IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3. •«•••••i Inserati po tarifi.
LETO I.
v	X yi»
RMECKfl MÖ
UREDNIŠTVO
in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251
••••••••
Gospodarski, narodni, kulturni tednik
Rbkopisi se ne račajo, nefranki-h pisma se ne
-ejemajo. % *-
\ 3.
Brez strahu.
„Kmečka moč" je pokazala „svojo farbo". Iziša je tretja številka i vsi naši prijatelje i naročniki si z zadovoljstvom pogu-čavlejo od naših novin, z veseljom i brez strahü je kažejo nevernim Tomažom, šteri ešče dozdaj nem-rejo vervati, da je „Kmečka moč" nestrankarski i nepolitičen list.
Mi smo že s prvov števil-kov našega lista dobili telko naročnikov, kak menda niedne novine. To je lepo znamenje, ar kaže troje : Prvič vidimo, ka naši lüdje kažejo zanimanje do čtenja. Drtigič, ka si želejo edne takše nepolitične novine, ar nemrejo več prenašati strankarskoga kreganja. Tretjič pa so nam pokazali, ka majo do nas popolno zavtipanje. Mi pozdravlamo tiste neustrašene naše naročnike, šteri so brez strahü stopili na našo pot. To je hvalevredno, ar so s tem pokazali, ka so slobodni lüdje, šteri znajo trezno i dobro misliti. Mi samo prosimo te svoje prijatele, ka zdaj, kda vidijo, ka so se ne zmotili v „Kmečkoj moči", njo nosijo s sebov, jo kažejo i priporočajo onim, šteri so se doždaj iz raznih vzrokov bo-jali. S tem včinite največ dobroga za naš list i sami sebi.
Dosta naših lüdi je pa z nezavüpanjom segnolo po našem listi. V smrtnom strahi so ga obračali i gledali okrog, če je što ne vidi, ar se ne bi radi zamerili ... Mi tem tüdi nezamerimo, ar znamo kak daleč smo prišli v
strankarskom boji. Lüdje od različnih strank se sovražijo, eden drügoga gledajo, kak pes i mačka. Vsakši se boji, da pride v nemilost v svoj o j stranki. Mi tüdi ne zamerimo tistim, šteri so ne vör-vali, ka je „Kmečka moč" ne strankarski list, ar je dnesden več vse strankarsko; dnesden je strankarija eden nalezlivi beteg i je redek človek, šteri ne bi trpo na tom betegi. Zato so nešterni •mislili, ka je nemogoče držati eden nestrankarski list i so se našega lista bojali.
Mi pa tü ponovno pravimo, ka je „Kmečka moč" eden gospodarski, narodni i izobraževalni list, šteri šče liidi včiti pametne i hasnovite reči. Mi pitamo vsak-šega: Jeli nemogoče, ka bi v ednoj državi mogeo živeti eden nestrankarski list ? Zakaj pa eden takši list ne bi mogeo shajati ravno v Prekmurji? Resni i pametni lüdje v našoj domovini pravijo, ka je te strašen strankarski boj na škodo domovini i narodi. To pravimo tüdi mi! Zato si brez strahü naročite naš list, čtite ga i širite ga !
Vera u Boga I kmečka sloga Bodi podloga na&ega dela, Tak bo zagvUšna kmečka
zmaga
Po Steröj za sija dloboda zlata.
L *
„Sibirija".
Žalostna a resnična je danes povest o prekmurski „Sibiriji". Mi kot domačini gledamo na to povest s skrbjo in z žalostnim očesom. V tej povesti o Sibiriji je sigurno nekaj resnice, to priznavamo tudi mi sami. Ali kaj je temu vzrok? Je-li kdo skušal te vzroke, ki nosijo s sobo posledice, odpravljati? Če je kdo, za to naša javnost ne ve. Dejstvo pa je, da je Prekmurje kraj za se, kjer razmere niso povsem normalne. Sigurno so temu krivi različni činitelji, o katerih pa bomo po možnosti še tudi kedaj razpravljali.
Mi v našem listu iščemo pozitivnih ciljev. Zato ne bomo brskali po preteklosti, iskali vzrokov, dajali komentarjev, krivili krivcev, ampak stopili bomo k konstruktivnemu delu in povedali kaj je treba storiti v bodoče.
Neštetokrat človek sliši pametne in resnične besede: „V Prekmurju ni mesta politiki !" Resnično, bodočnost Prekmurja naj se ne bi reševala s strankarsko političnega, nego z obče nujno potrebnega gospodarsko narodno kulturnega vidika. Slovenci se postavljamo kot dobri organizatorji, dobri taktiki. Zakaj pa potem ne bi svojega dela usmerili v pravem, kjer bi dosegli dobrih uspehov.
Osemletna strankarsko-poli-tična borba ni pokazala niti najmanjšega uspeha. Nasprotno, v Prekmurju so razmere čezdalje manj rožnate v vsakem slehernem
C
pogledu. Naš narod — lahko odkrito povemo — politično še ni dozorel. Njega je našla ta doba nepripravljenega. Naš narod mora prej hoditi dolgo pot izobrazbe in učenja, dokler bo lahko kos zahtevam sedanjega časa. To uvidi vsak poznavalec naših razmer. Uvideli smo to tüdi mi. Zato smo se kot rodoljubi odločili, da narodu taremo pot, da ga po svoj eh močeh izobražujemo, da vršimo narodno, gospodarsko in prosvetno delo, ki bo naše ljudstvo pripeljalo do resničnega napredka.
Iz „Sibirije" se mora vstva-riti lepa, prijetna, prijazna in kulturna Panonija, ki bo ponos cele naše velike domovine.
Mi in tudi nihče drugi noče, da bi bil naš kraj v resnici „Sibirija". Vsi pa želimo, da živimo med seboj kot bratje med brati,, sini ene domovine. Želja nas vseh je, da se približujemo drug drugemu, da se končno vzlijemo v močno narodno telo. To delo.je težko, treba bo žrtev. Toda mi upamo, da najdemo povsod razumevanja. Mi smo prepričani, da je ljubezen do naroda in domovine v nas vseh še vedno veliko nad vsakdanjimi nasprotstvi, zato upamo, da nihče, kdor že aktivno ne bo sodeloval pri tem plemenitem delu, tega vsiaj oviral ne bo. „Kmečka moč" ta mali listič, naj utira pot, k popolnemu duševnemu uje-dinjenju.
1 PO POMOViNl I
Naša gasilna driištva.
.^Kmečka moč" je prinesla v zadnjoj številki pod tem naslovom članek, šteri je zbüdo velko pažnjo pri vseh gasilnih drüStvih. Dobili smo na to že etakši dopis.
V našoj občini mamo tüdi gasilno društvo. V drtištvi so pa sami mlajši lüdje. Driištvo dobro dela i vsi člani so jako požrtvo-
valni. Ustanovili smo driištvo, da tak bližnjemi v najvekšoj nevoli kak najležej pomagamo, posebno pa v svojoj vesi, štera ma do 130 h. številk. Občina pa sama sebi nešče pomagati i tak za svoje lepe namene dobimo mi samo ogrizavanje. Nespametni lüdje gučijo, ka smo dozdaj ne meli drüstva, nam tüdi vnaprej ne trbe. Tak mi od svoje občine ne dobimo nikše podpore. — To je na večih krajeh tak. Mi, kak smo že zadnjič pisali, bomo večkrat pisali od naših gasilskih potreb. Prosimo samo dopise i žele. Mi bomo tüdi s poučnim pisa-njom pokazali lüdem, ka če nam je kakše društvo potrebno, nam je najbole potrebno dobro izvež-bamo gasilsko drtištvo.
Lipovci. Kak je že zadnjič poročila „Kmečka moč", so se Martin Forjan, kda je bio pri njih ogenj, pri rešavanji živine jako spožežgali i ka so v nevarnosti za življenje. Tak je bilo. Forjan so zavolo velkih opeklin v petek vmrli. Cela občina žaliije za vrlim gospodarom.
Nesreča v M. Soboti. Pri mlatenji ž mašinom se je zgodila v Murski Soboti velka nesreča. Ludoviki Vučkič 15 let staromi mladenci so drumlini zdrobili noge. Nesrečnoga mladenca so pripelali v bolnico, a tü je na štrti den vmro.
Ogenj v Lendavi. Lendav-skomi gospodi ešpereši je zgorelo 300 križov snopja, žita. i pšenice, štero je bilo sklajeno na njivi v oslico, kde so mislili dati mlatiti. Škode je okoli 35.000- Dinarov. Včasi drügi den so prijeli ednoga kolonista z Benice, ar mislijo, da je on vUžgao zato, ar so par dni prie njegov ača dober stari človek morali mreti brez spovedi.
M. Sobota. Štefani Kuhar, vozniki v M. Soboti so šla težka kola prek šinjeka. Kühar je dobo težke poškodbe i leži v bolnici v Soboti.
Vmrla je v M. Soboti jedina hčerka g. Leopolda Šter sod. urad. v pokoj. Baldika v starosti 17 let.
Nesrečnoj rodbini izražamo naše sožalje.
„Kak se čte Kmečka moč?"
Pišejo nam: Z velkim veseljom smo sprijali „Kmečko moč". V vesi mamo mašin, ka nam mlati. Kda smo z delom večer opravili, smo čteli naglas „Kmečko moč". Vsi smo se smejali njenomi podlistki, šteri guči od pijancov. Ženskam je pa zraseo greben i ščejo tak biti, kak tiste v Ameriki, štere so napisale za moške desetere zapovedi. — Lepo je to, ka čtete naše novine i se pri njih pošteno zabavlate. Le čtite je i širite, one bodo pa skrbele, da bodo vsikdar vas za-dovolile!
Čudna ali resnična zgodba. Petišovski kmetovalec je vtrujen od tedenskega dela in velike vročine onemogel pri „Črncu" v D. Lendavi in sladko zadremal v senci. Poleg sebe je imel več časopisov obstoječih iz tedenske pošte za sebe in svoje sosede. Med, listi je imel tudi „Kmetijski list". Mimo pride novi ' list „Kmečka moč" in obišče spavajočega trpina kmeta. Zbu-divši se gleda ne malo začudeno na liste, kako je mogoče, da se je „Kmetijski list" premenil v „Kmečko moč". Šele drugega dne pride tudi „Kmetijski list" v Petišovce in pojasni kmetovalcu, da je „Kmečka moč" napravila ta špajs s premenjavo časopisa.
Dol. Lendava. Naša cerkev že 2 leti nema križa na törmi, ar ga je pred 2 letoma viher dol vrgeo. Tören na cerkvi se tüdi vsikdar bolje nagible proti jflžnoj strani, tak ka je nevarnost, da ga najmenši potres ali vekši viher podere. — Dozdaj smo meli samo eden zvon, pri zadnjem ognji pa je ešče te počo. Zdaj tak nagavno zvoni, da se človek more smejati, namesto da bi molo. — Slovenske meše, štera je bila prvle vsakšo nedeljo i svetek ob 9. vüri, pà nemarno več. Slovenci bomo se lekaj mogli v slovenskoj Lendavi ma-djarski včiti, da bomo razmili predgo i molitev.
I PO SVETO j
Strahovite nevihte v Italiji.
Po celoj sevemoj Italiji je vladao te dni veliki ciklon, šteri je napravo ogromno kvara. Mnoge strehe na hižaj so sportisene, tak ka so skoro sve ulice pune spotrti črepov. Edna hiža od pet štokov (spratov) je čista sporii-šena. Mrtvi je 3 liidi, -ranjeni pa dosta. Škoda do zdaj neprecenljiva-
Škoda od prirodne katastrofe v tom leti. Excelsior piše, ka je od 1. jan. dozdaj zapisano 136 prirodni katastrof, štere so povzročile smrt 6370 liidi ranjeno 9894 liidi. Štirje varoši so vničeni, 66.485 hiž je sporiišeno. Škoda znaša nad 6.319.490.000 frankov. Tti je šče nej vračunana škoda od poplave Missouria i Missisipia, štera znaša okoli 13 milijard frankov.
I POLITIČNE NOVOSTI |
DOMAČE.
Za volo približajoči volitev sklenjavlejo stranke med sebov vsefele pogodbe za sküpne nastope, da bi na takši način prišla edna ali driiga do moči.
SVETOVNE.
Nemčija i Avstrija, Že par
dni pišejo dnevniki (novine, štere vsaki den izidejo), po celi Evropi, da se dela na to, ka bi se Nemčija i Avstrija vkiiper zdrii-žile. Edne novine pišejo za zdrii-žitev, drüge pa napinjajo vse sile proti. Ka se stoga zgodi, šče dnes nemremo povedati.
Avstrija. Po krvavih dogodkih nà Dunaju je 26. julija prvikrat zborovala Narodna skupščina. Pogajanja med strankami šče ne so dokončana.
Madžarska i Italija. Te dneve je bila podpisana pogodba
med Madžarsko i Italijo. Po toj pogodbi dobijo madžari pravico do ustanovitve proste luke na Reki. To pogodbo sta podpisala Mussulini i madžarski državni podtajnik.
V Rusiji sö se vršile velke vaje (vežbe-mujštre) sovjetskoga brodovja. Pri toj priliki je irneo ruski vojni minister dugi govor, v šterom je proroküvao bojno za 1928 leto.
I POUČNO j
Domača vzgoja.
2. Dužnost telesne vzgoie.
Jako je žalostno to, da pri-nas vmerje dosta dece že v starosti do petoga leta. To se dogaja za volo pomanjkanja prave i skrbne vzgoje. Dete trbej vzgojiti telesno ne pa samo Iti— biti. Brezi prave telesne vzgoje se pretrga nit mladoga živlenja i najvekša liibezen nemre toga od-vrnoti. Za nas pa je smrt vsak-šega deteta tiidi narodna zgiiba, ar se tak vniči vnogo zmožnosti i zgiibij se za domovino s tak-šov ranov smrtjov, človeča moč štirideset letnoga dela.
Telesna vzgoja je velike važnosti, posebno v ranom časi detečega živlenja, ar ravno v tom časi si pridobi človek podlago za telesno moč i zdravje. V prvom časi svojega živlenja ma dele velko nagnenje do vsakšega be-tega. Vnogim betegam i nevolan je spostavleno i če ne podleže betegom, njemi li oslabijo telo za celo živlenje. Za to trbe dete občuvati pred betegom. To pa še ne zadosta. Trbe se skrbeti tiidi za okrepitev, njegovega tela.
Telesna vzgoja zavisi od prehrane, počitka, zraka, čistoče, obleke i od gibanja.
(Dalje prih.)
Zdravstvo. Da si ohraniš dobre, zdrave zobe si je po jedi operi z mlačnov vodo. Nikdar si
ne čisti zob z železnim predmetom, nego z leseno čisto špico! -v Če ti majo zobje neprijeten zdiih, skiihaj metice na fecihi i si s tem spiraj zobe. — Skrbite za zimo! Proti kašli, boleznin v prsih i sploh jako zdrav je čaj (tej) iz sledečih rastlin: Lapuh (lapüj). Süho listje se rabi kak čaj proti kašli i bolečinam v prsih. — Trpotec je dober kak čaj proti kašli. — Lipa. Njeno cvetje nam da izvrsten čaj za prehlajenje. — Zobovec (bezeg). Dobro je listje i cvetje za čaj proti prehladi. Suhe jagode so dobre proti driski.'—S tem smo povedali našim gospodinjam, par rastlin, štere si je vsikak dobro nabrati, ar so dobro vrastvo i ne koštajo nikaj. Objavlali bomo več takših domačih zdravil v našem listi odsegamao vsikdar.
Gospodinjam. Priprava za zimo se že zdaj mora zagnoti. Naše kmečke ženske navadno ne skrbijo za zimo za nikšo zelenjavo, tak, da se v celoj vesi nemre dobiti kakše stvari niti -za betežnika. Naše domače gospodinje pa toga zato ne delajo, ar ne vejo. Mi bomo v našem listi navčili naše vertinje, kak se ta ali ona stvar spravi za žimo.
Graj v stročji (v liščanji} se shrani etak. Mlade grahove mošnice (stročje), v šterih so začnola rasti zrna, očistimo, na dva konca odrežemo i vrežemor na 3 ali 4 falate. Nato je dene-mo kiihat v osoletrö vodo, samo telko, ka zavrejo. Potli je vlijati vse na sito, da se voda odcedi i se ohladi. Zdaj trebej sklašti v kanto ali v lonec, naljati gor prav močen jesih i zvezati, takše grahove mošnice stojijo do novoga i so jako tečna hrana po zimi, kde nega zelenjave.
Deci čuvajte zdravje ! Zato njim ne dopustite jesti kilavoga sadja. Ne je dobro tüdi preveč jesti sadja. Skrbna mati naj deci sküha oliipano sadje i jim to dà jesti kak kompot, ka je za deco jako zdravo!
A. H.
Obtinska uprava.
Postopanje občinskih predstojnikov v volilni dobi.
Često se čujejo tožbe, da gg. župani (gerenti) niso zadosti poučeni o predpisih volilnega zakona ter na ta način onemogočajo brezhibno poslovanje v volilni dobi. Ta očitek je sicer mnogokrat neutemeljen, mnogokrat pa tudi utemeljen, ker je res, da so gg. gerenti o določilih volilnega zakona vse premalo poučeni. Sicer pa jim tega ni zameriti, ker je gotovo, da ge-rent, ki je ob enem tudi poljedelec, ne bode šel zvečer ko pride izmučen od dnevnega dela iz polja domov, študirat volilnega zakona. Moj namen je toraj, pojasniti gg. gerentom nà deželi v kratkih besedah ves postopek občinskih uradov v času volitev. Upam, da bodem s tem marsikomu ustregel in olajšal delo katero vršijo v sedanji volilni dobi. Pripomnim, da je članek namenjen pred vsem za Prek-murje, kjer še nimamo izvoljenih občinskih odborov.
Kako je toraj postopati županu (gerentu) ko se razpusti narodna skupščina in razglasi ukaz o novih volitvah. Postopek je sledeči :
Takoj ko se razpusti narodna skupščina in podpiše ukaz o novih volitvah mora občinski urad na krajevno običajen način po občini razglasiti, da je raz-puščena narodna skupščina in da imajo volilni upravičenci pravico, da tekom 15 dni od dneva podpisa ukaza o razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev, vložijo reklamacije za vpis v volilni imenik ali pa izbris iz volilnega imenika, za sebe ali pa za koga drugega. Reklamacije se morejo vlagati ustmeno ali pa pismeno v obč. uradu. Ustmene reklamacije mora vzeti župan na zapisnik. Reklamant mora k reklamaciji priložiti vsa tozadevna dokazila in sicer: domovinski list s katerim dokaže, da je pripadnik ene občine v naši Kraljevini, krstni list s katerim dokaže starost in potrdilo od pristojne občine, da biva že nad pol leta v občini. V slučaju, da si rekla-mant vseh teh dokumentov ne
more preskrbeti in je g. občinskemu predstojniku osebno poznan, se zamore reklamacija izvršiti tudi brez teh dokumentov, pač pa mora občinski urad na reklamaciji uradno potrditi, daje reklamant pripadnik te ali pa kake druge občine v Kraljevini, da je izpolnil 21. leto starosti in da prebiva že nad pol leta v dotični občini. Kar se tiče polletnega bivanja v občini pripomnim, da ta določba ne velja za državne nameščence. Te se vpisuje takoj ko so se nastanili v občini v volilni imenik te občine, ne glede nato, koliko časa prebivajo že v občini in kje službujejo. Župan (gerent) mora vsakemu reklamantu na zahtevo izdati potrdilo o izvršeni reklamaciji. Vsi dokumenti, ki jih izdajajo reklamantom različna ob-lastva in uradi so prosta kolko-vine, vendar pa mora biti na njih označeno, da se izdajajo špecijelno v ta namen in da se ne smejo uporabiti v nobeno drugo svrho. Vse reklamacije, ki so jih posamezniki vložili tekom 15 dnevnega roka, mora g. gerent vnesti v delovodni zapisnik
I PODLISTEK I
Kak je Rajšpov Martinek Bogeci pisao.
Bilo je usodnega leta 1914. Pri cerkvah se je že pri ranoj službi bo-žoj razglasila splošna mobilizacija. Moški so se spogledavali, ništerniso tnuvili, drügi preklinjali. Naš Rajšpov Martinek se pa šče ednok obrno v domačo cerkev pri Sv. Urbanu v Slov. Goricah, prosit liiboga Boga naj nje-mi bo smileni, ar ma doma Ivibo ženico i milo svojo dečico.
Že v cerkvici ga je navdiišo diih, da to morišče nikdar ne takše, da nebi nieden dober mož i oča o-stao živ, če si pa ništerni živlenje očuvajo, zakaj si ga nebi ravno on.
Postao je Že pri svojoj dobroj korajži zvest, ka se v kratkom zdrav povrne. Popoldne istega dneva je že odko-rakao na vojno zbirališče zagviišeni, ka on že nekak „prefreta" samo ka de ona, ka do dečica. Prišeo je samo dve vöri pešhoda od domi, že je pisao svojoj ženici, ka je vojska ne tak nevarna kak liidje pravijo, te pa li malo potrplenja.
Prišao je na bojno polje. Vse krugle male i velike so ga ne prestrašile — so ga tüdi ne motile, ar je svojimi misli bio sigdar doma pri svojih dragih. Ali prišlo je inači. Za-čnolo je pri vojski svalüvati hrane. To njemi je dalo misliti, ka pa moja ženica i dečica ali majo kaj hrane? Zmislo si je tüdi na dragoga Boga, šteroga je proso pred odhodom v domačoj cerkvi smilenje. Da bi se na bojnoj črti Bog nahajao, se njemi je v isti^moment vidlo nemogoče, kak
bi pa te püsto telko lüdi vmoriti. Tü njemi nenire izročiti svoje prošnje v molitvi, temveč more pisati.
Pa je napisao naš prijateo Martinek g.Bogeci sledeče pismo:
Naj sprejme
Lübi naš Bog v nebesah! Lübi naš Bogec v nebesih!
Kda sam se odslavlao s svoje domače fare, zglaso sam se ti v cerkvi i obrazložo moje zadeve, štere se tičejo moje žene i moje dečice, te sam te proso, bodi njim vsem usmiljeni. Znam, ka se skrbiš za vse potrebne, da itak malo priraste, da bi lahko vsem delüo krüh, tüdi mi je znano, ka ti dosta krüha za to preklicano vojsko pokradnejo, ali se za peneze vse dobi — Velikansko veselje mi napraviš, če mi
in jih nato takoj 16. dan skupno z volilnimi imeniki predložiti pristojnemu okr. sodišču v obravnavo in vpis v volilni imenik. Izrecno se opozarja, da gerent reklamantov ne sme vpisati v volilni imenik, ker je za vpis kompetentno sodišče.
Pitanje prekmurskih dobrovoljcev.
Vnogo časa je že preteklo, ali pitanje prekmurskih dobrovoljcev šče itak ne je rešeno. Siro-maški dobrovoljci so že skoro obvtipali. Zatogavolo bo „Kmečka moč" posvetila svoje moči, tudi rešavanji pitanja prekmurskih dobrovoljcev, da se to skem prie i dobro reši. „Kmečka moč" ne poptisti nikdar ; ona se bode vsigdar junaško vojiivala za pravice naših dobrovolcev.
Mladost sveža sija s tebe, Idealna .Kmečka moč". Zato naprej po poti pravice In te pozdravi kmečki rod.
Naiim
Am er i kan co m.
Poslali smo „Kmečko moč" tüdi y dalešnji svet, prek oceana, v Ameriko. Sešerom, kde mamo kakše znance, so šle naše novi-ne. Tak v Zdrtiženo državo, v Kanado i tiidi v Jiižno Ameriko. Vi, šteri ste se odselili, da bi si v dalešnjem sveti sltižili, da bi meli v svojoj starosti ležejše življenje, Vi nosite v srci svojo domovino, svoj dragi rojstni kraj, zato ščete znati, ka se godi eti. Mi znamo, ka Vam napravimo velko veselje, če Vam pošilamo ete male novine iz Vašega rojst-noga kraja. Segnite po njih čtite jih, naj one bodo glasnik, šteri bo Vas vezao z vašimi dragimi doma. Poslali smo že preci v Ameriko, driigiin pa ne vemo za atrese. Le naročite si „Kmečko moč" i jo prav pazlivo čtite, ar ona Vam bo ltič, štera bo Vas vsikdar v mišlenje pelala domo, pokeč v Istini ne pridete. — Domači, ki mate svoje v Ameriki, pišite jim naj si naročijo „Kmečko moč".
r
S M E Š NI C E
pošleš sto kron, ka jih pošlem mojoj ženki.
Na veselo svidenje!
Martin Rajšp 4 Landsturmmarschkompagnie Feldpost 608.
To pismo je prišlo kak vsa druga na vojno cenzuro. Cenzurni narednik ga je izročo radi čiidne i smešne vsebine cenzurnemu poročniki. Od toga je rajžalo pismo više i više i furt dale i dale, tak da se že v par dnevaj znajšlo v poslopju vojnega ministerstva. Tam so šče ne čiili piikš i štiikov strelati, tüdi so nej znali, če mala kmečka deca i žene jejo, ka bi se trbelo za njih skrbeti, vendar so pa mislili, bomo napravili eden špajs, da vidimo če de nam zahvalen. Pobrali so od uradnika do uradnika, od ednoga vojaškega gospoda do driigoga krone (po edno so
pobirali) i spravili vkiip 50 kron, te so odposlali na naslovnika.
Naš Rajš je peneze z veseljem sprijao, nekaj časa samo gledao i zdigno roke proti Dunaju, potem se malo pomiro i pisao pismo, šteroga je nikomu ne pokazao. Ar je pismo bilo naslovleno na lüboga Boga, je romalo zdaj direkt zaprto na vojno ministerstvo. Kda so pismo odprli so čteli sledečo vsebino:
Liibi moj Bogec!
Z veseljem ti poročam, da me strašno iznenadilo, da si mi tak hitro poslao zaželjene peneze. Moja ženica i dečica ti bodo posebno zahvalni. Samo edno te opominam : Jaz sam ti pisao, pošli mi sto kron, dobo pa sem jih samo petdeset. Ar sam prepričani, da si mi ti poslao vseh sto, bodi naprej telko previden i mi ne pošilaj nikaj več prek
KOLIKO ZAKRAMENTOV MAMO.
Katehet : „Koliko zakramentov mamo?"
Učenec: „Tri!"
Katehet: „Šteri so to?"
Učenec: „Župan, eksekutor in žandar".
Katehet: Kak ti pa pride kaj tak noroga na miseo?"
Učenec: Kda so te trije včera k nam prišli, so oča pravili: „So te
trije sakramentarje že pa tii?" *
* *
NE VE ZAGVLJŠNO.
Sodnik: „Kak se pišete?"
Svedok: „Zavec!"
Sodnik: „Krstno ime povejte!"
Svedok: „Tonček ali Ivan ; štero je pravo ne vem."
Svedok: Gledßjte, to je tak : jaz in moj brat sva prišla dvojčeti na svejt. Bila sva oba jako slabiva, da naj je babica krstila za silo. Naskori je eden vmro. Jaz pa zdaj ne vem, či sam vmro jaz, ali moj brat,; tak tiidi nevem, štero je moje ime."
vojnoga ministrstva, vidiš, ka so mi tam petdeset kron vkradnoli.
Tvoj hvaležen
Martin Rajšp.
HÜDO I DOBRO. Katehet : „Kaj je hiido?" Učenec molči. Katehet : „No, ka je pa dobro ?"
Učenec : „Kisila repa z rébrami !" *
* *
Sodnik pita obdolženca: „Oča, ali znate pisati?"
Kmet: „Tak že znam kak vi!" Sodnik ves čemeren: „Kak se vi podufate tak gučat ! Zraven vas dam zaprejti, če se ne bodete lepše obnašali!"
Kmet: „Prosim ponižno, gospod sodnik! Vi se tak podpišiijete, ka nišče ne ve čteti ; tak se jaz tiidi podpišem, ka nišče ne bo znao čteti".
K sreči !
Za srečo je stvorjeno naše srce Vsak je sam svoje sreče kovač.
Istina je i bo vsikdar, da smo za srečo stvorjeni. Istina je pa ttidi i je vsikdar bila, da se liidje čiitimo nesrečne. Pravili pa smo, da je tomi vzrok, ar liidje ne znajo tak živeti, da bi bili srečni. Vidimo vsakši den i znamo, da je vnogo bogacov, vnogo milijo-' narov, šteri majo vsega zadosta; penez, zemlje, živine, obleke, piti i jesti. Pa so itak ne srečni, neso zadovoljni.
Pa opet vidimo skoro vsaki den, da je vnogo vnogo sirma-kov, šteri majo komaj vsakde-nešnji kriih, zadovolnih.
Iz toga vidimo, da je sreča ne v penezih, ne v palačih, niti ne v lepoj svilenoj obleki, ne v lepom obrazi ali teli. Vse to mine, ne zadovolji naše srce.
Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Zaman iščemo srečo v dob-rom jeli i pitvini, zaman na plesih i zabavah.
Al pravga veselja na rajanju ni, Plesalca, pijanca veselje beži.
Sreča je stvar, štero ne vidimo, ne moremo prijeti. Sreča je le v naših občiitkih, v diiši, v našem srci. — Ali ta nevidna sreča se itak tiidi na zviinaj kaže, lahko jo vidimo. Sreča se na zviinaj kaže v veselji. Tisti Človek je srečen, šteri je veseli. — Ali kde je veselje ?
Preljubo veselje, oj kje si doma?
Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca?
I včasi nam odgovori naša lepa slovenska pesem, da je veselje i sreča tam doma, kde je ljübezen, zadovoljnost.
Edno rožco Ijiibim, V mojen srci je, Ljüba zadovoljnost Rožci je ime.
Čim menje poželemo, tem bolje srečni smo. Bog nema nik-ših poželenj, zato je on sreča
sama. Mi pa čim menje poželenj mamo, tem bliži smo k Bogi.
I v tom je sreča, v tom je naša zadovoljnost.
Naprej po poti započeti, Ljubezni piina „Kmečka moč" Rod svoj vodi k sreči pravi Najvijši daj ti blagoslov!
Gnojšnica. Za vsakšo rastlino najboljša je gnojšnica. Po-levlimo Z njov naš travnik, videli bomo, kak lepi bo. Polevlimo kukorici, k želji, k repi ali k čemišteč, po gnojšnici je vse lepo. S toga se vidi, ka je gnojšnica prvovrstno gnojilo. Naši gospodari pa ne vejo z gnojšnicov-ravnati. Bar pogledajmo po naših vesnicah gnojišča! Nindri nega jame za gnojšnico. To naše drago i najbolše gnojilo navadno teče z dvora prek poti, vgrabo! Tak nam ne da nikšega h?ska.
Dober vert more vse porabiti, ka njemi sliiži pri zboljšanji gospodarstva. Zato vertovje, skopajte bar do dva metra globoko jamo pri gnoji, v šteri se naj zbira gnojšnica z gnoja! Vi-dili bodete, ka te s toga meli velki hasek. Jame pa morejo biti pokrite, da se ne zgodi kakša nesreča. Da pa gnojšnica teče po čelom dvorišči i po poti, pa je tiidi ne lepo i ne zdravo. Tiidi pri tom pokažite, ka ste skrbni gospodarji.
Kak bodo nam kokoši rade nesle? Dobro je jajčje liipine stuči i zmešati med kiirjo hrano, da je pojejo. — Naberite poleti cvetje od kopriv i posiišite i davlite po zimi kiiram mešano s hranov, bodo küre tiidi pozimi rade nesle. — Krave dojte čisto, inači bo vsigdar menje mleka.— Telico prveščico je prie, kak se
tele prvikrat piisti, dobro podo-jiti, ar po navadi inači pri doji nešče pustiti mleka.
Zahvala „Kmečkoj moči".
V zadnjoj številki ste pisali, ka se ne sme krav napajati s posode, kde se kaj pere i je v posodi žajfanica. Jaz sam dozdaj tak delao, a od zdaj več ne bom. Jaz sam se včio s „Kmečke moči" i vüpam, da se ešče dosta nav-čim, zato bom vsigdar njeni naročnik. —
, F. C.
Enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927/28 dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plaču-joča mesta kot privatni gojenci. 10 državni gojencev je iz ljubljanske in 10 pa iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 150 Din. Plačujoči naj pošljejo prošnje do 15. sept. direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu okr. glavarju do 1. seprembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morejo biti kolkovane (5 D. in 20). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico ; 3. odpustnico ali zadnje šolsko izpričevalo ; 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki nestopijo neposredno iz kake druge šole ; o. zdravniško spričevalo ; 7. pre-moženski izkaz pri oni, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmenj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno.
Penezi :
1 dolar	Din. 56-15
1 a v. šiling	„ 8*—
1 čehosl. krona	„ 167
1 nemška marka „ 13'48 1 francuski frank „ 2-20 1 švicarski frank „ 10*93 1 italjanska lira	„ 3-08
1 madž. pengö	„ 9-83
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84'50 Državna renta za ra ratno šteto Din 343-—
Blago :
Pšenica nova Din 300— — Oves novi	„ 170— —
Kuruza staia „, 180—182
Sinja :
Dobrovnik. Dne 25. julija je bilo prignanih na senje 380 krav i telic, pa 11 bikpv. Med domačimi ljudmi se je odalo do 150 glav. Drügih kiipcov neje bilo, kak Benkovi, eden Nemec
pa je küpüvao za pleme. Cene so se držale tak, kak eto v Beltincih.
Senje bo 6. avgusta v Mar-tjancih i to živinsko i kramarsko. 3. avgusta v Čakovci.
Glasi uredništva:
Uredništvo in upravništvo „KMEČKE MOČI" se je odselilo iz Aleksandrove ceste št. 67 v Slovensko ulico štev. 251 (Hartmanova hiša). Uradne vöre za stranke so: v pondelek, sredo i petek od 9. do 12. vöre predpoldne. Med temi vörami dobijo naši naročniki vsefele informacije, nasvete, ta-nače, navodila i. t. d. — Vse one, šterim smo več številk „Kmečke moči" fküper poslali, prosimo, da nam zraven javijo, kelko številk njim naj v bodoče pošiljamo. — Nerazdeljene i neprodane številke prosimo nazaj poslati. — Na-dale prosimo vse one, šterim smo poslali prvo, drügo i tretjo številko, a ne mislijo biti naši naročniki, naj nam vse številke zraven vrnejo. Vsi tisti, šteri nam ne pošlejo lista nazaj je od dnes naprej računano za naročnike. — Što pa do zdaj neje dobo do rok našega lista i ga želej meti, naj si ga naroči etak: Upravništvo „Kmečka moč" v Murski Soboti. Pošljite mi ............................. „Kmečka moč"
(tü se more napisati štero številko šče meti) — Podpis i naslov naročnika more biti jasen i točen.
Mir in sreča je bogastvo, Zadovoljnost je zlato. Za tem hrepeni vse človeštvo In tja vodi „Kmečka moč".
Amerikanci! Pozor!
Lepi prostor z gostilno v prijaz- • nem trgu mar borske oblasti je na prodaj, zaradi rodbinskih ooooooooo razmer, oooooooo
Prometna gostilna, nova poslopja, obširni hlevi, 7 oralov prvovrstnega zemljišča arondiranega.
Prostori so pripravni tudi za mmmmmm trgovino, mmmmmm Natančneje se izve v Tiskarni „Panoniji" v Murski Soboti
£X> OOC3
Važno za bolnike!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se pri meni izdelujejo vsakovorstni lahko prebavljivi keksi, kakor dvopeki za bolnike, kateri trpijo na želodci vsled sladkorne bolezni. Priporočam tudi za otroke, ker imam za mladino dober in za zdravje mladine komisijsko odobren dvopek. Zelo se priporočam, da skrbite za zdravje ih rabite samo lahko prebavljivo hrano, katera vsebuje močne in lahke hranilne snovi. Moji keksi, dvopeki, biskviti vsebujejo samo
domače sirovine brez vsakih kemičnih pridatkov. Nudi Varn na veliko in malo na vse kraje Jugoslavije po pošti ali železnici po
NIZKI CENI
KRALJ VEKOSLAV
T vomica keksa, dvopeka in biskvita
MURSKA1SOBOTA, ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 240-244
1. odlikovan v Mariboru 1923. 11. odlikovan v Rimu z veliko zlato kolajno s palmo in diplomo 1927.
^	^^	r V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
( plSJp I )( t I AS( )\/• 1'50 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cnv*. Popust se da WV^l-v^LOW v . pri 3_5kratnem oglaševanju 15%, od 5 krat več pa 25% —	=	Cene malih oglasov 10 Din.

V zalogi
so v TIskarni Panoniji
LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON za Prekmurje in Medjimurje nevezan 22 Din vezan 30 Din V tisku:
NOVI IMENIK OBČIN V PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek
Cena 12 Din Krstni, poročni, domovinski listi, za-dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.
PREPRODAJALCEM POPUST!

grap®

Učenko
z vsaj 4 razredi osnovne šole sprejme TISKARNA PANONIJA v Murski Soboti, Šolska ulica 241

0DMI2
v j
I
OBRTNA BiH podružn. LJUTOMER
Centrala v Ljubljani
Telelen Številka 2
Telefon Številka 2
Od ministrstva FinaHC v Beogradu pooblaščeni zavod za izstavljanje izvoznih listin, nakup in prodaja dolarjev ter vseh drugih valut in deviz. Daje kredite, zlasti kratkoročne pod izredno ugodnimi pogoji. Prihranki na knjižice in tekoči račun so kar najvarnejše vloženi pri nas ter se obrestujejo zelo ugodno, vezane vloge po dogovoru mmmmmmmmm primerno više. mmmmmmmmm
m
I I
NAJBOLJŠE HARMONIKE

izdeluje prva jugoslovanska izdelovalnica harmonik
V. Simonič, Ptuj
Ceniki brezplačno

J. TISKARNA III Murska Sobota	©	PANONIJA J, Šolska ul. št. 241 III
||| izvršuje vsa tiskarska 1 dela solidno in točno		izdelujejo se vsa knji- j|( govežka dela najlepše 1
2348485353532348232348535348485353535348485323482353534823534853892348534853485389532323482348484848482348
23485348232348532348534848485348534853534823