GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" > LETO XX Številka 15 S \ 0) j tfttl novoles novoles v 12. november 1982 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA TOZD TPP — motiv iz proizvodnje Utrinki z mladinskega kongresa Za mladino je vedno veljalo, da je revoltna, revolucionarna in avantgardna. To je v duhu rasti, ki hoče svet okoli sebe razumeti in ga za svojo rast tudi oblikovati. Kajti ta svet je, pa naj si stari še tako prizadevajo, da bi to spremenili, svet mladine. Tako je in bo. Za mlade je to svet prihodnosti, njihove prihodnosti. Svet, ki ga lahko oblikujejo. Za stare je to vedno svet sedanjosti in preteklosti. Preteklost je nepopravljivo dejstvo, sedanjost je težko spremenljiva, prihodnost pa raste iz sedanjosti. Zato mladim tudi ni vseeno, kakšen je današnji svet. Zanimive so nekatere ugotovitve, ki so bile izrečene na zasedanjih petih tematskih komisij, v katerih so razpravljali delegati na 11. kongresu ZSMS v Novem mestu. Igor Bavčar: „Kakor vidite, se je leta 1977 zgodilo celo to, da so morale delovne organizacije oziroma delavci svoje obveznosti pokrivati celo iz amortizacije. Razpolagali pa so lahko le s tistim, kar jim je ostalo. Mar se temu lahko reče drugače kot mezdni položaj naših delavcev? IZ VSEBINE POROČILO stran 2 SPREMEMBE stran 3 NAGRADE stran 4 RAZSTAVA stran 6 BONI, BONI, BONI stran 7 Naložbe, nove proizvodne usmeritve, investicije so v takih razmerah postale odvisne od kredita ter od celotnega kre-ditno-monetarnega sistema, preko katerega je celotno proizvodnjo kontroliral ravno državni aparat. To je birokracija, ki sedi tudi v družbenih organih in družbenopolitičnih organizacijah in ustvarja iluzijo, da ni tako kot je, da so neuki delavci ali preveč pojedli ali pa, da so oni s svojimi odločitvami stvar zavozili. Nobena družbena sila ne zapusti zgodovinskega prizorišča prej, preden ne izčrpa vseh svojih možnosti in tudi ne brez boja. To velja tudi za birokracijo. Kreditni sistem, zadolževanje je te možnosti podaljševalo, sedaj te možnosti ni več. So pa druge, kot je povečano izkoriščanje delavcev in sprejemanje restriktivnih, kratkoročnih izrednih ukrepov, kar pa krize, do katere je prišlo, ne odlaga! Vendar to ni kriza socialističnega samoupravljanja, ampak kriza birokratskega administriranja! Ali, če hočete, kriza karikature samoupravljanja! V tem je revolucionarna potenca današnje krize in toliko so osnove dolgoročne stabilizacije gospodarstva program izhoda iz krize." Srečko Kirn: „Srečujemo se z etatičnimi posegi, z administriranjem, ki delegatske skupščine spreminja v glasovalne in legalizatorske aparate birokratskih odločitev, srečujemo se s potencirano močjo sisov-skih strokovnih in vodstvenih aparatov, ki spreminjajo procese svobodne menjave dela v lastno zgodovinsko kreaturo samo zato, da bi ti aparati in vodstva ohranila svoj položaj. To je položaj, ki ni nič drugega kot iztegnjena tipalka birokratskega in tehnokratskega manipuliranja z ljudmi. Srečujemo se z razjedajočim pritiskom vodstvenih struktur, ki blokirajo delo temeljnih delegacij, ki poskušajo napraviti njihovo delo za neučinkovito, če že ne ne- potrebno v celoti." O odločanju v ozkih krogih je govorilo več mladincev. Nič ni narobe, so med drugim poudarili, če se v občinah in drugih družbenopolitičnih skupnostih sestajajo vodilni možje. Povsem nesprejemljivo pa je, da o vsem, kar se pomembnega dogaja, tudi odločajo. In še vprašanje delegata Janeza Jančarja: „Zakaj se morebiti na najodgovornejših mestih izmenjujejo ljudje, ki so opravljali že podobna dela. Ali je to kadrovska politika ali rotacija posameznikov? “ Kot smo zapisali v uvodu, je v duhu mladih, da oblikujejo (Nadaljevanje na 2. strani) OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 26. novembra. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 18. november do 9. ure. UREDNIŠTVO Številka 15 - 12. november 1982 Utrinki (Nadaljevanje s 1. strani) svet za svojo rast. In prav je tako. S svojo ostrino in brezkompromisno mladostno energijo nam pomagajo odkrivati gnile tvorbe v naši družbi. In prav je tako — za njeno rast! N. S. Poročilo v____________J POROČILO O DELU MLADINE V TOZD TPP OD 23. 7. 1981 DO DANES 23. julija 1981 smo na letni konferenci 00 ZSMS TPP izvolili novo vodstvo, kije takoj začelo z delom. Sprejet je bil akcijski program, ki je vseboval naslednje točke: — aktivirati mladince tozda TPP L — sodelovanje mladine z drugimi DPO v tozdu, DO in OK ZSMS Novo mesto; — povečati prisotnost in storilnost mladih na delovnih mestih; — priprava proslav za državne in republiške praznike; — sodelovanje v dopisniški mreži Novolesovega časopisa; — sodelovanje z mladinci KS Gotna vas; — organiziranje rekreacije v tozdu med odmorom. Po nekajmesečnem delovanju smo ugotovili, da smo si začrtali preobširen akcijski program, kajti naši mladinci in mladinke so vključeni v mladinski organizaciji v KS, stanujejo daleč od tozda in nimajo prevoza, da bi se vključili v delo izven delovnega časa. Pretežno so to mladinci iz kmečkih družin, ki pomagajo pri delu doma, zato jim ostane malo prostega časa, poleg tega pa delajo še v dveh izmenah. Zaradi teh težav smo se na zboru mladine 23. marca 1982 odločili, da bo naša osnovna naloga povečevanje prisotnosti in storilnosti mladih na delovnih mestih. Tako smo začeli spremljati doseganje normativov (mesečno) pri vsakem mladincu in mladinki v celotnem tozdu. Mesečno nedoseganje normativov in pohvale mladincev smo izobesili na oglasni deski 00. Rezultati: večina mladincev in mladink je začelo dosegati normative, katere prej niso dosegali po več mesecev. V tem obodobju smo sodelovali tudi z ostalimi 00 iz Novo-lesa. Tako smo skupno z mladinci iz tozda Stilnega pohištva organizirali predavanje o SLO in DS ter priredili tovariško srečanje na Resi. Mladinci smo sodelovali pri vseh pripravah prostorov in okrasitvah za državne, republiške in druge praznike. Naša mladinska nogometna vrsta se je udeležila medtozdov-skega tekmovanja v malem nogometu in zasedla solidno mesto. Pozabili nismo tudi na de- lovno akcijo. Tako je deset naših mladincev in mladink v prostem času očistilo in zložilo material v šupi pred našim tozdom. Poleg teh zadolžitev so naši mladinci in mladinke vključeni v vse samoupravne in družbenopolitične organizacije, kjer odločajo in samoupravljajo o našem delu in življenju. Posamezniki iz naše 00 ZSMS so sodelovali še na številnih akcijah in prireditvah. Naj jih naštejem: prispevki za Novo-lesovo glasilo, srečanje mladih iz OZD, razna športna tekmovanja, komisije za izvedbo 11. kongresa ZSMS. V našem delovanju moramo biti pozorni tudi na pomanjkljivosti. Prva taka pomanjkljivost je, da v svoj krog delovanja nismo uspeli vključiti več mladincev iz tozda, ki bi bili pripravljeni delovati vsak na svojem področju. Nismo navezali stikov z mladimi iz KS Gotna vas, klonili smo pri organizaciji rekreacije v tozdu med odmorom, zato bomo v nadaljnjem delovanju mladinske organizacije v tozdu dali več poudarka tem problemom. ( ^ 1H KOCKA — izdelek mladih iz Novolesa Del udeležencev svečanosti — ob podelitvi nagrad Spremembe (Nadaljevanje na 3. strani) trebno dati skupnemu planiranju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri čemer bomo le-te usklajevali v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, skupno dogovorjene naloge pa bomo odgovorno samostojno izvajali. V predvidenih spremembah pa je tudi predvideno, da si bomo medsebojno pomagali pri oskrbovanju z devizami. Prav tako pa bomo skupno nastopali v okviru splošnega združenja LES in to prevsem v odnosih med gozdarji in lesarji ter v okviru samoupravne interesne skupnosti za cene. V dosedanjih medsebojnih odnosih se je pokazala potreba po usklajevanju proizvodnih programov. Zato smo tudi v spremembah planskih aktov predvideli organiziranje proizvodno programskih skupnosti, kjer se bomo lahko usklajevali. Največ sprememb je predvidenih na področju investicij, kar je posledica spremenjenih zaostrenih pogojev gospodarjenja. Zato je potrebno izredno zaostriti investicijske kriterije. Dogovorili smo se, da bomo pri presoji investicijskih namer poleg splošno dogovorjenih kriterijev dali poseben poudarek izvozni naravnanosti in neto deviznim efektom, ki jih bo takšna investicija lahko prinesla. Prav tako smo ponovno preverjali predvidene investicijske projekte in ugotovili zlasti za tiste, ki jih usklajujemo v okviru ses- tavljene organizacije, kateri so še zmeraj aktualni in ustrezajo zaostrenim investicijskim kriterijem in kateri so že končani oziroma bodo končani v letošnjem letu. Ugotavljali smo tudi kateri projekti so novi in katere bo potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje in katere projekte bo potrebno opustiti. V spremembah planskih aktov bo potrebno tudi podrobneje opredeliti skupne nastope, zbiranje sredstev za skupne projekte, organizacije skupnega in-žineringa, sodelovanje s specializiranimi organizacijami doma (npr. poslovna skupnost za stanovanjsko izgradnjo) in v tujini (npr. sodelovanje s specializirano organizacijo Združenih narodov ,,Unido“). Druga večja sprememba planskih dokumentov se nanaša na področje zunanje trgovine, kjer smo se dogovorili, da bomo izvozno nalogo opredelili vrednostno. Prav tako bomo podvojili vrednost proizvodnje, namenjene izvozu, kar je bil tudi sklep konference ZK Unilesa. Kot cilj pa smo opredelili 30 odst. vrednost proizvodnje, namenjene izvozu. Glede združevanja deviznih sredstev za skupne in splošne potrebe smo menili, da bi bilo potrebno takšno združevanje postaviti v enakopravnejši položaj glede na lastne potrebe po deviznih sredstvih. Ponovno pa bo potrebno preveriti tudi predvidene možnosti za nastop Unilesa v Avstraliji in podobno. V letu 1983 postane polnopravni član SOZD Uniles tudi DO Tribuna. Zato smo se glede njene vključitve v spremembe planskih aktov dogovorili, da se vključi le v poglavja, ki jih je potrebno spremeniti glede na zaostrene razmere gospodarjenja, v planu pa se v prehodni določbi opredeli, da je plan DO Tribuna sestavni del plana sestavljene organizacije. Osnutek sprememb planskih aktov je sprejel delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Uniles na 21. seji 28. septembra 1982 in pooblastil odbor za načrtovanje in razvoj SOZD Uniles, da izdela predlog sprememb planskih aktov, tako da jih bo lahko delavski svet sprejel septembra in jih poslal v sprejem vsem združenim organizacijam. MILOŠ VARGA Nagrade Na priložnostni svečanosti, ki je bila v prostorih zavarovalnice Triglav v Novem mestu 28. oktobra 1982, je ob podelitvi nagrad za dosežke na področju inventivne in razisko valne dejavnosti vse prisotne pozdravila predsednica ORS Novo mesto prof. Stanislava Floijančič z naslednjimi besedami: ,,Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto s sodelovanjem občinske konference SZDL, medobčinske gospodarske zbornice in občinskim svetom Zveze sindikatov Novo mesto letos že petič podeljuje diplome in nagrade najuspešnejšim inovatorjem, racionalizator-jem in raziskovalcem, ki s svojim delovanjem in odnosom do raziskovalnega dela prispevajo k nadaljnjemu razvoju iznajditelj-skega in raziskovalnega dela v občini Novo mesto. Letošnja podelitev je tudi v počastitev minulega kongresa Zveze sindikatov in občinskega praznika. V vseh kongresnih dokumentih je jasno zapisana vloga raziskovalnega dela, vloga lastnega znanja za naš boljši jutri. Tako smo razpravljali na aktivih izumiteljev in v komisijah za pospeševanje inovacijske dejavnosti. V občini Novo mesto smo bili v preteklih letih vsi priče zelo dinamični in skokoviti rasti gospodarstva. Pri tem, morda prenaglem razvoju novomeškega gospodarstva, pa smo večkrat zelo zapostavljali lastno ustvarjalno delo. Pri večjih investicijskih naložbah v različnih panogah naše industrije smo se, žal, prevečkrat naslanjali na uvoz tujih tehnologij in licenc. Na žalost moramo danes, kljub svečanosti tega trenutka ugotavljati, da imamo le v nekaterih naših delovnih organizacijah urejene lastne razvojne enote oziroma sektorje oziroma temeljne organizacije združenega dela. Občinska raziskovalna skupnost je v preteklem in v letošnjem letu namenila del sredstev za pospeševanje tega dela. V zaostrenih razmerah gospodarjenja v delovnih organizacijah zmanjkuje sredstev za to dejavnost, čeprav bi morala biti prednostna, saj je temeljnega pomena pri vseh naših prizadevanjih in naporih, da bomo smotrno prestrukturirali našo industrijo. Tako bi morali razumeti tudi program Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za leto 1982. Občinska raziskovalna skupnost ima omejena sredstva, potreb pa je veliko. Vemo pa, da se tudi brez večjih sredstev, a z veliko volje do dela, marsikaj naredi. Inovacijska dejavnost naj ne bo le parola, ampak sestavina vsakega delovnega programa, saj postaja z inovacijami pridobljeni dohodek že nepogrešljiv za gospodarsko rast. Z današnjo podelitvijo nagrad izrekamo družbeno priznanje avtorjem tehničnih izboljšav, izumiteljem in delavcem za razvojno raziskovalno delo in za popularizacijo raziskovalnega dela med mladino. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo, da bo nagrada spodbuda za nadaljnje delo, saj je ustvarjalno delo edini porok za lepši jutrišnji dan.“ NAGRAJENCI OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO V LETU 1982 1. Prof. dr. JAPELJ Miha, (NOVO MESTO) 2. ADAMLJE Janez, (NOVO-LES - TPP), 3. GORŠE Stanislav, (NOVO-LES - TPP), X Stroj, ki ga je rekonstruiral Jože Henigman 4. ALIČ Janez, (ISKRA - HI-POT), 5. BEZEK Daniel, prof., (SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO), 6. BREŠČAK Danilo, dipl. arheolog, (ZAVOD ZA DRUZ- - ■ ... • Vhodni del linije, ki z sodelavcev. inovatorskim pristopom drf sk“Paj z ostalimi izboljšavami sto starih milijonov prihrankov delo Adamljeta, Goršeta in BENO PLANIRANJE NOVO MESTO), 7. HENIGMAN Jože, (NOVO-LES - TDP) 8. LENART Marjan, (ISKRA -ELA), 9. LAVRIČ Lado, (PIONIR), 10. MAJES Jože, ing., (PIO-NIR>’ 11. MALENŠEK Jože, dipl. ing., (PIONIR), 12. MIHELIČ Leopold, (ISKRA - TNN), 13. MOLAR Stana, dipl. ing., (KRKA), 14. MIKEC Vinko, (IMV), 15. PILETIČ Boris, (IMV), 16. RABZELJ Franc, (ISKRA - UPORI), 17. STRMOLE Feliks, dipl. ing., (PIONIR), 18. ŠUŠTARŠIČ Marjan, (KRKA), 19. ŠUŠTARŠIČ Pavel, (KRKA), 20. VIĆEIČ Vjenceslav, dipl. ing., (IMV) in 21. ŽNIDARŠIČ Andrej, (PIONIR). Kot je razvidno iz seznama, so med letošnjimi nagrajenci tudi trije iz OZD Novoles. Ob podelitvi je bilo za njih v obrazložitvi rečeno: Tovariš Adamlje in tovariš Gorše sta tehnologa površinske obdelave v Tovarni ploskovnega pohištva, ki proizvaja skoraj izključno izjemno zahtevno pohištvo za izvoz na ameriški trg. Skupaj s sodelavci so s skrbnim študijem dela in tehnologije uspeli postaviti v zadnjih nekaj letih vrsto zahtevnih linijskih postopkov površinske obdelave, s čemer so ustvarili velike prihranke pri delovnem času in materialu. Tovariš Henigman se kot vodja vzdrževalcev v Tovarni drobnega pohištva mnogokrat srečuje s problemi, ki zahtevajo inventiven pristop, saj je rezerve in dodatne dele težko uvažati, stroji pa ne smejo stati. Z inventivnim pristopom k rekonstrukciji polavtomatske stružnice je z vgradnjo lastnega krmilnega sistema povečal kapaciteto stroja za 20—25 odst., zmanjšal odstotek odpadka in hkrati huma-niziral delo na stroju. Nagrada pomeni za vsakogar, ki jo dobi, prizannje za vloženi trud in hkrati tudi spodbudo za nadaljnje delo. Našim trem nagrajencem bo prav gotovo spodbuda, želimo pa, da se bo drugo leto med nagrajenci pojavilo še več delavcev iz DO Novoles. Čestitkam se v imenu bralcev pridružuje tudi uredništvo glasila. -ic novoles -----------------------------------------x Ocena izvoza do konca leta 1982 V y DO plan izv. 82 Strukt. Ocena izpolnit plana za 1. 82 Real. izvo. Iztok 49.892 1,5 v% 85 za leto 82 1,3 Javor 423.236 12,3 100 12,-3 Krasoprema 74.016 2,2 27 0,6 Lesnina 210.386 6,1 95 5,8 Liko 433.449 12,6 95 12,0 Marles 445.480 13,0 75 9,8 Meblo 646.369 18,8 86 16,2 Novoles 797.959 23,2 80 18,6 Stol 239.791 7,0 100 7,0 Hoja 115.738 3,3 75 2,5 Uniles 3.436.306 100,0 86,1 Po oceni odbora za ZT bo SOZD Uniles realiziral 86,2 odst. plana izvoza za leto 1982 na konvertibilno področje. Vzroki nedoseganja realizacije plana izvoza so naslednji: — velik padec cen na zapadnih in ameriškem trgu; — prenapet in nerealen plan; — premajhna dohodkovna stimulacija za izvoz glede na nerealni tečaj dinarja; — zapiranje tržišč zaradi vojnih stanj in politične situacije na bližnjem vzhodu in v afriških državah; — pomanjkanje repromateri-alov zaradi prevelikih omejitev uvoza, kar ima posledico v trganju reproverige; — reševanje izvozne problematike je kratkoročno, posledice se kažejo negativno v dolgoročni izvozni politiki; — premajhno sodelovanje med proizvodnjo in prodajo v nekaterih DO. Za uspešnejše in hitrejše reševanje teh problemov je odbor za ZT sprejel štiri sklepe, ki bodo spremljani mesečno. Ti bodo operativno reševali probleme skupno z ustavnimi odbori, skupnimi sestanki itd. Razstava RAZSTAVA PROIZVODNIH PROGRAMOV DO SOZD UNILES V AVSTRALIJI Osnovni pomen in cilj razstave proizvodnih programov DO SOZD Uniles, ki bo februarja 1983 v mestih Sydney, Melborune in Brisbone, je promocija izdelkov DO SOZD Uniles ter vzpostavitev novih poslovnih stikov. Razen tega bo razstava primerno mesto za ugotovitev domače proizvodnje v primerjavi z tujimi proizvajalci, hkrati pa naj bi predstavljala tudi mesto, na katerem bo osredotočena ponudba izdelkov Unilesa. V razstavni program bodo vključene spalnice iz DO Iztok, Javor, Krasoprema in Meblo; jedilnice iz DO Javor, Liko, Meblo, Novoles in Stol; sedežna garnitura iz DO Meblo in kuhinja iz DO Marles. Ob tem bodo Unilesovi strokovnjaki pripravili ustrezen program propagandne dejavnosti, ki bo obsegal propagandni katalog fotografij in cen, prospekte, letake, druge audio-vi- zuelne in video medije, drobna darila reklamnega značaja, poslovno srečanje in drugo. Razstava bo v Sydneyu organizirana v prostoru International Trade Departement centra, v izmeri 200 m2, ki ga bo najela naša ambasada v Avstraliji, v drugih dveh mestih pa v avlah večjih hotelov. Glede na to, da so razstave, sejmi, izlo.žbe in podobno najbolj primerna začetna oblika prodora izdelkov na tuje tržišče, je potrebno, da je razstava vnaprej dobro organizirana, ne glede na stroške in tveganje. Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi od 8.10.1982 do 5.11.1982 TOZD TGD 1. LONGAR JOŽICA: ni prišla na odrejeno delo v podaljšanem delovnem času, oddaljevanje od dela, nemaren odnos do dela DENARNA KAZEN V VIŠINI 3 odst. OSEBNEGA DOHODKA (po sklepu DS TOZD). 2. HRIBAR PAVLA: odklonitev dela, ki je bilo potrebno opraviti zaradi izvrševanja izvoznih planov — DENARNA KAZEN V VIŠINI 5 odst. OD (sklep DS TOZD). 3. GLAVIC CVETA: odklonitev dela, ki je bilo potrebno opraviti zaradi izvrševanja izvoznih planov*- DENARNA KAZEN V VIŠINI 5 odst. OD (sklep DS TOZD). 4. ŠKRBE JELKA: odklonitev dela, ki je bilo potrebno opraviti zaradi izvrševanja izvoznih planov — DE.NARNA KAZEN V VIŠINI 5 odst. OD (sklep DS TOZD). 5. ŠTUPAR SLAVKA: odklonitev dela, ki ga je bilo potrebno opraviti zaradi izvrševanja izvoznih planov — DENARNA KAZEN V VIŠINI 5 odst. OD (sklep DS TOZD). TOZD TVP 1. SKUBIC ANA: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN. 2. KOVAČIČ JANEZ: dva neopravičena izostanka z dela PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV. 3. RAJ ER MAJDA: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN. 4. TRIFKOVIČ SIMO: odklonitev dela v podaljšanem delovnem času — JAVNI OPOMIN. 5. KODELIČ VIDA: en neopravičen izostanek z dela -JAVNI OPOMIN. 6. BRAJKOVIČ VIDA: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN. TOZD ŽAGA: 1. DROBNIČ VENČESLAV: dva neopravičena izostanka JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 2. GOLE SREČKO: neopravičeni izostanki z dela — PRE-NEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. TOZD TPP — v montaži TOZD SIGMAT 1. GOŠEK ANTON: surovo in nepravilno vedenje do sodelavca PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 3 MESECEV. 2. KATIČ JOŽE: nepravilno obnašanje do sodelavca — JAVNI OPOMIN. 3. VRTOVŠEK DRAGO: samovoljno oddaljevanje od dela -OPOMIN. 4. KOS JOŽE: trije neopravičeni izostanki z dela — PRENEHANJ E DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 5. GERŽINA ANTON : en neopravičen izostanek z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA 3 MESECE IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 6. PAVLIN BRANKO: dva neopravičena izostanka z dela, popravil bolniški list PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA 3 MESECE IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. TOZD TKO 1. ŠTEFANIČ MARTINA: samovoljno oddaljevanje od dela - JAVNI OPOMIN. 2. DRAGOV AN JOŽE: neupravičena odklonitev dela — OPOMIN. TOZD TES 1. DRAGMAN MARJAN: samovoljno oddaljevanje od dela, malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV. 2. FINK SLAVKO: en neopravičen izostanek z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV. TOZD TSP 1. BARBIČ TIHOMIR: nepravilno vedenje do sodelavca — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV. 2. VARDIČ LJUBO: en neopravičeni izostanek z dela — JAVNI OPOMIN. 3. KUHAR FANIKA: dva neopravičena izostanka z dela - JAVNI OPOMIN. M. M. Šahovske novice 19. oktobra 1982 je bil v domu JLA II. del šahovskega tekmovanja v okviru delavskih športnih iger 1982. Tekmovala je II. skupina, v kateri tekmuje tudi ekipa Novolesa. Dosegla je dobre rezultate in v tem drugem delu osvojila prvo mesto z osmimi točkami pred ekipo Društva upokojencev (7,5), VGP (5) itd., v skupni uvrstitvi obeh delov pa je osvojila drugo mesto, za ekipo Društva upokojencev. Obe prvouvrščeni ekipi bosta drugo leto tekmovali v I. skupini. Ekipa Novolesa je igrala v naslednji sestavi: Peter Cigler, Slavko Medved, Drago Kužat, Ferdo Vidmar in Mladen Majster. Z dobro igro sta izstopala predvsem Cigler na prvi deski in Vidmar na tretji deski, pa tudi ostali so doprinesli pričakovani delež. Posamezni rezultati: NOVOLES: VGP 3,5 : 0,5 DRUŠTVO UPOKOJENCEV : NOVOLES 2,5 : 1,5 CESTNO PODJETJE : NOVOLES 1 : 3 Ekipi Novoteksa in DITC nista prišli na tekmovanje in sta vse dvoboje izgubili s 4 : 0. Dokaj dober rezultat kaže na to, da so naši igralci sposobni igrati v najboljši skupini. Seveda pa bi morali igrati več šaha, saj so se tega tekmovanja udeležili praktično brez skupnih priprav. V tem je tudi rezerva ekipe, ki bo naslednje leto igrala v najboljši skupini. Iz navedenih razlogov bo potrebno organizirati več tekmovanj v šahu na nivoju delovne organizacije, prav tako, pa so v teku dogovori, da bi se zainteresirani šahisti enkrat tedensko dobivali v prostorih sejne sobe DSSS, kjer bi igrali šah in se pripravljali na posamezna tekmovanja. Kdaj in ob kateri uri se bo igralo šah, bomo naknadno objavili ko se bodo dogovorili vsi šahisti. Zaželjeno je, da jih pride čim več, saj bomo samo iz kvantitete dosegli tudi kvaliteto in tako dostojno branili barve Novolesa. M. M. Boni, boni, boni Prijatelja BONifacij in BONa-ventura sta stala na vogalu ulice, opazovala promet in modrovala. „Tole z BONi je pa kar malo zavrlo dosedanjo reko vozil", je rekel BONaventura, vzel iz žepa BONBON in ga začel lizati. „Ti“ — ga je dregnil BONifacij - „zdi se mi, da piše v BON-tonu, da moraš BONBONe ponuditi tudi prijatelju . ..“ „Figo pa BONton“, je odvrnil BONaventura in mu ničesar ni dal, rekoč, da ni pametnega razloga, da bi pri njem glede BONBONov užival kakšno BO-Niteto. BONifacij pa ni odnehal in je trdil, da bi bil BONaventura, če bi se šolal na pariški SorBONi, pač bolj olikan. „Tako si pa tak, kot bi bil pastir v najzakot-nejši vasi v GaBONu.“ „BON giorno“ - je pristopil nek italijanski turist in vprašal, kjer lahko dobi BONe za bencin. (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob smrti mojega brata Ivana Noseta se zahvaljujem sodelavcem TSP — lakirnica za izrečena sožalja in denarno pomoč. JOŽICA KOPINA ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji tozda TES za podarjeni venec. Posebna hvala tudi sodelavcem za izrečeno sožalje in venec. JOŽE REBSELJ Papir Ker smo veliko papirja metali stran, smo se mladinci našega tozda odločili, da bomo zbirali odpadni papir. Dogovorili smo se z Dinosom in ta nam je kmalu pripeljal kontejner. O zbiranju papirja smo obvestili tudi druge delavce, ki v akciji pridno sodelujejo. Denar, ki ga dobimo za papir, vlagamo na žiro račun. To se nam zelo pozna, saj prej denarja ni bilo. Mislimo, da je okoli Novolesa še marsikaj uporabnega in prav bi bilo, da bi se lotili še kakšnega drugega dela. Poskusiti je treba! MALČIFLANDER NAJUSPEŠNEJŠE OZD, RAZVRŠČENE PO KRITERIJU NETTO DEVIZNEGA UČINKA ZA OBDOBJE E-VI. 1982 Rang netto učinka Naziv OZD Neto deviz, uč inek real. I.-VI. Izvoz I.-VI-1982 Real.let. plana izvoza Uvoz I. - VI. 1982 Realiz. let. plana uvoza Prognoza izvoza n plan 82 Rang OZ1) i po višini izvoza A. LESNA INDUSTRIJA 1. SOZD Uniles, Lj. 833.531 1.445.315 42,1 611.784 46,3 88 5 2. AOZS Slovenijales, Lj. 719.519 1.285.789 49,9 566.270 40,8 94 7 7. SOZD GLG Bled 238.384 500.439 48,4 262.055 53,8 88 16 14. LESNA Slov.Gradec 111.719 177.964 54,7 66.245 35,8 107 42 17. Les. ind. podj. Sl. Konj. 107.376 112.825 45,5 11.449 26,1 77 58 B. OSTALA INDUSTRIJA - združene v SC Z D 3. SGPSCT 626.992 722.498 134,9 95.506 30,7 - 11 4. SOZD IMP Ljubljana 340.496 459.485 66,7 118.989 28,4 104 19 5. SOZD UNIAL Maribor 326.895 785.074 65,0 458.179 47,9 - 9 10. SOZD Merkator 165.827 510.246 70,3 344.419 50,0 112 10 11. SOZD Gorenje 142.013 1.666.328 37,5 1.524.315 48,2 88 3 15. SOZD Titan 110.820 141.175 58,7 30.355 40,5 65 55 27 ISKRA-SOZD Elektrokovinska ind. 64.411 2.461.879 43,3 L 2.397.468 52,8 96 1 Pregled petdesetih OZD, razvrščenih po kriteriju neto deviznega učinka, doseženega v Sloveniji v prvi polovici leta 1982, potrjuje prizadevanja SOZD Uniles za doseganje zadovoljivih oz. čim boljših rezultatov na področju izvoza, saj smo v doseganju neto deviznega učinka na prvem mestu in v višini izvoza na petem. V rangu petdesetih nobena organizacija iz lesno predelovalne industrije ne dosega negativnega deviznega učinka. TOZD TPP — motiv iz proizvodnje Boni, boni, boni (Nadaljevanje s 7. strani) „Ti boni že dal BONe, rit laš-ka!“ — je zarenčal BONaven-tura, da z BONi ne bo nič in naj gre kar lepo nazaj špagete nategovat. Spet gaje BONifacij opomnil na BONton, vendar se BONa-ventura ni dal. Klel je, kot njega dni furmani in se pridušal, da ga se sekljamo, da je joj. In dodal je, daje nekaj let živel in delal v BONnu na Nemškem, nekaj zaslužil, prišel nazaj in si pripeljal lep avtomobil. „Zdaj pa mi stoji v garaži, ker nimam dosti BO-Nov. Takle Lah pa jih dobi kolikor hoče.“ Hudoval seje in lizal BONBONe, BONifacij pa je zdraven cedil sline. Glasilo „NOVOLES" ureja] uredniški odbor. Odgovorni < ] in tehnični urednik Vanja ] ' Kastelic. Izdaja delovna ] i organizacija „NOVOLES", i ] lesni kombinat Novo mesto | ] — Straža. Naklada 2950 iz- ] i vodov. Stavek, filmi in mon i ]taža: DITC, TOZD Dolenj-] ] ski list. Tisk: DITC, TOZD ] > Tiskarna. i ! Glasilo je oproščeno temelj \ nega prometnega davka na ] podlagi mnenja Sekretariata ] za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. „Pa mi zares ne privoščiš BONBONčka? “ je moledoval BONifacij, BONaventura pa je ostal neomajan. ,,BON voyage (srečno pot)!“ se je naposled razhudil BONifacij, in jezno odšel, BONaventura pa je gledal za njim, lizal BONBONe in premišljal, kje bo dobil bencinske BONe. Nekje za oknom v sosednji hiši pa se je nekdo hreščeče učil igrati na trom BON. Hudi časi Kriza vse povsod pritiska, kaj nas čaka, se ne ve, naš občan težko že piska, redko kdaj v mesnico gre. V vrsti čakaš bombo plina, v vrsto stopiš za kokoš, vrsta kaže do bencina, v vrsti FAX dočakal boš. Rad užival bi v kofetu, ni nikjer ga za dobit. Ni papirja več v klozetu, pa si s prstom brišeš rit. Se zgodi da luč ti mrkne, žarnic skoraj ne dobiš, če pa avto kdaj ti crkne, zagotovo obtičiš. Prazne zevajo štacune, komaj najdeš slab krompir. Prazni se budžet komune, manjka nam navadni sir. Ko naštevaš vse težave, rečeš: vse naj gleda kline! Potlej dahneš želje prave: reši Milka nas Phninc! Kadrovske vesti OKTOBER 1982 TOZD TVP: odšli: Vera FIFOLT (upokojitev), Angelca URBANČIČ (sporazum), , Jurij TAVČAR (sporazum), Stanko BERKOPEC (sporazum) in Albin POVŠE (upokojitev). TOZD ŽAGA: prišli: Anica MIHELČIČ in Marjetka ŠKEDELJ; odšli: Milan KRIST (samovoljno). TOZD TPI: odšli: Jože KORČE (upokojitev), Ignac KUMELJ (v DSSS) in in Dušan DRAGAN (v DSSS). TOZD BOR: prišli: Mirko LOV- REKOVIČ, Matjaž ŠRI-BAR, Kiril KONESKI in Franc DERNOVŠEK, odšli: Miran FAKIN (JLA), Drago KOZOLE (sporazum) in Igor KOR-DELC (sporazum). TOZD SIGMAT: odšel: Anton PRI- BOŽIČ (JLA). TOZD IGK: odšli: Edvard KRIŠTOF (sporazum), Alojz PESKAR (sporazum), Nela OKLOPCIČ (sporazum), Anton RUS (JLA) in Aleš REBOL (JLA). TOZD TDP: prišli: Miha PODBOR-ŠEK, Franci BAŠEU, Aleksander SAMIDA in Andrej TOMŠIČ. TOZD TSP: prišel: Martin KREGAR. TOZD TPP: prišel: Jože MUHIČ; odšla: Zdravko TKAL-ČEC (samovoljno) in Jože PLANTAN (JLA). TOZD LIPA: prišel: Stanko JUREČIČ. TOZD TAP: — prišli: Brigita KO- STANJEVEC, Branka ČEH in Pavla GABRIJEL; odšli: Branko GRACAR (JLA), Anton SMOLE (sporazum) in Božidar BIZJAK (samovoljno). TOZDTKO: prišla: Stanka URBANČIČ in Daniel VINSKI. TOZD TES: — odšel: Drago PETKOVIČ (samovoljno). TOZD TGD: odšel: Franc ŠPELIČ (sporazum). TOZD BLP: prišla: Jože PADOVAN in Edvard LUKŠIČ; odšel: Ilija ČUTURA. DSSS: prišel: Branko BOBNAR, Kumelj IGNAC (iz TPI). Mirko ŠONC (iz TVP) in Dušan DRAGAN (iz TPI); odšla: Edvard TRELC (upokojitev) in Irena JAKŠE (sporazum). ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZDIH: TOZD M TVP 122 ŽAGA 157 TPI 56 BOR 75 SIGMAT 88 IGK 94 TDP 160 TSP 169 TPP 139 LIPA 85 TAP 85 TKO 59 TES 112 TGD 47 BLP 86 DSSS 93 SKUPAJ 1629 Ž SKUPAJ 176 298 24 181 21 77 14 89 26 114 53 147 225 385 171 340 81 220 5 90 55 140 32 91 29 141 54 101 34 120 105 198 1106 2732