P»šHo jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega pre-“‘valstva Spoštovanje našega jezika in naše kulture priča, s kako **vlSenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume' Fašistična »alija vladati narode, ki so pod njenim varstvom. DUCE, slovensko prebivalstvo bo dokazalo še bolj v dejanju svojo zahvalnost in vso svojo lojalnost. V Ljubljani, dne 3. maja 1941. Marko Natlačen, bivši ban; Ivan Pucelj, bivši minister, zastopnik K»®uSlovanske nacionalne stranke; dr. Franc Novak, bivši minister; Ivan Go*1*5, bivši minister: dr- Gustav Gregorin, bivši senator,- dr. Andrej Adi ljivši minister: dr- Matija Slavič, rektor ljub. univerze; dr. Jure zbo •*’ 1-iublJanski župan; dr, Janko Žirovnik, predsednik odvetniške p *nice; dr. Ivan Kuhar, predsednik notarske zbornice; inženir Pirkmajer, st ®dnik inženirske zbornice; Karel Čeč, predsednik trgovsko-industrij-Mai mice: Albin Smerkolj, predsednik zveze trgovskih gremijev; Ciril obrt*?' Predsedn>k zveze gostinskih obrti; Karel Kavka, predsednik zveze Pred0 rf°V: dr' Jo^e L,vri^' predsednik Kmetijske zbornice; J6že Jonke, kuhi -Kik Delavske zbornice; dr. Vladimir Ravnihar, predsednik zveze valnihn društev; dr. Ivan Slokar, predsednik zveze bančnih in zavaro-Golia ,f.a'J?dov: Avgust Praprotnik, predsednik zveze industrijcev; Adolf ^očev t-Vsi, P°slanec zb mesto Ljubljano; Alojzij Rigler, bivši poslanec za Miloš sl 0 aj» Rudolf Smersu, bivši poslanec za ljubljansko okolicoj Posla e' bivil poslanec za ljubljansko okolico; dr. Jure Koce, bivši nec za črnomeljski okraj; Stanko Virant, predsednik Časnikarskega društva. Vladno oblast bo izvrševal Visoki Komisar, imenovan s kraljevskim dekretom na predlog Duceja Fašizma, Predsednika Vlade in Ministra za Notranje posle. Člen 4. Visokemu Komisarju bo pomagal svet 14 zastopnikov, izbranih med produktivnimi kategorijami slovenskega ljudstva. Člen 5. Vojaška služba ne bo obvezna za slovensko ljudstvo Ljubljanske Province. Člen 6. Poučevanje v ljudskih šolah bo obvezno v slovenskem jeziku. V srednjih in višjih šolah bo fakultativen pouk italijanskega jezika. Vse službene odredbe bodo izhajale v obeh jezikih. Člen 7. Kraljeva Vlada je pooblaščena, da na ozemlju Ljubljanske Province objavlja Ustavo in druge zakone Kraljevine, da izdaja potrebne odredbe ter da jih dovede v sklad z že obstoječo zakonodajo in z odredbami, ki se bodo izvajale v smislu člena 2. Člen 8. Ta dekret velja od dneva, ko bo objavljen v »Službenem listu« Kraljevine ter bo predložen Zakonodajnima Skupščinama v svrho vžakonitve. Ljubljanski škof Duceju Škof dr. Rožman je poslal tole vdanostno izjavo: DUCE! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo. Pofek zgodovinskega dogodka Zastopniki zasedene Slovenije iztekajo svojo zahvalo Kralju in Cesarju ter Duceju Na zgodovinski dan 3. maja so se okoli poldne zbrali zastopniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja v sprejemni dvorani na Kr. Civilnem Komisariatu v Ljubljani. Civilni Komisar Grazzioli jih je sprejel v svoji delovni sobi, kjer so bili tudi njegovi najožji sodelavci. V veliki deputaciji slovenskih predstavnikov so bili: bivši ban dr. Marko Natlačen, bivši ministri Ivan Pucelj, Ivan Mohorič, dr. Novak in dr. Gosar, bivša senatorja dr. Ravnihar in dr. Gregorin, bivši narodni poslanci dr. Starin, dr. Golja, Kavka, Lavrič, Rigler, Smersu, dr. Koce in Masič, zastopnik Trgovskega združenja Smerkolj, predsednik Zveze gostinskih obratov Majcen, predsednik Zveze bančnih zavodov Slokar, rektor vseučilišča dr. Slavič, predsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik, predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik zbornice za TOI Ceč, predsednik Zveze industrijcev A. Praprotnik, zastopnik Delavske zbornice Jonke in predsednik Novinarskega društva Virant. Kr. Civilni Komisar je prebral besedilo Kraljevega odloka o pii-kl j učit vi slovenskega ozemlja Kraljevini Italiji in o avtonomnem statutu tega ozemlja. Nato je Kr. Civilni Komisar kratko in jasno razložil pomen tega ukrepa, za ureditev ustavnopravnega položaja DUCE JE PODELIL SLOVENI]!. ZASEDENI PO ITALIJANSKI OBOROŽENI VOJNI SILI. AVTONOMNO USTAVO POD SUVERENOSTJO RIMA Ves narod izraža svojo popolno lojalno zahvalo Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju za blagodejne in posebne zakone Člen 3. Kraljevi razglas Člen 1. Slovensko ozemlje, katerega meje so odrejene kakor na priključeni karti, je integralni del Kraljevine Italije in tvori Ljubljansko Provinco. Člen 2. S kraljevskimi dekreti, kateri se bodo izdali na predlog Duceja Fašizma, predsednika Vlade, se bodo odredile uredbe za Ljubljansko Provinco, katera, imajoč kompaktno slovensko ljudstvo, bo imela avtonomno ustavo, upoštevajoč etnični karakter ljudstva, geografski položaj ozemlja in posebne potrebe pokrajine. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je v soboto 3. maja sprejel na svojem sedežu zastopnike slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov ter zastopnike delovnega ljudstva in jim s Kraljevim odlokom razglasil naslednji zgodovinski sklep: Slovenije. Poudaril je, da je prepričan, da bodo navzočni zastopniki slovenskega ljudstva kakor doslej tudi v bodoče sodelovali pri delu za lepšo in boljšo bodočnost nove pokrajine Kraljevine Italije. Bivši ban dr. Natlačen je tedaj v imenu vseh navzočnih in v imenu vsega slovenskega ljudstva na ozemlju Ljubljanske province izrekel tele zahvalne besede: »Gospod Kraljevi Komisar! Slišali smo besedilo dekreta, s katerim se na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, ustanovi Ljubljanska provinca, Ta dekret napoveduje glede na narodnostne posebnosti prebivalstva te pokrajine, njeno zemljepisno lego in njene posebne krajevne potrebe avtonomno ureditev, v čemer vidimo zagotovilo možnosti etničnega obstanka in razvoja slovenskega prebivalstva. To nam daje povod, da Vam izročimo spomenico, naslovljeno na Njegovo Ekscelenco predsednika vlade gospoda Mussolinija.« Kr. Civilni Komisar je odgovoril, da bo takoj poslal na Duceja naslovljeno spomenico v Rim. V imenu ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana je prišel k Kr. Civ. Komisarju stolni prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah; izročil mu je spomenico, v kateri ljubljanski škof z duhovščino področja Ljubljanske province izreka svojo vdanost in hvaležnost Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju. Prosil je Kr. Civ. Komisarja, naj blagovoli tudi to spomenico poslati Duceju v Rim. Kr. Civilni Komisar je obljubil, da bo to takoj storil. Po teh nagovorih je Kr. Civilni Komisar pozval vse navzočne, da z njim vred vzkliknejo: »Živel Kralj in Cesar! živel Duce! živela Italija! živela bodočnost Slovenije!« Po teh iskrenih vzklikih so se na povabilo Kr. Civilnega komisarja še slikali. Kr. Civilni Komisar je še posebej želel, da se je poleg bivšega bana in rektorja vseučilišča ustopil poleg njega tudi zastopnik delavstva. Tako se je končal ta zgodovinski dan, tako odločilen za bodočo usodo našega naroda. Zgodovinski pomen 3. maja O velikem dogodku 3. maja je Ljubljana Izvedela že v soboto opoldne po radiu. Mesto je ie od zasedbe po Italijanski Vojski okrašeno z italijanskimi zastavami, takrat so se pa po vseh večjih ulicah in cestah pojavile še mnogoštevilne (me faši-stovske zastave s sekiro in butaro, amblemom iašistovskega gibanja. Posebno so pa povzdignile slavnostno razpoloženje velike slike Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela III. in Duceja Mussolinija, s katerimi so meščani okrasili svoje lokale, trgovine in izložbe. Slovensko ljudstvo, prebivajoče na ozemlju, ki ga je zasedla slavna in zmagovita Italijanska Oborožena Sila, zna ceniti velikodušno gesto, s katero je Mussolinijeva Italija vključila te kraje v svoje varno okrilje. Po katastroii Jugoslavije so velik del Slovenije zasedle nemške in madžarske čete, ostalo naše ozemlje z njenim glavnim mestom Ljubljano je pa prišlo v varstvo kulturne in civilizirane države, ki ceni kulturno in civilizacijsko zrelost in lojalnost naroda iz premagane države. Italijanske okupacijske oblasti so od vsega začetka čutile in razumele našo narodno bol spričo razkosanja slovenskega naroda. Dolžni smo z vso iskrenostjo ugotoviti: ne civilne ne vojaške oblasti Italije niso ves ta čas, odkar so pri nas, ničesar storile, kar ,bi naš narod sramotilo ali poniževalo. NjiUov nastop je izredno takten in vljuden; italijanska obla-stva z Visokim Komisarjem Eksc. Graziolijem na čelu so nasproti strankam vzorno ustrežljiva in ničesar ne store, kar bi v našem človeku dvigalo grenki občutek premagano-sti; kontakt med Italijanskim uradom in slovenskim ljudstvom je takšen, kakor more biti samo med visoko civiliziranimi in kulturnimi ljudmi. Še prav posebno vzorno in disciplinirano je pa vedenje italijanskega vojaštva. Rimska vlada je podelila slovenskemu ozemlju, ki ga je zasedla Italijanska Vojska, avtonomno ustavo, ki upošteva narodnostni značaj prebivalstva, zemljepisni položaj pokrajine in njene posebne potrebe. V šolah bo ostal v veljavi naš jezik, v gospodarskem in socialnem življenju bo soodločal naš narod preko 14 zastopnikov, ki bodo pomagali Visokemu Komisarju pri izvrševanju njegove visoke naloge. Slovenski narod ni bil nikdar nehvaležen: veliki italijanski narod naj ve, da sta velikodušni Kraljev dekret in visoko kulturni nastop njegovih okupacijskih oblasti na zasedenem slovenskem ozemlju spletla med obema narodoma niti kontakta, ki bo zmagovito prestal vse pertur-bacije sedanjega svetovnega konflikta. Komentarji našega tiska Ljubljanska dnevnika »Slovenec« in »Jutro« sta 4, t. m. posvetila tople članke zgodovinskemu aktu prejšnjega dneva. »Slovenec« piše v članku »Ob zgodovinskem dnevu«: »Po zlomu Jugoslavije so približno tri četrtine Slovenije zasedle nemške čete, Slovensko Krajino Madžari, nekako eno četrtino z Ljubljano vred pa Italijani. Razumljivo, da je slovenski narod občutil najglobljo bol nad razkosanostjo svojega ozemlja, kakor bi to občutil sleherni narod na zemlji, ki se zaveda svoje narodne skupnosti. Toda v čast in hvalo italijanskih okupacijskih oblasti je treba s polnim priznanjem povedati, da so takoj od prvega trenutka dalje razumele naše duševno razpoloženje in niso ničesar storile, kar bi nas sramotilo ali poniževalo. Nasprotno: italijanske okupacijske oblasti so ves čas na vsem slovenskem ozemlju postopale izredno taktno in vljudno, italijansko vojaštvo se vzorno vede napram slovenskemu prebivalstvu in vedno strumno in skrajno disciplinirano nastopa. Ljubljana, slovensko kulturno in narodno središče pod italijansko okupacijo, je popolnoma svestna, da fašistična Italija prihaja k nam kot velika vojaška in kulturna sila, ki pa nam ni sovražna, temveč prijateljsko razpoložena in ki ve ceniti velike napore našega bivšega narodnega vodstva za iskreno prijateljstvo z Mussolinijevo Italijo, ki jo srečno in modro vlada Nj. Veličanstvo Kralj, Cesar Viktor Emanuel III. Današnji slovesni državni akt, s katerim je slovensko ozemlje, zasedeno po italijanskih Oboroženih Silah postalo del Velikega Kraljestva Italije, a se iz njega usta- navlja Ljubljanska provinca, nas potrjuje v veri, da hoče Italija napram našemu malemu narodu biti plemenita in širokosrčna in da nam bo v okviru njenih državnih meja omogočeno narodno in kulturno življenje. Dekret namreč napoveduje z ozirom na slovenski značaj prebivalstva te pokrajine, njeno zemljepisno lego in njene krajevne potrebe samoupravno ureditev, v čemer vidimo zagotovilo možnosti narodnega obstanka in razvoja slovenskega prebivalstva. Sredi velike stiske, ki je zadela naš narod brez naše krivde, vidimo v tej gesti Voditelja Italije Ekscelence Mussolinija plemenito pobudo in poseben ukrep, ki ga s hvaležnostjo sprejemamo in visoko vrednotimo. Naš narod se v težkih razmerah zateka pod varstvo mogočne Italije v prepričanju, da bo tudi za njega pravična domovina, v kateri bo imel varno jamstvo življenja in zagotovitev bodočega razvoja. Hvaležni pa smo tudi krajevnim oblastem, posebno Kraljevemu Civilnemu Komisarju za njegovo dosedanje res državniško in izredno modro delo, s katerim je pokazal globoko razumevanje za vse naše potrebe in čustvovanje in ga pravilno tolmačil tudi napram osrednji vladi v Rimu. »Slovenec«, ki zastopa velik del javnega mnenja, bo storil vse, da bo sodelovanje Slovencev z oblastmi kar moč lojalno in da bo naše sožitje z Italijani v skupni državi Italiji čim bolj prijateljsko in prisrčno.« Ljubljansko »Jutro« posveča tem dogodkom članek: »Zgodovinski akt«, v katerem tolmači veličino tega dejanja in občutke hvaležnosti, ki ga občutijo Slovenci vključeni v italijansko državno skupnost ob tem zgodovinskem dnevu. »Jutro« pravi med drugim: »Današnji dan bo s svetlimi črkami zapisan v zgodovini našega naroda in zemlje, na kateri biva. Zgodovina Slovencev je obrnila nov list in napisala nanj pomenljive besede: . Pokrajina Ljubljana, integralni del 'Kraljevine Italije. Zaplapolale so po vsej slovenski metropoli italijanske zastave, Ljubljana si je nadela svečano lice. Ni dvoma, da je veliki državniški akt, za nas Slovence najpomembnejši dogodek zadnjega tako razgibanega in dogodkov polnega časa. Niso samo minili dnevi negotovosti; v naše javno življenje je posinil tudi žarek novega življenja. Po modri volji ustanovitelja Italijanskega Imperija Mussolinija je dobila slovenska metropola z vsem ozemljem, ki so ga zasedle čete zmagovite Italijanske Vojske, avtonomen položaj. V okviru italijanske državne suverenosti je zavzela Ljubljanska provinca poseben položaj z zajamčenimi samoupravnimi pravicami, ki varujejo v našem narodnem interesu vse naše narodnostne, kulturne in jezikovne posebnosti. Slovenskemu jeziku je priznana vsa pravica v šolah od najnižje do najvišje, prav tako v uradih in v vseh drugih Ustanovah. Tako je slovensko ljudstvo na ozemlju, ki so ga zasedle za letošnjo veliko noč Italijanske oborožene Sile, prešlo kct priznana narodnostna edinica v sestav močne in velike države, kakor je Italija, ter je zavzelo v nji položaj, ki ustreza našim željam in duhu naših tradicij. Kraljevi dekret, ki je ustanovil Ljubljansko pokrajino, je državno-pravni akt velikega značaja. Slovensko ljudstvo, ki je z današnjim dnem priključeno Italiji, se dobro zaveda, da je bila njegova usoda izročena onim, ki so imeli vso moč, da jo odločijo po svoje. Občudovanja vredna državniška genialnost Duceja je sedaj pokazala vzor, kako bi bilo treba urediti novo Evropo: v spoštovanju etničnih posebnosti prebivalstva, njegovih kulturnih in drugih tradicij, njegove zgodovine in narodne zavesti. Ne dvomimo. da bo slovensko ljudstvo, ki prehaja po dneh zasedbe v sestav Italije, z iskreno hvaležnostjo sprejelo to veliko državniško gesto Duceja kot izraz politične modrosti, ki vodi sodobni Rim. vtelešen v osebi Kralja in Cesarja in v osebi Duceja«. »Prepričani smo, da izražamo naj-globja čustva tistega dela Slovencev, ki se vključuje v italijansko državno skupnost, če zagotovimo Kralju in Cesarju ter vsemu vzvišenemu Savojskemu domu vso hvaležnost in popolno lojalnost prebivalstva Ljubljanske pokrajine in če naslovimo na visoko osebo Duceja iste besede vdanosti in občudovanja. Prepričani smo, da bomo pod zaščito Italijanske Vojne sile, v okviru suverenosti Italijanske Države, na osnovi slovenske kulturne avtonomije in v duhu korporacijskih načel uspešno premagali vse težkoče, ki jih je povzročila vojna in zaživeli novo narodno življenje v prostoru, čigar težišče je sama narava postavila v smer proti Trstu in Jadranskemu morju. Val hvaležnosti, ki danes poplavlja slovenska srca v Ljubljanski pokrajini, se bo jutri spremenil v neumorno. žilavo slovensko delo za skupni blagor skupne velike države.« Ta zgodovinski akt je našel navdušen odmev pri vsem italijanskem tisku in prisrčne in pohvalne komentarje tudi v listih drugih evropskih prestolnic. Zahvala slovenskih županov V torek 6. maja so se v stekleni dvorani na Vis. Kr. Komisariatu zbrali župani in lunkcionarji 105 slovenskih občih] njih želja je bila, da se poklonijo Eksc. Visokemu Komisarju in izrazijo svojo vdanost in hvaležnost svojega ljudstva Kralju in Cesarju, Duceju in Italiji, ki je sprejela naše ljudstvo pod svoje varno okrilje. Ekscelenca Visoki Komisar je v svojem nagovoru poudaril pomembnost tega trenutka, ko se prvič po inkorporaciji slovenskega ozemlja sestaja z župani slovenskih občin. V tem trenutku hite naše misli h Kralju in Cesarju in k Duceju! Nato je Eksc. Visoki komisar prebral besedilo dekreta in vdanostno brzojavko slovenskih županov Kralju in Cesarju. Ljubljanski župan dr. Adlešič je nato prebral poslanico, naslovljeno na Duceja in prosil Eksc. Vis. Komisarja, naj jo blagovoli odposlati. Eksc. Visoki komisar je dal nato županom še nekaj potrebnih navodil in poudaril, da bosta zdaj pravica in strogost za vse enaka. Zupani naj se pa posebno pozanimajo za kmetijstvo in zdravstvene razmere v svojih krajih, za preskrbo z živili je pa vse potrebno že urejeno. V imenu Italijanske vojske je pozdravil navzočne župane Ekscelenca Robotti v prepričanju, da bo slovensko ljudstvo rado sodelovalo z italijanskimi oblastmi. Slovesni sprejem se je končal z navdušenimi vzkliki Kralju in Cesarju, Duceju, Italiji in Ljubljanski provinci. Ducejev razglas o oddaji orožja Duce, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik čet, delujočih na vseh frontah, Glasom čl. 6. kr. zakona 8. julija 1938-XVI, št. 1415; Glasom čl. 15., 17. in 18. teksta vojnega zakona, odobrenega po zgoraj navedenem zakonu; Glasom kr. zakona 10. junija 1940--XVIII, št. 566, ki predpisuje uvedbo vojnega zakona v državnem ozemlju; UKAZUJE: ti. 1. Kdor koli v jugoslovanskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi vojni sili, poseduje ped kakršnim koli naslovom strelno orožje oziroma posamezne dele istega, m uničijo, bombe oziroma druge eksplozivne stvari, strupene ali solzne pline, sable, bajonete in bodala, jih mora oddati v teku 3 dni po objavi tega razglasa najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Kršitelji zapovedi, navedene v pred-stoječem odstavku, se kaznujejo z globo do 2000 lir in z zaporom do enega leta. Kdor ne izroči strojnih pušk, strojnic, topov ali zbirke orožja, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. čl. 2. Prestopek, označen v predsto-ječem členu, spada v kompetenco vojaških armadnih sodišč. Pričujoči razglas stopi v veljavo z dnem objave. Objava se izvrši potom razglasitve na občinskih deskah zasedenega ozemlja. Operacijska cona, 14. apr. 1941-XIX. MUSSOLINI Naredbe Vis. Civilnega Komisarja Naredba o policijski uri in gibanju prebivalstva Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi prejšnjih razglasov Poveljništva XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Isonzo« z dne 12. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Re« z dne 16. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno ozemlje, št. 31 z dne 16. aprila 1941-XIX, in po sporazumu s pristojnimi Vojaškimi Poveljstvi, ODREJA: Clen 1. Do nadaljnje odredbe se dovoljuje promet v. mejah ljubljanske občine od 5 do 22.30 ure, na ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, pa od 5 do 21 ure. Clen 2. V ljubljanski občini mora od 22.30 do 5 ure, v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po Italijanski vojski, pa od 21 do 5 ure vsakdo ostati na svojem domu. Iz hiše sme samo. kdor ima posebno dovolilnico, izdano od poveljništva Kr. Karabinjerjev. Clen 3. Javni obrati se morajo zapirati v ljubljanski občini ob 22 uri, v ostalih slovenskih občinah, zasedenih po Italijanski Vojski pa ob 21. V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače, izvzemši pivo. Clen 4. Tudi podnevi ne sme nihče zapustiti kraja svojega stalnega bivališča, če nima posebnega dovolila, ki ga izda poveljništvo Kr. Karabinjerjev ali Krajevno vojaško poveljništvo. Vendar pa zadostuje do 5. maja 1941-XIX za odhajanje iz kraja v kraj s fotografijo, opremljena listina o istovetnosti, iz katere sta razvidna poklic prizadete osebe in vzrok, zaradi katerega mora hoditi iz svojega kraja v drugega. Listek »Družinskega tednika" Zdravljenje v bolnici NapUal Janez Roiencvet Navadno pride državljan v bolnico, če ga povozi vlak, avto ali tramvaj, če je predolgo na veselici ali žegna- nju, če v tujem kraju vasuje, če se v hribih ali na stopnicah prevrne, na lovu obstreli, pri delu vreže, vseka ali vščene, če ga zgrabi stroj, če se naleze kuge, kolere, alkohola itd. Lahko pa pride državljan v bolnico na čisto nenavaden način skoraj po nedolžnem. Državljan n. pr. nima več teka, slabo spi. zadirčen je, pri delu se moti in če spregovori več kot dva stavka, se jame jeziti na ves svet. Zena, ki ga že delj časa s skrbjo opazuje, mu jame prigovarjati: pa bi šel k zdravniku! Državljan jo desetkrat nahruli, ali ker skrbna žena nikoli ne odneha, se državljan enajstič vda in obljubi, da pojde. Po moški navadi potem premišlja, kako bi se najceneje izmazal, in Je ves vesel, ko mu šine dobra misel v glavo. Tako se znajde neki dan v čakalnici zdravnika, nekdanjega sošolca. Ko pride vrsta nanj in stopi v ordinacij- sko sobo, prešerno pozdravi starega sošolca, besediči to in omo ter slednjič mimogrede omeni: »Veš, saj nisem prišel zaradi bolezni, samo malo utrujen sem in nervozen, žena pa počne vraga in pol. Zapiši mi kake nedolžne praške ali kapljice, da bo pravici zadoščeno in žena pomirjena!« Ali čudno, zdravnik se niti ne nasmehne in veli čisto stvarno: »Sleci se, prosim!« »Pa menda ni ta zdravniški hokuspokus zato, da mi bo kot staremu sošolcu vizito še zaračunllt« si misli državljan, ko se slači. In potem se začne izpraševanje, pre-trkavanje, preslušavanje, preizkušanje refleksov in ves repertoar zdravniške preiskave. Zdravnik dela beležke, kakor bi sestavljal inventuro, državljan je umolknil in čim dalje bolj mu je vroče. Slednjič je vendar le vse končano, državljan se lahko spet obleče, zdravnik pa piše recept. Ko je gotov, pravi: * »Nekaj sem ti zapisal, jemal boš... Cez tri dni se pa spet oglasi, morda bo potrebno, da pojdeš v bolnico. »Ali je tako nevarno?« vpraša državljan. »Ne, ni nevarno, ali vendar... In moj honorar je... Na ulici pride državljan malo k sebi. »Nesramnost, staremu sošolcu za računi vizito, in kaj mu še vse na misel pride! V bolnico naj grem, kakor da mi je na smrt! Sicer pa, kaj ta ve! V šoli je v matematiki komaj lezel in latinske naloge je prepisoval... V sveti jezi mu pade v glavo sijajna misel: Cemu plačujem že toliko časa bolniško blagajno! Zdravnik bolniške blagajne mi bo zapisal lipov čaj in škatlico »spirina, pa bo stvar opravljena. Državljan vzame v bolniški blagajni listek in gre k odkazanemu zdravniku. Toda, ali ima le on to vražjo smolo, ali je vse, kar govore o zdravnikih bolniške blagajne, zgolj hudobno obrekovanje!? Zdravnik bolniške blagajne ga prav tako natančno in v živo preiskuje in izprašuje. Prav nič se mu ne mudi. Na koncu je pa še hujše. »V bolnico morate čim prej. Napišem vam listek in telefonično vas priporočim g. primariju. Uredite jutri ali pojutrišnjem...« To je skoraj smrtna obsodba. Državljan je skrušen in doma oznani turobno: »V bolnico moram!« črna žalost se zgrne nad hišo, otroci šepetajo preplašeno: očka mora v bolnico, žena hodi po hiši z objokanimi očmi, državljanu se pa toliko hudega in nesreče skoraj imenitno zdi. Sprejemni ceremonijel v bolnici je podoben sprejemnemu ceremonijelu v vojašnici. Le prisege ni. Ko človeka preoblečejo, se mu zdi. da se Je sam spremenil. Naj je prej še toliko slabega govoril o bolnici, zdaj je na drugi strani barikade in gleda stvari drugače. Neprizadetemu se zdi marsikaj slabo, kar v resnici ni. Seveda, za navadne zemljane je »bolnica«, za boljše, ki lahko plačajo, so »zdravilišča«. Pa to je zgolj brezpomembna razlika v imenu. Kdor je objektiven, bo priznal, da zdravniki v bolnici za bolnika v tretjem razredu stvarno ne store nič manj kot zdravniki v najdražjem sanatoriju. Le klanjanja in praznega maševanja ni toliko, ker kje naj zdravniki v bolnici utegnejo, ko je toliko bolnikov! Ze prenapolnjenost bolnice se mi zdi najboljše spričevalo zanjo, ker če bi bila slaba, ne bi ljudje tako vanjo tiščali! Razen tega ima bolnica veliko stalnih gostov, ki se vsako toliko vanjo zatekajo, a človek se vendar sam od sebe vrača tja, kjer mu je bilo všeč. Eden takih starih »kuntov« mi je dejal, da je zdaj edino slabo v bolnici to, da sprejemajo same bolnike. Včasih je bilo drugače. Ni bi- lo treba, da je bil človek bolan, pa so ga vendarle radi sprejeli. Ko se je v nekaj dneh odpočil, je začel delati in streči bolnikom, ki so bili res bolni. Sestram ni bilo treba toliko delati, zdaj morajo pa reve vse same opraviti. Mož je imel prav. Bolnik, ki lahko hodi, ima v bolnici lepo priliko, da študira zdravljenje. Ze koj prve dni ga namreč pošiljajo na preiskavo v razne oddelke, kajti zdaj ni več tako kot nekdaj, ko so na kirurgičnem oddelku zdravili sa- mo zdrobljeno nogo in se niso zmenili, če so bolnika bolele tudi oči ali ušesa. Zdaj preiščejo in zdravijo vsega človeka in ga za postranske bolezni pošiljajo v ambulance drugih oddelkov. Se slabe zobe mu mimogrede populijo, če hoče. Torej na vsak način velik napredek! V bolnici so zdravila in zdravilni pripomočki dvojne vrste. Splošni in posebni. Poglavitni splošni pripomoček je termometer, ki ga dajejo slehernemu bolniku. Vprašal sem sestro, če termometer kaj prida pomaga, pa Je rekla, da zmerom ne. Neki ženski so ga dajali skoraj šest mesecev, a slednjič so ji morali vendarle nogo odrezati. Drugo splošno zdravilo je kava. daljna sorodnica Zike. Bolniki jo dobivajo v vseh oddelkih po trikrat ali štirikrat na dan. Človek se je pr«* privadi in gotovo je dobra za izpla-kvanje črev in pomirjenje živcev. Tretje splošno zdravilo so senzacije v bolnišnici. Bolniki v bolnici bi lahko dejali: »Noi tutti slamo una sola ^ miglia«. Kdor je delj časa v bolnici' občuti to vez solidarnosti tem močneje, čimbolj gine zanimanje za svet zunaj. Senzacij je največ ob ponedeljki;., ko pripeljejo ljudi, ki so se * avtomobili ali motocikli potolkli. v nedeljo stepli Itd. Ker so bolniki najrazličnejših krajev, obiskujejo P° kosilu znance v drugih oddelkih in tako povsodi vse izvedo. Posebno z9' nimanje je za ljubezenske tragedij*1 tien 5. Promet z avtomobili in zasebnimi motornimi vozili je dovoljen samo s posebnim pooblastilom Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko raemlje. Doslej od Vojaških Poveljni-stev izdana pooblastila ostanejo v veljavi. Vsi avtomobili in vsa motorna vozila, ki imajo prometno dovolilo, morajo imeti posebno spoznavalno tablico. člen 6. Kršilci te naredbe se pripro in iz-voee pristojnemu vojaškemu sodišču, obratna dovolila se odvzamejo, motor-n® vozila pa zaplenijo. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Naredba o podaljšanju roka za žigosanje vrednotnic Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, v zvezi s svojo naredbo št. 3 z dne L aprila 1941-XIX, in ker smatra za potrebno, da se dovoli daljši rok za pretiskovanje vrednotnic, ODREJA: Clcn 1. Rok, določen v čl. 1. nared-“e st. 3 z dne 21. aprila 1941-XIX, objavljene v Službenem listu Kr. CivU-5®ffa Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje št. 33 z dne 23. aprila 1941 XIX’ 86 podališa do 10' maJa 2 dnem 11. maja 1941-XIX izgubijo veljavo vse v citirani naredbi navedene vrednotnice, ki bi ne bile zamenjane. Clen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem. ko se objavi v Službenem listu J**. Civilnega Komisariata za zasedejo slovensko ozemlje. Ljubljana. 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Naredba o dovolitvi omejenega izplačevanja hranilcih vlog, zavarovalnin itd. Kraljevi civilni komisariat ZA ZASEDENO SLOVENSKO OZEMLJE Podlagi prejšnjih odredb o ukinitvi , civdnopravnih obveznosti, ki so jih izdale banovinske oblasti, in P^rebe, da se postopno obnovi gospodarsko delovanje na slovenskem ozemlju, ki so ga zasedle italijanske oborožene sile, ODREJA: Člen 1. Kolikor v tej naredbi ni odrejeno drugače, se bo s 5. majem 1941-*LX na slovenskem ozemlju, ki so ga - Italijanske Oborožene Sile, ;55ne“a odlog plačil iz civilnopravno? obvez, kakor so jo odredile prejšnje banovinske oblasti, ter plačil, ki je treba še izvršiti med ustanova-“1 osebami, ki bivajo na tem ozemlju, Clen 2. Do vključno 4. maja 1941-vii,, ost,alleJo odložena plačila iz ci-rt‘ ‘ °Plavn>h obvez ne glede na njih Plaču- razen v Primeru naslednjih a) Plače, mezde in sploh vsa plačila za opravljeno delo; o> Najemnine za stanovanja in lokale; o) rente in vzdrževalnine; d) prispevki za socialno zavarovanje; ,-e) kupnine iz pogodb, sklenjenih po aprilu 1941-XIX ali pa tudi prej, V? s? je predaja predmeta izvršila po in J, • ali če so se kupčije zaključile n,,fi go Predalo v kakršnem koli tre-lili ,' k°hkor spada to blago med živ-jeuske potrebščine. Za take se sma-Proizvodi, ki služijo prehrani, za a *n obutev, razen če niso 52usnega značaja. ^‘en 3, Do 15. maja 1941-XIX bodo redni kreditni zavodi v okviru nii^ ljivih sredstev izplačevati hra-ne pologe (hranilne vloge, naložbe na tekoči račun, itd.) do najvišjega skupnega zneska 2.000 din. Ta meja se zniža na 1.000 za Hranilnico dravske banovine, za hranilnice urejene na osnovi uredbe z dne 24. novembra 1938, in za zadruge, podrejene zakonu od 11. septembra 1937. V obeh primerih bodo morala biti izplačila, ki so bila morda izvršena od 25. marca 194l-XIX dalje, vključena v račun, s katerim se bo določil najvišji skupni znesek, kakor ga dovoljuje ta člen. Tem izplačilom je treba dati prednost pred izplačili po naslednjem členu 6. Clen 4. Do 15. maja 1941-XIX je odloženo tudi izplačilo glavnic, zavarovanih v pogodbah o življenskem zavarovanju. odkupovanje polic in izdajanje predujmov nanje. ČL 5. Izplačilo hranilnih pologov, položenih pri vseh denarnih zavodih iz čl. 3. od 15. aprila 1941-XIX dalje ni odloženo. Ti zavodi jih morajo imeti likvidne in razpoložljive na ^OdS. maja 194l-XIX dalje so izplačljive odškodnine za elementarno škodo ne glede na to, kdaj je nastala. S 15. majem 1941-XIX je znova dovoljene tudi izplačevanje glavnic, zavarovanih v pogodbah o življenskem zavarovanju, odkupovanju polic in predujmov nanje. Clen 6. V okviru svojih razpoložljivih sredstev bodo smeli kreditni zavodi, omenjeni v čl. 3., izvrševati izplačila tudi v večjih zneskih, kakor sta v omenjenem členu določena, od vsot, ki so bile pri njih v hranilnem pologu že pred 15. aprilom 1941-XIX, in sicer: a) posameznim vlagateljem do skrajnega zneska 10 odstotkov vsot. ki so bile vsakemu posamezniku vpisane v dobro zgoraj omenjenega dne. če do-tičnik lahko dokaže in jamči, da so mu dvigi potrebni za plačilo obvez, ki jih ne zadeva odlog plačila po čl. 2., ali pa za plačilo davkov in taks, b) zavarovalnicam za izplačilo odškodnin za elementarno škodo. c) ustanovam za socialno zavarovanje in javnim borzam dela za izplačevanje podpornih prispevkov, d) javnopravnim ustanovam za njihove potrebe, e) drugim kreditnim zavodom. Clen 7. V času, ko so bila pl ti čila ukinjena, tečejo pravne in eventualne višje obresti, kolikor so bile pogodbeno določene. Clen 8. Ta odredba, ki nsdomestuje vse prejšnje določbe, stopi v veljavo z dnem obiave v »Službenem listu« Kraljevega Civilnega Komisariata za zasedeno ozemlje. Ljubljana, 30. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje; EMILIO GRAZIOLI Italijanščine se lahko Naredba o dvojezičnem besedilu napisov v javnih lokalih in uradih v Sloveniji Kr. Civilni komisar za zasedeno slo-j vensko ozemlje ODREJA: člen 1. Na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski vojski, morajo imeti v vseh javnih in zasebnih uradih. v javnih obratih (prenočišča, restavracije, kavarne itd.), v trgovinah in vobče v vseh občinstvu dostopnih lokalih table, nadpisi. ceniki, obvestila itd., poleg slovenskega tudi ustrezno italijansko besedilo. Clen 2. Poleg tega je obvezna tudi jasna in dobro vidna dvojezična navedba cen vsega blaga in storitev (slovensko in italijansko besedilo). člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 5. maja 1941-XIX. Ljubljana, 30. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Naredba o izvozu iz zasedenih ozemelj v Italijo »Uradni list« v Rimu objavlja odlok št. 290 z datumom 30. aprila, ki ureja naučimo... ... pri Zavodu za italijansko kulturo v Ljubljani, Napoleonov trg št. 6. Zavod sprejema prošnje za vpis v tečaje, bodisi za sedanje, bodisi za tiste, ki bodo poleti. Nadaljevalni tečaji so v ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 21. ure, vsak tečaj po eno uro. Vpisnina je na mesec 10 din. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo v uradnih urah ali pa po telefonu št. 43-64. ... pri Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15, telefon 48-43. Zavod sprejema učence v večerne in dnevne tečaje, začetne in nadaljevalne tečaje. ... pri Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15, telefon 40-48. ...pri Trgovskem društvu Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27, ki priredi večerne tečaje v torkih in sobotah od 20. do 21. ure. Prijave za tečaj sprejemajo v društveni pisarni Gregorčičeva ulica 27, pritličje med 8. in 14. uro ali po telefonu, št. 26-52. ... pri Dopisni trgovski Soli, ki priredi trimesečne dopisne tečaje. Vpišite se pri Dopisni trgovski šoli, Ljubljana, Kongresni trg št. 16/11. ... v tečajih italijanščine in slovenščine za Italijane v Ljubljani, Beethovnova ulica 9/1. ... pri radijskem tečaju, kjer poučuje prof. Leben. I tev, ker ostanejo še nadalje v veljavi določila glede notranjih dajatev. , Cl. 4. Ta odlok stopi v veljavo en I dan po objavi v »Uradnem listu« v I Rimu. (Odlok je bil objavljen dne ; 3. maja v Rimu in je torej stopil v ‘ veljavo dne 4. maja.) Naredba o plačevanju uvoznih in izvoznih dajatev V »Uradnem listu« v Rimu je objavljen dekret Duceja z dne 29. aprila 1941-XIX. ki vsebuje določila o carinah na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski Cl. 1. Na zasedenem ozemlju ostane v veljavi poraba carinskih tarif in ostalih zakonov ter carinskih naredb, ki so veljale na prejšnjem jugoslovanskem ozemlju. Tudi ostanejo v veljavi vsi predpisi glede monopolov, notranjih fabrikacijskih davkov, glede prodaje in konzuma za uvoženo in izvoženo blago. Cl. 2. Blago, uvoženo iz neitalijan-skega ozemlja, je podvrženo pri uvozu na zasedeno ozemlje plačilu uvoznih | carinska vprašanja za promet blaga ; dajatev po prejšnjem členu. Isti po-i med Italijo in zasedenim ozemljem, j stopek velja za blago, ki pride iz ca-i Odlok se glasi: rinskih skladišč, prostih pristanišč ter j Cl. 1. Blago, pridelano na zmedenem prostih con Kraljevine Italije, če ni ozemlju in ostalega izvora, ki se je j znan njegov izvor ali imajo pravico nahajalo ob dnevu zasedbe na tem I do povrnitve dajatev ali služijo začas-ozemlju, je smatrati za nacionalizirano j nemu uvozu ali zopetnemu izvozu. | z zasedbo in ga. je dovoljeno izvažati j ci. 3. Blago, namenjeno izvozu na na italijansko carinsko ozemlje, ne da ■ neitaiijansko ozemlje ohno -no tudi izbi bilo treba zanj plačati kakršnekoli j ven prostih pristanišč Trsta in Reke, carinske in druge dajatve Izjema pa j je podvrženo pri izvozu v zasedeno velja za monopolske predmete in za j ozemlje plačilu izvoznih dajatev po predmete, kr so podvrženi internim j a j. vpošteva 'oč odredbe čl. 3 uredbe fabrikacijskim konzumnim dajatvam: 0ri 24. aprila (ta člen dovoljuje izvoz in drugim uvoznim dajatvam, za ka- samo s predhodnim pooblastilom Kr. tere velja se nadalje uporaba zakonov i Civilnega Komisarfa) in naredb. veljavnih v Italiji. | ci. 4. Blago italijanskega izvora (ne Cl. 2. Blago, pridelano na zasedenem ; pa nacionalizirano v Italiji) je prlpu-ozemlju in tuje blago, nacionalizirano ščeno k uvozu na zajedeno ozemlje, z zasedbo, za katero so bile plačane j 11 e Q:1 bi bilo treba, plačati uvozne manjše dajatve kot one, ki veljajo v | dajatve po bivših jugo lov. zakonih. Italiji, je podvrženo plačilu razlike pri! isto blago, ki je bilo že podvrženo na i uvozu v Italijo, ki je seveda dovoljen. | italijanskem ozemlju plačilu mono-Cl. 3. Blago, ki izhaja z italijanskega i polskih dajatev ali notranjih fabrika-carinskega ozemlja in se izvaža na | čilskih taks ali trošarin po kvotah, ki zasedeno ozemlje, se smatra za izvzeto | so nižje, kot so določene v čl. 1, je i od dajatev in drugih dajatev, ki so dopuščeno k uvozu na zasedeno ozem-, določene in veljavne v Italiji. Za to, ije s tem, da se plača razlika, j blago ni mogoče dobiti vrnitve daja- £| 5 Blago, namenjeno Italiji ter Prostim conam v Kvarneru in Zadra, -»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦...♦♦♦♦♦♦♦♦.♦♦♦♦♦.♦♦♦♦.j ,e pi.lpuš6eno cb lzhodu z zajedenega {ozemlja plačilu dajatev po čl. 1. Pri ' tem blagu .je dovoljena povrnitev morebiti plačanih dajatev za surovine, ki so bile porabljene za njih izdelavo. Cl. 6. Civilni komisarji morejo v sporazumu z vojaškimi in carinskimi oblastmi s svojimi navedbami na osnovi izjeme od krajevno veljavnih odredb urejati mali krajevni promet z nezasedenimi pokrajinami bivše Jugoslavije, ki meje na one kraje, katere je zasedla italijanska vojska, v skupnem radiu 15 km od okupacijske črte. Cl. 7. Dnjatvena ureditev mesta Reke je v celoti razširjena tudi na mesto Sušak. (Slede še podrobna določila.) CL 8. Ponovno so uveljavljene odredbe glede prostih con po Kvamerju in v Zadra, in sioer one. ki so veljale pred začetkom sovražnosti. Cl. 9. Kr. Civilni Komisarji so pooblaščeni. kadar gre za uporabo tega razglasa zlasti glede zopetne obnove carinske službe, izdajati potrebne ukrepe. V ta namen se lahko porabi tudi carinsko osebje bivše Kraljevine Jugoslavije, ki se lahko pokliče nazaj in nastavi v službo. V vsakem primeru in pri vsakem uradu bodo tudi delegati Kr. Italijanske carine, ki bodo kontrolirali in skrbeli za interes italijanske uprave. Carinski uradi bodo delali in bodo plačani iz računa Vrhovnega Poveljstva. Varnostna služba in pregled sta zaupani Kr. Italijanski Finančni Straži. V mejah službe in v rjah njih pooblastil je poverjeno tu-tem organom zasledovanje in kaznovanje prestopkov te naredbe. Cl. 1*. Pričujoča naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« v Rimu (dne 3. maja). b bolnico so pripeljali dva. Fant je oh 1 ustreliti dekleta in sebe, pa je škrat slabo zadel. Iz našega oddelka ® je hotel obiskati rojak, pa je dejal, li» m°Sel Priti do njegove poste-. ker je bilo že toliko žensk okrog v S®’- Podoba je, da take senzacije i.J^ihiški enoličnosti blagodejno podajo bolnike. kifrar 86 tiče pošebnih zdravil, so na h-^jKičnem oddelku seveda na prvem j^ t*1 nožči, škarje in obveze, človek »ih ver-tei. kako imenitno zdaj vča-u/ Polomljenega in raztrganega člove-IS ?Jet naravnajo in zakrpajo. Pa ka-*itro gre. Laik si včasih misli, ni stili a' a bolnik je v nekaj tednih na nogah, neti ^dioinskem oddelku in še na leiT„t! rih drugih zdravijo največ z In-j6i Jarnl- Križ božji, koliko vrst jih in , Akcije so sploh močno v modi kas nekaJ tednih je bolnik prešpikan iw /V- Boštjan, kožn rtek oddelku zdravijo garje in ^ne bolezni največ z mažami. Teh bQrZ Je koliko. Cinkova, katranova, hie™ 3odova ltd' itd- Delajo jih pa kain c. v ^amah. kakor zidarji apno, delli t^thlke mažejo z njimi prav na hoži ° 111 kar z navadnimi Jedilnimi dao£nlmlv je sedmi oddelek, Povsodi ln P° hodnikih je zapisano j« ' MIR, MIR... v bolniških sobah Poinii,tako ilvahn° kakor v najbolj rtia „ arni- Menda je premalo bro- 4 na svetu. Preiskovalna soba na očesnem oddelku je vsa črna. Kar strah je človeka v njej. Zdravniki na tem in na ušesnem oddelku imajo pa zmerom na čelu pripeta okrogla konkavna zrcala z luknjico v sredi. Žalosten je infekcijski oddelek, kamor razen zdravnikov in strežnikov zdrav človek nima vstopa. Kadar je ura obiskov, stoje pred okni zunaj starši in gledajo za šipami svoje otroke, ki imajo škrlatinko ali davico. človeku, ki gre mimo, se stisne srce. Bolnika, ki ne vedo zdravniki z njim kaj početi, pošiljajo navadno na obsevanje. Obsevanje je nova medicinska moda, katero so najbrž na dan spravile tvornice, ki izdelujejo aparate za obsevanje. S takimi opazovanji si bolnik v bolnici krajša čas in se pri branju misijonskih koledarjev polagoma pogreza v nek dolgčas, ki je zdravilen, ker je bolnik izgubil občutek za čas. Dnevi so si podobni, v večernih pomenkih bolnikov človek izve najčudovitejše zgodbe iz krajev, kjer nikoli ni bil in kamor nikdli ne bo prišel. A vse je tako odmaknjeno od človeka, da se ne da dopovedati. Občutek brezčasja in odmaknjenosti od sveta je še globlji, ko človek opazuje sestre in vsakokrat ugotavlja, da so najbrž edina bitja, ki Kristusovo besedo res izpolnjujejo. To mu posebno dobro de, kajti ni samo telo bolno, tudi duša je hudo bolna.. Slednjič bolnik v bolnici ozdravi. Besedilo proglasitve ozdravljenja je pri vsakem primariju drugo. Visok primarij pravi pri jutrnji viziti kratko: ta gre danes ven! Njegov bolj ljudo-mlli tovariš meni: Kaj se vam zdi, bi šli že lahko domov? Jovijalni primarij pa vzklikne: No, fant (ali punčka), midva sva pa že kar zdrava! Pa naj bo besedilo tako ali drugačno, učinek je skoraj vselej enak novici: vojne je konec! Marsikomu niti več ne diši zadnje kosilo v bolnici, hitro se preobleče, površno se poslovi od tovarišev, ki je bil z njimi toliko časa skupaj, in čimprej zapusti bolnico. Na ulici v civilni obleki je prvi vtis: neverjetno, koliko je neba nad zemljo! Bolnik je pač dolge tedne prebil v sobah in v senčnem vrtu. Potem srečuje znance, se z njimi pozdravlja, pride domov in čuti, kako ga je vsega prežela nova volja do življenja. Kmalu posluša z naslado vse čenče in abotnosti, ki kulturni človek brez njih ne more živeti. Komur more, rad pove, da je bolnica vendarle imenitna ustanova. Veselje pa ne traja dolgo, čez tedne in mesece sprevidi državljan, da je z njim kakor z izrabljenim avtomobilom, ki je bil v generalni reparaturi. Gre, gre, ali kljub vsemu se še zmerom kje kaj zatika. Tedaj spozna, da je bolnica z osmimi oddelki pač hudo nepopolna, ker ji manjka poglavitni oddelek — pomlajevalni. KRONIKA Veličanstvo Kralj in Cesar je dne 1. maja vnovič obiskal ranjene vojake v bolnišnici Celia v Rimu. Kralj in cesar je obšel vse sobe in se očetovsko zanimal za vsakogar. Za vsakogar je imel besedo svoje visoke pohvale in željo, da bi kmalu ozdravel. Ranjenci so se mu zahvalili z vdanimi in prisrčnimi ovacijami. Kralj in Cesar in Kraljica in Cesarica sta si v torek ob enajstih ogledala razstavo mladih nemških umetnikov v ,Nemški akademiji* v Kirnu. Visoka gosta sta se zelo pohvalno izrazila o umetnikih akademije. Kr. Civ. Komisar je izdal naredbo o nadzorstvu tiska. Postavil je pod nadzorstvo: Zvezo za tujski promet in radiooddajno službo. Pod sekvester je Pa postavil: Državno hipotekarno banko. Narodno banko. Privilegirano agrarno banko. Zanatsko banko, Družbo Elementar, zavarovalnico La Nazio-nale - incendi - vie, Banko Slavijo, agencijo Avalo m dražbo Royal Ex-change Assurance Corporation. Kr. Civilni Komisar Grazioli je sprejel zastopnike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in zastopnike Pokojninskega zavoda. Gospod Komisar je izjavil zastopnikoma, da mo ra biti delo vsestransko spoštovano in bo socialno zavarovanje dobilo v njem dobrega zaščitnika. Gospod Komisar je dejal, da bo socialnim ustanovam nudil vso svojo stvarno in moralno pomoč. Dan vojske in imperija bo 9. maj-nika! To bo slovesnost dela, ki ga je dovršilo za domovino italijansko orožje. Praznovali jo bodo kar najbolj svečano po vsej Italiji. Ljubljana, glavno mesto najmlajše italijanske province bo 9. maja ,Dan italijanske vojske' še posebno slavnostno proslavila. ,Dan vojske' bomo proslavili z vojaško parado ljubljanskega poveljstva, ki naj bo prisrčen pozdrav oddelkov ljubljanske posadke ljubljanskemu prebivalstvu. Občinstvo se bo lahko udeležilo slavnostnega mimohoda ob ulicah, ki jih bodo določili reditelji. Vsa Italija bo pa na ,Dan vojske' posvetila vse svoje misli in čustva spominu in slavi italijanskega vojaškega izročila! Vojvoda Paolo Badoglio. letalski rezervni poročnik, sin Maršala Italije Pietra Badoglia, je 30. aprila v izvrševanju svojih dolžnosti padel na bojišču. Vojvoda Paolo Badoglio se je kot vojni prostovoljec udeležil abesinske vojne in operacij na zapadni fronti. Zadnji tri mesece je služil pri neki letalski eskadrilji v severni Afriki. Bil je odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. V Črni gori je Vis. Civilni Komisar že prevzel oblast ln spet uvedel redno življenje; oblasti so posvetile največjo Aspirin In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer’-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina bre| „Bayer'-jevega križa! •« ,* «« O.. « 7MT od 2» m,rt. ‘f4t skrb organizaciji prehrane in boljšega prometa. Civilni Komisar je že odredil, naj se spet odpro šole vseh stopenj. Nadalje se je že začelo proučevanje spremembe sodnega reda in organizacije sodstva v zasedenih krajih. 170 stolov moke je razdelil mestni preskrbovalni urad na zapoved Kr. Civ. Komisarja med ljubljanske peko, ki ga zdaj prodajajo cel« brez kait. 1(0 stotov moke je pa dobilo združenje gostilničarjev. V ljubljanskih tpesl • Hill skladiščih je doslej že 1100 stotov bele enotne moke, tako da je Ljubljana spet preskrbljena z dobrim kruhom. Zdravstvene odposlanstvo iz Kima je obiskalo Ljubljano pod vodstvom direktorja inestu Kima in okolice g dr. Chriehija in direktorja pokrajine Trst dr. Duceja. S seboj so pripeljali dva sanitetna avtobusa, ki sta naj-moderneje opremljena z vsemi zdravstvenimi aparati, kakor tudi z K5til-genovim aparatom. Zdravniki bodo pregledali zdravstveno stanje otrok v mestu in okolici, ki bodo potem poročali ministrstvu notranjih zadev v Rim. Ko bodo pregledali otroke, lx> ambulanra ha razpolago tudi odraslemu prebivalstvu. Za komisarja pri Trboveljski družbi v Ljnbljani je bil imenovan inženir Enrico Raverto. Na reškem in kolpskem področju so že organizirali civilno oblast. Prefekt Kvarnerske pokrajine je izdal 31. aprila tale proglas: »Po pooblastilu Eks. armijskega generala Ambrosia, kav. Velikega križa Vittorio, poveljnika XI. armadnega zbora, sprejemam od danes dalje civilno oblast na področju Reke in Kolpe. Prefekt: Testa.« Svečana zaprisega topničarskili novincev 22. topniškega polka divizije »Re« se je vršila dne 4. maja v Top-nlčarski vojašnici. Svečanosti so prisostvovali Nj. Eks. Poveljnik armadnega zbora General Robotti, gospod Kr. Civilni Komisar Grazioli, komandant divizije »Re« General Fioren-zoli, ljubljanski župan dr. Adlešič, generali in visoki častniki. Nov italijanski dnevnik ,San Marco* je pričel izhajati v Dalmaciji; izhajal bo vsak dan na dveh listih, eden italijanski. dragi hrvatski za drugojezič-no prebivalstvo. Poštni pečat so izprcmenilo italijanske okupacijske oblasti. Na mest« prejšnjega žiga, ki je imel besedilo pisano v latinici in cirilici, pride zdaj samo slovenski tekst. S tem v skladu so zdaj tudi na poštnih nabiralnikih izbrisali prejšnji napis, tako da bo zdaj ostal samo napis: »Poštar. Ljubljančanom se je nudil v nedeljo poseben užitek, ko so lahko ob petih popoldne poslušali vojaško godbo Armadnega zbora na Kongresnem trgu. Spored in izvedba koncerta sta bila odiična in se je kar trlo na tisoče hvaležnih poslušalcev. Spored je otvo-rila »Koračnica II. pešpolka Re<, skladba ravnatelja Zenza, njej so sledili simfonija iz Rossinijevega »Seviljskega brivca«, delirij iz Donizzetti-jeve opere »Lucie di Lamermoort, Brahmsova »Ogrska plesat in »Mornariška koračnica«. Točno ob 18. se j« koncert končal. Prva pošiljka morskih rib je prispela te dni iz Trsta na ljubljanski trg. Ribice so bile po 28 dinarjev kilogram in so jih ljubljanske gospodinje takoj pokupile. (Nadaljevanje kronike na 12. strani.) Pravi San Pedro Mate čaj vzbuja in istočasno ubia-žuje utrujenost in lakoto. Kr. dvorni dobavitelj drogerija Gregorič, LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 5>N martinč ek, je nekje zavohal l je pa globoka! 3. slika: Hva Civilizaciji za hrbtom Časnikarstvo v Tibetu Kako piše urednik »Tibetanskega lista« Edini časnikar in urednik v vsej titanski državi se imenuje Tarčin labu. Ni se mu treba bati nobenega ■tekmeca, ker je njegov .Tibetanski list* edini v vsej državi. Ta list je kaj težko popisati. Ne iz-ku naklonjenost do lepe neznanke. Naklonjenost se je pa še bolj povečala, »o je izvedel, da bi njegovo sl »ko rada kupila. Gospodični je bilo ime Elena Elling-•onova, rojena je bila v Ameriki, njena mati je pa bila Italijanka. Ko je 'zgubila očeta, se je hotela mati preseliti v svojo ljubljeno domovino in le komaj čakala trenutka, ko se ji bo *elja tudi izpolnita. Elena je poznala le malo italijanskih besedi, zato je Fulviu čestitala k njegovemu delu s prisrčnim stiskom roke in s sladkim smehljajem. Pokazala je na sliko in rekla z živim zanimanjem: »Kako je lep, Fred!« »Fred... fantiček?« je vprašal Fred. v Pogledala ga je in nekaj časa molela, da bi bolje razumela njegove besede. Potem je odgovorila: »Da.« Listič ,Prodano*, obešen na sliki, je pomenil začetek Fulvijeve sreče. Zaceli so ga obletavati od vseh strani, z vseh vetrov je dobival naročila za slike, v njegovo delavnico so hodili znani in neznani obiskovalci in kupci. Vsi ti vsakdanji sestanki z Eleno so učinkovali na umetnika tako, da se J® lotil svoje umetnosti z novim navdušenjem, s sladkim upanjem in s trepetajočim srcem od umetniške vneme. Sprehodi z Eleno so bili zanj polni novosti in lahkomiselnega veselja. S Pomočjo žepnega slovarčka sta se vse bolj sporazumevala. In te nenavadne Pogovore, polni slabega razumevanja, ®edklicev, je pogosto prekinil zdrav Elenin smeli, h kateremu se je pridružil po navadi še Fulvijev. Iz teh nenavadno smešnih pomenkov je fulvio izvedel, da je Elena zapustila v Ameriki majhnega Freda, ki ga je zelo ljubila. Kadar je izgovorila to Kratko ime »Fred«, je imel njen glas Poseben prizvok, sladek in ganljiv. Kmerom ga je klicala >dragi Fred«:, in v očeh se ji je ob tem imenu nekaj ganljivega zasvetilo. »Vaš?« jo je vprašal Fulvio. »Da.« »Torej poročena!« »Ne.« ^Ločena?« Na to vprašanje se je glasno zasejala: »Ne!« »Res, svojevrstne so te Američan-. e>< si je mislil Fulvio. Postal je tih ln potrt. »Mislijo, da si lahko vse dobijo. Imajo sina, ne da bi bile po-'°«ene in govore o njem prav tako, *akor o povsem razumljivi stvari.« Z vsakim dnevom je občutil, da ga j? »jena bližina vse bolj prevzemala. ?®‘el se je otresti ljubezni, ki se je a*o zelo oklepala njegovega srca. , Ko po tem govo: j ni prišel na se-‘Snek in ko ga je Elena poklicala po ve ki jo hoče podariti svoji materi. 8J\rernagalo ga je veselje, ko jo je zagledal in najrajši bi jo bil kar 'Jel, toda sprejel jo je hladno, vljud-. Določila sta dan, ko bo prišla, da ^o slikal. v«0 je pa spet prišla, še lepša, v tp r?i obleki z obrazom, na kate-v* je počivala senca žalosti, ga je Stft?? prešinila nova sila ljubezni. trJpil ie k platnu in opazoval model, Rim, maja. Tahiti je eden izmed najmimejših in najlepših otokov v Tihem oceanu. Zdi se pa, da se je zdaj usoda tudi zoper njega in njegove prebivalce zarotila. Pred nedavnim so ga namreč zasedli Angleži in ga potegnili za seboj v vojno. Italijanska gospa Selo Fiaux, ki se je pred nekaj tedni vrnila s tega otoka, je izjavila: »Ljudje bi morali vsaj ta otok pustiti pri miru. Bojevanje je v bistvu čisto nekaj protinaravnega za prebivalce tega otoka.« Otok Tahiti je bil še do pred nedavnim blagoslovljen z vsemi dobrinami. Njegovi prebivalci so živeli brez denarja, niso imeli nobenega vladarja in se sploh niso brigali za stvari, ki so se godile po širnem svetu. Kdor koli je prišel na ta otok, je bil dobrodošel. Lahko si je sam zgradil svojo hišico iz bambusovih palic in živel po svoje, kakor mu je srce velelo. Tahiti ni velik. Skupaj s polotokom Faiara^ pujem meri samo tisoč kvadratnih kilometrov. Na njem živi vsega skupaj 20 tisoč prebivalcev vseh mogočih plemen. Tu žive Kitajci, Evropci in mnogo drugih mešancev. Kljub tej razno-barvnosti se pa vsi med seboj nenavadno dobro razumejo in spoštujejo. Ko na otok Tahiti še niso prišli civilizirani kolonisti, je bilo življenje na njem nenavadno idilično in pri-rodno. Prebivalci so hodili naspol goli po otoku in se tega sami sploh niso zavedali. Moški so imeli samo okrog pasu pritrjen kos blaga, ki so ga njihove žene izdelovale iz vlaken nekih rastlin z otoka. Kljub temu so pa prebivalci prirojeno sramežljivi. Francoski slikar Paul Gauguin (živel je v 19. stoletju), se je iz svoje domovine preselil na ta otok. Sprva si je na njem hotel samo odpočiti svoje slabe živce, potem se je pa tam tako navadil, da je na njem ostal vse življenje. Na otoku je dobil prav dobre modele, posebno za Evo in Adama. Tudi mrjogo drugih, ki so prišli na otok samo za nekaj dni, so potem na njem ostali vse življenje. Zgradili so si v goščavi dreves mične hišice, sinovom so pa dajali ime terasaste gore, ki se mogočno dviga proti rdečkasto-modremu nebu. Navadili so se mogočne svobode in neodvisnosti tega otoka. Njihovi otroci so veselo tekali goli po otoku sem ter tja in se niso bali nikogar. Se celo mogočen vulkan Orohena. ki ima svoj ogromni krater v višini 2.000 metrov, je pre- na&in dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Nedisciplinirani pešci nehal bruhati. Zdaj samo še kakor velikanski speči slon zastira otokovo ob zor je. Enkrat na mesec pristane ob obali Tahitija parnik, ki pripelje prebivalcem cigare, cigarete, lepotne pripomočke in druge potrebščine. Ta dan v J mesecu je za prebivalce otoka naj-1 večji praznik. Tudi otočani sami imajo t poleg majhnih ribiških čolnov precej J velik parnik, ki enkrat na teden po-t _ tuje okrog otoka. Otočani se skoraj vsi* { ! e nekaj dnevi sem se peljala v bavijo z ribolovom in hodijo z majh-J',, P? prometni ljubljanski ulici. nimi čolni na lov. Vendar ribolov za t a ccJ«polno ljudi, Irt njih ni življenjske važnosti. Navadno**0 dežniki hiteli na vse konec in love ribe samo za šport in v zabavo, t '-^- Prav tako prebivalci prav radi zaprav-* Na nekem ovinku stopi nenadno 9 ljajo svoj čas z zbiranjem kokosovih ♦ pločnika pred moje kolo neznani, po orehov. •videzu boljši gospod. Neznanec — Doslej je bil otok pod francosko za-*očitno je bil zamišljen — je z veli-ščito. Večkrat je pa prišlo do raznih*kim dežnikom zakrival svojo glavo; sovražnosti med francoskimi in angle- J ko je hotel prečkati cesto, ni pogledal škimi priseljenci. Danes plapola na £ ne na desno, še manj pa. na levo, otoku Tahitiju angleška zastava. Čeprav je otok zdaj nekoliko utrpel na svojem miru. žive njegovi prebivalci še zmerom svoje posebno življenje. Ne zmenijo se dosti za vojne naprave, temveč rajši žive pri svojih cvetlicah, drevesih in v naravi in uži- \kakor da je vsa ulica njegov Ni mi kazalo drugega, kakor vrt ;mestu ustaviti kolo, ker bi ga sicer [lahko pošteno prekucnila. Tisti tre-; nutek me je pa tudi že sam opazil ] in je od strahu, namesto, da bi šel vajo ob pogledu na visoke gore, kiPvol° va1yreb °dsk?cl.‘ J* X naravnost v moje sprednje kolo. Po- jim zastirajo pogled v svet. (»Tempo«, Rim.) Na naslednji postaji sta vstopila dva druga popotnika. Po nekaj minutah vožnje je pa kmet v krsti dvignil pokrov in vprašal, ali še dežuje. Oba popotnika sta se tega nenadejanega dogodka tako prestrašila, da sta skočila s avtobusove strehe. Prvi je obležal takoj mrtev, drugi je dobil pa hude telesne poškodbe. Pajčevina namesto svile V iskanju za novimi surovinami je nastalo tudi vprašanje, kako bi se našla kakšna nadomestna surovina za svilo. Pajek prede svojo mrežo na isti način in iz iste snovi kakor sviloprej-ka, samo da je pajčevina finejša in odpornejša od svilene niti. Strokovnjaki so ugotovili, da je potrebno za pol kilograma pajčevine približno 28 tisoč pajkov, medtem ko je za isto množino svilene niti dovolj že 2000 sviloprejkinih bub. Zamisel, uporabljati pajčevino, je že precej stara. 2e leta 1710. je markiz de Sain-Hilaire, ki je bil predsednik, _ - . znanstvenega društva, pričel uporab-1 Ljubljančani ie poznamo iz filma ljati pajčevino. Izumitelj je poslal pot*Preko ljubezni*, je ena izmed naj- moje sprednje mazal si je plašč, mene pa prevrnil po tleh. V moje veliko začudenje je prav prostaško zaklel in dejal, da bi morali vse koledarje zapreti. Kolo je, zelo potrebna stvar, toda Zaradi konstitucionalnih svojstev nekateri ljudje sploh niso'občutljivi za komarjev pik, medtem ko se drugim ? zal so naši pešci tako zelo nedisci-takoj napravijo veliki madeži. Ljudje, J plinirani. če veljajo za voznike cestni ki na opikanem mestu otečejo, so pre-* predpisi, naj veljala tiuli za pene* občutljivi za komarjev strup. Kolikor • red in disciplina. Alida Vallijeva [nova zvezda italijanskega filma Alida Vallijeva, ki jo tudi mi bolj je človek občutljiv, tem bolj reagira na komarjev pik. če nas piči čebela, osa ali sršen, moramo najprej izpuliti želo, potlej pa /> opikano mesto hladiti, da s tem pre-S prečimo srbečico, in znižati tempera-f turo vnetega mesta. Ulustrierle Nachtausgabe, Berlin. Z. F. »Prijatelja« ptic Neko popoldne sem se sprehajala po ljubljanskem Tivoliju. Poleg a v ha sem zaslišala milo čivkanje in sem radovedna pogledala odkod prihaja. Za grmom nedaleč od mene sta če-Golobje V japonski službi Z pela dva fantiča kakšnih Ki. let in „ .. J vneto ogledovala gnezdece in ptička Tok,o, maja. 1 --------.---------j -----------»--i, .. ... , •, t-, i Največji japonski list se v svoji ob-♦ ,,.v ... par pajčevinastih nogavic ženi nem-t bolj priljubljenih italijanskih film- j veSfievaln| siužbi rM! poslužuje samot Stopila sem bliže mislec, da ja škega cesarja Karla VI., vojvodinji ? skth igralk Se ko je bila otrok, jeiradia in jetal temVeč Ceiol^nezdo'san,° Padl° z dreves“- Seveda Burgundski in kralju Ludoviku KlV.lmnogo brala m si postavila za cilj, ♦ golob^v Golobje tega lista so najbolje*sem se močno zbudila, ko sla mi Dami sta se teh nogavic zelo razve- *da mora postati slavna. Hotela je J izvežbani pismonoš t fantiča povedala, da sta gnezdo sama selili, toda francoski kralj jih ni hoteltčimprej vstopiti kot učenka k itah-t Dopi£niki vzamejo na razne športne!sPravila z drevesa, ker lovita ptice, obuti, ker ni maral pajkov. Izdelovapijanskemu filmskemu podjetju m po-1 ^ vojaške ki x gode daleč j^a vprašanje, kaj bosta z njimi po- nja pajčevine na veliko najbrže niso »stati umetnica. Izunaj” Tokia, golobe s seboj Slike in#ce‘a.’ s,ta mi odgovorila, da sta strasti niti prič .1, ker je bilo zbiranje po-t To se ji je fcmalu posrečilo. m golobom, ki jihtjedca ptičje |K'cenke. že nekaj dni trebnih pajkov otežkočeno. Ujem učitelji niso ostali gluhi in slc-i^ najhitreje prineso v uredništvo?S1 T88!? dan Privoščita par ptičkov Tudi Reaumur je poskušal gojiti •?«' za njeno nadarjenost in lepoto, K jUsta y Xokiu 2 spečenih na masti. Pripomnila sta, pajke. Toda njegova farma ni uspela, t^aj kmalu dobila večje vloge m sej Gok)bi so tako močni da lahko pre-!da |e s.icer t,‘ Pečenke zelo malo, ker so večji in močnejši pajki požrli X povzpela do damisnje slave. Zanimivo * naša,0 precej veiike fi]mske negative,?vendar 25140 ta tem '»ljša. slabotnejše in manjše. Znanstvenik ni? je, da so filmski strokovnjaki najprej | J seveda še cele repor-1 Žalostno je, da ta dva fantiča ni- mogel zapovedati tako kakor je zapo-1 opazHi na Alidi Valhjem njeno svežo, |pred nedavnim je e(Jen izmed|,llata niti toliko lastne srčne kulture, vedal rimski cesar Heliogabal. ko oe? mladostno lepoto in njen prisrčen*^ golobc>v preletel 300 kilometrov|da bi vsaj ubogim pticam prizanesla. mu je omračil um, da morajo njegovi?STn^1; »dolgo pot v nič manj ko šest in pol* podaniki in sužnji zbrati vso pftjče-J Alida \alhjeva se prav dobro zn-|uraBh ‘ vino v Rimu. Pisatelj Lampribij trdi, ♦ L’erfa, ™or“ * V s. t Golobe uporabljata na Japonskem da so takrat sužnji nabrali okrog 500fumetnica sporLnica, p la zen®’ »jtudi policija in vojaštvo, poleg tega kil pajčevine, in da je nori cesar, ko J razvajen otrok tn rp *e ui. je jg razni j0VCi na bisere in zdravje videl pred seboj' kot hišo visoko »obraz tn njena dusevnost imata vse jniki gomilo pajčevine ponosno rekel: t te štiri prvine, ki so za piavo umet N. K. Čuden gospodar Hlače slavnih ljudi zbira Na švedskem je mnogo ljudi. ki Pred kratkim sem bila na obisku pri svoji znanki. Med pogovorom o krušnih kartah pride služkinja imo-vite družine in se jame nekaj pritoževati. Komarji in »sladka kri« I Medmete'3ki ‘^Jih nosurau ^»rab11-1 r ZdeI me je zanimalo, ko sem sli- »2e po tem se vidi, kako je Rim z nico najpotrebnejše. veliko mesto!« S P° milanski Grazii £♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ,Glas iz krste‘ zahteval dve človeški žrtvi I Nekateri 'Ijudje trdijo, ^ niso ob I naTadno!^- da ^ ^ Barcelona, maja. čutljivi za komarjev pik. Drugi pa | niso samo poklicni zbiralci, temveč|"f* J‘ a je go.p t pr po Na cesti med španskima vasema spet trdijo, da prav njihova »sladka 1 tudi vsi tisti, ki jim je zbiranje raznih ? Jebu Puigreg in Vich se je zgodila redka kri« privlači komarje. predmetov šport. f Dejal jima je, naj si skuhata nesreča Za neki pogreb v Vichu so Pri vseh ljudeh ima kri približno Med najzanimivejše zbiratelje naj krompir, če sta lačni, češ da je kruh v Puigiegu naročili °krsto ki so jo isto kemijsko sestavo. Telo vsakega ! švedskem spada nedvomno Swen Al-»samo za njegovo družino, naložili na streho avtobusaki vozi na človeka ima pa drugačen vonj. Znano | hust ki zbira. hlače slavn^_ljudi._Ta| Vprašam vas gospod urednik> aII l«da v . zaman se je trudil, da bi zasnovi,. ge tako drobno črto. Svojo slabo je stresal nad čopiči; jemal je 'Sega za drugim v roko, toda no-v0].?n °tl njih ni hotel slediti njegovi j.gJ.1' Obrnil se je k Eleni in ji hotel Jo •’ m0I'a prekiniti delo, toda ko ož,,je *agledal vso bledo s solzami v in z izrazom globoke žalosti, veliki razstavi. tej progi. Neki potnik kmet, se je prav tako povzpel na streho in ko je začelo deževati, je zlezel v krsto in se pokril s pokrovom. je, da ravno žuželke izredno dobro lo- mož ima v svojem zasebnem muzeju j čijo vonje. Vonj živali ali ljudi izvira okrog 3.000 hlač. ki so jih svoje čase j od njihove zgradbe. Nekateri ljudje nosili Napoleon, Mozart, Beethoven, j so posebno privlačni za žuželke. | Danton in drugi duševni velikani. ni za služkinje kruha, ko gre vendar vsako delo skozi njihove roke? Navzočna tedaj ga ni več zdržalo, stekel je le njej v njeno naročje. »Zakaj se brani ljubezni, ki bi bila za naju tako lepa in bi bila oba ob njej lahko tako zelo srečna?« se je vpraševala Elena. Toda Fulvio, čeprav je Elena izgovarjala njegovo ime z največjo nežnostjo, se ni mogel obvladati, da ji ne bi dejal: »Obljubi mi, da ne boš nikdar več imenovala Freda. Nikoli, nikoli več!« »Oh,« je dejala in smehljaj je šinil preko njenih ustnic, »morda si celo še...« »Ljubosumen. Da ljubosumen, do blaznosti ljubosumen!« in z dolgim poljubom sta zapečatila novo pogodbo. Še istega dne je Elena pisala materi in ji naznanila svojo zaroko. Prosila jo je, naj pohiti s prihodom v domovino, ker čakata samo na njo, da uresničita svoje najlepše sanje, sanje vsake ljubezni. Za Eleno in Fulvia so nastopili srečni dnevi. Fulvio je delal z ognjem, z navdušenjem, ljubeznijo vzbodbujen od Elene; v njegovih delih sta se zrcalila sreča in zadovoljstvo. Njegove slike so imele več življenja, več moči, več izraza in topline kakor kdaj koli poprej. Zaupanje v svetlo in zanesljivo prihodnjost ga je prevzelo, kajti Elena je bila dobra, sladka in ga je iskreno ljubila. »Kaj potem,« si je večkrat dejal, »če je v Elenini preteklosti črn oblak? Saj zdaj ljubi samo mene.« Zaradi Elenine ljubezni se je Fulvio poskušal privaditi korak za korakom na Freda. Dejal si je, da je gotovo trpela, ko se je morala ločiti od otroka, ki ga je tako zelo ljubila; bil bi zelo krut, če bi ji ga prepovedal. Zato ni imel nobene pravice odstraniti otroka iz novega Eleninega življenja. Odločil se je, da se bo za fantička zavzel, da bo skrbel zanj in da bo tudi pri njegovih otrokih veljal za najstarejšega bratca. S temi mislimi je iskal z Elenino pomočjo stanovanje, kamor se bosta kot mladoporočenca vgnezdila. In slika, ki je bila začetek njune sreče, je dobila najlepše mesto v njunem lepem gnezdecu. In tako ni preostalo Fulviu ničesar drugega, kakor da se je sprijaznil z malim ,prekooceancem‘, da mu je dal prostorček v svojem življenju in v svojem srcu. Nekega dne je vprašal Eleno: »Ali bo prišel z mamo tudi Fred?« »Da, dragi,« mu je odvrnila. Samo nekaj dni ju je še ločilo od materinega prihoda, ko sta srečna zaročenca pričela pripravljati vse za spodoben sprejem. Opremila sta prav vse sobe, toda ena je bila zmerom zaklenjena. Na Elinin vprašujoč pogled ji je Fulvio dejal: »Draga moja, to sobo bom opremil sam, brez tebe in tvoje pomoči. Ko bo prišla mama, bo to presenečenje, ki sem ti ga pripravit.« In veliki dan je prišel. Elena in Fulvio sta prišla na pomol in sta sledila premikanju velikega prekooceanskega orjaka, vsakdo s svojimi in vsakdo z dokaj različnimi občutki. Elena od nestrpnosti ni vedela, kaj naj bi počela. Nikjer je ni strpelo. »Poglej mamo, jo že vidim! Ali je ne vidiš tudi ti, Fulvio? Ali ne vidiš, kako nama v pozdrav maha z robcem?' In poglej Freda, mojega Freda!« je vse hkrati od veselja bruhnilo iz Elene. Fulvio je gledal zasanjano, gledal, toda videl ni nočesar. Zdelo se mu je, da se je vse okrog njega zavilo v gosto meglo. Prekooceanski parnik se je ustavil in popotniki so ga jeli drug za drugim zapuščati. Elena od razburjenosti ni mogla dočakati, da bi mati prišla do nje. »Mama, mama, pohiti, Fred! Ali ga zdaj vidiš, Fulvio?« ga je potegnila za rokav in mu s prstom pokazala Freda. »Toda, kje je?«, je nestrpno vprašal »Ali ga ne vidiš v maminem naročju? Ali ne vidiš, kako brca s svojimi tačkami? Spoznal me je in zdaj bi rad stekel k meni!« Fulvio jo je debelo pogledal. »Toda Elena, Fred, otrok, kje je pa ta?« »Dragi, moraš mi oprostiti. Hotela sem ti že prej povedati, toda mamili prihod me je tako zelo prevzel. Ko sva se spoznala na razstavi, takrat nisem dobro razumela tvojih besedi in sem te pustila v prepričanju, da imam otroka. Potem, ko sem se zavedala svoje napake, sem te nalašč pustila v prepričanju, da bi preizkusila tvojo ljubezen, če je dovolj velika in močna, da bi kljubovala tudi tej preizkušnji. Fred ni nihče drugi, kakor ta mali iu srčkani psiček. Ali mi lahko oprostiš, Fulvio?« Toda Fulvio ni slišal več zadnjih besedi. Pozabil je na ljudi, ki so hodili po pomolu, in je Eleno objel in jo prižel na svoje srce. Nekaj trenutkov pozneje sta z materjo obiskala novo stanovanje, ki je bilo pripravljeno za mlado srečno dvojico. Pred vratini, ki so bila za Kleno zmerom zaprta, je Fulvio premišljajo? obstal in jih počasi odprl. Bila je so-■ bica, vsa v sinjem, s posteljico, lepo in majceno. »Oh, Fulvio,« je d.-jala Elena r nedolžne pegice. i£|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlllll>!£ | 0 K V I R 11 | S za ^ E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § | LJUBLJANA, Woltova 4 % niiiiiliilillilllilllllllllliiillilliilllliiliti >:::;yi;^VAVAW/AnAA^>:4BaBB mnHjiVi »’i *T< A ft Ci »Ti A A A •<•:<■■■ ■ DRUŽINSKI TEDNIK Slinčka s križci za našega najmlajšega Kaj potrebuješ v domači lekarni? 1. Jodovo tinkturo za razkuževanje, ureze in ranice, če slutimo nahod, kanimo nekaj kapljic v kozarec vode in izpijmo. Ne mažimo se z jodom po obrazu, pa tudi čirov ne mažimo s tinkturo. 2. Levkoplast ali ,Hansaplast‘, zrak Prepuščajoči obliž za rane in ureze. 3. Riževo moko za razna kožna vnetja, za sončne opekline. Vazenolov Puder proti potenju. 4. Dvoodstotno borovo vodo za izpiranje oči in za lažje poškodbe. 5. Vodikov prekis za grgranje, za °beljenje nadležnih dlačic. Za ustavitev krvavenja ga raztopimo eno žlico na kozarec vode. 6. Kamilično kremo, borovo mazilo, vazelino, cinkovo mazilo za razna kožna vnetja. 7. Ricinovo olje — tega za odvajanje najprej uporabimo — razne odvajalne čaje, pomarančni cvet za pomirjevalni čaj, meliso v kapljicah za dodatek k pomarančnemu čaju. 8. Stekelničico absolutnega alkohola za razkuževanje zdravniških priprav, pincete, škarjic itd. 9- Pyramidon proti glavobolu; aspirin za potenje in proti revmatizmu. 10. Galunov svinčnik za ustavitev krvavljenja. 11. Obveze, sterilno vato in sterilno Bazo. 12. Adalin ali kakšen drug prašek za uspavanje. 13. škarje, pinceto, toplomer. (n) Urejuje A. Preinfalk t Sovjetski sam p iona t * Kot smo že napovedali, je v velikem »šesteroboju za letošnje prvenstvo Ru-»sije sigurno zmagal Botvinnik s 13‘/t ► točke od 20 možnih, kar d& celih 67'5 ► odstotkov. Pričakovali smo, da bo bor-»ba za prvo mest mnogo hujša, tako se ► Je pa njegov veliki tekmec Keres le ► z 11 točkami obdržal na drugem me- ► stu. Verjetno je, da se bosta ob pri-»liki oba bodoča kandidata za svetovno ► prvenstvo še posebej spopadla. ( Smislov je nabral 10 točk, Boleslav-Jski 9. Za oba mlada igralca je to zelo ► lep uspeh. Skupna zmagovalca na lan- ► skem glavnem turnirju z 20 udeleženci Ista se zdaj morala zadovoljiti z zadnji-Ima mestoma: Lilienthalu je uspelo do-{ seči 8'/t in Bondarevskemu 8 točk. Zad- ♦ nje partije so precej spremenile po-5 loža j, saj so pa razlike majhne. ; Po možnosti bomo priobčili še kak-5 šne podrobnosti in kako zanimivo par-Jtijo. Problem št. 16 Sestavil K. Hannemann (I. nagrada Magasinet 1933.) V^akiickU nasi/tti Mat v 3 potezah Rešitev v glavni varijanti se ponovi na vse štiri strani šahovnice, kakor se pač lovec umika. Ni isto, če dva enako delata! Igra štirih konj Beli: Vzornik Črni: Posnemavec I. e4, e5; 2. Sf3, Sc6; 3. Sc3, Sf6; 4. Lb5, Lb4; 5. (1—0, 0—0; 6. d3, d6; 7. Lg5, Lg4. Crni si predstavlja vso zadevo zelo enostavno. Stara je izkušnja, da se simetrija brez škode ne da vzdrževati, saj je razvidno, da mora prednost odločiti. Zelo ugoden način za črnega je LXc3 z De7 in Sd8 itd. 8. Sd5, Sd4. Le dosledno naprej! 9. SXb4, SXb5; 10. SdS, Sd4 (Drugega ni. pa bomo videli, kako si nasprotnik zamišlja nadaljevanje.) II. Dd2!, Dd7. Črnemu niti na misel ne pride, da bi poiskal kako daljšo pot do pogube: n pr. SXf3 + ; 12. gf3, LXf3; 13. h3, c6; 14. SXf6+, gf6; 15. Lh4! Kh8; 16. Kh2, Tg8; 17. Tgl, Tg6; 18. De3. Lh5; 19. 14! D18; 20. f5, Dh6; 21. TXg6! s smrtjo. 12. LXf6, LXf3. še gre! 13. Se7 + ; To pa ne velja! Kh8; 14. LXg7+, KXg7; 15. Dg5 + , Kh8; 16. Df« mat. še večji junak je bil črni v naslednji partiji, saj se mu je posrečilo do konca vzdržati somernost pozicije. Umivanje las se zdi preprosto opravilo, v resnici pa temu ni tako. Vsaj temeljito in pravilno umivanje las, kajti sicer si naredite več škode kakor koristi. Pred natiranjem s kakšnim praškom ali tekočino si morate lase splakniti v mlačni vodi. Ce uporabljate milo, ga morate najprej stopiti, in •icer tako, da ga skuhate. Nato ga Vlijte na lase. Posebno pa pazite, da glavo temeljito izplaknete z mlačno Vodo. Naposled v zadnjo vodo kanite *°k ene limone, če ste svetlolaska, in Veliko žlico kisa, če ste črnka ali rjavooka. Lase po možnosti posušite na **>ncu, sicer pa s segretimi brisačami, vaši lasje se bodo po tem lepo svetili. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši nogo in krožite z njo v krogu po zraku, kakor da bi hoteli vreči čevelj daleč po sobi. Pri tem delajo vse mišice nog. Vaja je nenavadno dobra proti nastajanju krčnih žil. Vse te vaje delajte, če je le mogoče na svežem zraku. Igra štirih skakačev Beli: Mojster, ki črni: Amater, po ni smel dati pred- domače packač. nost trdnjave. I. e4, e5; 2. Sf3, Sc6; 3. Sc3, Sf6; 4. Lb5, Lb4; 5. 0—«, 0—0; 6. d3, d6; 7. LXc6, LXc3 »Kar je za mojstra dobro, bo tudi za amaterja!« 8. t,Xb7, LXb2 »Kmeta pa ne damo,« 9. LXa8, LXal, »še manj trdnjavo!« 10. Ig5, Lg4(.V). Crni trdovratno posnema, namesto da bi ubral z Lc3 svojo in varnejšo pot. Gotovo si je mislil, da je šah lahka igra, ko zadostuje, da nasprotnik zate misli. Toda že mojster Marco je rekel, da bo prej kamela prešla skozi šivankino uho, preden bo lenuh v mišljenju prestopil prag v Caissin tempelj. II. DXal, DXa8 »Lovca za lovca,« 12. LXf6, LXf3? »konja za konja!« Crni je dokončno podlegel čarom simetrije. Tu se je nudila zadnja prilika, da se iztrga usodnemu razpletu z gf6, čeprav bi moral po 13. Sh4 aelo paziti na oslabljeno kraljevo krilo. 13. LXe5, LXe4 »Kakor ti meni, tako jaz tebi!« 14. LXg7, LXg2. »Ostalo Je stvar ročne tehnike.« 15. LXf8, LXfl. Medtem ko je zdaj. beli »taktično« približeval damo polju fl, kakor da hoče vzeti tekača, je že tudi črni pograbil svojo, hoteč se znesti nad belim lovcem. Enolično potekanje do- Nadaljevanje v 4. stolpcu spodaj Nadaljevanje iz 5. stolpca godkov je pretrgal gromki »mat!« 16. Dg7; D? Oddaljujoče ropotanje črne dame je zgovorno pričalo o učinku te besede. Ker ostalo ne spada v šahovsko kroniko, naj zadostuje ugotovitev, da je črni ozdravljen posnemovalne manije v šahu. Belega pa gotovo ne mika slediti za črnimi stopinjami. Stari rek iz naslova je pa menda tudi za šah dovolj dokazan. •dime drobnjarije velikega pomena zmerom posebnost spomladanske •de. Tu vam prinašamo samo tri j*ed njih. Poleg širokokrajnih klo-*-ov, ki so letošnjo pomlad tako pri-Mjeni in tudi moderni, si bo koma damica omislila klobuček z “•hi drznozavihanimi krajci. Prive- • ti bo s tenčico in jo pripela z en>a cvetlicama. — Spomladanske ,le so letos skoraj vse srajčno '‘‘•Jene. Na naši sliki vidite njeno *ebnost — zadaj je mornarsko-•dra, spredaj pa motnoromena. — *o imenovani »fantazijski« čevelj, Je res precej fantastičen. Narejen seveda iz usnja iste barve, kakršen Je spomladanski komplet. Rešitev problema št. 113. 1. La6 (grozi 2. SXd6+ in 2. LXb5); Sc3 2. Dhl + ; DXa6 2. Del + ; Kf5 2. Dd4 Rešitev problema št. 114. 1. Tgl, Lg7 2. Tg4 Rešitev problema št. 115. 1. Dc8! * MATERINA SLIKA IZ FRANCO ŠČ I N E PREVEDLA K. N. 15. nadaljevanja Razvajeni, flegmatični dečko pač ni bil vajen, da bi mu kdaj kdo pokazal roge. Zdaj se je na lepem in čisto po svoji krivdi znašel v prav nerodnem položaju. Vsi vemo, kako neprijetno je človeku pri srcu, če nekoga nestrpno pričakuje, in ne ve, ali bo prišel ali ne, ali pa če ima slutnjo, da se je nekaj izrednega, nepopravljivega zgodilo. In mladi lord Blackenfield razen tega ni imel čiste vesti... Sedel je v velikem, usnjenem naslonjaču in vnemamo prebiral svoje najljubše štivo: revijo o športu in družabnem življenju na Angleškem. Zaman se je skušal poglobiti v najnovejše rekorde boksa in veslanja, zaman si je skušal pričarati pred oči razkošni weekend pri tem ali onem angleškem mogotcu. Nejevoljno je zalučal revijo na mizo, si prižgal cigareto in se zamislil. Skušal je biti odkrit do sebe in se pogledati v iskrenosti kakor v zrcalu. Vpraševal se je, odkod ves nemir, odkod tolikšna razdraženost. En sam odgovor se mu je venomer vi -„eval: pred štiri in dvajsetimi urami se je bil vrnil iz Sun-nerja, kjer je bil prepustil malega Mihaela skrbnim rokam gospe Berryjeve. In vseh teh štiri in dvajset ur že nestrpno pričakuje Viviano, ki se še ni vrnila iz Blackenfielda, »Dobro. Ne vidim nobenega vzroka, da bi se vznemirjal,« si je prigovarjal. »Kaj pa je posebnega, če se ni še vrnila?« Zakopan v svoj naslonjač je sledil z očmi oblakom dima in razvijal dalje svoje misli: »Mlada žena je morala biti pošteno razočarana, ko je spoznala, da ji je mož prekrižal načrte. Morda se je celo tako razburila, da je obolela? Viviana je res občutljiva in tako nežna,« je sočutno pomislil skesani divjak. Ob tej misli se je pa le še bolj vznemiril. Drugič v svojem mladem zakonu se je spomnil, da je Viviana izredno nežno in občutljivo bitje... »Morda jo je Tattie zadržala... Morda bo ostala nekaj dni v njeni oskrbi.« Ta misel ga je spet vznejevoljila. Saj vendar ni v navadi, da bi preprosta kmetica negovala in zdravila pravo lady! Oobiti bi moral kakšno sporočilo, kakšno pismo!« Ko je pa natančneje premislil ves položaj, je spoznal, da ne more pričakovati nikakšnega sporočila, še manj pa pisma. Viviana gotovo ni bila pri volji, da bi mu na njegovo pismo kaj odgovorila, Tattie se pa česa takšnega sploh ne bi domislila. Zganil se je ob misli, da bi sam povprašal, kaj je novega, toda spomnil se je, da nima koga vprašati. Tattie? Tega mu njegov ponos ne dovoljuje. »Viviano?« To bi pomenilo, da se je uklonil in da preklicuje vse, kar je bii napisal pred nekaj dnevi... Torej mu kaže samo počakati... Mogoče bo žena prispela zvečer... ali pa poslala vsaj kakšno sporočilo, zakaj je tako dolgo ni domov. Nokaj nenavadnega se je zgodilo, nekaj, kar je zbodlo v oči celo strogo vzgojeno in zapeto služinčad Blackenfieldove hiše. Odkar tse je Harry vrnil s Škotskega, je ostajal zvečer doma. On, ki ni nikoli hotel sedeti doma, ko je bila žena v hiši, se zdaj ni ganil iz jedilnicfe. Samoten in odsoten Je sedel za veliko, dolgo družinsko mizo, kjer se je zdel kar izgubljen med starinskimi portreti In ogromnimi stoli. Zdaj se je lahko na lastni koži prepričal, kako dolgočasno je obedovati sam... Zdaj mu še na misel St prišlo, da bi jo mahnil v klub. ekaj ga je zadrževalo v tej prazni Klikaj, sam ni vedel... Prišel je večer, toda Viviane ni bilo. Na ovojih pisem, ki mu jih je služabnik prinesel na pladnju v jedilnico, je Harry zaman iskal znane Vivianine pisave... Tisto noč je Harry menda prvič v svojem življenju slabo spal. Tisto noč j-? spoznal, da so družice nespečnoc'1 črne slutnje, ki se jim kakor hudoben vražiček pridruži še razjedajoč dvom ljubosumnosti. Ta dvom mu Je kratil spanec: kaj, če Viviana sploh ni odpotovala k Mihaelu? Morda se je pa napotila naravnost k Fredu in je zdaj pri njem? Proti jutru se mu je zdelo, da je s svojimi domnevami uganil pravo. Vse je kazalo tako...- Fred izvrstno govori francoski, medtem ko on, Harry ne obvlada dobro tega jezika. Viviani je bil že od nekdaj ta ljubeznivi, prisrčni dečko simpatičen. In kakor vsi zapeljivci je pač tudi Fred znal v mladi ženi zbuditi usmiljenje... Od usmiljenja do ljubezni je pa komaj korak... Ali je res tako težko zamenjati grobijanskega, pijanega moža z ljubeznivim, dobro vzgojenim in prikupnim ljubimcem? Oh, kako ga je zbodlo pri srcu, če se je spomnil na nesrečni večer, ko se je Viviana vrnila iz Blackenfielda v London! Kako je zdaj ta ubogi, skesani zakonski mož obžaloval svoje ostre besede, ki jih tedaj ni znal obdržati zase! Bilo je na dlani, da se je morala zateči žena pod okrilje prijatelja ali ljubimca pred tako surovim možem kakršen je bil on... Mlademu lordu se je zdela zjutraj ta domneva res edino pravična in verjetna. Ali te misli ni mogel mirno prenašati! Vsa ravnodušnost je z jutrnjo zoro izginila; Harryju se je zdelo nemogoče, da bi še en dan ostal v Londonu, da bi še en večer čakal na svojo ženo. Treba je bilo odpotovati na Škotsko in sicer I takoj. Tamkaj bo govoril s Tattie. Vi- j de' bo Viviano, lahko bo z njo govoril in ji vse pojasnil, če se pa moti, če je res odšla s Fredom, vsaj ne bo več trpel v taki negotovosti. Naročil je slugi, naj pripravi avto in prtljago, ki jo je imel s seboj na zadnjem potovanju... * Tattie je bila prava škotinja, hladnokrvna in bistra. Poslednji dogodki so jo naučili, da se ni ničemur več čudila. Sprejela je torej svojega mladega gospodarja, ki je prispel že drugič v treh dneh, z ravnodušnim obrazom, mirna in priprav-lj na na nova presenečenja. Njegov mračni obraz jo je pa vendar nekako presunil. Zdelo se ji je, da se je v teh nekaj dneh zelo izpremenil. Takoj mu je prinesla Vivianino pismo in mu razložila, kaj se je ta čas vse zgodilo. Živčno je mladi lord odpiral pismo. Deset zlih slutenj mu je tisti trenutek preblisnilo možgane. Ali mu bo Viviana sporočila, da se je odločila za Freda? Ali ga bo morda prosila za milost? Preproste, žalostne Vivianine besede so bile tisto, kar je pač najmanj pričakoval. Posebno ga je pa zbodel v srce pripis: »Oh, Harry, zelo sem nesrečna! Zaupala sem ti svoje življenje za zmerom, in kaj si ti storil iz njega? In niti dvajset let nimam...« Teh nekaj stavkov ga je vzburilo in ganilo bolj kakor vse pismo. Zavedel se je, kakšno krivico je bil storil svoji mladi ženi. Zdaj ni slišal nič več kakor obtožujoče Vivianine očitke, ki jih je lahko zaslutil med vrsticami. Hkrati si je trdovratno prigovarjal, da se je Viviana gotovo zatekla k Fredu, že zato, ker je ob tej misli jenjal misliti na svojo krivdo... Jel je torej izpraševati Tattie. kako je bilo, ko se je ladyBlacken-fieldova poslednjič pripeljala na farmo. Dekle mu je brez ovinkov povedala, da se je lady pripeljala s taksijem takoj tisto jutro, ko je ponoči gospod lord odpeljal malega Micka. »Ali se je pripeljala sama?« je napeto vprašal mladi lord. ..»Kajpak, lady Blackenfieldova je bila sama,« je tako odkrito in iskreno odgovorila mlada kmetica, da ni bilo dvoma o resničnosti njenih besed. Kako naj si pa razloži njeno zamudo? Kakor da bi mlado dekle uganilo, kaj žuli njenega gospodarja, je pristavila: »Lady bi prispela že ponoči, toda vlak je iz neznanega vzroka tri V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. suSi. moncra in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna iOS. REICH LJUBLJANA ure stal na polju, zato se je pripeljala šele zjutraj.« Po načinu, kako je Tattie govorila, je mladi lord spoznal, da bržkone govori resnico. Vražiček ljubosumnosti mu je pa še zmerom prigovarjal, naj se še sam prepriča, kaj je res in kaj dobro mišljena laž. Harry se je poslovil od Tattie in se odpeljal na postajo, da povpraša, ali je imel vlak res zamudo in kako, da časopisi niso o njej nič poročali, če mu bodo na postaji odgovorili, da se je to res zgodilo, potem je tudi drugo Tattieno pripovedovanje verjetno. Dve uri nato se je Harry lahko prepričal, da je govorila njegova žena resnico. Na postaji so mu namignili, da je obstal vlak zaradi nenadne stavke železniških uslužbencev. Delodajalci so se pa z delojemalci dovolj zgodaj poravnali, da časopisje ni izvedelo za to nevšečno zadevo... Zdaj so se zazdele Harryju vse njegove domneve na lepem smešne in neumne. Viviana je bila nedolžna! Kako so se le mogla takšna sumničenja roditi v njegovi glavi? Na to vprašanje ni vedel odgovora, spominjal se je le, kako ga je mi- sel, da bi mu utegnila biti Viviana nezvesta, tirala v obup in besnost. Viviana, njegova žena, njegova mala Viviana je bila nedolžna! Mlademu lordu se je zdelo, da je v trenutku spet našel srečo in svoj srčni mir. In kako prijetno ga je spreletelo, ko mu je prijazni postaje-načelnik med drugim omenil: »Sir Conway je že pred petimi dnevi odpotoval s svojega posestva... Odpeljal se je na kontinent, kjer se bo udeležil velikega lova pri nekem svojem prijatelju v gozdovih Harza...« Harry je čutil trenutno olajšanje, ki se je pa takoj razblinilo ob spoznanju, da mu vse nič ne pomaga, ker se Viviana še ni vrnila. In ker je odpotovala sama, ne da bi vedel, v katero smer, jo bo prav težavno najti. Najti jo? Lep domislek pri možu, ki je bil še pred nekaj dnevi svoji ženi storil toliko zlega, kolikor le more kakšen mož storiti svoji ženi in materi svojega otroka! Zavedajoč se svoje krivde je pa Harry zdaj želel samo nekaj: najti Viviano, govoriti z njo, jo prositi, naj pozabi na storjene krivice in prične novo, prijetnejše življenje, podobno tistim sladkim dnevom po poroki... Z začudenjem je mladi mož ugotovil, da se mu porajajo misli, ki so v pravem nasprotju z njegovo miselnostjo pred tem dogodkom. In naivno se je vpraševal: »Ali res želim poiskati Viviano zaradi odgovornosti... da bi ostal pravi gentleman v očeh lady Blackenfieldove? Ali pa zato, ker sem zaljubljen vanjo?« In svoje premišljevanje je zaključil takole: »Najsi bo kakorkoli, edino le to vem, da jo moram kar najhitreje najti! In še nekaj sem ugotovil: moški ni gospodar svojih čustev. Nekaj v meni me sili, da moram najti Viviano... Moram!« V teh mislih je pognal svoj športni avto, da so kazalci hitrosti dosegli skrajno dosegljivo mejo, hoteč tako prevzeti svojo nestrpnost. Tisti večer se je vrnil v London, kjer pa. njegove žene še ni bilo in kjer se tudi še štirinajst dni pozneje ni vrnila... IX Lord Blackenfield ni imel še nikoli opravka z detektivi. Prav tako ni bil vajen nobenih neprijetnosti in težav. Opravki z detektivom so pa po navadi z zvezi z neprijetnostmi. V njegovi plemiški domišljiji je že sama misel na detektiva sprožila v njem občutek nečesa romantičnega in izrednega. Bilo mu je pri duši, kakor da bo sam Igral odločilno vlogo v kriminalnem romanu... Hkrati je pa čutil takšno voljo po uspehu kakor jo občuti zdravnik pred odločilno operacijo, ki se mu mora posrečiti. V takšnem razpoloženju je neko popoldne pozvonil na stanovanju slavnega londonskega detektiva Lewisa. Možak je bil priljubljen posebno pri višji londonski družbi, ki ga ni spoštovala samo zaradi njegovih detektivskih zmožnosti, pač pa tudi zaradi njegove molčečnosti. Harry ni maral Lewisa povabiti na dom. Toliko starokopitnosti in takta je bilo v njem, da ni maral niti pred svojimi služabniki, čeprav so ga poznali že od otroških nog, razgrinjati tisto, kar se mu Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogo* krat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in VaS bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P ospekte .n vsa potrebna navodila pošlje oratis in z veseljem Uprava zdravilnega kopaliiia SLATINA RADENCI V zakonski posredovalnici Gospod Muha priteče ves zasopel v ženitveno posredovalnico: »Opeharili ste me!« »Oprostite, kako to mislite?« »Obljubili ste mi tridesetletno vdovo, zdaj ste mi pa poslali žensko, staro najmanj pet in petdeset let!« »Gospod,« se brani posrednik. »Go-vorU sem resnico. Trideset let je že vdora...« te ne prvo, pa drugo Prijatelji sede v kavami in igrajo šah. Na lepem gospod Komar vstane In -pravi svojemu sosedu: »Rad bi šel večerjat, ali ne bi vi namesto mene odigrali te partije?« »Ne znam igrati šaha,« se opravičuje sosed, »toda večerjati grem prav rad namesto vas.« Dobro se je izmazal »Včeraj si mi dal častno besedo, da ml boš posodil sto dinarjev. Danes se pa izmikaš.« »Ti zali te vaš preveč od mene! Dobil sl častno besedo, pusti mi vsaj sto dinarjev.« Prijateljici Breda: »Ali ti Jaka ni povedal, da Je bil zaljubljen vame, preden se je s teboj poročil?« Marta: »Ah veš, draga moja, niti polovico vseh neumnosti, ld mi jih je priznal, si nisem zapomnila.« Pozabljivi profesor Profesor Cvek prihiti razburjen v urad za pozabljeno predmete: *| HUMOR |* »Oprostite, ali nisem morda včeraj, ko sem vas prišel vprašat za dežnik, pozabil pri vas svojo palico?« Dobra glasba »In kakšno glasbo Imajo v tisti kavarni?« »Izvrstno. Igrali so tako dobro, da ves večer nisem slišal svoje žene, ki je sedela poleg mene.« »Obril sem vas za zdaj do polovice, da se boste lahko odločili, ali naj vam obrijem še drago polovico, ali ne.« Pri klavirju Gospa je temperamentno odigrala zadnje akorde neke skladbe, potem pa energično zaprla note, rekoč: »To je bila Siegfriedova smrt.« »Rad verjamem, draga moja!« meni mož. Jasno »Kakor vidite.« razlaga profesor kandidatu, »je bolnikova leva noga krajša od desne, zato šepa. Kaj bi vi storili v takšnem primeru?« »Tudi jaz bi šepal.« Marljivi uslužbenci »Kako lepe pisarniške prostore imate! Koliko uslužbencev pa dela pri vas?« »Takole polovica, mislim « Vesela skrivnost Zena možu na uho: »Dragi možiček, povedati tl moram veselo, sladko skrivnost. Kmalu bomo v tej hiši trije...« Mož ves navdušen objame svojo ženo: »Krasno, ljuba moja! Ze zdavnaj sem si tega želel!« Zena nekoliko presenečeno: »Moja mama bi sicer rajši sama stanovala, toda jaz sem jo kljub temu povabila k nama...« Gotovo je gotovo »Prav za prav je pa le škoda, da se nisi poročil z Olgo. najbrže bi bil pa srečen.« »Morda, toda tako sem gotov, da bom srečen!« je zdelo najbolj osebno, najbolj njegovo: svoje družinsko življenje. Sprejel ga je Lewis sam v svoji veliki, moderno urejeni sprejemnici s okromanimi stoli in nizkimi mizicami. Slavni detektiv je bil na videz povprečen človek. Sprejel je Vivia-ninega moža naspol spoštljivo, na-spol spodbudno, kajti zavedal se je, da je moral ta plemič doživeti pac nekaj zelo neprijetnega, da je naposled našel pot do njega. Molče je poslušal nekoliko zmedeno Harryjevo pripovedovanje in si zdaj pa zdaj zapisal v svoj notes kakšno beležko. Potem je jel nenadno hitro vpraševati: »Družina? Prijatelji?« Na to vprašanje je mogel lord Harry odgovoriti samo nikalno: »Moja žena ni imela ne družine, ne prijateljev. Jaz sam imam nekaj starih stričkov, ki pa z njimi živim samo v družabnih odnosih.« »In prijatelji?« »Lady Blackenfieldova ni imela prijateljev... Poznala je le malo ljudi. Nikogar ni, h komur bi se mogla zateči...« Na lepem mu je neka misel preblisnila možgane: »Fred! Fred?« Ne, vsekako ne bo omenil sira Conwaya temu tujcu. Odločil se je, da ne sme vreči niti senčice krivde na tisto, ki nosi njegovo ime. »Nikogar ne vem, ki bi se k njemu mogla zateči moja žena,« je sproščeno dejal. »Ali je imela ob odhodu večjo vsoto denarja?« se je pozanimal Lewis. To vprašanje ga je zmedlo, ker si sam ni bil na jasnem, ali jo Viviana razpolagala s kakšnim denarjem, ali ne. Zato je dejal: »Ne verjamem. Prav tako ni vzela nič denarja od vsote, ki jo namenjena za gospodinjstvo in tudi vse dragulje, ki sem jih ji bil podaril, je pustila nedotaknjene.« »Torej ima samo skromne dohodke?« »Da, zelo skromne.« »In prtljaga?« »Zelo malo je je. Kovčeg s perilom in nekaj črnimi oblekami... tako rekoč nič, kajti nisem je rad videl v črnini.« »Ali je pred kratkim izgubila kakšnega bližjega člana svoje družine?« »Da, svojega očeta.« »Torej zanesljivo žaluje?« »Verjetno.« »Vendar ena opora,« je zmrmral zadovoljno detektiv in si spet za-čečkal opombo v notes. Nato se j® obrnil k prišlecu, se odhrkal in dejal: »Lord Blackenfield, takoj bomo pričeli poizvedovati, toda opozarjam vas, da se ne nadejate takojšnjih uspehov. Zadeva je zelo zapletena...« Lord je meneč, da ve, kam pe® taco moli, potegnil iz suknjiča svojo listnico, toda slavni detektiv je videl ta njegov gib in podsmeh-ljiv usmev je zaigral okrog njegovih tankih ustnic: »Ne, hvala, pozneje, ko boni uspel... Govoreč o težavah, ki jih bomo morali premostiti, sem mislil na to, da se lady Blackenfieldova namerno skriva pred vami m da jo bo zatorej teže najti kakor sicer. Napeli bomo vse svoje močit da jo bomo našli...« Nekaj trenutkov je molčal, potem pa dejal kakor nehote: »če je pa po sredi kakšna nesreča, kakšen zločin...« »Oh,« se je zgrozil Harry, ki mu je bila ta opomba zelo neljuba. »Oprostite ml prosim,« je dejal Lewis, »toda moja dolžnost je, da vas opozorim tudi na takšno možnost. Upoštevati moram tudi slučaj, ki igra pri takšnih zadevah pogosto zelo veliko vlogo.« »Da, nadaljujte prosim,« je dejal mladi lord, ki se je trudil, da n« bi pokazal nejevolje in razočaranja. Dalje prihodnjik cLga,otžp-, dšfr 5l®d_jsamoglasnikom ?l^ja kot slovenski jjSlL samoglasniki (e ?°Bjasnikj pa kot sle ^Podobno velja : Slgggikoma e in i S^snski »dž«, pred ^!Ja,_o, u), pred -2!jpU besed na kn Majema: g pred li. 3. učna ura Kratek pregled snovi prvih dveh učnih ur Prejšnji teden smo na kratko podali navodila za učenje italijanščine. Povedali smo vam, da je treba »nov vsake učne ure najprej s preudarkom prebrati, nato pa še enkrat od začetka odstavek za odstavkom počasi in temeljito preštudirati. Besed se morate naučiti na pamet, smo rekli; proti temu ni zdravila. Pravil pa ni treba na pamet znati; vedeti morate le, kaj uče, da se boste znali po njih ravnati. Pač pa je dobro, če si razne pregovore in stavbe iz vsakdanjega življenja, ki vam jih bomo natrosili v vsako učno uro, tako zapomnite, da vam bodo vselej pri roki, kadar jih boste potrebovali. Za začetek vas nismo marali preobremeniti z italijanskimi stavki. Povedali smo vam dva, oba pomembna *a človeka, ki gre na dolgo pot. Ali •te si ju zapomnili? Ne bo škodilo, če vam ju še enkrat ponovimo: Non i che il primo passo che cosli. Chi va piano va sano, chi va sano Vlikanj priljubljene pri muogih književnikih njegove dobe. št. 5. Robinzonove nove dogodivščine Takšno kokoš so začeli vzrejati leta 1908, tako, da so začeli križati kot prve ženske prednike temne »corn-wallke« z belimi »leghornkami« In kot prve moške prednike »rhodelanderke« z belimi »wyandotkami«. Dve leti nato so novi rod križali z belo »plymouth-ko«, pozneje so pa še primešali bele »wyabdotke« in bele »plymouthke«. Skrbno se ravnajoč po Mendlovlh pravilih o dednosti so vzredili natanko željam ustrezajoče pleme: Iz dežele rozin Mala Grčija je po številu ladij deveta pomorska država >1 __________________________________________________ Grško gospodarstvo }| ROBINZON na | Te dni so italijanske in nemške Sete Grčijo zasedle. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kako je z gospodarskim položajem ‘e, male gosto obljudene dežele, ki ima revne prebivalce. Zato povzemamo po uglednem listu spodnji članek o grškem gospodarstvu. Grška je zaradi dogodkov v Sredozemlju in na Balkanu v ospredju zanimanja. Prištevamo jo k državam, katerih gospodarski razvoj glede na povprečje drugih držav označujemo Kot zaostalega. Grki so nedvomno najsiromašnejši narod na Balkanu, in če dežela ne bi imela velike trgovske mornarice, ki je skoraj zvečine v tuji službi, bi bil njen gospodarski položaj še slabši. Vzrok tega je v glavnem kakovost grških tal. Samo 19"/« je obdelane zemlje, okrog 18»/. pa gozda za izkoriščanje Več ko tri petine površine je takšne, da je ne morejo izkoriščati, ker je po večini gorata ali kamnita. Razen nekaj agrarnih posebnosti, tobaka, vina. smokev in korint, Grčija pridelkov nima v izobilju. Kar se tiče preskrbe žitaric je dežela za celo tretjino odvisna od uvoza. Poprej je bil uvoz še neprimerno večji, a težko Je soditi, če je v stremljenju po večjem lastnem pridelku živeža možno doseči še kakšen napredek. Število grškega prebivalstva je zaradi političnih dogodkov zadnjih štiridesetih let zelo poraslo, bolj kakor to ustreza povečanju države po balkanskih in svetovni vojni. Takratna velika povojna preseljevanja so namreč gostoto grškega prebivalstva precej povečala. Vzrok gospodarskega siromaštva je tudi pomanjkanje Industrijskih možnosti. kajti kakor je dežela lepa, tako je tudi siromašna na rudninskih bogastvih. Pred vsem primanjkuje premoga, pa tudi vodnih sil, ki bi to po- manjkanje lahko nadomestile. Prido- S bivanje rud je le neznatno; precej pa t izvažajo boksita — surovine za izdelo-? vanje aluminija — in žveplovega kršca. | Kljub temu pa izvoz rudnin predstav-J lja le desetino celotnega grškega izvo-t za. Pač pa precej izvozijo tobaka; v* dobrih letinah predstavlja polovico* vsega izvoza. j Zadnja leta je Grčija za tobak iz- • kupila po 5 milijard drahem, to jej okrog milijarde dinarjev. Celoten grški | izvoz doseže do 2 milijardi dinarjev.* Velik del tobaka Grki izvozijo v Nem-1 čijo; to pač ustreza okusu nemških* kadilcev, ki maeedonski tobak zelo ce-* nijo. | Poleg tobaka pa jc steber grškega} gospodarskega življenja pomorska trgou • vina. Mala država s sedmimi milijoni* ljudi ima trgovsko ladjevje z nič manj ko 2 milijonoma registrskih ton in je torej na devetem mestu med pomorskimi narodi. Grško gospodarstvo kajpak tako velike trgovske mornarice še zdaleč ne more zaposliti. Tako vozijo grški parniki v velikem številu kot tovorni parniki po svetovnih morjih, posebno pa čez Atlantik, kjer so po večini v angleški službi. Njihovo ladjevje se kajpak ne ponaša z velikimi novimi parniki, temveč ima celo prvenstvo glede velikega števila starih ladij. Zato ima pa to prednost, da je poceni in je imela tudi v dobi svetovne gospodarske krize sorazmerno dosti dela. Grško trgovsko ladjevje ima poldrugo do dve milijardi drahem deviznih dohodkov na leto; vsota, ki je v razmerju s prebivalstvom in glede na zunanjetrgovinske razmere zavidanja} vredna. Zato bo pa kajpak za nadalj- S njo grško usodo odločilno, kaj bo z J njenim ladjevjem in plovbo. S S«. 1. Povest se začne Die deutsche Volkxwirtschaft,\ Slikanje notranjosti želodca Danes je fotografija v medicini že tako napredovala, 'da ljudje po pravici lahko od nje pričakujejo, da bo v službi medicine zmanjševala človeško gorje in celo reševala človeška življenja. Boleči čiri, ki tiče skriti v želodčni steni, so navadno tako majhni, da jih največkrat tudi z Rontgen-skimi žarki ne moremo pravočasno odkriti. Te čire zdaj lahko ujamemo na barvasto ali črnobelo fotografijo. Zdaj lahko raka fotografiramo z neko novo kamero še preden ga zazna-čljo RiSntgenski žarki in kar je najvažnejše, dokler je še možna pomoč. Zdravljenje želodčnega raka je danes eno izmed najbolj perečih zdravniških vprašanj, kajti ob diagnozi raka je navadno ta bolezen že tako napredovala, da je ni mogoče ozdraviti. Polipi so druga vrsta izrastkov, ki jih Rontgenski žarki navadno ne zaznamujejo pravočasno. Tudi te zrast-line se lahko fotografirajo in jasno vidijo, če razvijemo film. Tudi razna želodčna vnetja, predhodniki raka in drugih čirov, se zdaj dajo fotografu rati. Fotografiranje z novo kamero je toliko važnejše, ker se nanjo zdravnik lahko popolnoma zanese, če recimo bolnik toži za bolečinami v želodcu in vendar slike njegovega želodca s to kamero pokažejo, da je njegov želodec popolnoma zdrav, se lahko zdravnik na to popolnoma zanese in išče vzroke bolečin drugje. Doslej se na Rontgen-ske žarke noben zdravnik ni mogel popolnoma zanesti. ,Gastro-Photor‘, kakor se nova kamera za slikanje želodca imenuje, je sestavljena iz tričetrt metra dolge prožne cevi. Na njenem koncu je pritrjena majhna luč, v njeni notranjščini je pa 46 leč. 8 pomočjo te priprave si lahko zdravnik ogleda vse stene želodca, če ni morda kje kakšen čir ali celo rakov Izrastek. Fotografije, ki jih napravi zdravnik s to kamero, so nenavadno jasne in Jih zdravnik lahko uporabi celo za poučevanje me-dicincev. Želodčna kamera sama na sebi brez oevi je dolga pet centimetrov, široka pa 11 milimetrov. Pritrjena je na cev, kakršno so zdravniki že doslej zmerom uporabljali za izpiranje želodca pri raznih zastrupitvah. Bolnik, ki mu zdravnik hoče slikati želodec z novo kamero, mora najprej pogoltniti to dolgo cev s kamero. Vse skupaj je široko približno kakor prst in ne dela bolniku nobene težave. Bolnik ne dobi nobenega omamnega sredstva, ker ga tudi prav nič ne boli. Zdravnik mu lahko preišče želodec in naredi celo vrsto slik v približno dveh minutah. Posnetke na filmu potem zdravnik razvije in lahko s pomočjo njih ugotovi, ali je bolnikov želodec res bolan ali ne. Nova kamera, ki bo kmalu postala velike življenjske važnosti za bolne na želodcu. Je sestavljena Iz dveh delov. Iz zgornje in spodnje kamere. Med obema deloma je luč. ki v 'hu sekunde lahko odda 20.000 svečno sinjo svetlobo, ki pa ne greje. To luč lahko ureja zdravnik. Na bolnika luč nima no-{ benega kvarnega vpliva, ker njena ♦ svetloba ne povzroča nobene škodljive* vročine. } Vsaka izmed obeh kamer ima štiri filme, ki stoje proti drugemu pravo- _ kotno. Vsak film lahko napravi dva * posnetka. Tako lahko zdravnik v l/i«* sekunde napravi nič manj ko 16 po-| snetkov, na katerih je slikana vsa že- * lodčna površina. Vsaka izmed teh posnetkov pokaže želodčno površino, veliko kakor je moška dlan. Gumi iz sladkorja Sintetično pridobivanje umetnega gumija iz sladkorja in terpentina je švicarski patent. Izdelujejo ga pa prav na nenavaden način. Surovine — pesni ali trsni sladkor ali tudi odpadke sladkornih čistilnic — najprej predelajo z mešanico nitra-tovih in hidrokloridnih kislin, pri čemer zmes mešajo neprestano 18 ur. Potlej pridenejo terpentin in spet mešajo, dokler ni masa popolnoma strjena. Sladkorne in terpentinove molekule se pri tem strnejo v snov, podobno gumiju. Potlej kisline nevtralizirajo z jedko sodo, maso umijejo In posuše. Produkt vsebuje okrog 78 do 83“/« surovin in ima vse kemične in fizikalne lastnosti pravega gumija. Med drugim se da tudi vulkanizirati. Kanadska kokoš »Chantecler« se imenuje neka vrsta kokoši, ki je popolnoma prilagojena kanadskim razmeram. To vrsto kokoši so vzredili dobesedno po naročilu. Se preden je namreč prvi piščanec te vrste s kljunčkom prebil jajčno lupino, si Je rejec že ustvaril popolno sliko bodoče kokoši. Bila naj bi odporna, da bi lahko prenašala kanadsko zimo. Bila naj bi velika, da bi dajala veliko mesa, razen tega pa naj bi bila še pridna jaj-čarica. Imela naj bi tudi tanke kosti in belo perje, da bi bila lepša na pogled. 1908, prve wallke« z »Chanteclerka« je stvaritev brata Wilfrida, trapista s kmetijskega instituta samostana Oke v Kanadi. Če hočete, da vam ne bi primanjko valo denarja, morate skrbeti za to, da boste živeli za stopnjo niže od svojih dohodkov. H. TayIor, pesnik. Robinzon je bil edinec in zelo razvajen. In tako je postal malopridnež, ki mu nobeno delo ni dišalo. Lepega dne, ko je pohajkoval po pristanišču, je srečal nekega svojega prijatelja, čigar oče je bil poveljnik in lastnik neke ladje. »Ali greš z menoj v London?« ga je vprašal. »Nikoli ne bi dobil dovoljenja za takšno potovanje!« v St. 2. Prvo potovanje po morju »Ali si tak strahopetec? V treh tednih bomo nazaj. Napiši svojemu staremu listek, da nameravaš na počitniško potovanje in ga položi na posteljo. Ko ga bo bral, bomo že na odprtem morju!« Mornarji so dvignili sidro ln na-, Dva dni je pihal lahen vetrič, peli jadra; Robinzonovo srce je j tretji dan so se pa nakupičili na burno utripalo, ko je videl, kako nebu oblaki, zagrmela je nevihta izginjajo znam obrisi domače obale in valovi so premetavali ladjico daleč na obzorju. I kakor orehovo lupino. St. 3. Vsi možje k črpalkam! Robinzon se je opotekal v svoji mali kabini kakor zrno v ropotulji. Trpel je vse muke morske bolezni in je mislil, da mu bije zadnja ura v življenju. od stalno trenutku; odrinili voda posadka Kljub imela črpanju Medtem je opravka s črpalkami, se mu je jela j naraščala in kapitan je spoznal, oglašati vest, posebno zaradi neubog- da jim ne kaže drugega, kakor da ljivosti da staršev. Doslej ni vedel, poskačejo v rešilne čolne, da je slaba vest tako huda kazen.' Robinzona so rešili v poslednjem komaj so ladje, že se je potopila, valovi so pa gnali njihov čolnič, dokler jih ni rešila neka ladja, ki se je bila pripeljala mimo. 4. Robinzon obljubi, da se bo poboljšal Ladja, ki jih je rešila, jih je odpeljala v London. Tam se je tako namerilo, da je Robinzon stanoval pri kapitanu, ki ga je bil najprej vzel s seboj. Lepega dne je Robinzon priznal kapitanu, da je odpotoval brez dovoljenja staršev; kapitan ga je pošteno oštel zaradi skrbi, ki jih je tako prizadejal svojim staršem. Nato mu je celo dal denarja, da se lahko vrne domov in spet vidi svoje starše, da jih prosi odpU' ščanja za svojo nepokornost in jim obljubi, da bo odslej boljši sim Robinzon se je napotil v pristanišče, da bi poiskal ladjo, ki bi ga popeljala domov. Namesto nje je pa srečal nekega ribiča, ki je nameraval odpluti v Afriko in je bil voljan, vzeti ga s seboj. Nasvetoval mu je, naj za svoj denar nakupi nekaj takšnih malenkosti, ki jih bo lahko uporabil za izmenjavo pri trgovini z domačini z Zlate obale. Robinzon ga je ubogal in storil tako. TjU Ko je nekaj dni nato potegji*. ugoden veter, so odpluli; teden d” nato so bili že v višini Madeire. •'■T drnica je plula po mirnem, g»a° kem morju. • Dalje prihodnjič- 10. ■nadaljevanje Kmalu po njenem odhodu se je odpravil tudi Blackham iz hotela. Srečno se je vrnil v svoje stanovanje in našel tam Maščevalca, kako je, ležeč na zofi, puhal sinje kolobarčke dima proti stropu. Blackham je slekel plašč in se vrgel v naslonjač. »No, ali je šlo vse po sreči?« »Vse.« »Ali ste se tudi skrbi znebili?« »Ne; narobe! Dekle mi je pripovedovalo o neki službi, ki jo ji je danes neki gospod ponudil... Ali je vam tudi kaj rekla o tem?« »Niti besedice!« »K nekemu umetniku hoče iti za strojepisko. Rokopise za knjigo bi mu pisala. Pri Ketteringu ga je zmerom stregla. Ali veste, kdo je ta mož?« »Kako bi naj vedel?« »Reynolds — da, Harry Rey-fiolds, naša bodoča žrtev...« »To je pa čudna reč! Kaj ste rekli Anni?« »Prepovedal sem ji, da sprejme to službo.« »S kakšno utemeljitvijo pa?« »še vprašate! Stvar je vendar na “rani! Ko bomo Reynoldsa ugrabili in bo policija izvedela, da je bila Anni pri njem za strojepisko, ■Brentu pač ne bo treba napenjati Možgan, da dožene vzročno zvezo. Osumil bo Anni — in lepše priložnosti za njeno aretacijo si pač ne M mogel želeti.« »Hm. To bi se pa res lahko zgodilo.« »Lahko? Prav gotovo bi se zgodilo!« je vneto pritegnil Black-ham. »Ce je stvar takšna, moramo pač Reynoldsa za enkrat črtati iz našega spiska, da ne bo Anni ob dobro službo.« »Kaaj?« je začudeno vprašal “lackham in uprl pogled v Maščevalca. »Ta fant ni tako važen kakor ^•■uge reči. Nič se ne mudi zanj. imate še kakšne druge pomisleke?« »Kajpak. Ne poznam tega umetni? in kar bojim se, da mi sPelje na led. Zakaj se le j ijkanj žene za Anni, ko dobi i™ • drugih deklet, ki znajo menitno pisati na stroj. Nekaj tu m v redu.« »Kdo ve kakšna muha ga je pi-U1a. Morda je pa vprav Annina Vnanjost pogodu njegovemu umetniškemu občutju? Za enkrat ga Doino pustili na miru. Pokličite «ttni in ji recite, da šte si po zrelem preudarku premislili,« »Saj me ne trka luna, da bi to storil,« je hlastno siknil Blackham. »Bedak bi bili, če bi tega pri Priči ne storili! Da veste! Zakaj Pa Anni sploh išče službe, hm?« Blackham je stisnil pesti. Bil je v zagati. Začel je preklinjati Tigra, Policijo, sebe in naposled ves svet. fakaj mora njegova uboga Anni toliko trpeti? Zakaj? »Vzrok ha posledica,« je menil "»aščevalec mirno. »Vi ste vzrok, Anni pa nosi posledice. Zdaj ima Pa resnično priložnost, da se iz-"?Plje iz bede. Nehajte s preklinjanjem, in ha j d k telefonu!« , »Zakaj se pa potlej muzate za W!tl človekom, če je poštenjak?« »To je pa zgolj moja stvar! No ? av> če se tolikanj branite, bom P^c. sam sporočil Anni prijetno je k telefonu in poklical „ »Halo, Anni! Ali veste, kdo go-*ori? No prav. Z vašim očetom sva ®e Pravkar pogovarjala o Reynold-°°vi ponudbi. Stvar se nama zdi v redu. Kar sprejmite! Kako?... Da, Sa> sprejmite to službo. Kajpak! a mnogo uspeha! Zbogom!« »Stojte!« je vzkliknil Blackham. »Zdaj je že prepozno! Premislite S^io, kolikšen napredek za Anni! ^ nekaj tednih iz natakarice zarana tajnica! To ni od muh. Kdo >.e> kam se bo še povzpela, če bo v tem tempu dalje. Ponosni ste a«ko na svojo hčer, Blackham!« ..Blackham se je srdil zaradi Ma-r^evalčeve zafrkljivosti. Včasih ni JJ^jkalo mnogo, pa bi tega skrivalnega človeka pošteno zasovra-FJ- V tem trenutku je bil skoraj v j ha prelomu. In nič čudnega ni J*0, ko se je pa zdelo, da mu vse, wav vse polzi iz rok. še cel6 last-fta hči... 15. poglavje Harry Reynolds je sedel udobno v^slon j en v globokem stolu in na-efeoval počasno umerjeno s polodprtimi veki poslednje stavke •'Oglavja. Anni je sedela desno od jJ.ega za veliko mizo; pred njo je e*ala zapisnica. Mirno je prežala opolnem mrtvilu so se na igriščih pojavila prva moštva, ki so v nekakih treninških tekmah za silo s svežim poletom poskusila prve korake v nove razmere. Jasno, da to niso bili dogodki, o katerih naj bi se pisali podrobni komentarji. So pa že navezani prvi stiki s sosedi in se poskušajo splesti nove vezi. ki naj nadomestijo, kar je tako iznenada prenehalo. Ko bodo stvari dozorele, ne bomo opustili njihove registracije. Za ta trenutek je še najbolj prizadet naš nogometni šport. Povezanost z drugimi športnimi središči je bila tako ozka, tako izdelana v vse podrobnosti, da je z določitvijo novih meja sam po sebi prenehal ves v naprej določeni tekmovalni spored. Značilno je za sedanje prilike, da je nogometni zvezi na razpolago še ne 25 odstotkov njenih bivših članov. In to je tudi za naše že od nekdaj skromne razmere preskromno število, da bi se dali doseči večji uspehi. Bo pa nogometni šport mogel iz sedanjih razmer še najprej nekaj izbiti. Od drugih športnih mej bo moral zimski šport, ki vsaj ta trenutek ni aktualen, ubirati najtežavnejše poti. E>o zime je še nekaj časa pred nami in dotlej bo dovolj prilik za razmišljanje o izhodu iz zagate. Lahka atletika, za nogometom najbolj popularni poletni šport, je bila pri nas v organizatornem pogledu v težki krizi. Vodje tega športa bodo pač morali v novih prilikah reševati druge probleme kot so bili oni, še do nedavnega na dnevnem redu, na prvi videz nerešljivo zapleteni. V redu, ki ga je narava predpisala, je določeno, da se vsak organizem rodi, se razvija, nazadnje odmre. Športno gibanje je jako vitalen organizem, ki mora kot vsako drugo živo bitje stati sredi stalnega razvoja, če noče, da ga dohiti predčasen konec. Zato bo sledilo drugim panogam narodovega javnega udejstvovanja in v novih razmerah poiskalo novih orientacij. Naša športna srenja se je že od nekdaj zanimala za potek nogometnega prvenstva v Italiji. To nedeljo so tam odigrali poslednje kolo, ki je dokončno določilo vrstni red klubov. Prvo mesto si je osvojila Bologna, že večkrat državni prvak; letos ji je šlo dovolj gladko, ker jo ločijo štiri točke od drugega kluba, Ambrosiane. Iz nacionalne lige izpadeta Bari in Novara, d očim se je Triestina, za katere usodo je bilo pri nas vedno dovolj zanimanja, plasirala na deveto mesto. Rezultati poslednjega kola so bili: Roma—Triestina 0:0, Torino—Livorno 5:2, Atalanta—Ambrosiana 1:3, Vene-zia^Novara 3:0, Bari—Napoli 0:4, Milano—Genova 1:1, Fiorentinar—Juven-tus 5:0, Bologna—L&zlo 2:2. Po teh rezultatih je dokončni vrstni red v tablici naslednji: 1. Bologna 30 16 7 7 60:37 39 2. Ambrosiana 30 14 7 9 52:43 35 3. Milano 30 12 TO 8 55:34 34 4. Piorentina 30 14 6 10 60:49 34 5. Juventus 30 12 8 10 50:47 32 6. Atalanta 30 11 9 10 45:38 31 7. Torino 30 11 8 11 54:30 30 8. Napoli 30 11 8 11 41:48 30 9. Triestina 30 9 11 10 43:39 29 10. Genova 30 10 9 11 46:44 29 11. Roma 30 9 11 10 48:46 29 12. Venezia 30 8 13 9 39:44 29 13. Livorno 30 9 10 11 40:51 28 14. Lazio 30 7 13 10 38:42 27 15. Novam 30 8 11 11 31:38 27 16. Bari 30 5 7 18 31:84 17 O. C. Edin* dobri godba za vsakega ja oa ploiCah Glavno zastopstvo Melnel & Herotd — Maribor Zahteva|te brezplačne seznam*! Ljubija nfani se marljivo lire italijanskega jezika. Na vseh koncih in krajih so na razpolago razni praktični tečaji, ki se jih Ljubljančani lahko poslužujejo. Tudi prve dvojezične napise že vidimo po mestu. Na postaji pa napovedovalec napoveduje dohode vlakov v italijanskem in slovenskem jeziku. Vodja Nemčije in državni kancclar Adolf Hitler je imel v ponedeljek 5. t. m. pred številnimi zbranimi zastopniki nemškega naroda obširen govor o zadnjih vojnih operacijah na Balkanu. Hitler je najprej govoril o Italiji in o njeni udeležbi v sedanji vojni. Povdaril je, da se Nemčija zaveda, da gre zasluga za zmago v Grčiji samo italijanski vojski, ki je z velikimi žrtvami oslabila in naposled onemo-čila vse grške formacije. Dalje je govoril vodja Nemčije tudi v Jugoslaviji. Povdaril je, da ni imel nobenega namena napasti Jugoslavije in ji je ponudil povsem sprejemljive pogoje za pristop k državam Osi. Zaradi državnega udara, ki so ga izvedli v Beogradu vojni hujskači in angleški plačanci je bila nemška vojska tako rekoč prisiljena, da napade Jugoslavijo in s tem reši čast nemškega rajha. Dalje je govoril vodja Nemčije tudi o izgubah, ki jih je imela nemška vojska na Balkanu. Povdaril je, da poročilo angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki govori o 75 (MK) mrtvih nemških vojakih neresnično. 1‘itč je pa nemška vojska zajela na Balkanu doslej že 9.(100 britanskih častnikov in vojakov. V Srbiji je nemška vojska ujela 6.280 častnikov, 337 tisoč 000 podčastnikov in vojakov srbske narodnosti. V Grčiji so ujeli okrog M.000 grških častnikov in 210 tisoč vojakov. Nemška vojska je na Balkanu izgubila vsega skupaj 57 častnikov, J042 vojakov in podčastnikov, ranjenih je pa bilo 181 častnikov in 3.571 podčastnikov in vojakov. Nemški vodja Hitler je dalje dejal, da bo njihova zaveznica Italija dobila vso politično nadvlado nad ozemljem ki pripada njej in si ga je z velikimi žrtvami morala zaslužiti. Povdaril je, da je zdaj na Balkanu spet red in mir, angleška sabotaža je pa onemogočena. O smrti in pogrebu pokojnega ministra dr. Franceta Kulovca vemo še nekaj podatkov. Na cvetno nedeljo po prvem bombardiranju je ministra dr. Kulovca na Dedinjah zadela bomba. Izpod ruševin ga je pomagal izvleči vojaški duhovnik g. Ivo Kotnik, ki je opravil prve molitve in dal prepeljati truplo pokojnega v mrtvašnico. Zaradi pomanjkanja prostora v mrtvašnici je bil pogreb že v sredo dne 9. aprila ob 8. zjutraj. Zemeljske ostanke dr. Kulovca so v spremstvu dveh grobarjev, Tomaža Ulage in doktorja .Jenko Janeza ter Ivana Fajdige prepeljali s tovornim avtomobilom na pokopališče in ga pokopali v grob št. -142. Zdaj je grob zasut s cvetlicami, dobri ljudje pa prihajajo nanj molit za blagor pokojnikove duše. Principovo ploščo iz Sarajeva, ki je bila vzidana na kraju vidovdanskega atentata, so dne 20. aprila izročili sarajevski Nemci državnemu kanclerju Hitlerju, Nove ukrepe za normalizacijo življenja v Srbiji je izdal poveljnik nemškega zrakoplovstva v Srbiji, general Porster. Več Srbov je bilo imenovanih za upravitelje po komisarjatih, in sicer z nalogo, da v najstrožjem sodelovanju z zasedenimi oblastmi delajo za ohranitev reda in miru. Življenje v Beogradu teče spet normalno dalje. Ruševine podrtih hiš so v glavnem že odstranili, pa tudi promet je že spet vpostavljen. Najprej so nemški redarji urejevali red po beograjskih ulicah, zdaj so pa to delo prevzeli spet beograjski redarji. Tudi vprašanje prehrane je že urejeno. Nemška vojska z veliko naglico popravlja električne in vodovodne naprave, prav tako ceste in mostove. Nemška oblast je odredila, da začne izhajati nov srbski dnevnik, ki bo prinašal vse odredbe, ki jih izdaja nemška okupacijska oblast. 130.000 nemških dijakov je pod orožjem v Nemčiji. Od teh je 30.000 viso-košolcev. Močan potres so občutili pred nekaj dnevi prebivalci Keke. Potresni sunek je bil precej močan in se je podzemsko bobnenje slišalo dobro minuto. Na srečo potres ni povzročil nobene škode. Tobaka ima ljubljanska tobačna tovarna še dovolj na zalogi in se zato kadilcem ni treba bati, da bi jim ga zmanjkalo, tembolj, ker zdaj ne bo treba več zalagali s tobakom Gorenjske in Štajerske. Nočni tramvajski promet traja do 21.30. Ob tej uri odpeljejo z Ajdovščine na vse strani zadnji tramvajski vozovi in se s skrajnih postaj vračajo v remizo. 12. maja se priruo redna predavanja na ljubljanski univerzi. Vpisovanje za ta semester je trajalo od 1. do 10. marca, do 25. aprila je trajalo pa naknadno vpisovanje. Ljubljanska univerza je dosegla v svojem zimskem Bilo je vpisanih 1950 slušateljev in 524 slušaleljic. Najkasneje S. maja naj se javijo vsi nezaposleni delavci in nameščenci pri Javni borzi dela v Ljubljani. Mestnemu preskrbovalnemu uradu morajo javiti gospodinje ali družinski poglavarji vse izpremembe, ki so nastale v njihovi družini po 1. januarju 1941. Naznanili je treba vse izselitve družinskih članov, vse umrle in sploh vse tiste, ki niso več v Ljubljani. Poglavar družine mora prijavili tudi vse člane, ki so samo začasno odsotni. Vprašalna pola vsake družine mora biti pravilno izpolnjena s krstnimi imeni, letnicami in sploh vsemi podatki družinskih članov. Vprašalne pole sprejema mestni preskrbovalni urad v drugem nadstropju Mestnega doma. Maksimalne cene zelenjavi je do ločil mestni tržni urad za ljubljanski živilski trg. Za ta teden so soglasno določene tele najvišje cene: berivka sme stati kila največ 20 din, zeleni radič lfi din, rdeči radič 6 din, krompir 2''50 din, grah 17 din. Kdor bi zelenjavo prodajal dražje, bo strogo kaznovan. Žrtev eksplozije granate je postal desetletni posestnikov sin France Potočar iz Gornje Stare vasi. Na paši je našel granato in se z njo igral. Nenadno je pa granata eksplodirala in ranila dečka po vsem telesu, da je čez nekaj ur umrl. Prav tako je granata ranila tudi 281etnega Jožeta Bevca, doma iz Dolnjega Makarovca. Eksplozija granate mu je prizadejala posebno močne poškodbe po glavi, roki in nogah. Novi vozni red na progi Ljubljana—Vrhnika trg Pričenši s 5. majem 1941 vozijo na progi Ljubljana—Vrhnika trg in obratno dnevno redno sledeči mešani vlaki: Vlak št. 8032a 8082 8034« 8036 803Ka 8040a odhod iz Ljubljane 5.50 7.45 10.30 14.00 17.10 19.00 prihod v Vrhniko trg 6.25 8.20 11.05 14.35 17.45 19.35 odhod iz prihod v Vlak št. Vrhnike trg Ljubljano 8031 b 6.40 7.15 8033a 8.35 9.10 8035U 13.00 13.35 8037a 15.00 15.35 8039a 18.05 18.40 8041 19.55 20.30 V zvezi s to spremembo se razveljavi na omenjeni progi do sedaj veljavni vozni red. Vlaki 8032a ter. 8034a ter 8038a imajo v Vrhniki trgu takojšno avtobusno zvezo do Postojne ter nato vlakovno zvezo za Trst. v obratni smeri pa vlaki 8033a, 80351» in 8041. 100.000 dinarjev nagrade je razpi salo zagrebško policijsko ravnateljstvo za izsleditev bivšega zagrebškega policijskega ravnatelja Roberta VVicker-ta. Kdor izroči VVickerta hrvatski državni oblasti, ali kdor ga ovadi in pripomore k njegovi aretaciji, prejme nagrado 100.000 dinarjev. Lastnike neobdelanih parcel prost mestna občina ljubljanska, da v najkrajšem času prijavijo svoje parcele mestnemu gospodarskemu oddelku v Beethovnovi ulici št. 7. Te parcele bo mestna občina oddala zastonj siromašnim Ljubljančanom, da bodo zemljo obdelali in se s pridelki obvarovali pomanjkanja. Ker je zdaj že zadnji čas za sajenje krompirja in fižola, naj lastnik neobdelanih parcel te prijavijo takoj. Pred ljubljansko postajo so uredili tramvajsko postajališče. Čakalnica sama je bila sicer že postavljena in je dajala potnikom streho, manjkal ji je pa vendar še betonski tlak, ki so 41 zdaj uredili. Prestavili so postajališče avtobusa, ki vozi Trst—Ljubljana, iz Gajeve ulice na Aleksandrovo cesto pred pasažo. Avtobus za Gorico odhaja iz Ljubljane ob 14.30 izpred hotela Miklič, oziroma iz Gajeve ulice, avtobus za Trst pa izpred pasaže na Aleksandro- vi cesti. Cena avtobusne vožnje za Trst je 28 lir, za Gorico pa 30 lir. Dijaški tramvajski vozni listki, ki so jih dijaki kupili za mesec april, čeprav se od 2. do 22. aprila niso vozili, veljajo še do 22. maja. Od 22. maja pa do 31. maja se bodo pa dijaki lahko vozili po posebno znižani ceni 1 din za vožnjo. Seveda bo ta cena veljala satno za tiste, ki se bodo lahko izkazali z mesečnim voznim list kom za april in samo na progi, ki je označena na dijaških izkaznicah. Bolgarski kralj Boris je v zahodni Traciji obiskal mesta Dedeagač, Xan te. Gimulgino, Kavalo in Istram, ki so jih te dni zasedle bolgarske čete Dogovor o klirinškem prometu sta te dni podpisali Francija in Finska. franka in finske marke je bila za klirinško obračunavanje določena 1 : 1. Romunski notranji minister je podal poročilo o položaju v Romuniji in je izjavil, da vladata povsod red in mir. Ugotovil je tudi. da je razmerje med romunskim in nemškim prebivalstvom odlično. Za predsednika republike Venezuele je parlament izvolil generala Angarito. Nova srbska vlada v Beogradu je sestavljena po nemški okupacijski oblasti takole: Komisar za notranje zadeve: Milan Ačimovič, bivši minister; njegov pomočnik: Tanisije Dimič. bivši poslanec; komisar za prosveto: Risto Jojič; njegov pomočnik: Djordje Perič; komisar za pošto: Dušan Pantič; njegov pomočnik dr. Ste-van Ivanič; komisar za finance: Dušan Letica; komisar za promet Lazar Kostič, vseučiliški profesor; komisar za zgradbe: Stevan Jankovič, bivši poslanec; komisar za kmetijstvo: Milo-sav Vasiljevič; komisar za pravosodje: Momčilo Jankovič. Poglavnik Hrvatske dr. Pavelič je podal dopisniku »Borsen-Zeitung« izjavo, v kateri je dejal, da Hrvatje ne bodo nikoli pozabili, kdo je dal Hrvatski svobodo. Hrvatska država bo zato ostala zmerm ob strani osi. Hrvatska vlada se bavi z načrtom, da več 10.000 Hrvatov, ki so v času srbskega zatiranja zapustili Hrvatsko, pokliče nazaj v domovino. Dr. Pavelič je izrazil tudi prepričanje, da se bo našel za 5mili-jonski narod primeren prostor v okviru novega reda v Evropi. Hrvatska vlada se bavi z načrtom, da bi prenesla svoj sedež iz Zagreba v Banjaluko, ki naj bi v bodočih letih prevzela naloge hrvatske prestolnice. Tako poroča graška »Tagespost«. Pri tem načrtu odločujejo zgodovinski, zemljepisni in narodnopolitični oziri. Banjaluka leži sredi prostora, kjer so naseljeni Hrvati in je bila že nekoč središče hrvatskega srednjeveškega kraljestva. S to spremembo se bo tudi prenehala preobljudenost severne Hrvatske. Poverjenike v najvažnejših gospodarskih podjetjih na Hrvatskem je imenovala hrvatska vlada. Najprej so imenovali ]>overjenike pri vseh državnih denarnih ustanovah, potem pa še okrog 1.500 poverjenikov po zasebnih gospodarskih podjetjih. Hrvatski državljan je lahko samo oseba arijskega pokolenja, ki ni delala proti osvobodilnim težnjam hrvatskega naroda in je tudi v naprej voljna zvesto služiti hrvatskemu narodu ni njegovi državi. Uradni list hrvatske države je te dni prav tako objavi! tudi vzorec nove državne zastave. Novo zastavo tvorijo rdeča, bela in modra barva v vodoravni legi s hrvat-skiin grbom na sredi iii z ustaškim monogramom v gornjem levem kota. Madžarske oblasti so po zasedeni Vojvodini takoj začele dinarje zamenjavati za penge. Bivši jugoslovanski državni uslužbenci, upokojenci in invalidi dobe s 1. majem svoje dosedanje prejemke, če podajo pismeno izjavo o zvestobi. Oblastva so tudi dovolila, da na zasedenem ozemlju izhaja 21 dosedanjih časopisov. Romuni bivše jugoslovanske vojske ne pojdejo v ujetništvo, tako so se sporazumele nemške in romunske vojaške oblasti. Gre za tiste Romune, ki so bili doma iz Banata, ki je bil pod Srbi. Kakor hitro bo dognana njihova istovetnost, se bodo lahko vrnili domov. Bolgarska uprava na področju Morave se že organizira. Bolgarske čete, ki še zasedajo posamezne kraje v Srbiji, so te dni zasedle tudi Prilep. Bolgarščina je postala te dni obvezni jezik po vsej Makedoniji. S.BOOtonski srbski parnik .Durmitor* — vozil je živež v Anglijo — so pred kratkim nemške vojne ladje na Indijskem oceanu potopile. PLAČAJTE NAROČNINO! FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strtlorfevn ul. O prt frančiškanskem mostu fsilovrstni obli, daljnogledi, loptomin, tijronutn, itnnmtn. im. taliti izbira ur. zlatnini la srebrnini. Simo kvalitetni oftika: Ceniki bmpiitno RESMAN LOJZE-timijana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 talilen 44-90 Drobne iz Spodnje Štajerske Nove krušne karte v Mariboru. Vojaške oblasti v Mariboru so že pričele z organizacijo prehrane v Mariboru. Izdane so bile že nove. dvojezične karte za moko in kruh. S temi kartami bo vspka oseba upravičena kupiti mesečno 8 kg meke ali temu odgovarjajočo količino kruha. Stroga kontrola pri nakupovanju čevljev in obleke. Da bi preprečili prekomerno nakupovanje čevljev in oblek, so nemške oblasti prepovedale vsako prodajo čevljev in obleke, dokler to vprašanje ne bo urejeno s posebnimi kartami. V primeru nujne potrebe sme občinski politični komisar izdati nakaznico, proti kateri sme trgovec to blago prodati. Vsako zlorabo zelo strogo kaznujejo. Živilski trg v Mariboru je zelo živahen in je dobro založen z zelenjavo, tako da je za prehrano prebivalstva dobro preskrbljeno. Cene so ostale dosedanje in je vsako izrabljanje prebivalstva izključeno. Na živilskem trgu je omejena le prodaja jajc in smejo prodajalke vsaki stranki prodati le 2 jajci. Na ta način je preskrbljeno za pravično porazdelitev med vse prebivalstvo. Dva nova lesena mostova v Mariboru. Kakor znano, so oddelki bivše jugoslovanske vojske pognali v zrak oba mostova in studenško brv. Nemške čete so takoj po svojem prihodu v Maribor zgradile na mestu, kjer je bil brod, pontonski most, kmalu nato pa so začeli graditi tudi leseni most na kraju nekdanjega starega lesenega dravskega mosta. Tudi zasilni vojački most, ki so ga položili na gumijaste čolne, so kmalu nadomestili z lesenim. Oba porušena železna mostova sedaj demontirajo. Na njih mestih bodo zgradili nova mostova. Politični komisar v Celju je pričel izdajati svoj »Mitteilungsblatt«. List objavlja vse odredbe mestnega političnega komisarja in komisarja za Spodnje štajersko. Odredbe so objavljene v nemškem in slovenskem jeziku. Vsak izvod lista stane 1'50 din. Minimalne in maksimalne mezde. Politični komisar za Spodnje štajersko je izdal Prvo odredbo o začasni uravnavi mezd v obratih javne službe, industrije. rokodelstva, trgovine in gozdarstva. Ta odredba vsebuje minimalne in maksimalne mezde in predvideva za neizučene delavce nad 21 leti minimalno urno mezdo 7 din, za izučene dela/vce nad 21 leti 9 din in za ženske nad 21 leti 5.25 din. Mladoletnim delavcem od 18 do 21 let se odbije 10“/o, od 16 do 18 let 25"/o in mladoletnim ped 16 let 40"'» od mezde, ki jo prejemajo odrasli delavci iste kategorije. Te minimalne mezde se smejo za 20“/u brez posebnega dovoljenja prekoračiti pri posebnih delavčevih sposobnostih in pri zelo težkiil delih. Akordne mezde in premije še morajo določiti tako. da se prt Storitvi, ki preseže povprečno delo. doseže višja mezda, kakor je časovna. V primeru, da akordni ali premijski zaslužek kakega delavca v dveh mezdnih periodah preseže minimalno mezdo za več kakor 35"/«. je to treba prijaviti političnemu komisarju. Dva brezmesna dneva za Spodnje štajersko je odredil politični komisar tiberreiter. Ob petkih in torkih v svrho enakomerne porazdelitve zalog mesa med vse prebivalstvo trgovine z živili, gostilne in restavracije ne smej« prodajati in razdajati mesa in mesnih izdelkov. Ob teh dnevih pa je dovoljena prodaja perutnine. (Po Slovencu) Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! - HARMONIKO vseh vrst, violine* in druga glasbila se naučite hitro in ceneno le pri strokovnjaku! - Pouk na Vašem domu ali v tečajih, naslov .GLASBA* LJUBLJANA, Predjamska 37 (Rožoa dolina) MALI OGLASI CVETLIČNI MED In ta medico dobite najceneje t Medarni, Ljubljana. Židovska ut. ®- Damska krojačica, Slomškova ul. 4/II izdeluje vso damsko garderobo p® zmerni ceni in prvovrstno. Visokošolec-komercijalist, ki so mu prilike preprečile, da bi dokončal eko-nomsko-komercijalni študij, prosi kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Skromen«. FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirk® po najvifijib dnevnih cenah Istočasno nuatw* filatelistom znamke v serijah ali posnmezn« po najboll ugodnih cenah Poizkusite in Pre< pričali se boste KnjiRarua Jantz Dolžan Ljubljana. Stritarjeva 4. . ff REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremični*1 (e samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20________ Izdaja k. Bratuša, novinar; odgovarja Stanislav Vdovič; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.