Razstava ..Pedagoške centrale v okviru kulturne razstave ..Maribor 1918.-1938." Dnevniki so ob prikazovanju mariborske razstave zelo laskavo ocenili gradivo, ki ga je razstavila mariborska »Pedagoška centrala«. Stopila je prvič pred širšo javnost tcr dokumetirala važen delež, ki ga doprinaša k razvoju jugoslovanskega šolstva in vzgojstva. Diagrami in grafikoni — delo tov. Jul. Kontlerja iz Studencev — kažejo na zelo posrečen način razvoj in napredek pedagoškega dela v Mariboru. Že smoter P. c. je lepo ponazorjen. Porast obiska pri počitniških tečajih za učiteljstvo kaže zanimive podatke: L. 1925. je bil 6 dnevni tečaj s 60 obiskovalci, leta 1931. 4 dnevni s 331 obisk. (dr. Pfihoda!), leta 1933. je bil 14 dnevni tečaj z 98 obisk., leta 1935. 14 dnevni tečaj s 130 obiskovalci in 1937. leta 6 dnevni tečaj s 110 obiskovalci. Knjižnica P. c. šteje danes 2162 knjig, leta 1921. pa 123 knjig, število izposojenih knjig raste, v nekaterih letih pa tudi pada. Izposojevalcev v letu 1937. je bilo 139, izposojenih knjig pa 696. Po srezih je na prvem mestu Maribor in okolica, nato iPtuj, Celje, Ljutomer, mnago pa je, žal, srezov, ki ne beležijo nobenega izposojevalca. Po strokah ima knjižnica največ del didaktične vsebine, sledijo Spsihologija, splošna pedagogika, sociologija, filozofija itd. Važen je tudi oddelek učnih knjig tu- in inozemstva. Ekskurzije so se vršile v večjem obsegu trikrat na Dunaj (v Glocklovi dobi) in enkrat na Češkoslovaško. Skupno je bilo pri teh 150 udeležencev. Posamezniki so obiskovali tečaje in kongrese v Parizu (dr. Žgeč in Vranc), v Ženevi (Šilih), v Berlinu (Vranc, Rode, Kavčič), v Londonu (Osterc), v Heidelbergu (Haberman), v Helsingoru (Bračrčeva in Mlačnikova) in še nekaj drugih. Študijska potovanja so se pri vseh vršila na lastne stroške, kar je vredno posebnega poudarka, saj je n. pr. tov. Vranc za vsa svoja potovanja v inozemstvo porabil znatno vsoto 20.000 din, ne da bi prejel kakšne podpore od koder koli. Delež Pedagoške centrale na pedagoški publicistiki v Sloveniji je pri »Popotniku« od leta 1919. dalje tak, da so njeni člani napisali 52% člankov na 46.3% straneh, v »Pedago- škem zborniku« 28.5% člankov na 30.8% straneh, v »Slov. učitelju« 18.5% člankov na 21.5% straneh. Člani »Pedagoške centrale« so napisali v »Popotniku« v vsej dobi 1984 strani, v »Slov. učitelju« pa 612 strani. Zanimivo jc, da od leta 1935. daljc pišejo člani »Pedagoške centrale« več v »Slov. učitelju« nego v »Popotniku«. »Roditeljski list« beleži 5247 naročnikov, od teh jih je na ljudskih šolah 2511, (Ijudskih šol je med naročniki 630), na 35 meščanskih šolah je 575 naročnikov, na 14 srednjih šolah 517 naročnikov, na 15 strokovnih šolah pa 108 naročnikov. Revije v P. c: 24 domačih in 21 tujih. Mladinskih časopisov je 10. Pedagoški tedni za roditelje kažejo zanimive številke: 1. Leta 1925. »Reforma naše šole«, 800 udeležencev. 2. Leta 1926. »Duševna rast otroka«, 1200 udeležencev. 3. Leta 1932. »Domača vzgoja otrok irt samovzgoja staršev«, 1000 udeležencev. 4. Leta 1934. »Aktualna vprašanja domače vzgoje«, 1000 udeležencev. 5. Leta 1935. »Težkoče domače vzgoje«, 1000 udeležencev. 6. Leta 1937. »Problemi srednje šole«, 1100 udeležencev. 7. Leta 1938. »Problemi mestnega iri predmestnega otroka«, 600 udeležencev. Knjige, ki so jih napisali člani Pedagofške centrale so razstavljene v celoti. Največ knjig beleži dr. Jeraj (11), prof. Fink (10), Flere (10), Šilih (4), Vranc (4), Čiček (2), Roš (2), Senkovič (2), Stupanova (2), Lavrenčič (2), Žerjav (1), Hočevar (1), Druzovič (1), Jurančič (1), Dobršek (1), Hudales (1), Petelinova (1). Slike vseh 4 predsednikov (G. Šilih, M. Senkovič, dr. Zgeč, A. Osterc) skupno s podpredsedniki dr. Poljancem, Rodetom, Pučelikom in častnim članom IP. Fleretom krasijo poleg slik s študijskih ekskurzij in tečajev pročelje te prve razstave mariborske »Pedagoške ceotrale«, pri kateri nosijo največji delež na uspehu od vsega početka slovenski učitelji. Vivat, crescat, floreat! -r-