Skrbela bom.“ „Ana in Marija ti bosta tudi v pomoč. A ne naprezaj jih preveč I Da se bosta učili, glej! Matej in Franček sta Še otroka, ne puščaj ju preveč od doma. Obleke jima bo treba i“ „Da, raztrgana ne moreta v šo!o.“ „Prve pare, ki jih prislužim, ti bom poslal ; za Francka in Mateja naj bodo. Za Francka, za duhovnika ga bomo dali, če se bo učil in če mi Bog da srečo in zdravje. Bog daj, da bi bilo tako!“ „Bog daj.“ „Stel ii N i ne pi nikamor. Na ' prcJL, tega, ki jc še v : ibeli.“ „Na Tončka bosta pazila", je vdano ponovila Ana. »V tujino moram zanje. Za Janeza, Ano, Marijo, Mateja, Francka — za Francka da, 2a Stefana, Nežko, Tončka . . „In zame", je dodala Ana. „In zate in zase . . „Skrbela bom, da bo vse v redu, bdela i >Ii , ..." Bzu[touim© L■■ apiCciD V prelepem pismu na svojega državnega tajnika, kardinala Maglioneja, naroča sv. oče papež Pij XII., naj za Marijin mesec majnik določi posebne molitve za mir. Očetovo srce krvavi, ko gleda strašno vojno, njene nepreračunljive izgube in trpljenje. Zgraža se nad že izvršenimi strahotami, trepeče, da ne bi silna nesreča poslala še večja, ko bi bili še drugi narodi potegnem v grozni vrtinec gorja in uničevanja. Zvesti pastir pripoveduje, kaj vse je storil, da bi bil preprečil nesrečo: nobenega človeškega sredstva in nobene človeške pomoči ni opustil, da bi odstranil nesreče, ki nas zadevajo druga za drugo. Ali, ko je vsaka človeška pomoč in vsako drugo sredstvo odpovedalo, stavija sv. oče vse svoje upanje pred vsem v Tistega, ki edini vse premore, ki v svoji roki drži svet in v čigar oblasti je usoda narodov in duh in volja njihovih voditeljev. Ker pa je po besedi sv. Bernarda „volja božja, da vse dosežemo po Mariji", opominja sv. oče svoje otroke, naj se vsi zatečejo k Mariji. K njenemu oltarju naj prinašajo svoje prošnje, svoje solze in svoje bridkosti, ter naj si od nje izprosijo pomoči in tolažbe. To, kar so naši predniki, po pričevanju zgodovine, v nevarnostih in kritičnih časih vedno z uspehom delali, — n. pr. v bitki pri Lepantu leta 1571., je preje zmagala molitev nego orožje — to' delajmo vztrajno po njihovem zgledu tudi mi v današnji preiskušnji, ki nas teži. Posebno zaupanje stavi sv. oče v molitev nedolžnih otrok. Ti naj po njegovi želji napolnjujejo Marijina svetišča, naj na kolenih in s povzdignjenimi rokami skupaj s prošnjami darujejo tudi cvetlice, saj so sami cvetlice v skrivnostnem vrtu sv. Cerkve. Tako lepo, tako nežno more govoriti le namestnik največjega detoljuba — Jezusa. Poslušajmo glas sv. očeta, zlasti otroci naj ga poslušajo, zgrinjajmo se okrog štnar-ničnih oltarjev, dvigajmo svoja srca in svoje glasove k pomočnici kristjanov in kličimo iz dna duše: „Kraljica miru, prosi za nas!“ z Vel. Laščami ter vodi skozi samoten gozd „Boštjane11, kateri se razprostira prav do veliko!.:.ške železniške postaje. V neposredni bližini za vasjo Ponikve pa plane ob belem dnevu na nič hodega slutečega Žužka maskiran neznanec, ki ga je po krajšem ruvanju z močnim udarcem na glavo podrl na tla in mu izmaknil iz notranjega žepa listnico z 8100 din in nato pobegnil v goščavo. Po opisu napadenega Žužka je bil ropar visoke suhljate postave, oblečen v rujav-kasto obleko. Obraz je imel maskiran s črno krpo. Grčarice. Roparji v Grčaricah. V noči od 26. na 27. april so neznani roparji okradli dva posestnika. Pri dveh so bili pa prepodeni. 0- Na ognjišču je zavrelo mleko. Natočila mu ga je v lončeno skodelo. - „Na, Matej. Bog ve, kdaj boš spet tukaj jedel. Jej, na tu je kruh!" „V hlevu pazi", je govoril, ko je srebal mleko in prigrizoval kruh. „Sivka bo dobila telička. Liski dajaj boljše krme, da se bo zredila. Na spomlad jo bomo prodali. Kadar boste orali, vprezaj Lisko in Belo; Lisko in Belo, veš . . „Ko bomo orali, dal" „Janez ti bo pomagal. Sem mu že naročil, kako in kaj." Oblačil se je in ji znova in znova naročal. Vstopil je skozi nizka vrata v hišo. V kotu je stala steklenica z blagoslovljeno vodo. Ana jo je bila pripravila, da jo sedaj ni treba iskati. Tiho po prstih se je približal vsakemu, da ga ne bi motil v snu. Pokrižal je vsakega z blagoslovljeno vodo in ga poljubil na čelo. „Janez, Ana, Marija, Matej, Franček . . . Franček, Štefan, Nežka, Tonček: Zbogom . . . Zbogom!“ Nehaj ga je tiščalo v grlu, nekaj ga je •"V ‘c ’ >, pa sam ni vedel kaj. Prvič mora c les od hiše, prvič med neznane ljudi. Do zdaj mu ni bil ' , a zdaj mora zaradi otrok. Zunaj je stal voz že naprežen. Ana je stala pred konjem in ga božala po vratu. Prijela je steklenico z blagoslovljeno vodo, kradena pa sta Mihič Janez, posestnik št. 1, ki so mu o 'nesli skoraj vso žensko in moško obleko in tudi veliko bele moke. Škoda gre v lepe tisočake. Vlomili so mu v zadnjo sobo skozi zamreženo okno. Posestniku Križu Janezu iz št. 27 so odnesli vse svinjsko meso in slanino in še druge drobnarije. Ima tudi precej škode. Poskusili so tudi pri Cinklu Rudolfu, gostilničarju in trgovcu št. 29, in Šaferju Karlu, posestniku št. 13, pa tudi v Riglerjevo trgovino so mislili poskusiti vlomiti. Oblast vlomilce zasleduje. Mozelj. Na praznik Vnebohoda je Prosvetno društvo priredilo zanimivo predavanje g. dr. Eržena, profesorja v Kočevju. Poleg zabavnih prireditev, kar so naše igre, moramo gojiti tudi še drugo prosvetno delo. Zato je prav, da se vsi domači in okoliški Slovenci odzovejo takemu vabilu. „Slovenska Straža" je pretekli teden razdelila po en vagon koruze po znižani ceni slovenskim družinam. V kratkem dobimo nadaljno pošiljko koruze in tudi še en vagon bele moke. To sporočamo onim, ki sedaj niso prišli, na vrsto. Stara cerkev. Z binkoštno nedeljo se začne v Stari cerkvi sv. misijon. Prav je, da po dolgem času spet enkrat obnovimo globlje versko življenje, ki nam bo edino dajalo moči v teh težkih in resnih časih. Slovenske pridige bodo: na binkoštno nedeljo popoldne ob 3. uri. Na binkoštni pondeijek ob 6. uri zjutraj in potem čez teden vsak dan ob pol 6. uri popoldne. V nedeljo 19. maja bo pa popoldne ob 4. uri zaključna slovenska pridiga. Draga. Dne 16. maja t. 1. bodo pri nas občinske volitve, ki utegnejo imeti poseben pomen in značaj z ozirom na nedavno glasovanje za vrnitev v Slovenijo. Vsi zavedni Slovenci in Kočevarji bodo oddali glas in zaupanje takim možem, ki so se neustrašeno potegovali za Slovenijo. Le taki možje so nam poroki, da smemo upati v gospodarski napredek naše občine. Za nas je nepobito dejstvo, da so naši življenski interesi edino le v Sloveniji. Zato bomo sedaj pazili, da pridejo na krmilo taki možje, ki imajo pred očmi splošne gospodarske interese in ki ne zasledujejo svojih osebnih koristi, ko jim je občina samo molzna krava. — V Novem koti je gasilski dom dovršen. Cela stavba s stavbiščem vred je stala okoli 20.000 din. Dom, ki je sicer lesen, je na zunaj prav lična stavba, le žnotranja ureditev ne odgovarja, ker se ni upošteval načrt in je zato dvorana zgubila svojo vrednost. Ni p;, to kri' la mojstra g. Arka, ki je svoje delo napravil brezhibno, temveč zadene krivda tistega, ki ima pri vodstvu glavno besedo in prav nič, smisla, za vsestransko praktično uporabo te zgradbe. Ne smemo pa pozabiti pri tem na požrtvovalnost domačinov, ki so z brezplačnim delom in materij alom pripomogli, da stoji danes v sredini vasi gasilski dom, ki naj služi tistemu namenu, za katerega so se žrtvovali naši ljudje, to je, da bo zbiral pod svojo streho prostovoljne člane človeške družbe, ki so pripravljeni vedno in ki jo je prinesel Matej; poškropila je voz in konja in jo dala Mateju, da se je sam pokrižal. „Ana 1“ „Kaj je, Matej?" „Skrbi, da bo vse prav!" „Bom." „Zbogom." „Zbogom." Objel jo je in poljubil, ji stisnil roko, potem pa urno skočil na voz, da ne bi slišal njenega joka, da ne bi videl njenih rdečih oči in mokrih lic. Bič je počil, da se je stresla vas in je odmevalo po dolinici; kolesa so zaškripala in voz se je premaknil. „Zbogom... Zbogom." Kopita so pela med vaškimi hišami, bič je pokal, da se je daleč razlegala njegova pesem. Vedno bolj se je oddaljevala in slednjič zamrla v nočni tišini. Petelini so zapeli in oznanjevali dan ; psi so lajali in krave so - sc ogk 'e i/ hlevov. Glasovi živali so pretresali vas in sc mešali v ozračju. Vas se je zganila in zaživela. Ano je prijel krčevit jok; solze so ji zalile oči, naslonila se je na podboj in jokala, je k: la. Sonce je vzhajalo, ona pa je še vedno slonela in s solznimi oči gledala krvavo zarjo. 1 i. (Konec) Stran 4 KOČEVSKI SLOVENEC n. 10 priskočiti v slučaju nesreče na pomoč ! ■ no glede na njegov gmotni položaj in politično opredelitev. - Župan Mihelič je izdal nedavno v Novem : :o, ki je vsebovala med drugimi tudi te-Io vrste „. . . Na sestanku kotarske or-ganizacije v Gabru je bilo sklenjeno, da kdor ni organiziran v gospodarski slogi, ne bo smel delati v gozdovih, kakor tudi voziti ne, zato . . itd. To je sedaj drugi poiskus, da se vpelje pri nas organizacijo G. Sl.; prvi poiskus pred par leti ni obveljal, ker se je kmalu izkazalo, da naši krajevni „voditelji11 niso dorasli nalogi, ki jo predvideva ta pri bratih Hrvatih vzorno vodena kmetska organizacija. Tudi pred leti, ko so pri nas snovali to organizacijo, so bili naši „voditelji11 polni demagoških besed in obljub. Potem pa, ko je bilo na tem, da se uresničijo in izpeljejo dane obljube, so na vse pozabili. Najboljše vožnje in dela so sebi na-vračali, se tudi medsebojno prerivali, revežem, to je tistim, katerim je organizacija prav za prav namenjena, so vrgli obrane kosti, češ, glejte siromački ... Ni torej nič čudnega, če je taka organizacija takoj splahnela kakor dim v vetru. —- Ker so ostali na vodstvu naše G. Sl. do mala ene in iste osebe, zato upravičeno vprašujemo te „voditelje11, če so sedaj spremenili svojo taktiko in če imajo sedaj resen namen pomagati tistim, ki so pomoči v medsebojni slogi najbolj potrebni. Če razmotrivamo gotovo migljaje zgoraj označene okrožnice, nam pade v oči stavek, ki imperativno zahteva članstvo v organizaciji G. Sl. Zato se nam vsiljuje ponovno vprašanje, če je ta prostovoljna organizacija osnovana na nedemokratski podlagi, ker hoče vse naše prevoznike in gozdne delavce prisiliti — če hočejo voziti in delati — v svoje območje. * Kakor smo poučeni, so po hrvatskih krajih te gospodarske organizacije postavljene na trdne temelje demokracije tako, da je vsakemu na presto dano, da se organizira ali pa ne. Te hrvatske gospodarske organizacije imajo predvsem namen, da svojim članom izposlujejo trajno delo in temu odgovarjajoči zaslužek. Doslej še nismo slišali, da bi se v hrvatskih krajih koga sililo v organizacijo in mu pretilo, da ne bo imel pravice do dela, če ne bo član te ali one organizacije, kakor nas opominja okrožnica župana iz Drage. Zato pa smo vselej opozarjali na blagodajni vpljiv, ki ga pušča G. Sl. pri bratih Hrvatih; take organizacije smo si želeli tudi pri nas, ne pa take, ki ščiti samo velike in tiste, ki so slučajno pri koritu ... Mi lahko naštejemo, kdo je imel pri nas doslej koristi od gotovih organizacij. — V slogi je res moč, toda le, Če je neprisiljena! Hov tehnični ravnatelj TPD. Upravni svet TPD je te dni imenoval za glav. tehničnega ravnatelja pri centrali v Ljubljani ravnatelja trboveljskega rudnika g.inž. Vitolda Biskupskega, ki jo bil svoječasno tudi ravnatelj premogokopa v Kočevju. Za inšpektorja V. pol. skupine je imenovan tukajšnji poštni upravnik g. Leon Helmih. Napredovali so v VIII. pol. skupino sledeči učitelji in učiteljice: Kulovec Ljubica v Semiču, Vrbič Rekla v Sodražici, Kralj Vilma v Kočevju (zavod z"a slepce), Tominc Neda v Vidmu, Pizzulin Rudolf v Kočevju, Strehovec Franc v Strugah. V IX. pol. skupino: Bezanič Amalija v Ribnici, Košorok-Vrtovec Zora v Vidmu in Pugelj Ogrin v Strugah. Nesreča v rudniku. Ponesrečil se je v jami ob dvigalni napravi jams’ki vozač Honigmsnn. Pravočasno ni odskočil s konjem z dvigala. Konj se je rešil, njega pa je dvigalo zmečkalo ob steni, da je bil na mestu mrtev. Zapušča ženo in nepreskrbljene otroke! Rudar res ne ve ne ure ne dneva, kje da ga čaka smrt. Obrtniki, pozor! Združenje obrtnikov v Kočevju poživlja v: 3 one obrtnike, ki uporabljajo bencin v svojem obratu za čiščenje ali sicer kot pomožno sredstvo, naj to združenju takoj javljajo, na kav jim bo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poslala izkaznico za dobavo bencina. Prijavo je takoj narediti, ker po 15. maju so prošnje za bencin brezpredmetne. Lastniki orožnih listov! Plačati morajo najdalj« do konca septembra 1940 takso za poac-st in nošenje orožja, ker bo sicer proti njim uvedeno kazensko postopanje, ki je združeno z občutnim kaznovanjem. Razpuščeni samostani. Kakor poročajo „Ca-tholic Times" 2. februarja 1940, jo bilo v letih 1937 in 1938 v Nemčiji razpuščenih 678 samostanov. Španija razganja framasone. Ministrski svet v Madridu je odobril zakon, ki prepoveduje fra-masenska in vsa druga tajna društva v španski državi. To je popolnoma pravilno, saj so vseh muk in trpljenja v prejšnji državljanski vojni krivi zlasti framasoni, katerih tudi pri nas ne manjka, skrito pod raznimi imeni. 2cmr;Cdjji piPGgOed Zmaga Nemcev - umik Francozov in Angležev iz srednje in južne Norveške -Izjava Chamberlaina - Vojaški položaj na Norveškem je opisal angleški ministrski predsednik Chamberlain v spodnjem domu silno odkritosrčno. Priznal je, da je Nemčija Anglijo na Norveškem prehitela, da jo je tudi sedaj po treh tednih bojevanja prisilila, da izprazni bojišča na južnem in srednjem Norveškem. Nemci so na Norveškem imeli premoč na kopnem, premoč v topništvu, premoč v zrak;!. ] Iji b naporom angleške mornarice, Nemcem ni bilo mogoče preprečiti dovažanja novih čet in novega orožja na Norveško. Nemško le-letalstvo, da je delovalo tako hudo, da Angleži niso hoteli riskirati, da bi izkrcavali nove čete. Zato je vojni svet sklenil, da se bo umaknil iz južne Norveške ter se ustalil samo na severnem delu dežele. Z umikom angleško-francoske vojske je seveda norveška armada prepuščena sama sebi. Norveško vojaštvo se ponekod še veduo bori, drugod pa je izvajalo posledice iz položaja in hitro odlaga orožje. Nemci zasedajo vse doline in bodo. v prihodnjih dneh gospodarji vsega srednjega in južnega dela Norveške tja do Trond-hjema. Gospodarji tudi velikih letališč na norveški obali, od koder bodo mnogo lažjo napadali angleško obalo, kot je bilo to mogočo do sedaj. Angleški ministrski predsednik je v razlaganju tega koraka pojasnil, da morajo zavezniki s svojimi četami varčevati, ker se lahko zgodi, da Nemčija, ki sedi v osrčju Evrope, nenadoma napade na to ali ono stran. Zato morajo imeti zavezniki svoje sile bolj zbrane, ne pa razpršene. Za odločnejši nastop Toda tudi to pojasnilo v mnogih angleških listih ni moglo ugasniti nevolje, ki prihaja do izraza v vedno hujšem napadanju Chamberlaina od strani močne skupine poslancev, med katerimi se nahajajo Duff Cooper, Hore Belisha, Lloyd Georg in baje tudi kolonijalni minister Eden. Posledice se bodo poznale tudi v Franciji, kjer je dobil Reynaud večino v parlamentu zaradi tega, ker je obljubil odločen nastop na Norveškem. Spričo umika zaveznikov pa bodo nekatere parlamentarne skupine, ki so za bolj odločno vojskovanje, zahtevale da tudi vlada, r . — -.i,-.,.... „„i- m iv- — Vljudno Vas prosimo, da zaostalo naročnino za leto 1939 in 19A0 poravnate po priloženih položnicah čim preje. ki je soodg sprejme nujne posledice za to. Napetost v Sredozemsko .1 morju - Po- j sredovanje Zedinjenih držav Sev. A; - j tike - Pr gleško-f rancosko in Italija.:i o j vojno brodevje odplulo na str:.težke 'teč;; e V ospredju dogodkov je stala no a velika napetost v Sredozemskem morju, ki je izzvala posredovanje Zedinjenih drž--.v Severne Amerike. Spričo pisanja italjanskega tiska in mnogih izjav vodilnih italjanskili osebnosti je no. — tako se glasi uradno poročilo izdano v Londonu — izvedla nekatere ul skeča morju. Med temi ukrepi je bila zapoved dana angleškim trgovskim ladjam, ki navadno, plovejo skozi Sredozemsko morje v Indijo in na Daljni vzhod, da se te poti ne poslužujejo več, marveč, da naj plovejo okrog Afrike, ladje pa, ki tržijo po Sredozemskem morju, da naj v italijanskih pristaniščih ne pristajajo. Drugi ukrep je v svojem govoru objavil predsednik Chamberlain, ko je dejal, da je sedaj angleško fcrodovje zato, ker je nemško vojno brodevje dobilo na Norveškem hude rane, tamkaj razbremenjeno in da je dobilo povelje, da se zbere v Sredozemskem morju in sicer na zahodu v luki Gibraltar, na zahodu pa v egiptskem vojnem pristanišču Aleksandriji. Tudi francosko brodevje se je zbralo poleg angleškega v istih vodah. Te angleške „ukrepe" so različno tolmačili, Toda nikdo ni mogel zapreti oči pred dejstvom, da angleška in francoska vlada menita, da je položaj v Sredozemlju tako hud, da je treba z vso resnostjo misliti na vojaški spopad z Italijo, ki je tudi objavila svoje „ukrepe" in se njene oborožene sile zbirajo na Dodekaneškem otočju, medtem, ko je vojska doma v pripravljenosti. Toda v četrtek se je kar naenkrat pojavilo ameriško posredovanje. Ameriški poslanik v Rimu je obiskal Mussolinija, italjanski poslanik v Ameriki je obiskal Roosevelta. Po teh dveh poteh je ameriška vlada nekaj sporočila italijanski vladi. Ameriško sporočilo je imelo pomirjevalen učinek in so že v petek razni svetovni listi objavljali polslužbena poročila, da je napetost ponehala, da je italijanska vlada izjavila, da svojega stališča, torej svoje „neudeležbe v vojni" ne bo spreminjala, in da se „trenutno ne nahaja v okolnostih, da bi stopila v vojno". Kaj je Amerika sporočila Italiji, ni znano. Nekateri listi namigujejo, da ja sporočila, da bo ameriški vladi težko ohraniti ako bi se požar v Evropi razbesnel vsepovsodi, drugi pa spet pravijo, da je za enkrat samo napovedala, da bo svojo trgovino z vsemi državami Sredozemskega morja prekinila, če bi napetost na tem' morju še nadalja trajala. Napetost nekoliko popustila Dejstvo je, da je po ameriškem posredovanju napetost nekoliko ponehala in da so to ugotovili tako italijanski, nemški, kakor tudi ameriški listi. Toda a tem ni rečeno, da je kriza povsem odstranjena, kajti jedro sredozemske obolelosti še vedno obstoja, kakor to poudarjajo italijanski tolmači v tisku in v govorjeni besedi. Slovenski pregovori o domači hiši o domovini Če se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo-v hiši. Če so otroci dobri, očeta k možu postavijo, če so pa hudobni, ga na beraško palico pripravijo. Dober je domek, če ga tudi ni več ko za en bobek. Običaji od starine so jak ščit domovine. Kdor na vso moč z doma sili, ta se na tujem v blato usede. Dobra mladina — srečna domovina. Dobro doma — kdor ga ima. Dobro povsod — najbolje doma. Dokler kri po žilah teče, naj so človek domu ne odreče. Šešelj. Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole v: 70 1 . j rrr f \ rft O n 7