t v v
L J '-.J
Z:
j U

1 ri It V
i:Ji*:^3 l.
m
fi >
z
3ffn
s. j V A L.
v n n*;: j r\ n F i z; z
V IH
; -


;:3
i
L... J

f I.	.
—- • j x	i
1-5	>
__J L .1 V- J
! . i
"1 lij
3
L- i
n
Izhaja vsakega 5., 15. in 85. dne v mesec?.; če jo na tak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. V59 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 63 din. -- Požtno-ček. rač. št. 17.785. Oglasi po ceniku, —Izdaja konz. lista, čigar predst. le Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Fran Badešček, Kočevje. — Tiska tiskarna J. Pavliče!:, Kočevje.
Ko človek takole poroma med naše kočevsko ljudstvo, ve ceniti vse napore tiste peščice rodoljubov, ki resno in nesebično stremijo, pomagati slovenskim domačinom na Kočevskem, zlasti na gospodarskem področju. Velik blagoslov za naše ljudstvo je zakon, da se slovenska posest ne sme prodajati;tujcu. Po kočevskih vaseh šele človek spozna, kako izredno pomenljiv in blagodejen je ta zakon, če se točno izvaja, za državo in narod. Vemo, da je našim drugorodcem ta zakon trn v peti. Zato ga skušajo omajati, če že ne odpraviti.
Nemški poslanec naše drž. zbornice Franc Hamm je te dni obiskal kmetijskega ministra g. inž. Bešiiča ter se zanimal, kako se bo spremenila uredba o nepremičninah, kar mei zlasti zanima narodne manjšine v obmejnih krajih. Minister g. inž. Bešiič je povedal, da ima novi finančni zakon tri važna pooblastila, in sicer: 1. Vojni minister more v slučaju potrebe v obmejnih krajih po' svojem prepričanju razlastiti zemljo. 2. Vlada je pooblaščena, da ob smrti kakega posestnika, ki je umrl brez naslednika, ki pa je bil kmečkega stanu, to posestvo razlasti za državo. Namen tega pooblastila ne bi kmečka posestva prehajala v e rol , kat je zla ;ti važno za južno Srbijo. 3. Vlada je pooblaščena, da sedanjo uredbo spremeni. Novi načrt bo v najkrajšem času dokončan.
ke v vladi in v zbornici n j	:	/ni zakon, ki
j j/ veli i, s i s| ret bami ne poslabša v škodo državnega ljudstva.
Ker so Slovenci gospodarsko šibkejši in zavisni od tujega kapitala, jih stiska kaj kmalu spravi v tako stanje, da drugorodci, ki so si s krošnjarjenjem ali drugače v tujini pridobili premoženje, hitro kakor pajk razpno svoje mreže. Tako se je zgodilo, da smo Slovenci, dasi mnoga zemljišča stoje neobdelana in hiše prazne, izgubili veliko svoje zemlje v zadnjih letih. Posestva, ki so po stiski prišla na prodaj, Slovenec ni mogel kupiti, četudi je imel denar in namen, dobro plačati. Prodajalec je prišel v navzkrižni ogenj kočevarskili zagrizcncev, da se jedeončno pod pritiskom groženj in nagajanja le vdal in prodal svojo nepremičnino Nemcu.
Agitacija je med Kočevarje zanesla tako trdno povezanost, da bi, v primeru kake l,sodne popustljivosti oblasti, Slovencem fPioh ne bil mogoč obstanek na Kočevskem, jdasti ne v krajih, kjer je med ponemčenci e neznatna zavedna slovenska manjšina.
tako se je proti zakonu, da se zemlja "e sme prodajati tujcu, uveljavilo med Ko-tvarji bojno načelo: „Niti pedi zemlje • ovencu!" In tega načela se zagrizene! zvesto držijo. To se je pokazalo, n. pr. tudi 0 g. Lovšin odstopil stavbišče za Pro-A?™ dom v Mozlju. Ker je bilo to stav-m1 , vpisano v zemljiški knjigi na ime lil • e’ se ie-ta ni upala podpisati dovo-t z.n	dokler ni imela gotovosti,
H bi jo. sodišče lahko k temu prisililo. AAAA ie obcestni mejaš tega stavbišča »a mozeljska občina, se je končno ze.r'f- uprla, da bi odprodala ozek pas svoje ,!V|(' slovenskemu Prosvetnemu društvu. So-j/.a srečo so zmerni Nemci za mirno Tak Je-S "Odcžclani slovenske nar' c“x0 le tudi gostilničar g. Rom v Mozlju
ondotnemu Prosvetnemu društvu, ki si zaradi odpora mozeljske občine ni moglo pomagati z Lovšinovim stavbiščem, prodal svoje zemljišče temu društvu.
Tukajšnje nemško glasilo je brž objavilo v svojih stolpcih, češ da je gostilničar g. Rom prodal svojo nepremičnino Slovencem za prosvetni dom. „Kočevski Slovenec" je pravilno pripomnil, da se je ta objava zgodila s prozornim namenom, in je zato toplo priporočil Slovencem Romovo gostilno.
Po čudnem naključju, ko se je komaj podušila tiskarska barva v nemškem listu in v „Koč. Slovencu", je že požar prizadejal g. Lovšinu in g. Romu veliko škodo. Kljub vnemi orožništva se doslej še ni moglo ugotoviti kaj več kakor to, daje bil ogenj podtaknjen. Prijeli so neko žensko zaradi suma požiga, vendar ji bo bržčas težko kaj dokazati.
O tem primeru, ki je morda res le usodno naključje, nočemo dalje razglabljati, dasi vemo iz neštetih drugih nagajivosti, da se zagrizeni ponemčenci, ki iščejo nagibov in namigov v tukajšnjem nemškem listu, ne ustrašijo n ti takega dejanja, če bi jim kaj koristilo v njihovih namerah. Saj jim niti cerkev ni sveta, da ne bi dajali duška svojim ustrahovalnim zamislim proti Slovencem !
Kako hudo jih boli padanje rojstev v ponemčenskih družinah, izseljevanje in čedalje očitnejše krčenje šnvila tistih, ki so se na Kočevskem še šteli za NemceI To se zlasti vidi na neumornem pridiganju kočevskega nemškega glasila, naj vendar ljudje njihovega kova zadržujejo usodno propadanje nemštva na Kočevskem. Zato se krčevito držijo vsake pedi zemlje, ki je še v kočevarskih rokah. V ta namen jim prav pride vsaka priložnost in vsako sredstvo. Zato tudi trdovratno razglašajo nadelo, da je že Nemec vsak, ki se za takega izdaja.
Ob kupčijah z nepremičninami se bolj ali manj očitno pokaže organizirano ozadje, bodisi da se ohrani nemška posest in prepreči odtujitev, ali pa da se slovenska posest vključi v nemško občestvo.
Bilo je primerov, ko so nastopali kot kupci osebe, o katerih se je že v naprej vedelo, da posestva ne bodo obdržali zase, ker za to niso imeli potrebnih pogojev, ali pa so imeli že toliko zemlje, da še tiste niso obdelovali, kakor bi bilo treba.
Mnogo slovenske zemlje je bilo odtujeno še preden je prišel v veljavo zakon o obmejnih kupčijah z nepremičninami. Že mlečnozobi fantje, zanašajoč se na poznejši krošnjarski zaslužek, ali pa po navodilu svojih vodnikov, so brez kake resne potrebe kupovali posestva kar proti vknjižbi. Krošnjarstvo na Kočevskem je še danes, morda še bolj kakor kedaj prej, problem, ki globoko zasega v narodnostne razmere. Komur se bo posrečilo pravilno rešiti ta problem ob točnem izvajanju zakonitih predpisov tudi glede kupčij z nepremičninami, se bo hkrati rešila cela vrsta drugili vprašanj. Slovencu krošnjarju so vrata v tujini zaprta. To in prirojena ljubezen do domače grude mu daje znatno premoč nad drugorodnimi sodeželani. Lahek zaslužek privabi manj trdne značaje, da zaradi kroš-njarstva zataje svojo narodnost, puste vnemar svoje posestvo in postanejo pogospo-ščeni agitatorji tuje miselnosti, češ meni, ki se štejem za Nemca, ni treba delati in se pehati za pridelek na polju.
Zato naj bi krošnjarsko pravico dobili
le tisti, ki imajo premalo zemlje, ali pa ki so prezadolženi in se drugače ne morejo izkopati iz dolgov. Toda tudi o teh bi se morale oblasti prepričati, da so lojalni jugoslovanski državljani.
Spričo dejstev, da je poslovanje z Nemčijo zaradi deviznih težkoč precej zastalo, ima tudi krošnjarjenje svoje ovire, ker morejo prizadeti prejemati iz Nemčije le skromno odmerjene vsote. Zato gredo danes tja največ le tisti, ki so znani kot odbrani agitatorji.
V zadnjem času so se napravile kupčije z nepremičninami, četudi se prepis na kupca ni mogel izvršiti, pa tudi take kupčije, ko prodajalec še ni prejel denarja, ki ga ima kupec v tujini. S kakim upanjem se to dogaja? Na kdj ti ljudje čakajo? Kdo jih opogumlja?
Za vse in vsakogar velja le eno: mej^ Jugoslavije se morejo samo razširiti!
Središčema države in naroda, ki vidita, kar mi vidimo, in slišita, kar mi slišimo, pa khčemo v resen opomin tole: Skrajni čas je, da preidemo od govorov in lepih besed k dejanjem! V dejanjih naj se pokaže narodna in državna skupnost! V Mozlju se Slovenci že pridno gibljejo na stavbišču za prosvetni dom, .ker trdno upajo na pomoč iz naroda in države! Ljudska posojilnica v Kočevju dnevno pi da s posojili podpre kočevske Slovence v njihovem gospodarskem in narodnem boju, ker trdno upa na pomoč iz naroda in države 1 In „Kočevski Slovenec" se prebija od številke do številke kal po Čudežu, ker trdno upa na pomoč iz naroda in države 1
In to so bitna žarišča vsega podrobnega dela na Kočevskem! Ta žarišča je treba vzdržati za vsako ceno, ki pa ni nemogoča I
idealnih narodnih ljudi na te kočevske livade in — ne naizadnje — denar!
isubilaerS
Mižati bi moral, če bi hotel Kočevčan mimo ribniškega dekana g. Skubica, pa še bi se zadel obenj. Kot zgodovinar je napisal številne razprave o krajevnem imenoslovju v kočevskem okraju, o naseljevanju Nemcev na Kočevskem, a da 'ne omenjamo sestavkov in daljših spisov, pomembnih za ves naš narod.
In 16. aprila letos je poteklo 25 let, kar dekanuje ribniški župniji, prihodnje leto pa 40 let, odkar je mašnik. Da je v tem času, zlasti med vojno, o pa tudi še po vojni, imel tudi bridke ure, kdo bi se temu čudil, četudi je g. dekan vedno Židane volje, mladeniško razigran, bojevit in delaven.
Ribnica je ob petindvajsetletnici svojega župnika počastila z razsvetljavo, akademijo, nagovori in deklamacijami ter v nedeljo s slovesno sv. mašo, pri kateri je imel slavnostni govor g. duhovni svetnik Škulj.
Številna odposlanstva društev in krajev so mu izrazila svoje čestitke, enako pa tudi prijatelji in znanci od blizu in daieč.
Ob njegovem jubileju se skromno pridružuje tudi „Koč. Slovenec" z belomodrc rdečim šopkom najlepših želja in čestitki Naj Gospod podeli jubilantu še mnogo plodovitih h uspehov polnih let!
C'	i
našega izol
i ■ rt	pat irjei :

!

ližajo se težko pričakovane počitnice.
i sem zajezdil kolo in se odpravil na Kočevsko, kamor sem se odločil po trdem notranjem boju. C e človek tako prisrčno vzljubi z vso svojo mlado ideajno dušo našo lepo slovensko zemljo, ga vabi Gospa Sveta, Slovenska Krajina, solnčna Goriška .. . Toda tokrat na Kočevsko 1 Takoj rečem, ni mi žal 'in letos spet p:idem!
Z denarjem je pri študentih križ! Pa je šlo z božjo pomočjo in dobroto dobrih ljudi!
Ponosno je plapolala na kolesu slovenska trobarvnica, ko sem vozil skozi Škofljico, kjer me je neki oplehanec nahrulil zaradi nje. V šoli se ne dam izzivati zaradi svoje slovenske zavesti, zato sem tudi tu skočil s kolesa, da sem neotesancu povedal, kako žalostno je, da je organizacija, ki je nekdaj hotela imeti monopol na slovenstvo, tako strupeno protislovenska. Nerad zamudim priložnost, pokazati svoje slovensko navdušenje, zlasti ko brzim skozi lepe naše vasi. V turjaški klanec sem konjička kar za roge poganjal. Pa jo pridrvi mirno avtomobil ... še eden ... in še . . . in še. Več jih nisem štel. Bili so nemški . . . Seveda na obisk k „trpečim bratom'-11 Srce mi je tolklo . . . menda od upehanosti v klanecI
Na Turjaku se nisem ustavil. Kar spotoma sem vozeč se prigrizni! nekaj sira in kruha, ker sem hotel biti kar najhitreje v Starem trgu pri Ložu.
Mimo mene so hitele livade, obdelana polja, doline, vasi, bele cerkvice, kakor bi me srečevaje pozdravljali stari. znanci, in moja slovenska duša je vriskala gorečo pesem rodoljubja. Ali je kje kaj lepšega na svetu, kakor je preljuba naša slovenska zemlja? Kje neki imajo zd ra vaši srce, da našo mladino zastrupljajo s svojim protislovenskim bojem ? Cankarjevo dušo bi hotel imeti, da bi bil vreden vzklikniti: Mati, domovina, Bog!
V Starem trgu sem še pred mrakom splašil kokoši s ceste m se radostno pozdravil z znanci, kjer sem po dobri večerji in prijetnem razgovoru o naši ljubljeni domovini tudi prenočil.
Že navsezgodaj me je pozdravila od vzhajajočega solnca pozlačena kapa Snežnika in po izdatnem zajtrku, ki smo ga zabelili z molitvijo Gospodu naših src in domovine, sem spet sedel na kolesu.
Zankal sem od prešernosti in Židane volje, ko sem pri Nadlesku zagledal gručo
naših vojakov v polni bojni opremi. Ljubim svojo slovensko d lovino, da bi se zanjo stepe! tudi s Srbom, toda ped orožjem bova skupno branila jugoslovanske meje na slovenski in na srbski strani. Naj živi jugoslovanska hrabra naša vojska!
Ko sem pridirjal do njih, so me vojaki ustavili, češ da je cesta do Nove vasi zaprta zaradi varnosti, ker se tod vrše orožne vaje. „Još. četvrt časa imate vremena," mi je dejal prijazni častnik. In ko sem mu obljubil, da bom za ta četrt ure že v Novi vasi, sem jo svobodno odkuril v hrib, da sem ves upehan pridrvel v Novo vas.
Polja so dehtela in delavne roke so se gibale po o ra ni ca h. S kako ljubeznijo slovenski kmet neguje svojo zemljo, ki se mu nikoli ni izneverila! Vedno ga je pošteno preredila, kakor revna mati svoje otroke, ki jo ljubijo in niso razvajeni!
Brez posebnih pripetljajev sem po klancu privozil v sotesko in goni! proti Sodražici.
Dohitel sem slovensko dekle, ki je zmerno kolesarila pred menoj. Nikar ne mislite, da je bilo to le petošolsko srce, ki me je gnalo, da sem zavozil vštric ob njej L O vse več, vse lepše, vse vzvišenejše! Saj je slovensko dekle tista dehtiva božja njiva, ki naš rod ohranja; je to tista, ki stopnjuje našo ljubezen od matere, domovine do Bogat Nalašč sem jo pobaral, če sem na pravi poti.
„Kam pa greste?" me je vprašala.
„Od matere po domovini, iščoč božjega Solnca, pa šem se ob Vas spomnil, da ga nosim v svojem srcu," sem ponagajal in pri tem res po mislil.
„Preučeno govorite, tudi če se šalite," je malo vznevoljeno odgovorila in zardela.
„Saj poznate Cankarja pisatelja? Njegovo geslo je bilo: Mati, domovina, Bog! In kako ne bi vzljubil Boga, če so mi tako pri srcu moja mati, vsa slovenska domovina, ki vanjo spada še prav posebno —-slovensko dekle!"
V tem kramljanju se je kljub zmerni vožnji pot kar hitro odmotavala. Pripovedovala mi je o zaslužku, o ljudeh, o letini. Tudi o našem fantovskem taboru v Ljubljani sva govorila. Povedala mi je, da je tudi ona bila takrat v Ljubljani. Prenočevala je v šišenski šoli in bridko potožila, kako so zdravaši vso noč vprav po „viteško" rjoveli pod oknom, kjer so spala slovenska dekleta.
Mnogo lepega in plemenitega sem zvedel tudi o voditelju kočevskih Slovencev, g. župniku Škulju, zato sem sklenil, da ga obiščem.
V	Ribnici se nisem ustavil. Vesel sem bil, da so me otroci, '
iz šole, tako prijazno po	1 ar —
žal — ni povsod v navadi.
V	Dolenji vasi, pri g. župniku Škulju, sem bil želo prijazno sprejet. V o : razgovora sem se precej poučil o k .. >kih razmerah. Toda dolgo se nisem mogel zadrževati, ker je pred vratmi že čakala vrsta ljudi na sprejem. Gospod župnik je res oče svojega ljudstva!
Medpotoma sem prehiteva! voznike in sem tu in tam tudi skočil s kolesa in se spustil v pogovor z njimi.
V	Stari cerkvi me je zbodel napis „Gast-
haus“, da sem glasno pojoč „Hej Slovenci" vozil počasi skozi vas. Ogovoril sem nekega fanta, ki mi je lepo po slovensko odgovoril. To me je potolažilo. Dokler je mladina slovenska, se nam za prihodnost ni bati.	(Se bo nadaljevalo.)
S!©w©Emeiy
bb E ka s3 Ud«3 oum ipgu i 1
„Moti se, kdor misli, da se na primer iz zamorca ali Kitajca lahko napravi Nemec, ker se uči nemščine in je v bodoče pripravljen nemško govoriti.
Če se kateremukoli ljudstvu vsili tuja govorica in z njo zabriše najočitnejša razlika med narodi, potem je to kvečjemu bastardi-ranje (križanje), nikdar pa ponemčevanje.
Ponemči se samo zemlja, a nikdar ljudstvo 1“
Te stavke je zapisal Vodja Velike Nemčije na strani 428 svoje knjige.
Priporočamo, da si jih naša tukajšnja tovarišica dobro vtepe v svojo trdo butico, da že vendar preneha z nezmiselnostmi, češ da je že vsak Nemec, kdor se za takega šteje. Ali je s pametjo že tako pri koncu, da skuša množiti svoje redčeče se vrste z rT:	■ 'so
življi, ki so pod božjim solncem, to je z odpadniki in izdajalci ? Ponemčenec je kot značaj nevreden imena človek, in ne zasluži drugega kakor preziranje 1 Je to izvržek naroda, izdajalec ljudstva in spakedranec častnega človeka! Slovenec, ki zataji svoje starše in svoje prednike, v poštenem Nemcu ne vzbuja nobenega spoštovanja 1
Narod, ki sam sebe ne izda, se kakor pravljični feniks obnavlja v svoji slavi in velikosti.	Jan Scheinost.

r ~aaa:r»gžT TC-:„ •:	~	MBagagaiii 11 T mriMtii m i ■ iif n—r-----r- -----	-
. Z beOnsmi cmrlom
Fran Radešček (Nadaljevanje.)
Kozmopolitizem Belgrada
Belgrad ima vse znake, ki mu jih, daje njegov pomen odprtih vrat za Evropo in bližnji Vzhod. Dokler je skozi ta vrata pihal vzhodnik, je bilo stečišče Donave in Save žepna izdaja Carigrada, kjer sta se mešala polumesec z grško - bizantinskim križem. Ruska politika proti Carigradu je od Bospora odmevala tudi v Belgradu, ki naj bi bil oporišče za rusoslavizem Sv. sinoda na Balkanu. Srbske Atene v Novem Sadu, ki jih je zapad že zajel v svoje območje, so ruski kulturni vpliv čedalje bolj izpodrivale, hkrati sta se pa tudi turški efendi in grški Kir Čira umikala iz belgrajske „čaršije". Vpliv zagrebškega ilirizma po francoski revoluciji je izzval dokončno oblikovanje srbske državne misli v znamenitih „Upučenijih" Ilije Gara-šanina 1. 1844. Po teh „Upučenijih" je Belgrad po pravici gledal v ilirizmu velikohr-vatsko misel, ki jo je bilo treba poveliko-srbiti. Zato je 1. 1848. ban Jelačič dobil pomoč srbske kneževine proti revolucionarnim Madžarom kot varščino, da morebitna zmagovita hrvatska država ne bi razširila svojega vpliva tudi na srbska ljudstva v Vojvodini in v Bosni in Hercegovini. Lajos Kossuth, ki se je rešil v London, ko so ruski in hrvatski polki ustrahovali madžarske revolucionarje, je bil opozorjen, da spada rešitev južnoslovanskega vprašanja v podonavski monarhiji izključno v belgrajski krog.
In zato je skozi odprta vrata v Belgradu začela močneje pihati sapa z za p a da, ki je čistila prestolnico srbske kneževine od carigrajskega vpliva. Srbska misel se je pomikala proti zapadu. Ljubosumen zaradi morebitne zagrebške premoči, se je Belgrad začel približevati Avstriji, da prepreči, če bi se hrvatska država z Avstrijo y ozadju prelila na Balkan.
Toda „ča‘ršija“, ki se je na zunaj sicer prilagojevala nastajajoči dobi, kakor se vsako trgovsko podjetje ravna po konjunkturi trga, je državo trdno držala v svojih rokah. Po teh pojmih pa je država le delniška družba, ki ji upravni svet določa brezimenska „čar-šija". Za boljšo družbo je bila vzor Francija, za pravnike Avstrija, za trgovce Nemčija, za cerkev Rusija, za gospodarstvenike iz Španije p rib egi i Judje, za slovanske gorečneže Čehi, za umetnost Italija in Madžarska, a za vlado — Bizanc. Cerkveni Rim je bil tista neznanka v srbskih državnih računih, zaradi katere se je vodil ves boj proti hrvatstvu.
Tako imamo v bel grajske m javnem življenju močne osebnosti v zgodovini predvojne kraljevine Srbije, ki so po rodu ali mišljenju pripadale vzorom iz zapadnih držav. Iz sosedstva pa so bili med temi osebnostmi Srbi Vojvodinci in Bosanci, Romuni, Grki, Kucovlahi, — samo ne katoličani.
„Brat je mio, ko je vere bio, “ to geslo je veljalo le za preprosto ljudstvo v odnosu do poturčenih Srbovi
Edina katoliška cerkvica v Belgradu je mogla stati le na tleh, ki jih srbske oblasti niso smele prestopiti.
V to cerkev so skrivaj hodile in prejemale sv. zakramente pobožne srbske duše, ki so na zunaj morale ohraniti pravoslavno lice, Znano katoliško pisateljico, zdaj dvorno damo Ano Hrističevo, je njen oče 1. 1912., ko je zvedel, da je katoličanka, javno zavrgel.
Srbska nacionalna misel je sicer zajela vase razne tujerodne ži vij e po praktični potrebi uprave, politike in gospodarstva, več pa od njih ni zahtevala. Srbska prestolnica je biia dobra mačeha številnim tujim otrokom, ki jih je odevala v svojo narodno nošo.
Tako je Belgrad v svojih temeljih turški, grški, madžarski, nemški itd., torej bolj po-svetovijen kakor pa srbskikljub in morda vprav zaradi narodne vere bolj proticerkven kakor pa veren; vedno pa p roti katoliški. Kozmopolitizem je prestolnico z materializiral in s tem pa tudi pravoslavje, podrejeno državi, izcerkvenil, da se je komaj še držala v duhovnem svetu.
Na srečo je srbsko ljudstvo skozi stoletja ohranilo svojo bitno narodno črto. Stiskano po belgrajskih oderuhih, je ljudstvo ostalo to, kar je bilo pod Turki, namreč predmet izrabljanja. Iz Belgrada ni bilo ne posvetnih ne političnih ne gospodarskih načelnih smernic, ampak le tiste in take smernice, ki so v neposredni zvezi po materialni plati za državno politiko: pocerkve-njeno rodoljubje, vojaške kreposti, najcenejša delovna moč itd. Tako je ljudstvo ostalo v svojih patrijarhalnih prvotnih razmerah ob ogromni večini popolnih analfabetov.	(Se bo nadaljevalo.)
■

■i*
Tv
.. -zžzjJŽrjiVlZsl .....
w*a»eo«ocj-a)»j«>«B®.Tj rr*arry auw»n
ifrmjj
..	.	v \
Si'ar*.	:, #$%
■

‘ ;x^£r:,.- UV.
f -r^—x„ r-,'
fil i ok r(
.
J U' V	1 | C' .	1
V	_y to vi 'V Ci V-J
U ^0"*	“
V ospredju političnih dogodkov v svetu je poslanica predsednika Zdr. držav Sev. Amerike Franklina Roosevelta, ki jo je poslal g. Mussoliniju in g. Hitlerju. Nemčija in Italija sta jo odklonili, ker označuje za napadalca tistega, ki bi v desetih letih napadel katero od izrečno naštetih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Pomen poslanice je v tem, da se je Amerika postavila odkrito na stran Anglije in Francije in javno mnenje pridobila zase. Vojna je odmaknjena, če že ne preprečena. — Albanija se je z Italijo združila v personalno unijo. Italijanski kralj je postal albanski kralj. Zaradi jadranske železnice se bo v Severni Albaniji menda popravila meja v našo korist. O tem sta baje tudi razpravljala naš zunanji minister g. Cincar-Markovič z ital. zun. ministrom grofom Cianom te dni v Benetkah.
O aaCa©tm© h s n*i0 ©
Čudovita podoba: dobri Pastir. Pri drugih slikah iščemo ljubezni iz Jezusovih oči, iz njegovih ustnic, njegovega obraza; ta podoba pa je ljubezen sama. Obraz je ljubezen; telo, kise sklanja, je ljubezen; korak je ljubezen. In še v ovci, ki je bila izgubljena, pa je najdena, odseva ljubezen. Tem svetlejša, tein bolj sijoča, čini temnejši viharji se zbirajo v o-zadju.
V tole podobo bi moralo biti zamaknjeno vse naše življenje; vanjo bi moral zreti sleherni, ki blodi skozi stiske in žalosti in iskanja našega časa.
Ne le zato, ker nas je toliko j zašlo od edino Dobrega; ker nas je toliko obviselo v trnjih dvomov in obupa; ker nas toliko žeja v puščavi brez živih studencev božje resnice in vere. Ne le zato, ker nas je danes toliko izgubljenih in je le majhna čreda [zvestih osamela, ko Pastir odhaja k tisoč izgubljenim, da jih bo vzel na rame in nosil domov.
Tudi ne zato, ker moremo samo iz tju-■ Iv epu Pesu. je ’ ti skrivnostne ; i n samo iz le. ljubezni vre kri mučeništva in zmage; ker se samo ta ljubezen mimo vseh slik zemeljske lepote za-
’ ' /::
oči v oči.
Zato moramo zreti v dobrega Pastirja, ker mora posti ti njegova ljubezen tudi noša. Ker mora postali naš obraz ljubezen; ljubezen mora siju;; iz nosili oči, iz ustnic; roke. jo morajo razodevati, naše korake mora voditi; ljubezen mora biti v naših polih. Ta ljubezen mora skrbeti, bdeli, vabiti, božati, klicati, voditi, pomagati, celiti-, prav vse mora storiti ta ljubezen.
injjšeie takrat, kadar bo najbolj spačene poteze na obrazu ta ljubezen omilila-, kadar jo bo spoznal v njih najzapiiščenejši; kadar se bo najbolj skvarjeni radi nje dvignil in šel na božjo pot —
takrat se bo izgubljeni in razdvojeni svet pričel družiti v čredo, ki pa ne bo več čreda — zakaj v čredi je lahko nekaj živalsko nagonskega — ampak prosto ljudstvo božjih otrok, za katero je Nekdo vse pretrpel: naš Dobri Pastir.	v. Vodušek.
— Anglija in Francija sta tudi Romuniji in Grčiji zajamčili meje le-teh. — Na Sredozemskem morju je plovba bojnega brodovja obeh nasprotnih strank izredno živahna. — Anglija snuje tudi zvezo arabskih držav za obrambo Prednje Azije pred Nemci in Italijani. — Med Rusijo in Anglijo so neprestana posvetovanja za vojaško in letalsko zvezo. — Tudi Nemčija in Italija ne držita rok križem. V Kielu se sestanejo te dni njuni vrhovni poveljniki vojske na posvetovanje, baje pridejo tja tudi zastopniki Špance vojske. — Ameriško brodovje se je končno odločilo in odplovilo v japonske v°de, kar bi pomenilo, glede na vse moč-,lejši kitajski odpor, da se pripravlja skupni napad proti Japonski s severa Rusi, z za-:	j	čani. —
je od
tova! v Berlin, se snoto a ogiasil pri polj-
skem zunanjem ministru Becku, in nadaljeval vožnjo v Pariz in London, menda tudi v Bruselj. — Madžarska državnika Teleky in Csaky sta bila v Rimu, kjer sta se raz-govarjala tudi z g. Mussolinijem za skupno prijateljstvo z Jugoslavijo. — Balkanska zveza upa sprejeti Bolgarijo v svoje vrste in tako ustvariti vojaško obramono zvezo vseh balkanskih držav. Turčija se močno prizadeva, da bi Romunijo pridobila, da prostovoljno odstopi Bolgariji vsaj del Do-brudže, kamor so prejšnji teden spet upadli bolgarski četaši. Tudi Grčija je pripravljena Bolgarijo pripustiti na Egejsko morje. — Turčija se še ni odločila za nobeno sporno stran. Anglija napenja vse sile, da jo pridobi zase, Nemčija pa je poslala svojega najboljšega diplomata Papena, da to prepreči. Zdi se, da bo morala ceno plačati Francija Turčiji s tem, da ji odstopi sand-žak Aleksandreto v Siriji, inkar bosta Anglija in Francija jamčili za turške meje. — Zdaj se vidi, kako uspešna je bila politika Poljske, ki je z odstopom Karpatske Ukrajine Madžarski zaprla ta vrata na vzhod, kjer bi lahko nastala ogromna ukrajinska država pod protektoratom Nemčije. Ko pride čas, se bo Poljska te zamisli sama lotila. Ukrajina pridela 8 milijonov ton pšenice letno, a da ne računamo bogatih rudnikov železa in premoga, kar vse bi prišlo prav Nemčiji. — Belgija še ni mogla sestaviti trdne vlade. Vse kaže, da bo morala slediti Jugoslaviji in razdeliti državo v dve polovici med Valonce in Flamce. — Holandija se je pripravila proti vsakemu presenečenju. Na meji Nemčije so nasipi podminirani in v skrajni nevarnosti bo storila to, kar je Kitajska proti Japoncem: na umeten način bo povzročila poplavo svojega ozemlja, kamor potem ne bo mogla stopiti nobena živa duša. Prebivalstvo se bo tačas nastanilo po gozdovih na gričih. — V protektoratu Češke in Moravske je zdaj že civilna
oblast, nemška vojska je le še po mestih za posadke. Cehi imajo zdaj enotno stranko narodne vzajemnosti. Življenje teče spet normalno. —- Na Slovaškem bodo Judje in manjvredni življi drugovrstni državljani.
Može!j. Prejšnji teden smo imeli komisijski ogled stavbišča za naš prosvetni dom. Pri tej priložnosti je naš župan g. Semič poskušal, da nam zopet ovira zidavo, pa se mu ni posrečilo. Stavbnik g. Ivančič bo stavbišče zakoličil in če bo količkaj vreme ugodno, bomo ta teden končali izkop temeljev. Zdaj nam ne manjka drugega, kakor denar ... — Te dni so orožniki prijeli neko žensko, ki se je baje v kritičnem trenutku, preden je švignil plamen požara, mukala okoli Lovšinovega skednja. Pravijo, da rada stika za jajci po skednjih. Pravega požigalca bo težko dognati, ker je vse preveč nasprotujočih se govoric. Skoda, ki jo trpita g. Lovšin in g. Rom, presega vsoto 60.000 din. Slovenci, ki boste potovali skozi Mo z el j, boste pri g. Romu lepo sprejeti in dobro postreženi.
Draga. Nedavno se je pri nas zaključil gospodinjski tečaj, ki je trajal skoraj tri mesece. Tečaj je obiskovalo dvajset deklet, ki so ob sklepu napravile skušnjo in od kr. banske uprave prejele diplome. Vse tečajnice so skušnjo zelo dobro prestale. Pri skušnji so bili navzočni odposlanec kr. banske uprave, okrajni zdravnik, okrajni kmetijski referent, voditeljice tečaja in zastopniki občine. Zadnji dan je vodstvo tečaja priredilo razstavo vseh izdel >v,
la. Vsi izdelki so na spi pol	Ini,
najbolj pa li ci preprosti, v ; ktiči	po-
dinjstvu najbolj uporabni izd.-Ki. R' .■ je pokazala, da so tečajnice marljivo ob: ! .vale tečaj in da je vodstvo tečaj: 1 ilo \ strok ivnih rokah. Tečaj je \ idila
Sl m n 4.
KOČEVSKI SLOVENEC
iči -.-u-i-<ž^žšfc~.-~: «4=
Štev. 12.
jem strokov ne u iteljice gdč. Sršak .'	luj ker	?a ni prire1
di 1 a v nedeljo, da bi si jo ogledalo več obcin-bno iz odd j jših rasi. To bi >	. jando, ker bi na razstavi
ljudje nazorno spoznali praktično vrednost takih tečajev.
«r-.'\ n 'V □
i-. -. ■ - ' :	j
ti
„Kočevjeer Zeitungu priobčuje na uvodnem mestu oklic svojim rojakom, kjer ugotavlja, da je zopet 30 Kočevarjev. odšlo v tujino in glede na to zavzema načelno stališče proti izseljevanju, ki ga imenuje izdajstvo nad rodno zemljo. Nekoč je na 860 km2 lahko živelo 28.000 Kočevarjev, dasi so bili še slabši časi, ko je v 16. stol. pustošila tod turška druhal, v 19. stol. Francozi, v 15. stol. kmečki upori; ko so Thurn, Blagaj in Habsburgove! (?) prepuščali Kočevsko propadanju. In nato list grozi, da bo prišel dan, ko bodo izseljenci morali dajati račun o svojem begstvu s kočevske zemlje. Taki niso vredni, da se štejejo za Nemce. Od 25.000 (?) izseljencev je že veliko, če je 6000 zvestih kočevski zemlji. „Denar nas ne bo rešil — pravi list, — shranjujejo ga v nogavice, namesto da bi ga vložili v zemljo, hišo in njivo.u — Res, hudo je, če kdo na tujem svetu zida gradove, pa se zgodi, da svojim potomcem še bajte ohraniti ne moro.
„Nova doba11 celjska: Nauk o nav. socializmu govori o varstvu čistih pripadnikov nemškega plemena in odklanja prisvojevanje. Pravična ureditev vprašanja narodnostnih manjšin ne bo delala težko?, če bomo za izhodišče vzeli nauk Nemcev o čistosti plemena. Kdor se hoče šteti za Nemca, naj to dokaže s krstnimi in poročnimi listi na tri rodove nazaj z očetove in materine strani. Tako delajo Nemci, ki ne-nemca odklanjajo! Torej velja isti postopek tudi za Nemce pri nas! Uvede naj se kataster za narodnostne manjšine.
. M
f Terezija Rožman. V Ljubljani je pri svojem bratu, prevzv. gosp. škofu dr. Gregorju Rožmanu, umrla njegova najstarejša sestra Terezija v 78. letu starosti. Naj ji sveti večna luč! Prevzv. gospodu škofu naše globoko sožalje 1
Poročila sta se v Ljubljani g. Helmut vitez pl. Turzanski, sin trgovca in posestnika g. Henrika pl. Turzanskega v Kočevju, in Milena Lazar, hčerka drž. svetnika v p. g. Ivana Lazarja v Ljubljani. Bilo srečno!
Gradbeno ministrstvo je sklicalo konferenco vseh banov in načelnikov tehničnih oddelkov banskih uprav zaradi revizije uredbe o cestnih fondih, da bi se povečali dohodki cestnega fonda, kakor je predlagalo društvo za ceste.
Novo imenovana Delavska zbornica v Ljubljani se je konstituirala ter je bil izvoljen za predsednika njenega upravnega odbora Viktor Kozamernik, za podpredsednika Gasar Albin in za blagajnika Rudolf Kalčič.
Zlet jugoslovanskih pevskih društev v Bel-grad bo o binkoštih. Nastopilo bo 8000 pevcev. Pokroviteljstvo je prevzel knez-namestnik Pavel.
Sestanek med italijanskim in jugoslovanskim zunanjim ministrom je v soboto in nedeljo bil v Benetkah. Oba državnika sta se sporazumela glede na dogodke v Albaniji in še bolj učvrstila medsebojne prijateljske odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.
V Rogaški Slatini so se sestali ministrski predsednik g. Cvetkovič predsednik senata g.
1
dr. Korošec, prometni minister g. dr, Spaho in ban g. dr. Natlačen. Dasi o teh razgovorih javnost ni bila obveščena, vendar se sodi, da so se utrdile smernice glede rešitve slovenskega vprašanja v sklopu sporazumevanja na zagrebških sestankih med g. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom. Priznana je samobitnost narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev in na tej osnovi se bodo v okviru sedanje ustave uzakonile avtonomne banovine z voljenimi banovinskimi zbornicami, katerih uredbe boodo imele zakonito moč. V tem primeru bi se spojili Savska in Primorska banovina in morda še Vrbaska banovina. —-Govori se pa tudi o dualistični ureditvi.
Tukajšnja nemška Hranilnica in posojilnica izkazuje za 1. 1938. denar, prometa 109,415.802 din (leta 1937. 65,000.000 din). Samo pri vlogah in v tekočem računu je bilo denarnega prometa 25 mil. din. —- Če vzporedimo te številke s poslovanjem slovenskega domačega denarnega zavoda, Ljudske posojilnice v Kočevju, ki je lani dosegla komaj milijon dinarjev prometa, pridemo do tehle zaključkov: Trdna povezanost nemškega življa na vseh področjih, velika gospodarska in finančna premoč in bre/.konkurenč-nost nemškega denarnega zavoda. — Naša Ljudska posojilnica v Kočevju pa se mora boriti proti načelnim in narodnim nasprotnikom in še proti muhavostim v lastnih vrstah. Razen tega Slovenci na Kočevskem nimamo ne cvetoče industrije in trgovin ne bogatašev, pa še tisti drobni denar, ki se nateka od prihrankov revežev, odhaja s Kočevskega v državne in druge denarne zavode. Tako smo Slovenci dvakrat udarjeni: z ene strani nas vijejo Nemci s svojimi milijoni, z druge strani pa domači denarni zavod ne more zadovoljiti niti najnujnejših potreb kočevskih Slovencev. Slovenci na Kočevskem, vase geslo bodi poslej : Vse prihranke v svoj domači denarni zavod, t. j. v Ljudsko posojilnico v Kočevju!
Smeti so se vnele na dvorišču tukajšnjega „Gauleiterja“ dr. Ilans Arka dne 19. t. m. zvečer, ko smo praznovali 7-1 letnico samostojnosti češkega kraljestva.
Z veleizdajsl	i tukajšnji nemški
list tiste, ki gredo za klicem svojega srca v tujino; tiste pa, ki sicer telesno in dobro žive med nami, z duhom so pa izven državnih mejnikov, bi morale jugoslovanske oblasti posebno nagraditi za njihovo „vzorno domoljubje11.
Razmere v Karpatski Ukrajini, ki so jo Madžari zasedli, niso zadovoljive. Baje so oblasti dale postreliti 28 krajevnih voditeljev, med njimi več duhovnikov, češ da so ukrajinsko ljudstvo podžigali k odporu proti Madžarom. Uradni jezik v Ukrajini je madžarski, o obljubljeni samoupravi ukrajinskega naroda pa ni niti govora.
V- eeško-moravškem protektoratu so se ponekod pojavili trakovi v c kih barvah na prsih posameznikov z napisi: „Ne dame se!11 „Benea nespi!“ Vrhovni poveljnik nemške vojske na Češkem je prepovedal take izzivalne znake, češ da so proti duhu ustanove protektorata.
Slovani rastemo. Zanimive in poučne so za nas ugotovitve nemškega profesorja Burgdorferja: Danes je v Evropi 121 mil. Romanov, 149 mil. Germanov in 226 mil. Slovanov. Medtem ko Romani in Germani številčno stalno nazadujejo, smo Slovani v zadnjem času pomembno narasli. Nemški narod kot najmočnejši predstavnik Germanov, ima na leto 165 tisoč rojstev premalo, ako bi se hotel obdržati vsaj na dosedanji višini. Te številke povedo dovolj razločno, da germanska življenjska sila peša. Kako pa je s
Slovani? V Poljski, ki j c dvaki t r injša o
• vija, so imeli 1.	tisoč
rojstev, v dvakrat večji Nemčiji pa istega
laj 46 tisoč več.	h ra-
čunih 1. 1960. imela Poljska že S milijonov 161 tisoč za orožje sposobnih mož. Se večja jo rodnost Ukrajincev. Tam pride na tisoč oseb letno nad 40 rojstev. V Jugoslaviji je rodnost zadnja leta nekoliko popustila, vendar imamo povprečno na 1000 oseh še vedno okrog 30 rojstev na leto, med tem ko jih n. pr. Madžari nit; ’ > niti 20.
Dekle, rojeno brez nog, si je v svojem 18. letu dalo napraviti umetne noge. Zdravnik jo moral izvršiti potrebno operacijo, da je mišičje spravil v zvezo z umetnimi nogami. Zdaj dekle že lahko hodi in opravlja vsa hišna dela. Ta „čudež11 zdravniške vede se je zgodil v Bar-kinside (Essex) na Angleškem.
Javno delujočih tovaren za mamila je na vsem svetu 54, V teh tovarnah se izdela teh strupov, zlasti opija, letno milijon kilogr. Za dve milijardi ljudi na svetu bi za leke zadostovalo 30.000 kg mamil. Ostalih 970.000 kg strupov pa gre po skrivnih potih . . . Koliko stotisoč kilogr. mamil letno izdelajo tajne tovarne, pa seveda ne bo nikoli dognano.'
Mrtvo podgano je naspi neki delavec v hlebcu kruha, ki ga je kupil pri judovskem peku v Galacu (Romunija). Pek je bil obsojen na 50.000 lejev globe in je zgubil obrtno pravico. — Zdi se pa, da mu je bil hleb podtaknjen iz sovražnosti.
Prebivalstvo balkanskih držav. Romunija 19,423.000 prebivalcev, Turčija 16,201.000, Jugoslavija 15,174.000, Grčija 6,933.000 in Bolgarija 6,254.000 prebivalcev. Edino v Bolgariji je več moških kakor žensk. Ti podatki izvirajo iz leta 1936.
Kako drage so bile nekdaj cvetice. V 17. stoletju je na Holandskem marsikatera premožna družina obubožala, ker je strastno ljubila cvetice. Od tega pa so bogateli gojitelji plemenitih cvetic, predvsem od tulipanov. Ena sama Čebulj k a tulipana Semper Augustus je stala 13.000 zlatih goldinarjev. Tudi druga so bile drage in so bile cene tele: 2 voza pšenice, 4 voze rži, 4 pitani voli, 2 ovci, 4 sode vina, 50 kg sira itd.
Takih dreves bi nam bilo treba. Na Madagaskarju raste drevo, ki je ljubljenec vseh popotnikov. Če ga dosežeje po večurni suhi hoji ali vožnji, zarežejo z nožem v njegovo skorjo, nakar priteče iz debla osvežujoča, sladka tekočina, podobna našemu vinu. Kdor se je napije preko mere, postane razigrane volje, v posebnih slučajih pa se ga celo lahko „nalimau.
Milnica je škodljiva, če pride v ušesno duplino. Zato si je treba, če si umivamo obraz z milom, splahniti lica, zlasti ušesa, še a čisto vodo.
Ognjenik Mjamlagira v belgijskem Konga v Afriki je nenadoma izbruhnil. Okoli sto zamorskih vasi z vsemi prebivalci jo uničeno. Na prostoru 250 km2 ni nobenega življenja več, obližn j e vodovje dobesedno vre, kolikor ga ženi izhlapelo od strašna vročine.
Beograd ima 405.000 prebivalcev. L. 1820 je imel Beograd samo 5000 prebivalcev, po vojni pa okoli 90.000. Beograd je torej raste! prav z ameriškim tempom. Seveda predvsem, zaradi dotoka naseljencev iz vse države. Pravoslavnih je v Beogradu 77*7%, katolikov 15*3, Židov 3‘3 in muslimanov 1'3%. Narodni jezik govori 84-2°/o, ruski 4-l, nemški 4'-4 in madžarski 2’5%. Mesto ima 20.000 poslopij, ki se cenijo na tri in pol milijarde din. Z ozirom na velikansko vsote, ki jili je država investirala v nove hiše in palače, to ni mnogo. V Beogradu je 2501 milijonar. V davčnih prispevkih Beograda se to ne vidi.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema in nove hranilne vloge obrestuje po 4%>, daje kratkoročna posojila proti zastavi ali poroštvu.
Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.

,u©aa OsoGscCti
cr; e s r, a a i 0 C a o h r & :1
r. z. z o. z.
ti*fjOwski csdcleleEs v SeclrssžBei
Prodaja na debelo in na drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače.
Cenik na razpolago.
Cene zmerne in solidne.