V Ljubljani, dne 15. junija 1933.
Cena posamezni številki Din 3'—
leto. XV.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. «■= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Ivan Košnik, direktor gimnazije v p., Kranj:
K našemu
položaju.
V velikonočni številki Našega Glasa smo čitali, da se je osnovalo v Mariboru posebno društvo* državnih upokojencev. Pojav mi je popolnoma razumljiv. Polašča se nas obup. Nezadovoljni smo. Imamo polno opravičenih teženj, ne dosežemo pa skoraj nič. Iščemo sredstev in potov, kako bi si pomagali, pri tem pa krenemo na stranpota v upanju, da je to boljši način. Ne zavedamo se, da si bomo s cepljenjem svojih moči le poslabšali svoj položaj. Na enak način bi si za-mogli ustanoviti upokojenci svoja društva v vseh podeželskih centrih, kalkor v Kranju, v Novem mestu, Celju itd. Nastalo bi polno lokalnih organizacij, ki bi bile igračke v rokah posameznikov. Imeli bi seje, sestavljali bi prošnje, predlagali bi predstavke, vršili bi intervencije itd., uspeh bi pa bil še manjši kot dosedaj, ko imamo enotno organizacijo, ki govori v imenu nas vseh.
Naše društvo je napravilo že nešteto korakov v izboljšanje našega po-'°žaja. Na pristojna mesta so šle številne peticije, izvršile so se mnoge intervencije, sprejeti smo bili v raznih avdijencah itd. Doseženi rezultati so skromni. Ne vpoštevajo nas. Naše upravičene težnje se pač pripoznajo, ne izvrši se pa nič. Izgovori so raznovrstni. Samo po sebi se poraja vprašanje, zakaj je tako. Kdor je količkaj razborit, bo lahko našel odgovor.
Mnogo nas je. Število državnih upokojencev je abnormalno veliko. To slišimo vsako leto o priliki proračunske debate. Čujejo se razni nasveti. Besed je dosti, dejanj pa nobenih. Mi smo mirna čreda, zadostuje par pastirjev, pa se pasemo v miru. Usluž-benski davek, kuluk in drugo se nam odteguje neopaženo, brez bolečin. Pri v°litvah se zanašajo stranke brez skrbi na naše glasove. Kot državotvoren Cement gremo na volišče do zadnjega bioža in oddamo svoje glasove za kandidate, ki so vzeli v zakup državotvornost. Ali ni prav tako? Kaj pa hočete več? Zadostovati nam mora, da se nas Pohvali. Zadovoljni moramo biti, če se nam že kaj obljubi. Višek sreče naj nam bo, če se nam nasmehlja kak poslanec.
Meni se zdi vse to čisto naravno ^0 razumljivo. Kaj pa smo vendar mi npokojenci. Ljudje, Iki so drugim v breme, prav navadni prevžitkarji. De-brno se v 2 kategoriji. En del nas je ta-bjh, ki smo se izčrpali v državni službi in šli po dovršitvi svojih let v poboj, drugi smo pa bili za službo nesposobni, pa so nas upokojili. Vse to bam mora biti pred očmi pri presoji našega položaja. To mi pravi trezni Preudarek, vse drugo je sentimental-bost, fantazija, pobožna želja.
Ako hočemo dati povdarka našim .nžnjam, jih moramo podpreti z delom 'b z izdatnimi sredstvi. Pokazati mo-ranio, da smo tu, da nekaj premoremo, bn se ne damo odriniti v stran Upra-v,čene so zahteve staroupokojencev P° izenačenju z drugimi upokojenci. ^Pravičeno je načelo, da morajo biti brejemki upokojencev v bistvu vedno bjaki onim aktivnih tovarišev. Zvišale prejemkov aktivnih uslužbencem rjta avtomatično vsebovati zvišanje . kojnin. To je načelo socijalne pra-
vič;
nosti in se izvaja povsod.
Na to zahtevo bomo seveda doke Oc^ovor’ da država tega ne zmore, mo nim-a Potrc,niega kritja. Ako bo-
bili
ter
pr- molčali, bo ostalo seveda vse oči s*-arem. Če pa gledamo z budnim p s°m v dejansko življenje, je to v Prazen izgovor. Denar se že da
dobiti, poiskati ga je treba tam, kjer je. Res je, uslužbenskega davka delavstvu in uradništvu kakor tudi trošarine na sladkor in podobno ni mogoče zvišati. Če pa razmotrivamo dejstvo, da je vsota uslužbenskega davka pri nas večja Ikakpr vsa pridobnina naših gospodarstvenikov, bi se dalo morda le dobiti še kakšne vire. Soglasno moramo dvigniti zahtevo po davčni reformi. Davčni seznam privrednikov in privatnikov mora biti javen kakor so volilni imeniki. Potem bomo videli, da so notorični bogataši, posestniki luksuznih avtomobilov, gospodje, ki si privoščijo draga potovanja in drugo, glede pridobnine ali letnega dohodka postavljeni na stopnjo slug ali zvanič-nikov z večjim številom otrok. Brigati se moramo, da dobimo vpliv na sestavo davčnih odborov. Odpira se nam široko polje za udejstvovanje v javnosti, ki bo mnogo plodnejše kakor sestavljanje prošenj in spomenic.
Prav isto velja za udejstvovanje pri politični stranki. Dokler bomo držali roke križem in se zadovoljevali s pritrjevanjem k raznim programom im manifestacijam, nas bodo pustili ob strani. Posameznike, ki bodo tajniko-vali ali celo predsednikovali po volji in v interesu drugih, bodo hvalili in povzdigovali. Ako bodo hoteli braniti stanovske težnje, bodo našli gluha ušesa. Zato sem mnenja, da moramo upokojenci enako kakor tudi aktivni tovariši zavzeti v strankinih odborih vplivna mesta ne samo kot strankarji, ampak v prvi vrsti kot pripadniki uradniškega stanu in se kot taki tudi udejstvovali.
Vpliv takega delovanja se me bo pojavil takoj. Izostal pa tudi ne bo. Državni upokojenci so raztreseni po vseh krajih naše države. Treba je le enotne organizacije, treba je smotre-nega enotnega postopanja in nastopa, pa bomo dosegli veljavo in upoštevanje, ki nam pritiče. Če bi se pa naše nade izjalovile, si moremo ustvariti v zvezi z državljani, ki imajo enake težnje, razredno politično organizacijo, ki bo zastopala in ščitila poleg enotnega državnega načela v prvi vrsti interese konsumentov, katerih izraziti predstavniki smo mi.
Prva stopnja v dosego naših ciljev bo naša gospodarska osamosvojitev. Imamo že krepke nabavljalne in kreditne zadruge. V krog teh mora vstopiti vsak državni uslužbenec, najsi bo aktiven ali upokojen. Razlog za vstop ne smejo biti le gospodarske in materialne koristi, katere nam nudijo zadruge, ampak v prvi vrsti stanovska zavednost. Danes v dobi materializma imponirajo le milijoni. Da si moremo ustvariti milijone s svojimi skromnimi parami, so nam jasen dokaz železničarska zadruga v Ljubljani in nabavljalna zadruga v Mariboru. Kjer še ni uradniških zadrug, naj se ustanove. Nove tvorbe na tem polju bodo imele lahko stališče, ker se morejo okoristiti s skušnjami starejših posestrin.
Enako pažnjo mora posvetiti državno uslužbenstvo svojemu tisku. Mi v dravski banovini smo tako srečni, da nam je ostal iz boljših časov »Naš Glas«, čeprav nekoliko okrnjen. Vsi se moramo strniti okoli njega. S tem mu bomo povečali ugled in vpliv. Podprli ga bomo tudi financielno, da bo vršil lažje svojo nalogo. Na nas je, da se razširi v tednik. V tej obliki bo pravo naše glasilo, naš mentor. Prinašati bo mogel poleg člankov o naših stanovskih vprašanjih tudi gospodarske in politične sestavke. Ako bo financi-
elno dovolj krepak, si bo zbral okoli sebe dobre sotrudnike, kar bo spet povzdignilo naš ugled. Korist bomo imeli mi vsi.
Prepričan sem, da mojim izvajanjem ne bo oporekal v bistvu nihče. Ni pa izključeno, da bi se dala marsi-
katera ideja izvesti na pripravnejši način. Zavzemimo se kot en mož za svoje težnje. Razbistrimo si pojme,« poišči-mo pravo pot. Našim težnjam dajmo konkretno obliko v zavesti, da je gibanje življenje, stagnacija pa nazadovanje — smrt.
Učitelj kot politična osebnost.
V ljubljanskem »Učiteljskem Tovarišu« je napisal pod tem naslovom Dušan N. Bogunovič članek, iz katerega objavljamo nekaj splošno zanimivih odstavkov:
»Osrednje osebnosti, ki morajo voditi vzgojo, t. j. izmenjavo generacije, morejo biti učitelji in profesorji.
Učitelj kot tak, ni treba da je samo osrednja osebnost šole in vzgoje, ampak že zaradi stvari same mora zavzemati vidna in številna mesta tam, kjer dobivajo vse ideje in tudi sistemi vzgoje svojo zakonito formo t. j. parlamentu in senatu.
Iz tega sledi, da je potrebno, da je zastopan učitelj v političnem življenju naše države, in to tako zastopan, da je njegova kvaliteta in kvantiteta v pravilnem razmerju z drugimi stanovi.
Res je, da imamo tudi danes v parlamentu učitelje, ki so tjakaj prišli zaradi lokalnih razmer in ne kot reprezentanti stanu, ki je iz svoje sredine poslal v parlament one, ki so najboljši in najsposobnejši. Niso tjakaj prišli kot izraz 20.000 organiziranih učiteljev, ki so zastopniki ene ideje. Taki bi mogli imeti povsem drugačni vpliv, tako v vprašanju vzgoje in šole kakor tudi v materialno-stanovskih vprašanjih.
Res je tudi, da ni danes v senatu, kjer se sklepa tudi o vprašanjih vzgoje, niti enega učitelja osnovnih šol.
Tudi to dejstvo je znano, da postavlja učiteljstvo na deželi s svojim delom za poslance vse druge, samo ne učitelja.
Ako tako pogledamo v življenje, ne samo z ozirom na šolo in šolske pri-
padnike, marveč tudi življenje izven šole, tedaj vidimo, da je učitelj največkrat skoro edini, ki je najbližji in v stalnem stiku z narodom. Preko njega prihajajo vse dobre in slabe strani narodno državnega življenja. Ko pa se govori in rešuje vprašanje vasi in kmeta, tedaj je poleg njih edino še učitelj, ki najgloblje čuti in najbolje pozna bolečine in trpljenje naših vasi in njih prebivalcev. On je kot tak, predstavljajoč zvezo med vasjo in mestom, najbolj poklican, da postane, ne samo teoretično, marveč tudi praktično, vodja naroda, kar pomeni učitelj mora postati politična osebnost v državi.
Parlamentarizem nam daje za to idejo naj lepše dokaze. Najboljše državnike in politike je dal učiteljski stan. Poglejmo današnjo Evropo, pa bomo videli največje število državnikov iz učiteljskih vrst.«
Prednja izvajanja veljajo — mu-tatis mutandis — tudi za razne druge stroke državnega uradništva. Vpliv le tega na politično oblikovanje državnega življenja bi mogel biti celokupnosti, državi in narodu, le koristen, ker so gotovo ravno državni uslužbenci temelj in ogrodje vsake državne stavbe. Če bi se tudi izven okvira svojih službenih poslov mogli aktivno udejstvovati v javnosti, bi to vplivno delovanje bilo nedvomno pozitivno in ustvarjajoče, ker bi sicer delali očitno proti lastnim življenskim interesom. Zato je prav, da vse naše strokovne in stanovske organizacije — ne samo učiteljske — razmišljajo o prednjih mislih, da jih čas ne najde nepripravljene.
Napačna
Dunajski uradniški list »Reichsver-band der dffentlich Angestellten« objavlja sledeči članek, ki kaže v svetli luči razmere v avstrijski državni upravi. Članek se glasi:
»Ob raznih priložnostih smo navajali škodljive posledice nekih, zaradi varčevanja izdanih ukrepov. Kakor sicer priznavamo potrebo, da se oblastveni aparat prilagodi razmeram majhne države — želeti bi bilo samo, da bi najprej ustava spremenila ustroj Avstrijske republike v tem smislu — moramo vendar odločno nastopati zoper redukcijske ukrepe, ki diametralno nasprotujejo prvotnemu namenu teh redukcij, s katerimi naj bi se dosegli prihranki.
K tem redukcijskim ukrepom, ki so popolnoma zgrešili cilj, je treba prišteti znižanje staleža v finančni stroki, zlasti pri nižjih oblastvih. Že danes se more ugotoviti občutno pomanjkanje osebja v finančnem resortu, kar zelo škodljivo vpliva na davčni predpis in izterjevanje davkov. Prirodno je, da to pomanjkanje osebja povzroča nadaljnje nepovoljne posledice za državni proračun, ki mu preti nevarnost, če se davki in dajatve ne predpišejo pravočasno in zaradi pomanjkanja osebja pravočasno ne pobero. Znano je, da obstoje že danes horendni davčni in pristojbinski zaostanki. Ti zaostanki, katere je zakrivila v poglavitnem vla-
varčnost.
dajoča gospodarska depresija, bodo narasli v neslkončnost, če se bo davčno osebje še nadalje reduciralo.
Ne smemo tudi prezreti, da se od fin. uradništva zaradi zmerom bolj zamotane davčne in sploh finančne zakonodaje zahteva skokoma vedno več in več. Pozabiti ne smemo, da fee je v zadnjih letih uvedla množica novih davščin — prometni davek, uslužben-ski davek, krizni davek, najemninske pristojbine itd. — kar je vse naložilo davčnim oblastvom občutna nova bremena in kar je bilo treba vse obvladati z dotedanjim nezvišanim staležom osebja. Če mora zdaj referent izvršiti namesto 1.000 davčnih predpisov najmanj 1.300 in še več, je jasno, da zaradi tega mora s prirodno nujnostjo silno trpeti temeljitost predpisovanja, kar jev veliko škodo davkoplačevalcev in drž. zaklada. Medtem ko se osebje že z naravnimi odpadki — zaradi smrti, upokojitve —■ neprestano zmanjšuje in se zaradi prepovedi nastavljanja novih uradnikov ni moglo skrbeti za podmladek, se je neprestano obseg dela večal. Pri današnjih političnih razmerah na žalost ni mogoče pričakovati, da bi se zakonodaja obrnila na boljše in preprostejše, temveč moramo ravno nasprotno računati še z nadaljnjim povečevanjem poslov. Tudi iz tega razloga je še nadaljnja prisilna redukcija uradništva v fin. resortu popolnoma nemogoča in neosnovana.
Ker je pa pravočasno predpisovanje in pobiranje davkov naravnost hrbtenica vsega proračunskega delovanja, zahteva gola državna korist, da se v finančni stroki nadaljnje redukcije preprečijo. Če je kje, je ravno v finančnem resortu koncentracija škodljiva. Tako varčevanje bi bilo res zelo neumestno. Ne bi bilo namreč varčevanje, temveč pravo nasprotje istega.	.	*
V tem smislu je predsedništvo Avstrijske državne zveze javnih na* meščencev posetilo finančnega mini-
Zadnji občni zbor se je vršil v tej dvorani lani dne 10. aprila.
Delovanje odbora v prejšnji poslovni dobi je razvidno tudi iz članka »Obračun o delu organizacije« v 24. številki našega strokovnega lista »Naš Glas« z dne 15. oktobra 1932.
Moje današnje poročilo obsega torej društveno dobo dvanajstih mesecev od zadnjega občnega zbora do danes. Dolžnost je, da se predvsem spominjamo v 1. 1932. umrlih članov, ki jih je žal 45. Počastimo njihov spomin! Slava jim!
V predmetni dobi je imel odbor 8 sej. Na lanskem občnem zboru je bil izvoljen za dobo dveh let prejšnji odbor. Samo na mesto umrlega majorja Colariča in zaradi bolezni odstopiv-šega, medtem žal tudi že umrlega revidenta Simčiča, sta bila izvoljena nanovo g. prosv. inspektor Wester in šef prosv. oddelka g. prof. Vadnjal.
Na prvi seji se je konstituiral odbor. Soglasno so bili izvoljeni tajnikom tov. Spende, namestnikom tov. Stegnar, blaganikom tov. Debelak in namestnikom tov. Stritar.
Na vdanostno brzojavko z zadnjega občnega zbora smo dobili pismeno zahvalo od pisarne Nj. Vel. kralja.
Za uresničenje vsaj najvažnejših postulatov naše znane spomenice, ki je bila po deputaciji našega in sarajevskega društva predložena lani v februarju v Beogradu vsem merodajnim ministrstvom, vsem senatorjem in narodnim poslancem, zlasti za rešitev zadeve polovičnih železniških legitimacij, smo intervenirali z vso vnemo in povsod. Porabili smo vsako priliko, vsak shod vladnih predstavnikov, obi-skavali gg. senatorje in narodne poslance na domu in na shodih in jih opominjali na dane obljube.
Ob priliki velikega javnega shoda vsedržavne stranke JRKD v Ljubljani dne 11. sept. 1932 smo bili spet v av-dijenci — deputacijo smo tvorili gosp. predsednik, podpredsednik Vidmar in tajnik — pri g. ministru prometa ing. Radivojeviču in ministru dr. Kramerju, ki sta nam obljubila uresničenje te
M. Renard:
Fotografija.
Charles Lebret je stanoval v malem stanovanju tam nekje v predmestju St. Na-zairea, tam kjer stanujejo potapljači. On sam, mož nekih šestindvajsetih let, orjak po postavi, plavolas in po videzu miren in dobrodušen, mi je odprl. Peljal me je v jedilnico, ki s svojo opravo ni kazala niti najmanjšega sledu o kakem občutku za lepoto. Zamolkel kuhinjski vonj mi je zavel naproti, ostra, rumenkasta svetloba je obsevala ceneno, oguljeno pohištvo po sobi — bil sem pač pri skromnih ljudeh. Lebret mi je odmaknil stol, mi ponudil cigareto, sicer se mi je pa zdelo, da ne ve prav, kaj naj počne z menoj. Lotil sem se ga torej kar naravnost in mu pripovedoval, kako si močno želim natančneje spoznati čuda morskih globin, da bi mogel o tem poročati v mojem listu. Prav kmalu sem zaslutil, da ni bil niti od daleč podoben tistemu, kar si je moja domišljija predstavljala pod pojmom potapljača. Mirno-dušno je delal na dnu morja, kakor koplje rudar rudo ali kakor vinogradnik mehanično trga grozd za grozdom. Postal je potapljač, ker je že njegov praded izvrševal ta poklic in doslej pri tem poslu ni doživel še prav nič nenavadnega. Bil sem jezen, razočaran, ko sem videl, kako se mi sanje razblinjajo v nič in pričel sem govoriti o brodolomih.
stra in ga opozorilo na spredaj navedena dejstva. Finančni minister je ta izvajanja z velikim zanimanjem poslušal in pri tem poudaril, da tudi on obžaluje, da ravno finančni resort napadajo vsi krogi prebivalstva.
Ob tej priliki se je razmotrivalo tudi vprašanje redukcij v finančni stroki, in je minister obljubil, da bo vpošteval navedene razloge.«
Obleke kemično Osti, barve, pKsln> In lika tovarna J O 8. REICH.
naše kardinalne zahteve. Pred Božičem je bila objava v »Jutru«, ki smo jo pač opravičeno smatrali za oficijelno, da se bliža vprašanje žel. legitimacij uresničenju. Pozneje je gospod minister dr. Kramer naši deputaciji izrečno in odločno izjavil, da mu je predmetno objavo »v pero narekoval« g. prometni minister sam!
Energično akcijo je podvzel odbor v zadevi kuluka. Kakor znano se je upokojencem odmerjal kuluk od celotnih pokojnin, prejemkov, aktivnim tovarišem pa le od osnovne in položajne plače. Zahtevali smo, da se nesocialni kuluk sploh odpravi. Dokler to iz raznih fiskalnih in drugih razlogov še ni izvedljivo, pa naj se nam vsaj odmerja tako, kakor aktivnim tovarišem. Končno nam je to uspelo ter je dobilo društvo uradno obvestilo po banski upravi, da je ministrstvo za gradbe z odločbo št. 4485 z dne 16. marca t. 1. odredilo, da se bo odmerjal kuluk upokojencem le od osnovne in položajne plače. Torej vsekako zadovoljiv uspeh!
Takoj na prvi odborovi seji se je ugotovilo, da bi bilo v velikem interesu vseh članov, če bi dobivali periodična tiskana poročila, navodila, in opozoritve v vseh važnih zadevah drž. upokojencev. Misel, da bi društvo izdajalo svoj poseben list, se je opustila zlasti iz finančnih razlogov in ker imamo itak izvrstno urejevani strokovni list drž. nameščencev in upokojencev »Naš Glas«, ki v vseh ozirih stalno odlično zastopa in objavlja vse naše važne zadeve in težnje in na katerega je že davno naročenih več sto drž. upokojencev. Ta list uživa opravičeno sloves izborne redakcije in je tudi razširjen po javnih lokalih.
Ne kazalo bi ustanavljati novega lista, ki bi ga čitali najbrž edino le drž. upokojenci, ki bi bil torej glas vpijočega v puščavi. V sedanjih težkih časih vseobče krize pa ne kaže članarino zvišati; za minimalno članarino 3 Din na mesec pa tudi ne moremo nuditi članom stalnega, dobro urejevanega časopisa.
»Ah, gospod, tudi na to se človek polagoma privadi...«
»In ko ste se prvič potopili v globino, kaj niste tedaj doživeli nič grozotnega, pretresljivega...?«
»Tudi tedaj nič,« se je smehljal in se pri tem zadovoljno pretegnil.
Tudi v sobi nisem uzrl nikjer nobenega znaka iz tistega sveta, po katerem kem tako hrepenel. Zaman so mi iskale oči fotografskih posnetkov, posušenih morskih rastlin, zbirk živali in rastlinstva z morskega dna — prav nič. Osladne pisane reprodukcije in prav tako ničvredne drob-njarije so kazile sobo.
»Brata vam ne mcrem predstaviti, toda moja žena je doma,« je prekinil Charles Lebret motne misli.
»Helena,« je zaklical in vstopila je ljubka ženska, ki si je z veliko naglico odvezovala predpasnik. Bila je sloka, drobnih udov, kostanjevih las in v bledem, silno privlačnem obrazu so ji gorele nezaslišano žareče oči. Te oči so kar napadale človeka in s težavo sem vzdržal njen pogled. Neprisiljeno mi je mlada žena ponudila roko v pozdrav. Nato je sedla k mizi in položila nanjo obe lakti. — O tem, kar me je pripeljalo v hišo, sploh ni bilo več niti govora.
»Kaj niste rekli, da stanuje vaš brat pri vas?« sem se obrnil na Charlesa Le-breta, krčevito iskaje snov za pogovor.
»Seveda, pri nas stanuje, saj je še fant, dasi je štiri leta starejši od mene; če
Sporazumno s konzorcijem »N. G1.« je torej odbor soglasno sklenil, da dobe člani po možnosti vsak drugi mesec, torej približno šeskrat na leto, vprašanju in težnjam drž. upokojencev posvečene posebne številke na društvene stroške brez zvišanja članarine! Prva taka številka naj bi se izdala v več tisoč izvodih in poslala s pozivom na pristop vsem drž. upokojencem dravske banovine, torej tudi nečlanom. Ta številka je izšla lani 15. oktobra ter je vzbudila vsestransko pažnjo in priznanje. Odbor je bil soglasnega prepričanja, da za ta namen izdani zneski niso stran vržen denar — saj je to v korist vseh državnih upokojencev!
Ker je pa veliko število upokojencev, ki dobivajo tako malenkostne pokojnine, da ne zadostujejo niti za najnujnejše vsakdanje življenske potrebščine, ki torej ne morejo utrpeti niti malenkostne članarine 36 Din na leto, a so potrebni in željni splošnih navodil in poukov glede prejemkov, prijav itd., je odbor sklenil, da lahko dobe te posamezne številke tudi upokojen-ci-nečlani, ki vplačajo v sklad za izdajanje teh posebnih številk »N. GL« po 10 Din na leto. Takih se je priglasilo 230!
Ta akcija je privedla precej novih članov ter preprečila izstop marsikaterih, ki so ozlovoljeni, ker naša prizadevanja niso doslej rodila vseh uspehov, izgubili »orijentacijo« oziroma zavest potrebe močne enotno organizacije! Letos sta izšli že dve taki posebni, za naše člane brezplačni številki in sicer št. 4. z dne 15. februarja in št. 8. z dne 15. aprila. Predvidoma izidejo letos torej še 4 številke.
Veliko dela in sitnosti je povzročilo dejstvo, da finančne direkcije zaradi silnega nazadovanja davčnih vplačil niso mogle redno 'izplačevati pokojnin. Zadeva je bila že obupna. Društvo je storilo v teni oziru prav, prav vse in interveniralo na vseh koncih in krajih. Razmere so se izboljšale. Že več mesecev sem dobivajo vsi drž. upokojenci kolikor toliko redno svoje skromne prejemke.
Ob tej priliki smatram za svojo dolžnost, da izrečemo sedanjemu g. fin. direktorju dr. Lj. Valjavcu našo iskreno zahvalo za njegovo veliko naklonjenost napram drž. upokojencem, ki jo pokaže ob vsaki priliki s prošnjo, da ostane tudi v bodoče na svojem visokem, odgovornem in težavnem položaju zvest čuvar naših pravic!
Dne 11. maja lani je akcijski odbor združenih organizacij sklenil zopetno protestno zborovanje v Unionu glede previsokih najemnin in drugih teženj. Od akcijskega odbora je bilo povabljenih 26 organizacij. Mnoge organizacije se niso držale sklepov, storjenih na sestankih njih zastopnikov. Udeležba je bila na žalost minimalna.
Nekaj naših tovarišev je v kraj. odborih stranke JRKD, kjer z vso vnemo in energijo ob vsaki priliki urgiraj o uresničenje izvedljivih naših te-
še vam ljubi, in še kaj pridite k nam. ga boste pa spoznali.«
Odvrnil sem mu, da mi bo prav ljubo in da še pridem — in to niso bile samo prazne besede, zakaj neglede na to, da sem upal, da bom potapljača vendar le kedaj pripravil do tega, da mi bo kaj več pripovedoval o svojih doživljajih, mi je bila dvojica res všeč. Videti je bilo, da je medsebojno nagnjenje enako; ženica, sveža in naravna, je občevala z menoj prav zaupno prijateljsko in tudi Charlesu Lebretu, ki je bil sicer bolj zaprt in redkobeseden, je očividno prijala moja navzočnost.
»Malo žalosten je, ker mu odhaja brat v Ameriko,« je rekla Helena, kakor da hoče opravičiti moža, in ga ljubeče pogladila po laseh.
»Ah, pusti to,« jo je Charles nejevoljno zavrnil, »saj to ne zanima gospoda.«
Toda Helena, ki tega medklica ni opazila, je dodala;
»Kar naenkrat ga je tako prijelo. Tam v Bahiji so mu ponudili sijajno službo v avtomobilski delavnici in zdaj ga ni več moči držati.«
Pogovor je postal zaupnejši. Pojasnila sta mi razmere vseh družinskih članov in trudil sem se, da bi kazal za bližnji Mihaelov odhod kar največ zanimanja. S tem sem si pridobil Charlesovo srce. Ločili smo se kar se da prijateljsko in vsi smo se že veselili prihodnjega svidenja.
In res — sestajali smo se skoro vsak dan. Charles je bil vrl tovariš, cel mo-
Za pravice upokojencev.
Tajnikovo poročilo na rednem občnem zboru Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani dne 28. aprila 1933.
ženj. Vedno in povsod poudarjamo dejstvo, kako mučno vplivajo na vse drž. upokojence neizpolnitve volilnih obljub, dasiravno se je priznano 98% drž. upokojencev udeležilo zadnjih volitev in tako pripomoglo k častnemu izidu.
Naše glavne, gotovo izvedljive zahteve tudi v teh težkih časih, so vedno bile in so še — razen že stare zahteve po splošnem zvišanju pokojnin —
L vsaj delno, takojšnje zvišanje prejemkov staroupokojencev;
2.	redno izplačevanje pokojnin;
3.	železn. polovične legitimacije;
4.	takojšnje nakazilo pokojnine po vstopu v pokoj.
V	septembru se je ustanovilo v Ljubljani zelo potrebno Društvo stanovanjskih najemnikov. Po porodnih bolečinah, ki jih je deležna vsaka organizacija, so se razmere v tem društvu izkristalizirale. Nesoglasje, ki je nastalo v začetku med tem društvom in akcijskim odborom združenih organizacij ter vzbudilo precej hrupa v javnosti, je bilo zadovoljivo poravnano. V odbor tega društva so nanovo prišli možje, ki zaslužijo vse zaupanje. Zato moremo vsem svojim članom in sploh vsem drž. upokojencem le nasvetovati in toplo priporočati pristop v to potrebno društvo, ki z vso vnemo zahteva pravično znižanje najemnin.
Pred meseci je bilo finančno ministrstvo iz splošnih valutarnih razlogov prisiljeno ukiniti izplačevanje pokojnin v inozemstvo. Z energično akcijo našega društva, ki je predložilo potrebne spomenice ministrstvu za finance in ministrskemu predsedniku, interveniralo pri ministrstvu za socijalno politiko ter pri g. ministru dr. Kramerju —•' zainteresirali smo tudi ostala banovinska društva za enako akcijo — se je posrečilo, zadevo ublažiti na ta način, da lahko dobivajo v inozemstvu živeči naši drž. upokojenci svoje pokojninske prejemke po pooblaščenih, stanujočih v domovini.
Dne 26. februarja letos se je Vtsil ustanovni občni zbor Udruženja drž. penzionera za savsku banovinu v Zagrebu. Naše društvo je zastopal kot delegat društveni tajnik. Obširneje poročilo o tem občnem zboru je objavljeno v 8. številki »Našega Glasa« z dne 15. t. m., ki je bila dostavljena vsem našim članom kot posebna številka.
V	marcu je društvo predložilo ministrstvu za finance spomenico oziroma prošnjo glede rodbinskih doklad za otroke, ki prekoračijo 16. leto starosti in se uče rokodelstva ali druge obrti.
Na finančno direkcijo pa prošnjo glede:
a) pospešitve izplačila pokojninskih prejemkov, posebno po upokojitvi, ker morajo novo upokojeni uslužbenci redno po več mesecev čakati na svoje pokojninske prejemke oziroma akontacije;
žak; žena ljubezniva, da si ji ni bilo moč upirati, pri tem pridna in skrbna...
Zdaj pa o Mihaelu Lebretu. — Tujec, kar sem bil, nisem težko spoznal prav kmalu, da je bil Mihaelov odhod prav za prav samo obupen beg pred lepo svakinjo, pred Heleno, v katero je bil blazno zaljubljen. Mihael je bii Charlesu na videz podoben, ni pa imel tiste trdne mirnosti in resnobe, ki je odlikovala mlajšega brata.
S svojo prisotnostjo je motil lepo skladnost: razburjen, s spačenimi potezami na obrazu je tekal kot ujeta žival po sobah, gori in doli, gori in doli.( Pogleda-val je Heleno z očmi, ki so spominjale na preganjanca, na obsedenca. Bilo je čisto jasno: temu možu je bil čas odhoda prava, neznosna peklenska muka. In Helena? Kakor sestra je, prime ga za laket, nežno kot mati ga gladi po plavih gostih laseh —- nevarno početje, ki mu samo poostruj6 muke.
Nekega večera —■ pogovarjali smo s6 kot po navadi — sem prosil Charlesa, naj mi pokaže slike, ki ga predstavljajo v P°' tapljaškem delovnem odelu. Helena je PT>' nesla veliko, s fotografijami do vrha napolnjeno skrinjico in pričeli smo urejat’ slike. Našel sem to in ono. zanimivo in nezanimivo, in naenkrat dobil v roke srednje veliko, popolnoma zavito fot0; grafijo, ki je kazala Heleno v kopaln’ obleki. Prišla je očividno ravno iz vode> zakaj mokra pletena obleka, ki se je tes
b) obvestitve in izdanje formalnih pismenih odločb, kadar se drž. upokojencem ustavljajo osebne ali rodbinske doklade, da imajo priliko do priziva.
Prepise teh vlog s prošnjo, da store isto, smo poslali bratskim banovinskim društvom v Banja Luko, Sarajevo in Zagreb. Finančna direkcija je društvo obvestila v pozitivnem smislu. Vsebina teh naših prošenj in odgovora fin. direkcije so objavljeni v »Našem Glasu« z dne 15. aprila.
Pred kratkim smo predložili ministrstvu za finance prošnjo v zadevi pospešitve poslovanja pri prenosu pokojnin drž. upokojencev ob preselitvi z ozemlja ene finančne direkcije na področje druge. Odslej naprej namreč je nedopustno nakazovanje pokojninskih prejemkov upokojencem, stanujočim izven območja posamezne fin. direkcije. Če se je upokojenec torej preselil na področje druge fin. direkcije, mora zaprositi za prenos pokojnine na novo direkcijo. Ta prenos se pa izvrši s posredovanjem fin. ministrstva, pogostoma žal z veliko zakasnitvijo, tako da morajo prizadeti čakati na svoje borne prejemke po mesece! Nujno potrebno in socialno opravičeno je torej, da se ta prenos izvrši brez zakasnitve ozir. da prejšnja fin. direkcija še dalje izplačuje prejemke do izvršenega prenosa. — Tudi to prošnjo smo poslali v prepisih prej navedenim društvom in na novo ustanovljeni tovariški organizaciji v Som-fcoru.
S temi spomenicami smo ukrenili vse potrebno za odpomoč nedostatku, ki povzročajo pogoste upravičene pritožbe velikega števila ne-le naših članov, temveč vseh upokojencev sploh. Tako to društveno delovanje indirektno koristi celokupnemu našemu stanu brez razlike oseb, torej tudi tistim nezavednim tovarišem, ki stoje izven naše organizacije in negirajo potrebo iste!
Predlaganje »Prijav za prejem dra-ginjskih doklad« je poglavje zase. — Mnogi drž. upokojenci po raznih banovinah niso navedli v prijavah točnih podatkov, marsikaj so zamolčali zlasti tisti, ki so izvrševali kako obrt ali druge pridobitne posle. Posledice: naknadno občutno odtegovanje pokojninskih prejemkov in kazni. Fin. ministrstvo je zato iz teh in drugih vzrokov odredilo stalno revizijo. Odslej naprej bo treba vsem drž. upokojencem predlagati prijave dvakrat na leto, in sicer v začetku aprila in oktobra vsakega leta.
Sporazumno s fin. direkcijo j c naše društvo založilo te tiskovine. Isto se je zgodilo v Sarajevu. Upokojenci so dobivali te prijave po 1 Din za izvod. Prej so jih morali naročevati ali pri društvu ali kupovati v trafikah v podeželskih centrih, kar je bilo zvezano s stroški, sitnostmi in čakanjem. Naše društvo je doseglo, da pošlje fin. direkcija vsem drž. upokojencem na društvene stroške zdaj po 2 izvoda te tiskovine za letošnje dvakratno pred-
no prijemala života, je izdajala čudovito pravilnost njenih udov.
»Pa je res imenitna!« sem zaklical, ne da bi bil zakril sveje občudovanje.«
»Sam sem lani posnel to sliko pri kopanju,« je rpirno zamrmral Charles.
Toda Helena mi je vzela sliko iz rok.
»Tega. pa ne, ljubi moj, ta nedostojna slika bo šla v koš.«
»Ampak, čemu vendar,« se je uprl Charles, »kadar boš že. stara, bomo imeli spomin ,na tvojo, lepoto, sicer pa ...«
Helena : mu je precej razburjena odvrnila:
»Prav — če že po vsi sili hočeš — toda ni treba, da jo vsi drugi vidijo — sram me je.«
In zapustila je sobo. Charles je vzel časopis v roke. Stojim ob oknu in gledam na cesto. V oknu vidim v odsevu vse, kar •se godi za hrbtom: Mihael kakor nehote pograbi Helenino sliko in jo s plašnim pogledom na Charlesa, ki sedi v kotu, in name, urno vtakne v žep.
Ta hip šem začutil, da se mora nekaj zgoditi, da se prepreči nezgoda, ki bi zdrobila tri človeška življenja. In tako sem sklenil, da sam igram usodo.
Drugo jutro sem kakor običajno spremljal Charlesa v delavnico v pristanišču. Duh mi je bil odsoten, naporno sem razmišljal in preudarjal, kako bi najlaže ...
Pri skupnem kosilu sem videl spet Mihaela, ki je imel vsak dan manj miru
laganje. Aprilski termin je bil izjemno podaljšan do 10. maja. Prijavam se priloži še poseben tiskan pouk. Stroške tiska prijav in pouka, nabavo kuvert, poštnino — kar vse gre v težke tisočake — nosi društvo. V juniju bo finančna direkcija v Ljubljani uradno v kritje teh stroškov in za tiskovine odtegnila vsakemu upokojencu po 2 Din. To je najbolj enostavna in praktična ureditev te zadeve. Prihranjeni so torej vsem upokojencem stroški poštnine, sitnosti, pota in pisare-nje za nabavo teh tiskovin. Na ta način koristno deluje naše društvo tudi za upokojence-nečlane. Da smo to dosegli, je bilo treba veliko potov in intervencij ter dela. Vse drugo v zadevi prijav je pa itak razvidno iz navedenega posebnega uradnega »pouka« in iz navodil na hrbtni strani tiskovine same. Opozarjamo vse naše člane, da pazno prečitajo ta navodila in pouk in se pri izpolnitvi prijav po njih ravnajo — v svojo lastno korist!
Društvo je dobilo tudi v minili dobi, kakor prejšnja leta, nebroj prošenj za intervencije v osebnih zadevah svojih članov. Ni bilo večkrat mogoče takoj odgovoriti, ker so bila vprašanja nejasna, zamotana itd. Imamo pa zelo veliko pismenih zahval za uspešna posredovanja, posebno še iz inozemstva, kar najbolj dokazuje potrebo in koristnost organizacije.
Ne preveč razveseljiva točka je likvidacija naše mariborske podružnice in ustanovitev »Društva jugoslo-venskih upokojencev v Mariboru«. O potrebi tega separatističnega društva so gotovo dobro poučeni vsi državni upokojenci dravske banovine iz predmetnih člankov, objavljenih v »Našem Glasu« v lanski 24. številki in v letošnji 8. številki. Opozorim pa na malo tiskovno napako v članku »Delo v korist upokojencem«, kjer se mora glasiti »zvišanje« prejemkov za 30%; ne pa »znižanje«, kar so vsi bralci gotovo že sami popravili. — Značilno je dejstvo, da je še danes pri nas včlanjenih okrog 100 tovarišev samo iz mesta Maribora.
Ustanovitev tega društva je popolnoma protivna ideji skupne enotne organizacije po banovinah, ki jo propagirajo tudi vsa tovariška društva po drugih banovinah in ki edina lahko privede drž. upokojence do zaželenih uspehov. Lokalne separatistične organizacije so skupnosti škodljive, brezpomembne tvorbe, ki le ovirajo razvoj edino pravilnega naziranja vseh nesebičnih tovarišev. Za vsako banovino po ena, edina skupna organizacija na sedežu banovinskih uprav oz. finančnih direkcij, kar je zaradi pogostih intervencij neobhodno potrebno. Kasneje pa naj se ustanovi centralna zveza banovinskih društev v Beogradu. To mora biti »conditio, sine qua non«, alfa in omega našega stremljenja!
Vse druge krajevne organizacije moramo smatrati kot plod bolestnega užaljenega samoljubja posameznikbv, ki se hočejo »iti društva« in ne uvidijo potrebe mogočne enotne fronte v na-
in je postajal vse bolj nemiren. Imel sem občutek, da ta človek nosi v sebi ogromno nepokpjnost, ki ga goni iz sobe v sobo, od človeka. do človeka, brez trenotka miru. Zdelo se mi je, da je izbruh neod-vrnljiv. Ladja v Bahio je morala oditi čez deset dni. Deset strašnih, kakor z razstrelivom nabitih dni je bilo pred nami. Kako jim uiti? Odstraniti Heleno? Ali Mihaela? — Morda pod pretvezo, da bi se šel poslavljat po okolici! Stopil sem torej gori v Mihaelovo sobo. Potrkal sem. Nič odgovora. Previdno sem vstopil in slučajno mi je pogled obstal na Helenini sliki, ki je ležala na pisalni mizi. Pri tem človeku, ki ga ljubezenska strast vsega razjeda, bi itak nič ne dosegel! Žalosten sem odšel po stopnicah.
Slučaj ali kakor naj že imenujemo to, mi je prišel na pomoč. Helena, ki je pripravljala kosilo, mi je pripovedovala, da ji je zbolela mati in da namerava odpotovati k nji, če bi se ji poslabšalo. Sklenil sem, da odprem Heleni oči in da jo pregovorim, da ostane pri materi, dokler ne odide ladja.
»Veste kaj,« sem ji smehljaje dejal, »vaša mati ne sme kar tako brž okrevati.«
Prepadeno so me vprašale njene oči: zakaj pa?
Na kratko sem ji pojasnil svoj strah.
Privolila je, da se takoj odpelje v Be-auvais, da mož in Mihael sprva ne bosta ■vedela, kdaj se vrne in da bo na dan, ko
veđenem pravcu. Banovinska društva pa načeloma ne morejo vpoštevati pri svojih skupnih akcijah takih brezpomembnih lokalnih društveC ter bodo šle preko njih na dnevni red. Zato moramo samo pozdravljati razmah te visoke misli. Danes imamo že naslednje banovinske organizacije:
1.	Udruženje drž. i samoupravnih penzionera (-ki) kraljevine Jugoslavije v Sarajevu. — To najmočnejše društvo ima svoje podružnice zaenkrat tudi izven območja svoje banovine v Bosni in Hercegovini ter tudi v Dalmaciji, dokler se tam ne ustanove posebne banovinske organizacije.
2.	Društvo penzionera vrbaske banovine v Banja Luki. Šteje približno 1500 članov.
Letos sta še ustanovila:
3.	Udruženje drž. penzionera (-ki) savske banovine v Zagrebu. Ima že nad 1000 članov, 5 podružnic in 42 poverjenikov v svoji banovini.
4.	Udruženje jugosl. penzionera dunavske banovine v Somboru. Slednje je naprosilo naše društvo za pravila. — Torej gotovo lep napredek
Že lanski odbor je razmotrival o potrebi, da naj bi bila njegova naloga , storiti nadaljnje korake oz. sodelovati z organizacijami aktivnih tovarišev na polju samoobrambe in osamosvojitve drž. nameščencev in upokojencev v gospodarskih vprašanjih, doseči popuste pri zdravnikih, v lekarnah, pri nekaterih trgovcih, obrtnikih itd., izposlovati pocenitev električnega toka, plina, znižane mesečne tramvajske legitimacije in drugo.
Pri mestnem pogrebnem zavodu v Ljubljani imajo svojci naših članov znaten popust, objavljeni so bili tudi popusti pri treh dentistih v navedenih številkah »N. Gl.». Država nam ne more pri sedanji svetovni obupni konsta-laciji in občutnem padcu drž. dohodkov dati tega, kar nam gre! Torej samoobramba in samopomoč!
Informacije, dobljene v zadevi pocenitve elektr. toka plina, popusta na elektr. železnici za mesečne karte itd. — niso ravno negativne. Ukrenili se bodo v kratkem nadaljnji koraki.
Predvsem pa nam manjka lasten pisarniški lokal. Pri razveseljivem razmahu našega društva nam je nujno
bo parnik odplul, pisala, da mora zaradi materinega zdravja ostati še pri nji.
Nato je strmela čisto brez misli predse.
»Kdo bi si bil to mislil — ta dobri dečko.«
»Charlesa že potolažim,« sem jo pomiril. »In končno je vendar bolje, da žaluje za Mihaelom v Bahiji, kakor pa za Mihaelom v St. Nazaireu. ki je zaljubljen v njegovo ženico — mar ne?«
Čuden sijaj ji je spreletel cči in prijateljsko sva si stisnila roke v slovo.
*
Načrt se mi je 'torej posrečil. Samo Helenina slika me je še vznemirjala. Kaj bi se zgodilo, če bi jo Charles našel pri bratu?
Zadnji večer pred Mihaelovim odhodom se je približal. Od Helene je prišlo dogovorjeno pismo. Charles je bil razočaran, držal se je pa pogumno. Mihaelova plamteča, nemirna razburjenost se je umaknila brezupni utrujenosti. Skoro na glas sem se veselil nad svejim uspehom.
Nebesa naj mi oproste, da sem si utvarjal, da bi s svojim majhnim, neznatnim jazom mogel obrniti že zdavnaj prh pravljeno in izpolnjeno usodo.
Spremljala sva Mihaela na ladjo. Ko je odprl listnico' — hotel je plačati nosača — je padla na tla Helenina slika, tista slika v kopalni obleki. Samb slučaj je hotel, da ss ni sklonil Charles, temveč jaz ponjo.
potrebno, da imamo svojo društveno pisarno in uradne Ure za stranke, vsaj dvakrat ha teden. Potem bo tudi veliko laže storiti potrebno za dosego označenih ugodnosti in popustov, kolikor bo pač to možno pri sedanji vse-obči gospodarski: depresiji,’ pod katero- ječe vsi šibji:in narodi.
Tistim pa,1 ki delajo nerazpolože-nje in agitirajo proti potrebi organizacije š splošno frazo: »Saj organizifan-ci nič ne dosežejo,« pa pravim: res je, da nismo dosegli prav vsega, kar nam po vseh pravilih gre, a vendar dovolj:
1.	Pred leti prevedba kronskih prejemkov v dinarske. Ta uspeh je seveda. uspeh vseh organizacij!
2.	Uspeh deputacije našega in sarajevskega društva je, da niso bili pri lanski redukciji prejemkov prizadeti tudi staroupokojenci, kar je bilo že v načrtu. Najboljši dokaz temu, ker so bili reducirani tudi vsi prejemki nižjih aktivnih nameščencev, ki so imeli enake ali celo nižje plače Od starbupbko-jenccv.
3.	Da se bo odslej kuluk odmerjal samo od osnovne in položajne plače in ne od celotnih 'pokojninskih prejemkov.
4.	Olajšanje izplačil pokojninskih prejemkov v inozemstvu bivajočih tovarišev.
5.	Rednejše izplačevanje pokojnin oz. izboljšanje in pospešitev poslovanja v pokojninskih zadevah sp!oh.
6.	Številni lepi uspehi društvenih intervencij v osebnih zadevah.
7.	Olajšanje predlaganja prijav za draginjske doklade tako, da nimajo odslej upokojenci ne stroškov ne potov in sitnosti pri' narocevanju oziroma nabavi teh tiskovin.
Tako korakamo naprej sicer za enkrat le z manjšimi uspehi — a vendar! Vprašam pa kateri odbor hi bil v teh hudih časih in obupnih razmerah m.oger storiti kaj več?!
Prihodnjo spomlad se voli nov odbor. Potrebno je, da pridejo nove, sveže moči v odbor in sicer zastopniki vseh panog drž, upokojenstva. Priporočam že zdaj, da posvečate temu vprašanju pažnjo in o pravem času sestavite listo z imeni tovarišev, ki uživajo zaupanje in ki bodo z uspehom nadaljevali započeto delo.
Charles, ki se je trudil da bratu kolikor možno olajša odhod, je živahne krilil z rokami, se smejal in mu prorokova! sijajno bodočnost'*— obraz mu je bil pa ves spačen cd presilne bolečine.
• Ob treh je parnik »Bresil« odplul. Dokler smo še mogli videti njegovo obrise, so mu naše rutice pošiljale zadnji pozdrav.
Skupaj sva kosila v najboljši restavraciji v St. Nazaireu, govorila le malo, misli so nama pa brezciljno tavale kdo ve kod. Nato sva še ločila: Brez smotra sem taval po ulicah. — —-
Uro pozneje je silna eksplozija pretresla mestne ulice.
»Ah, vojaške vaje s strojnicami,« sem ši mislil, ne da bi bil globlje razmišljal.
Nenadoma se. je začulo kričanje, klicanje, hrup na vseh koncih.
»Brestil! Parnik Brestil je zletel v zrak!«
Pograbil, sem nekoga, ki je to kričal, za roko: »V zrak zletel — kaj pomeni to, za božjo voljo...!«
»Menda je razneslo kotel... V nekaj trenotkih se je ladja potopila... več tudi sam ne vem...« in tekel je naprej.
Prva misel mi je bila: Charles! Kaj je z njim?
Kot poiblazen sem drvel s hrumečo množico v pristanišče. Tam so se drenjali drug ob drugem ljudje iz St. Nazairea. in
strmeli na morje. Nič več ni bilo videti
Potrebna odredba.
Za pospešeno obravnavanje pokojninskih zadev.
Finančno ministrstvo je razposlalo vsem direkcijam razpis štev. 10.205/1. od 9. marca o reševanju pokojninskih zadev. Razpis finančnega ministra g. dr. Mil, R. Đorđevića se glasi:
»Zadnji čas sem izvedel iz raznih pritožb, katere mi pošiljajo, za več primerov, da se reševanje in izplačevanje pokojnin ne vrši s potrebno naglico in točnostjo, tako da prizadeti pogostoma več mesecev zaman čakajo na pokojninske odločbe in na svoje prejemke. Zato mnogi prizadeti docela opravičeno pošiljajo pritožbe na vse
strani, s čimer se ustvarja nepotrebno delo uradom, ki iščejo razloge nered-nosti v takih primerih. Vzrok teh zavlačevanj leži predvsem, kakor je ugotovljeno, v nezadostni marljivosti in naglici pristojnih organov.
Navedeni primeri so zelo težki, tako s stališča ugleda državne uprave, kakor — in to še prav posebno — zaradi svojih socialnih posledic, ker izzivajo pri oškodovancih opravičeno nejevoljo in nezadovoljnost, kar škoduje državi sami in ubija vero v pravni red. Upokojenci so povečini revni
\
ljudje in so jim pokojninski prejemki izključno sredstvo za življenje. S tem, da se rešitev in izplačilo njihovih pokojnin zavlačuje, se upokojenci in njihove družine izročajo največji revščini ali pa so prisiljeni, da se zadolžujejo.
Najosnovnejši razlogi človečnosti zahtevajo, da se take razmere ne dovoljujejo. Zato se morajo vsi državni uslužbenci brez razlike, ki imajo v raznem obsegu in v raznih dobah upravnega postopka pravico in dolžnost, da izdajajo in realizirajo pokojninske odločbe, neutrudno brigati, da se ti posli izvršujejo z največjo ekspeditivnostjo in brez slehernega zastoja. Kadar se obravnavajo ti predmeti, katere je treba smatrati za najnujnejše, je treba na najkrajši in najuspešnejši način postopati, da se preskrbe potrebne listine. To skrbnost morajo pristojnim organom mimo navedenega narekovati tudi
posebni oziri na stanovsko uradniško solidarnost in zavest, da se tudi oni sami morejo nekega dne kot upokojenci znajti v enakem, nezaželenem položaju.
Zato pozivam vse državne organe, ki jim nalaga službena dolžnost, da rešujejo navedene posle, da v bodoče'posvečajo istim največjo skrbnost, predstojnikom podrejenih uradov in ustanov pa posebe naročam, da vrše nadzor nad opravljanjem teh poslov in da skrbe za njihovo brzo in pravilno reševanje na ta način, da mi vsak ugotovljeni primer malomarnosti v tem oziru takoj naznanijo, da bom mogel proti odgovornim osebam podvzeti zakonske ukrepe.«
Za izdanje te prepotrebne odločbe so vsi drž. upokojenci dolžni g. finančnemu ministru iskreno, globoko zahvalo.
Josip Skalar, viš. rač. svetnik v pok.:
Zborovanje Zveze nabavljalnifi zadrug drž. uslužbencev
Za dan 4. junija t. 1. je bila sklicana XII. skupščina naše zadružne centrale v Banja Luko, dan poprej pa se je vršila važna predkonferenca delegatov. Banja Luka, sedež vrbaske banovine, ima lepo razvijajočo se nabav-Ijalno in kreditno zadrugo državnih nameščencev, ter se je s sklicanjem skupščine v ta kraj hotelo dati priznanje pridnim zadružnim delavcem s predsednikom Iličem na čelu. .Predkonferenca se je vršila v banovinskem gledališču, ter je trajala skoraj ves dan, od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer. Otvoril jo je predsednik zveze, naš znani, idealni zadružni delavec Miloš Štibler. Ponovil in orisal je glavne točke tiskanega poročila: sestavo pravilnikov, stanje posameznih panog uradniškega zadružništva, zve-zine mline, propagando, itd. Ugotovil je, da temeljijo nabavljalne zadruge sedaj na zdravih temeljih, da se kreditne sistematsko razvijajo in da so primeri, kakor poneverba pri Zvezi pač vsega obžalovanja vredni, da pa pri tem ne sme trpeti skupnost kakor tudi Zveza vsled tega žalostnega slučaja ne bo imela nobene škode.
V debato, ki se je nato razvila, so posegli razni delegati, ki so deloma hvalili delovanje Zveze, deloma so pa isto podvrgli ostri kritiki. Izražali so razne želje glede poslovanja, širjenja zadružne misli, predvsem so pa poudarjali, da je treba centralizirati nakup, da bi prišle tako posamezne nabavljalne zadruge ceneje do življenskih potrebščin. Govorilo se je tudi o tem, da zadružna politika še ni stalno usmerjena in da bo' treba rešiti problem malih zadrug, t. j. likvidirati jih ali pa priključiti večjim zadrugam.
Kot delegat »Stanovanjske zadruge drž. nameščencev« v Ljubljani sem v krajšem govoru kritiziral postopanje Zveze s to panogo uradniškega zadruž-
ništva. Omenjal sem, da so nam pred ustanovitvijo vse mogoče obljubljali, osobito pa, da se bodo znani odtegljaji po Din 10’— in 5'— porabili izključno za stanovanjske in kreditne zadruge. Dasi člen 70, točka 4 zakona o zadrugah drž. uslužbencev od 18. jan. 1932, to strogo določa, so prejele od vplačanih odtegljajev v znesku 43,734.193'40 dinarjev vse kreditne zadruge samo Din 13 922.271’—, stanovanjske zadruge pa celo le Din 1,132.445'—, ostalih Din 29,000.000’— je pa šlo protizakoni-' to v druge svrhe. Glede naše stanovanjske zadruge sem pa omenil, da smo vsled tega postopanja Zveze diskreditirani pred našimi zadružniki, osobito pa pred predstavniki dravske banovine, ki nam je šla v vsakem oziru na roko. Postopanje Zveze nas bo prisililo k likvidaciji, ter ho zaman ves naš trud, pa tudi dosedanji visoki izdatki, za načrte, itd.
Na interpelacije so odgovarjali člani odbora, predvsem predsednik Štibler, nakar so se prerešetavale še predložene prošnje in pritožbe, ki naj bi se obravnavale na skupščini sami.
V nedeljo 4. jun. 1.1. smo se zbrali v krasni svečani dvorani v banovinski palači. Bilo nas je preko tristo, iz vseh krajev naše lepe kraljevine. Prisoten je bil zastopnik Nj. Vel. kralja, dalje zastopniki vseh oblastev, mesta itd. Skupščino je otvoril predsednik Štibler z vzklikom prvemu zadružniku — našemu viteškemu kralju, ter je predlagal vdanostno brzojavko, katero so navzoči zadrugar ji sprejeli z velikim navdušenjem. Skupščina se je vršila potem po določenem dnevnem redu, ter se poročilo o delovanju v 1. 1932 ni pre-čitalo, ker je bilo že tiskano dostavljeno posameznim zadrugam, ter so ga obravnavali delegati prejšnji dan na predkonferenci. Govorili so le štirje govorniki, ki so ponovili svoja izvaja-
veličastne ladje, ki je šele pred kratkim zapustila luke.
Šepet je spreletaval množico? »Vsi mrtvi... Moštvo, potniki...«
Tekel sem na Charlesovo stanovanje. Tam ga ni bilo. Odhitel sem na svoj dom, tam govoril kakih dvajset mučnih minut s stricem in teto o vzrokih nezgode —• ko je končno prišel Charles, ves bled, ves zmeden.
»Greste z menoj, Aleksander? Meram doli po Mihaela v ladjo.«
Tekla sva do morja in. skočila v reševalni čoln.
»Če bi bila vsaj moja žena doma!« je ječal Charles.
Mene je pa grizla vest. Dvoje bitij je imel ta človek, katera je ljubil. Mihaela in ženo, katere zdaj, ko jo je potreboval, ni bilo pri njem — in to po moji krivdi.
Na kraju nesreče se je zbralo že več sto majhnih in velikih reševalnih čolnev. Parnik »Bresil« se je bil popolnoma potopil, ležal je pa, kakor so govorili čolnarji, na precej plitvem kraju, tako da ne bo pretežko v kratkem najti vseh trupel.
»Spustim se doli. po Mihaela,« je rekel Charles in si nadel potapljaško obleko, »nočem ga videti takega, kakor sem že videl tisoče utopljencev, naplavljenega, vsega napihnjenega, strašno izkaženega.«
Nato je prijel v roke potapljaško čelado in preizkusil zvočno žico in zračno cet.
»Nazadnje, kadar se bom vračal, morate počasneje vleči, zaradi dvojne teže.« Nato se je spustil v globino.
Medtem se je zvečerilo. Žarometi so strahotno razsvetljevali prizorišče groznega dogodka. Moje misli so sledile Charlesu. Videl sem ga, kako odpira vrata za vrati in čutil obenem z njim strah, da Mihaela ne najde. Nato mi je razburjena domišljija pričarala Mihaela, sedečega za mizo s Helenino sliko v roki. »Kaj bi zdaj ta neumna zgodba,« mi je spreletelo glavo, »smrt vse izbriše... in vendar bi bilo bolje, da Charles ne bi nikdar izvedel za Mihaelovo strast. Zaradi Helene. Kaj nimajo živi vselej prednosti pred mrtvimi?«
Ladijski častnik, ki je bil s Charlesom po telefonu v zvezi, je poročal, da gre vse dobro. »Zdaj je našel truplo. Samo s težavo prodira. Do krova ga bo rinil pred seboj ...«
In spet nekaj minut strašne greze.
»Halo, Lebret, ste že na krovu — moremo že pričeti vleči —- Da, počasi, seveda — razumljivo —«
In ljudje so vlekli za vrv, od katere je kapalo in privlekli dva utopljenca iz vode, dvoje tesno, kakor v eno med seboj prepletenih človeških bitij:	moškega —
Mihaela, žensko — Heleno!
Tako ju je našel Charles ...
Zaman so čakali mornarji na Charlesa Lebreta. Rajši kot da se vrne v živ-’.jenje, js ostal ne dnu morja.
nja na predkonferenci. Za stavbene zadruge bi moral govoriti jaz, pa sem se odrekel besedi, ker ,sem iz debate na predkonferenci, kakor tudi iz mojih razgovorov s predstavniki Zveze, spoznal, da nimajo stavbene zadruge od Zveze še dolgo vrsto let — ali pa sploh nikdar ne — ničesar pričakovati. Zato pa sem glasoval proti sprejetju poročila glavnega odbora in proti raz-rešnici upravnemu odboru. Bil sem edini, ki je tako glasoval — rekli so mi potem, da se v vseh 13. letih obstoja Zveze ni nikdar zgodilo, da bi bil samo eden glasoval proti — ter sem hotel s tem protestirati proti onim znanim mi članom upravnega in nadzornega odbora ki so bili proti izplačilu naši zadrugi že dovoljenega posojila v znesku Din 1,000.000’—.
Volitve so bile zelo burne, ker so skoraj vsi kraji hoteli imeti svoje za- | stopnike, naposled so se pa le združili na listi, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov. Sklenilo se je tudi, da se bo vršila prihodnja redna skupščina leta 1934. v Sarajevu.
Popoldne smo napravili z avtobusi izlet v Slatino, skromno banovinsko zdravilišče, oddaljeno 17 km od Banja Luke, prihodnji dan pa ob romantični reki Vrbas v 74 km oddaljeno Jajce, odnosno na Jezero, kjer smo mogli občudovati prirodna čuda reke Plive.
Tako smo zaključili XII. redno skupščino naše Zveze, ter bom o našem potovanju, gostoljubju oficirskega | doma v Banja Luki in naših izletih morda poročal še v podlistku.
Upekojenško pravo.
Odmera rodbinske pokojnine. Na
ponovljena vprašanja sporočamo, da se mora prošnja za odmero rodbinske pokojnine po umrlem drž. aktivnem ali upokojenem uslužbencu redoma nasloviti na tisto oblastvo, ki je umrlemu nakazovalo in izplačevalo, nazadnje njegove aktivitetne ali pokojninske prejemke. Takim prošnjam je treba priložiti, če je bil pokojnik upokojenec, naslednje listine: 1. pokojninski dekret umrlega, 2. mrtvaški list, 3. poročni list, 4. potrdilo župnega urada, da je vdova z umrlim možem živela do njegove smrti v skupnem gospodinjstvu in da se še ni v drugič poročila, 5. potrdilo občine, da vdova ni niti v državni, niti v samoupravni službi, 6. za nepreskrbljene otroke njihovi rojstni listi in 7. potrdilo občine, da so otroci zares nepreskrbljeni in v oskrbi matere - vdove.
Izplačevanje pokojnin pooblaščencem. Doslej so se pogostoma izplačevale pokojnine v roke pooblaščencev, ne pa naravnost upokojencem, stalno bivajočim v naši državi. Ker se je ugotovilo, da so mnogi upokojenci zlorabljali taka pooblastila za to, da so prejemali draginjske doklade po višjem razredu, med tem ko so stanovali v krajih z nižjim razredom, je finančna direkcija odločila, da se v bodoče pokojninski prejemki ne bodo več izpa-čevali pooblaščencem, če upravičeni upokojenec prebiva v naši državi. Pooblastila za prejemanje pokojnin se bodo v bodoče priznavala samo v Izjemnih primerih, kadar upokojenec iz zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov za kratek čas spremeni svoje bivališče, to pa na ozemlju iste direkcije. Čc se upokojenec izseli na ozem-
lje druge finančne direkcije, se mu mora pokojnina v smislu strogih ministrskih predpisov nemudoma prenesti preko ministrstva na finančno direkcijo, ki je pristojna za kraj njegovega novega bivališča.
Prijava za prejemanje draginjske doklade. Neki upokojenec je vložil prijavo za prejemanje draginjskih doklad v predpisanem trimesečnem roku. Ker pa ni predložil za bolnega in trajno za delo nesposobnega otroka zdravniškega spričevala, se mu je zanj nakazala rodbinska draginjska doklada ' šele od prvega dne meseca, ki je sle- | dil predložitvi predpisanega zdravniškega spričevala. Na pritožbo upokojenca je fin. ministrstvo odredilo, da se mora upokojencu priznati in izplačati za bolnega in za delo nesposobnega sina doklada tudi za nazaj, ker je upokojenec prijavo pravočasno vložil. Dejstvo, da obenem s prijavo ni bilo predloženo tudi zdravniško spričevalo, v tem primeru ne more vplivati tako, da bi za minili čas upokojenec izgubil draginjsko doklado, ker je dokazal, da zdravniškega spričevala prej ni mogel predložiti iz razlogov, katerih ni sam zakrivil.
Izplačevanje odtegljajev v možem 1
stva Po pojasnilu občega oddelka fin. ministrstva se je pri izplačevanju ozir. nakazovanju odtegnjenih obrokov od prejemkov' državnih uslužbencev in upokojencev ravnati po predpisih, ki veljajo za .izplačevanje pokojnin v inozemstvo. To znači, da je v primeru, če prebiva upnik v inozemstvu, treba nakazovati odtegnjene obroke ali njemu toda samo osebno v državi ali pa njegovemu redoma postavljenemu pooblaščencu v tuzemstvu.
Vestnik.
P. n. naročnikom in bralcem! Ta
številka je v glavnem posvečena vprašanjem in težnjam naših upokojenih tovarišev. Vsi člani »Društva drž. upokojencev in upokojenk« v Ljubljani jo prejmejo brezplačno.
Iz tovariškega tiska. V Skoplju je izšla prva številka novega lista »Stara Garda«, organa Združenja penzionera (-ki) Vardarske banovine. Urednik novega lista je g. Dragoljub V. Protič.
Pozdravna brzojavka finančnemu ministru. Na ustanovnem sestanku upokojencev v Skoplju, kjer so se sprejela pravila novega društva upokojencev za vardarsko banovino, je bila odposlana g. finančnemu ministru dr. Mil. Đorđeviću pozdravna brzojavka sledeče vsebine: »Državni upokojenci carskega Skoplja, zbrani danes v svrho organiziranja, smatrajo za prvo dolžnost, da se Vam zahvalijo, ker ste prvi po našem zedinjenju vzeli v zaščito naša prava in jih branili v predloženem državnem proračunu. Kot članu Saveza drž. činovnika, ki najbolje pozna razmere državnih uradnikov in upokojencev ter jih je iskreno, javno in moško vzel v varstvo kot odgovorni minister, Vam kličemo: živeli!«
Za praVične težnje upokojencev. Zagrebški »Penzioner« objavlja v svoji tretji številki naslednjo vest: Gospod narodni poslanec Ferdo Šega je z dopisom od L marca sporočil našemu združenju naslednje: »Kraljevska vlada je v finančnem odboru (kjer pa ni-
sem član) izjavila, da zavrača vse J amandmane, ki se nanašajo na uradniške upokojenske prejemke in utemeljuje to s tem, da se pripravlja novi zakonski predlog za spremembo uradniškega ozir. upokojenskega zakona. Moji tovariši in jaz bomo odločno branili Vaše opravičeno stališče in se bomo trudili, da ta obljuba ne ostane samo obljuba. — Glede nerednih izplačil pokojnine sem spet storil potrebne korake, in če ne bo to nič zaleglo, bom stavil interpelacijo na vlado.«
Vozne ugodnosti upokojencev. Sarajevski »Glasnik drž. penzionera« objavlja v svoji 4. številki od L aprila, da je predsedniku ondotne organizacije upokojencev Nikoli Doliču sporočil narodni poslanec Milan Božič, da je z dr. Vidovičem vnovič interveniral pri prometnem ministru za dovolitev voznih ugodnosti upokojencem na železnicah. Prometni minister mu je obljubil, da se bo vprašanje v kratkem zadovoljivo rešilo. — Upajmo, da se ta napoved res čimprej uresniči!
Krediti za uradniške razlike po § 259 u. z. V letošnjem državnem proračunu so krediti za izplačilo razlike na prejemkih po § 259 u. z. (t. j. razlika med prejemki po prejšnjih in p° sedanjem uradniškem zakonu) znižani za 50%. Po pojasnilu finančnega ministra s tem seveda pravo uradnikov do prejemanja polne, pripadajoče jim razlike, ni nič okrnjeno. Zmanjšanje kreditov v ta namen se je izvršilo le za-
radi proračunsko - tehničnih ozirov, in se bo event. primanjkljaj kril iz ostalih kreditov za osebne izdatke.
Skrajno varčevanje v državnem gospodarstvu. Finančni minister je razposlal vsem ministrstvom okrožnico v kateri opozarja na brezpogojno varčnost pri uporabljanju proračunskih kreditov. V ti okrožnici beremo: »Tudi ob ti priliki mi je čast opozoriti Vas, da gospodarsko-finančni položaj države, ki je sicer tudi Vam dobro znan, narekuje dolžnost, da se izvaja najri-goroznejše varčevanje in da se na vsak način doseže, da se niti vsi v proračunu odobreni krediti v celoti ne potrošijo temveč da se po možnosti dosežejo čim večji prihranki. To zato, ker se ne more z gotovostjo računati, da se bodo dohodki, ki služijo za pokritje izdatkov, dosegli v polnih zneskih, katere predvideva proračun.« V nadaljnjem priporoča okrožnica skrajno štednjo in opozarja, da se na kakršnokoli zvišanje kreditov ne more računati.
Vsebina to napravi! Vsebina praženega sladnega jedra je prav za prav vzrok, da daje Kathreiner Kneippova sladna kava, pravilno kuhana, tako hranivo sladno kavo.
Zmanjšanje rokov za napredovanje. Državni svet je na svoji občni seji z dne 14. in 15. marca 1933, štev. 8890 sprejel naslednjo odločbo: »Za oškodovane po vojni v smislu § 54 u. z. se smatrajo vsi tisti državni uslužbenci, katerim pade redno šolanje v čas, ko univerza zbog vojne ni poslovala.« — Po navedenem določilu uradniškega zakona se namreč more državnim uslužbencem, ki so bili zaradi vojne zadržani, da pravočasno dovrše svoje studije ozir. stopijo prej v državno službo, na prošnjo skrajšati rok za napredovanje v višjo položajno skupino za tretjino, in sicer samo enkrat. Kdor izpolnjuje pogoje prednje odločbe in se še doslej s to ugodnostjo ni okoristil, ima možnost, da svojo pro-snj° podpre z navedeno odločbo, ki jo omo v prih. številki v celoti (z uteme-Jhvijo državnega sveta) objavili.
Iz železničarske organizacije. V začetku minilega poslovnega leta je bilo organiziranih pri ljubljanski oblastni upravi »Združenje jugoslov. nac. železničarjev in brodarjev« skupno 4.115 članov. Ker je med letom pristopilo 255 članov, jih je bilo letos konec aprila 4.380. Od teh je 2.255 delavcev, ki se dele na naslednje panoge: 869 rokodelcev, 700 progovnih, 335 prometnih in 338 strojnih delavcev. Pri nastav-Ijencih — članih je razmerje sledeče: od splošnega in računskega oddelka je elanov 60, iz prometnega 1283, gradbenega 339 in strojnega 283. Dnevni-carjev je včlanjenih 103, upokojencev
Pa 100.
Iz organizacij.
Organizacije upokojencev. Razen Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani so bila v naši državi ustanovljena še naslednja banovinska društva upokojencev: v Sarajevu za drinsko banovino, v Banja Luki za vrbasko banovino, v Somboru za dunavsko banovino, v Zagrebu za savsko banovino, v Skoplju za vardarsko banovino. Za zetsko banovino se Ustanavlja organizacija v Peči. Organizirali niso še doslej drž. upokojenci samo v dveh banovinah, in sicer v moravski in v Primorski banovini.
Glasila upokojencev. V naši državi je danes razen našega lista še četvero upo-kojeniških glasil, in sicer: »Naša Reč« v Somboru, »Glas drž. penzionera« v Sara-levu, »Penzioner« v Zagrebu in »Stara Garda« v Skoplju.
Ustanovitev zveze upokojenskih dru-štev. Somborski list za državne upokojen-Ce »Naša Reč« objavlja poziv za anketo Slede ustanovitve zveze upokojenskih or-Sanizacij v državi. Po tem pozivu je da-Ues baje že 8 banovinskih društev upo-ejencev po raznih banovinah. In sicer so y organizacije v Sarajevu, Banja Luki, r a§rebu, Somboru, Skoplju, Valjevu, Ba-!'u in v Ljubljani. Somborsko društvo stav-a na vse navedene organizacije javno ^Prašanje, kaj so že podvzele, da se izve-■ C oačrt o ustanovitvi zveze teh društev, „ nal hi se sestali zastopniki teh or-. nizacij, da osebno urede vsa vprašanja, SP pismeno ne bi mogla razčistiti.
Organiziranje upokojencev v vardar-la' banovini. Oblastva so potrdila pravi-nej^ovo osnovanega »Udruženja penzio-a (-ki) vardarske banovine«. Društvo
je že pričelo živahno poslovati in je ustanovilo po banovini že večje število poverjeništev. Vpisnina v društvo znaša enkrat za vselej 12 Din. Članarina pa mesečno 5 dinarjev, razen tega plača vsak član še po 3 Din mesečno za podporni sklad. Predsednik društva je g. Andrija Lekič, tajnik pa g. Dragoljub Protič, ki hkrati ureja društveno glasilo »Stara Garda«. Prva številka je izšla 1. maja t. 1. in bo list izhajal dvakrat na mesec.
Novosadski upokojenci se organizirajo. Meseca maja se je vršilo zelo dobro obiskano zborovanje državnih upokojencev v Novem Sadu. Predsednik je bil g. Mita Djordjevič. Zborovalci so soglasno sklenili, da pristopijo kot posebna podružnica Udruženju jugosl. penzionera za dunavsku banovinu v Somboru.
Organizacija upokojencev v Črni gori. Dne 28. maja se je vršilo v Peči zborovanje drž. upokojencev, na katerem so se sprejela pravila nove organizacije »Udruženje penzionera) (-ki) za zetsku banovinu«. Glavni inicijator je g. Djordje Radulovič. Novo društvo si je izvolilo odbor in pričelo s poslovanjem.
Dom upokojencev v Somboru. Kakor je poročal organ Udruženja jugoslovenskih penzionera za dunavsku banovinu, »Naša Reč«, ima navedeno društvo v svojem programu tudi načrt 'gradnje društvenega doma. V ta rtamen je član organizacije g. Stevan Utornik poklonil društvu prvo darilo v znatnem znesku. Kakor je videti, med upokojenci smisel za lastne interese in požrtvovalnost še nista povsem izginila.
Članarina somborske organizacije upokojencev. Članarina »Udruženja jugoslov. penzionera za dunavsku banovinu« v Somboru je določena tako-le: kot vpisnina se vplača enkrat za vselej 1V2% celokupnih mesečnih prejemkov upokojenca. Kot članarina se pa plačuje na mesec sorazmerno s članovimi prejemki: pri prejemkih do 500 Din znaša članarina 2 Din, od 501 do 1000 Din 3 Din, od 1001 do 1500 Din 4 Din, od 1501 do 2000 Din 5 Din, od 2001 do 2500 Din 6 Din, od 2501 do 3000 Din 7 Din in za vsakih nadaljnih 500 Din po 1 Din več na mesec.
Društvena naznanila.
Članom v vednost!
S L junijem t. 1. smo dobili svoj lastni društveni lokal v poslopju Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22 v Ljubljani. Naša društvena pisarna se nahaja v II. nadstropju in je vstop skozi glavni vhod tam, kjer je spodaj v pritličju velika dvorana. Za enkrat smo določili naslednje uradne ure: vsako sredo dopoldne od 11.—12. ure, vsak torek in četrtek pa popoldne od 5.-6. ure (17,—18. ure). Prosimo vse člane, ki žele razna pojasnila, informacije itd., da se ozirajo na objavljene poslovne ure. V nujnih primerih naj se obračajo na društvo pismeno. Pismene vloge lahko oddajo kar v pisemski nabiralnik, ki visi na vratih pisarne.
Novi pisemski naslov našega društva. Odslej je naslavljati vsa pisma in pošiljke, namenjene našemu društvu, na naslov: »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 22 (Delavska zbornica).
Pozor! Če bi kdo prejel to številko v dveh izvodih, ga prosimo, naj en izvod vrne na upravo lista z opombo: Dvakrat! Nazaj!
Vsem drž. upokojencem in upokojenkam! Vabimo vse še neorganizirane tovariše, da pristopijo kot člani k našemu društvu. Članarina znaša samo 3 Din na mesec. Vsi člani prejmejo brezplačno vse posebne številke »Našega Glasu«, ki izidejo predvidoma šestkrat na leto in so namenjene predvsem upokojencem. — K pristopu vabimo še zlasti vse tovariše iz mesta Maribora in okolice.
Prijave za draginjske doklade. Obveščamo vse upokojence, da so formularji prijav za draginjske doklade naprodaj tudi v Brežicah v trafiki Miklavžina. Vsak izvod stane 1 Din.
Popust pri dentistih. Gg. dentisti Maks Šramel, Aleksandrova cesta 5, Milan Virant, Sv. Jakoba trg 7 in dipl. dentist Pavel Vrankar, Tavčarjeva ulica 2/1., priznavajo našim članom upokojencem in njih rodbinskim članom proti izkaznici znatne popuste za vsa dentistična dela. Tudi obročna odplačila po dogovoru. — Cene s popusti so številčno specificirane, interesenti se naj obrnejo na detajlirane prospekte z dopisnico na podpisano društvo, oziroma naravnost na navedene gg. dentiste osebno ali pismeno. V interesu ugleda društva in članstva je, da se bodo tovariši držali dogovorjenega obročnega odplačevanja.
TOVARIŠ!

SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO

Občni zbor Društva državnih upokoj encev (nk) v Ljubjani.
Dne 28. aprila se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani naš redni občni zbor. Ker je za članstvo najvažnejše tajnikovo poročilo, katero objavljamo na drugem mestu, podamo v naslednjem samo kratek potek zborovanja.
Predsednik g. M. Lilleg je otvoril ob pol 20. uri občni zbor, ki je bil na žalost precej slabo obiskan. Uvodoma je pozdravil zastopnike časopisja, nato se pa spomnil Nj. Vel. kralja in predlagal vdanostno brzojavko, kar so zborovalci navdušeno sprejeli. Za zapisnikarja je imenoval g. V. Stegnarja, za overovatelja zapisnika pa g. Viranta in g. Gombača.
Nato je predsednik poročal o delovanju društva v minilem letu. Naglasil je težko stališče odbora, ki je storil vse, kar je mogel in svojo dolžnost v vsakem oziru izpolnil. Če ni bilo večjih uspehov, odbor ni kriv. Naglasil je, da so najhuje prizadeti naši tovariši staroupokojenci, ki v sedanjih obupnih časih že ne morejo več živeti in ki bodo povsem propali, če kmalu ne pride pomoč. Zlasti so visoke in pretirane najemnine vzrok, da upokojenci tako težko izhajajo. Glede znižanja najemnim je društvo storilo vse, kar je moglo. Nato je pozdravil ustanovitev novih organizacij upokojencev v Zagrebu, Somboru, Skoplju in drugod. Ko se združijo vsi upokojenci v državi in ustanove skupno zvezo društev upokojencev v Beogradu in ko bodo imeli dobre in neposredne stike z odločujočimi činitelji, bo mogoče doseči večje uspehe.
Tajniško poročilo so zborovalci vzeli z velikim, dolgotrajnim odobravanjem in ovacijami tajniku g. Ant. Spendetu na znanje.
Tudi blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto. Iz njega posnemamo, da je pristopilo lani k društvu 222 novih članov, umrlo pa jih je 45. Članarino je ostalo na dolgu 355 članov in jih je bilo 132 zato črtanih iz društvenega seznama. Danes je članov nad 1300, od teh v Ljubljani 403. V Mariboru je še vedno nad 100 članov. — Na predlog preglednikov računov gg. Kovača in Goričnika je bil odboru podeljen soglasno absolutorij.
Pri volitvah so bili izvoljeni kot namestniki odbornikov: gg. Fr. Petrovčič, I. Lipoglavšek, L. Perko, P. Simčič, F. Sirnik in Iv. Stiene.
Zborovanje je zaključil predsednik z ugotovitvijo, da so žalostnega stanja upokojencev krive v prvi vrsti splošne neugodne gospodarske razmere, ki tudi naši državi ne prizanašajo. Odpomoč je možna, če se vsi upokojenci brez izjeme strnejo v močno edinstveno organizacijo. Zato je nujno priporočal vsem še ne organiziranim tovarišem, naj pristopijo k svojim banovinskim društvom kot člani. Nato je ob pol 20. uri zaključil zborovanje.
Glavna skupščina davčnih uradnikov.
Na binkoštno nedeljo, dne 4. junija, se je vršila v Beogradu glavna skupščina Združenja davčnih uradnikov. Udeležba ni bila baš številna. Niti vsa poverjeništva, katerih je v državi devet, niso bila zastopana. Ljubljansko poverjeništvo sta zastopala predsednik Ribnikar in tajnik Mešek.
Predsednik Združenja, višji davčni inspektor Vukadinovič je otvoril okoli 10. ure skupščino. Pozdravil je predvsem zastopnika finančnega ministrstva g. ministrskega svetnika dr. Stegenška, častna člana načelnika Katunaca in svetnika Stojanoviča ter vse navzoče tovariše. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. V. kralju, finančnemu ministru dr. Đorđeviću, pomočniku ministra ing. Nedeljkoviču in načelniku Poiču.
Prvi je nagovoril skupščino častni predsednik Katunac. Kot dober poznavalec davčnega uradništva, izkušen organizator in uradnik, je v lepem in obširnem govoru poudarjal pomen in važnost našega stanu, kateremu bi morali merodajni činitelji posvečati vse večjo pozornost Tako v moralnem, kakor tudi v materijal-nem pogledu.
Sledila so poročila upravnega in nadzornega odbora. Iz tega poročila smo posneli, da delujeta najbolje poverjeništvi v Ljubljani in v Sarajevu, ostala poverjeništva pa komaj životarijo. Beograjsko poverjeništvo je celo likvidiralo. Temu pa se ni čuditi. Posamezniki zahtevajo od udruženja vse mogoče koristi, niso pa voljni žrtvovati niti malenkostne mesečne članarine. Brez materijalnih sredstev pa ne more delovati nobena organizacija. Sicer se je pa uprava brigala, da je po možnosti ustrezala posameznikom.
Tov. Đorđević iz Skoplja je stvarno, toda ostro kritiziral delovanje uprave v minilem letu. Poudarjal je, da na lanski skupščini sprejeta resolucija, ki je bila do-
bro utemeljena, ni imela nikakega uspeha. Glavna uprava ni skrbela za zadosten kontakt s poverjeništvi. Niti pred kongresom ni storila svoje dolžnosti, temveč je obvestila člane o glavni skupščini samo s pozivom v društvenem glasilu »Poreski Službi«, katero pa je dostavila šele zadnji teden. O dovoljenih dopustih pa je obvestila brzojavno vsa poverjeništva šele dva dni pred skupščino, tako da poverjeništva niso mogla pravočasno obvestiti svojih članov. »Poreska Služba«, organ našega Združenja, je zelo slabo urejevana in nikakor ne odgovarja današnjim prilikam.
Primerjal je veliko razliko med delovanjem Združenja računskih uradnikov in našega Združenja. Združenje računskih uradnikov je bilo ustanovljeno pred par leti, pa je mnogo pred nami v vsakem pogledu. Kljub vsem nedostatkom pa ne smemo misliti na drugo, kot na to, da skrbimo vsi za to, da se organizacija okrepi in delovanje v vsakem oziru izboljša.
Ljubljanski delegat tov. Mešek se je pridružil kritiki predgovornika. Poudarjal pa je, da ni vsega kriva samo glavna uprava, temveč tudi posamezna poverjeništva, predvsem pa poedinci. Glavna uprava ne more uspešno delovati, če nima moralne in materijalne podpore od strani poverjeništev in posameznikov.
Oglasilo se je še nekaj tovarišev k debati, nakar je bila sklenjena razrešnica dosedanje uprave.
Po dolgotrajni debati je bila sprejeta obširna resolucija, ki obsega v glavnem sledeče točke:
1.	Napredovanja davčnega uradništva naj se izvedejo takoj, čim doseže posameznik potrebne pogoje.
2.	Novelira naj se zlasti § 257. zak. o uradnikih, ki onemogoča starejšim davčnim uradnikom napredovati v V. položajno skupino.
3.	Izvrši naj se takoj člen 12. fin. zak., ki predvideva pavšalne dodatke za izvrševanje eksekucijskih poslov.
4.	Nastavi naj se takoj čim več davčnih pripravnikov in jih dodeli davčnim upravam.
5.	Samoupravne institucije naj za pobiranje doklad priznajo davč. uradništvu nagrade, odnosno odškodnino v odstotkih od pobranih zneskov.
6.	Davčni šoli v Novem Sadu naj se prizna značaj srednje šole.
7.	Davčni zakoni naj se ne spreminjajo brez sodelovanja davč. uradnikov.
8.	Uradniški zakon naj se novelira v prid državnim nameščencem.
9.	Prošnje za premestitve naj se obravnavajo nujno.
10.	Višji strokovni izpit naj se odpravi,
11.	Izraba letnih odmorov naj se ne ovira.
Obravnavalo se je tudi mnogo drugih zelo važnih strokovnih vprašanj. Zlasti se je poudarjala potreba, da se izboljša administracija v tehničnem oziru. Davčnim upravam naj se ne nalagajo vsi mogoči posli, zlasti pa ne pobiranje raznih prispevkov, ki spadajo v druge resore.
Najbolj zanimiva pa je bila razprava o davčnem zakonu. Davčni uradniki v svoji praksi najbolj občutijo vse trdote zakona, ki zadevajo davkoplačevalce in nepotrebno obremenjujejo davčne uradnike. To vprašanje se mora temeljito proučiti, toda vsekakor s sodelovanjem davčnega uradništva, katero edino more sprovesti uspešne remedure.
Za predsednika je bil izvoljen višji davčni inspektor g. Živojin Simič.
Zvečer se je vršil animiran sestanek, nakar so se delegati razšli.
Iz mariborske kreditne zadruge.
Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je zborovala 30. marca t. 1. Predsedoval je g. dr. Jančič. Čisti dobiček znaša 31.429 Din, od česar pripade rezervnemu skladu 12.953 Din. Vloge trajno naraščajo. Zadruga jih je tudi v minilem letu vzlic krizi izplačevala brez vsake omejitve. Članov ima zadruga 379. Stalna štednja se ni posebno obnesla. O pomanjkanju zadrugarske zavesti priča dejstvo, da odpovedujejo člani deleže, čim so poravnali svoje obveznosti napram zadrugi. Izvoljen je bil ves stari odbor in sicer dr. Jančič, dr. Kronvogel Josip, Rehar Anton, Kar-ničnik Henrik in Juršič Karl; v nadzorni odbor pa Cvirn Franjo, Vrabl Niko in Vidic Franc. V nadaljnjem so se razgo-varjali prisotni o obrestni meri in o višini, do katere naj se sprejmejo vloge. Značilno je, da so bile ponujene vloge preko 100.000 Din, ki jih pa zadruga ni sprejela, ker se vložnik ni hotel odločiti za daljšo odpovedno dobo. Zadruga plačuje na nevezane vloge 4V2%, na vezane (3 mesečna odpoved) 6% obresti, od posojil računa 7% obresti in Vs% režije, letni promet je znašal približno 7 milijonov. — drp.
Mariborska stanovanjska zadruga.
Zadruga za nabavo stanovanj držav, uslužbencev v Mariboru je imela svoj redni občni zbor dne 11. aprila. Zadruga ima od Saveza 109.922 Din kredita, od katerih plačuje 4% obresti, dočim zaračuna svojim članom 6% obresti. Vsled pomanjkanja Savezne podpore je bila na skupni seji upravnega in nadzornega odbora dne 30. avgusta m. 1. sklenjena likvidacija, vendar je pozneje odbor sklep odložil v nadi, da se obrne na boljše. Na začetku leta je imela zadruga 20 članov, na koncu pa še 17. Na začetku leta 1932. so znašala hipotekarna posojila članom 137.774 Din 48 p, v teku leta je bilo vrnjenih 6250 Din 73 p, na novo izposojenih 2000 Din, tako da so znašali krediti 31. 12. 1932 133.523 Din 75 p. Amortizacijska doba znaša 20 let. Čisti dobiček znaša Din 1633 Din 52 p, od tega pride v rezervni fond 416 Din 52 par, ki naraste s tem na 4299 Din 62 p. Obema odboroma je bila izglasovana raz-rešnica. Pravila so bila nekoliko spremenjena, tako da bo imel upravni odbor odslej tri člane. Za to so bili izvoljeni za-drugarji dr. Perhavc (predsednik), Žlahtič (podpredsednik in tajnik), Čelhar (blagajnik). Pri slučajnostih je predsednik Na-bavljalne zadruge g. Reher obrazložil svoj načrt, kako bi oživelo delovanje stavbene zadruge v bližnji bodočnosti. Ko bo ta načrt v podrobnostih izdelan in aktualen, bomo o njem podrobneje poročali.
Po svetu.
Uradniške pokojnine v Albaniji. Albanska vlada je postavila posebno komisijo, ki naj uredi vprašanje pokojnin civilnih in vojaških uslužbencev. Komisija
je predlog, naj bi se izplačevanje pokojnin poverilo neki italijanski zasebni zavarovalnici, soglasno odklonila. Izdelala je že osnutek zakona, ki naj bi uslužbencem po 35-letnem službovanju zagotovil pokojnino in sicer v višini 80% zadnjih aktivi-tetnih prejemkov. Pravico do odpravnine si pa o tem osnutku pridobi albanski državni uslužbenec, ki je prebil 5 let v aktivni službi. Osnutek zakona o pokojninah, ki bo v kratkem dovršen, predloži vlada parlamentu na prvem zasedanju.
Novi pogoji za sprejem v državno službo na Nemškem. Nedavno je bil izdan na Nemškem nov zakon o poklicnih uradnikih. Posebno izjemna stališče bodo imeli v bodoče bivši bojevniki, ki so se dejansko borili med vojno na fronti. Glede pripadnosti političnim strankam vsebuje nov zakon zanimiva določila. Pripadnost k neki stranki sama še ne more biti merilo za politično zanesljivost uslužbenca, temveč se mora le-ta ugotoviti iz dejstev. Kdor z besedo ali v tisku nastopa proti sedanji vladi in njenim članom, se bo smatral za nezanesljivega in se izloči iz drž. službe. Kdor je prišel v službo samo kot strankar brez kvalifikacije, bo odstranjen, ne pa tisti, sicer sposobni uradniki, ki so iz koristolovstva vstopili v bivše politične stranke. Iz državne službe so izključeni vsi Židje in komunisti. Samo tisti židovski uslužbenci, ki so bili nameščeni že pred vojno, ostanejo v službi.
Avstrijske učiteljske razmere. Avstrijska učiteljska zveza (Oesterreichischer Lehrerbund) je sprejela nedavno resolucijo, v kateri je protestirala vnovič proti pogubnim varčevalnim odredbam vlade, ki je vnovič znižala proračunske kredite za učiteljstvo, šole in vzdrževanje pouka. Prav tako je protestirala, ker se vse te velevažne spremembe odrejajo brez sodelovanja strokovnih organizacij. Zveza zahteva zato nujno ustanovitev učiteljske
zbornice, kateri naj se zagotovi sodelovanje na vseh poljih šolske uprave in zastopstvo učiteljstva v novi deželni in stanovski zbornici.
Znižanje plač na Bolgarskem. V letu 1931. so bili prejemki bolgarskih državnih uslužbencev vseh katergorij, kakor tudi upokojencev znižani sorazmerno z višino prejemkov za 10 do 40%. Nedavno so bile plače uradništva in vojnih upokojencev vnovič znižane za 20%.
Zadružne vesti.
Nabavljalna zadruga v Murski Soboti.
Po poročilu v glasilu Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, »Zadrugarstvu« je naša nabavljalna zadruga v Murski Soboti leto 1932 završila z velikim uspehom. Cisti prebitek znaša ob 118 članih skupaj Din 36.435—. Promet blaga s članstvom je znašal 542.579 Din. Presežek na blagu pa Din 68.189 14, t. j. 12'6% prometa. Povračila dobe člani 3 4% od vrednosti nakupljenega blaga.
Naša nabavljalna zadruga v Krškem. Konec leta 1932 je imela 75 članov. Promet blaga s članstvom je znašal 278.326, prebitek na blagu 30.546'21 Din, t. j. 11%. Bilanca kaže čisti prebitek v višini 14.880’19 Din. Režija znaša 5% prometa, razpoložljiva glavnica zadruge se je v teku leta obrnila približno trikrat, zaloga blaga se je pa obnovila približno petkrat. V blagu Ima zadruga po bilanci vloženih 51.321'83 Din, pri dolžnikih pa 48.868‘10 Din.
Podporni sklad železničarske nabavljal-ne zadruge. V minilem poslovnem letu je izplačala Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železničarjev v Ljubljani iz svojega podpornega sklada članom za 130.000 Din podpor. Železničarski dobrodelnim in kulturnim ustanovam je izplačala znesek 50.000 Din. Iz režije je pa izplačala še skoro
40.000 Din za razne podporne prispevke k prehranjevalni akciji za nezaposlene in v slične namene.
Merjenje drv. Na pritožbo nekega čla-na, da zadruga članstvu ne dobavlja natančne mere drv, je Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani določila komisijo, ki je dala izmeriti kubični meter drv, ga dala razžagati in spet zložiti. Ugotovilo se je, da da kubični meter celih, ne-razžaganih drv po razžaganju samo 075 m3, torej je odpadek 0'25 m3 nastal zaradi žaganja.
Zdravstveni drobiž.
Želodčna kislina. Kdor ima preveč že* lodčne kisline, se mora ogibati vsega, kar pomnoži izločenje kisline v želodcu, zlasti tega, kar kemično in mehanično vpliva na izločevanje, Vse naj bo dobro in rahlo prekuhano in kolikor mogoče fino pasira* no. Prepovedane so stvari kot gorčica, je* sih, paprika, poper, hren, kislica, majaron, vanilja itd., dalje buketa polno belo vino, likerji, aromatična strd, črna kava, sok pe* čenke, močna juha, pečeno meso, mesni iz* vleček, žarka mast, svež kruh, surovo sa* dje. Dovoljene so pa ponarejene juhe, sladkor in sladkane sadne konserve, čaj, kakao, čokolada, sladka skuta, sveže čaj* no surovo maslo, brezhibno olje, prepeče* nec, toasti, rahlo skuhana zelenjava (brez zabele, s čajnim surovim maslom in ru* menjakom), nekoliko sladkano črno vino, mastno mleko, kuhane močne jedi, jajčne omelete, jajčne jedi, kuhana ali v štedil* niku pečena teletina in perutnina (brez za* pečene skorje), pečena piška (brez kože), tudi možgani in govedina. Prepovedane so pa suha svinjina, kvasne jedi itd. Zanimi* vo je, da se citronska kislina navadno pre* nese brez težav. Kajenje tobaka pomnoži želodčno kislino.
(Iz »Zdravja«.)
Gostilna pri Kolovrata rju Lju bi jana
Pred škofijo 14
Toči pristna štajerska in dolenjska vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.Raz n o vrst n o rudninsko vodo.
•	PORAVNAJTE •
•	NAROČNINO •
'*#v*********#v#v#s*»#v#v*#v#*v»
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseb pisarniških
in šolskih potrebščin.
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU((! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
♦
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov
LASTNA TVORNICA &OLSKIH ZVEZKOV
Naj večji uspeh dosežete z oglas, v „Našem GIasu“!
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
= (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	-
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI ♦ MIKLOŠIČEVA CESTA št. 7
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165
Jafnine
zlato naših hranil
v o 'r>
išjio
&"1 d o 3 co cc ^ > azt <a g >1o •-	^
mu
g 3 W ON O-'c MC
<0 S
"3 „N-0 “ E . o-« S-2-S c 0
a £ § S?
Za dame najelegantnejši damski plašči. Za gospode po meri vsakršna oblačila.
Za dame in gospode vsa športna
oblačila, dežni plašči, trenchcoati, pumparice.
K. Pučnik
nasproti kavarne „Zvezda“
Za cenjeno uradništvo izdatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju.
2 | 1 Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana |
% Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manu faktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši! |
Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.