^OVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik gy, mal 1990 • številka 22 • leto XU¥ • cena 8 illnarley Sežigalnica Ob Kersnikovi ulici v Ce- lju bi zgradili novo se- žigalnico odpadkov celjske bolnišnice. V Ljubljani so projekt ocenili kot ekološko neoporečen, krajani in celjsko Društvo za varstvo okolja pa se menijo, da objekt, ki lahko ob kakšni okvari onesnaži okolje in ogrozi zdravje ljudi, ne sodi v bivalno okolje. Stran 3. Poletje je tu. Sicer še ne koledarsko, vendar pa je predvsem ob morju že precej živahno. Turistov je malo, predvsem so hotele zapolnili maturanti, voda že ima preko 20 °C, cene pa so nižje kot v notranjosti. Če bo junij podoben zadnjim dnem maja, lahko pričakujemo priče- tek kopalne sezone tudi v tistih bazenih na našem območju, ki še niso odprli vrat obiskovalcem. Jrtveca našli po treii meseci " Zgodba ni iz razčlovečenih ameriških ali evropskih velemest. Iz Prebolda v Savinjski dolini je, kjer so po treh mesecih v stanovanju našli mrtvega človeka. Nihče ga ni pogrešal'... Stran 12. Za sivimi zidovi [»'ojko je pred š< stin- Ijafcetimi leti i loril, JKlel je avtoi lobil "ifristal v za 3oru. Lsodo takrat komaj Mnbletnega C4ljana "om^ spremljanj v ro- Jana Za sivimi ajidovi, ^.ga je za naš časopis krivil Antoii Ko- Jiar. v premisfek pa J^'^! ] lonujamo itar ne- ^'^rašanj. Sojse raz- ;v naših ^aporih ^ Pt-emenile*! Imajo juadi prestopniki do- nr ažnosti zi vklju- ^;an, g v noi-malno e? Je znotraj si- 2i|ov vse trno in Zapleteni ceiisici icaliii Gradiya kabelskega omre^a, po katerem naj bi Celjani spremljali televizijske in radijske signale, je ponovno zastala. K sreči le za nek^ tednov. V ponedeljek so se Celjani in Gorenje Servis nekako pobotali. Stran 2. Zmagovalci gredo na Divji Zaiiod stran 15 SP. REČICA i 63270 LAŠKO tel.: (o63) 731-046 AKCIJSKA PRODAJA SLADKORJA! - 50 kg sladkorja (1 kg 8,90 din) - 10 kg sladkorja (1 kg 9,90 din) - olje Zvezda 13,90 din Odprto od 7.30.-19. ure, sobota od 7.30-17. ure, nedelja od 7.30 do 12. ure. Vabljeni k nakupu! Potrebni bodo boleči posegi »Za veliko uglednejših tovarn je vprašanje, ali bodo učakale jesen, zato si seveda ne upam napovedovati, kako bo šlo naprej. Vsekakor pa je Emo takšen bolnik, da brez operacije ne bo šlo. Potrebni so ukrepi, ki bodo boleči, saj se vsak splošen ukrep prej ali slej konča pri imenih,« je v razgovoru za Novi tednik povedal Marjan Drev, vršilec dolžnosti direktorja Ema, ko je bpisoval stanje v Emu, Kjer so imeli prejšnji teden tri stavke. Stran 4. 2. STRAN-31. MAJ 1990 Zapleteni celjski kabli Gorenje protestiralo, Celjani se preštevajo Snovanje in g^radnja ka- belsko-razdelilnega omrež- ja v Celju sta v Celju že več kot civilizacijska potreba, od decembra pa je general- ni izvajalec Gorenje Servis. V drugi polovici maja je po- novno prišlo do zapletov med izvajalcem in občin- skim gradbenim odborom. »Vse, ki smo v Celju že podpisali pogodbe o napelja- vi kabelskih priključkov v naša stanovanja, zanima le, kdaj bo to storjeno, za kakš- no ceno in kako kakovost- no«, je na ponedeljkovem pogovoru med predstavniki Gorenja Servis in odborov za izgradnjo kabelsko-razdelil- nega sistema v občini dejal eden izmed udeležencev. Po- govor je bil sklican na pobu- do Gorenja Servis, na njem pa naj bi pojasnili nekatere zaplete med Gorenjem in Ce- ljem. Tako je bilo slišati oči- tek, da se Gorenje kot glavni izvajalec in dobavitelj opre- me ni držalo vseh dogovorov in rokov. Gorenj čani pa so to kategorično zanikali in zah- tevali dokaze, kako in kdaj se niso držali podpisanih po- godb. Pri vsej zadevi, ki postaja že sila neprijetna, je treba pogledati malce dlje v prete- klost. Kabelska televizija ima svoje začetke v Celju že pred letom 87, ves čas pa so prizadevanja zanjo zastajala zaradi menjave in bolezni predstavnikov Celjanov. Resni pogovori z Gorenjem so se pričeh šele s prihodom Aleksandra Jezernika na skupnost za izgradnjo objek- tov posebnega družbenega pomena, ko pa je Jezernik zbolel, občinski gradbeni od- bor enostavno ni več razpo- lagal z vsemi potrebnimi in- formacijami. Z Gorenjem Servis je bila decembra lani sicer podpisana generalna pogodba, že pred tem pa so na Golovcu postavili glavno postajo. Ob Jezernikovi od- sotnosti,sta Drago Černič in Marjan Žuraj skušala od Go- renja Servis izposlovati, da bi signal napeljali vs£o v ne- katere bloke, da bi s takšno reklamo k podpisu pogodb pritegnili še več občanov, ob tem pa sta nekako pozabila, da mora nekatere projekte po dogovoru naročati celjski Zavod za planiranje in iz- gradnjo. Povrhu je pred ne- kaj meseci razpadel še teh- nični odbor, katerega člani so razpolagali z večino teh- ničnih informacij, saj so iz še neznanih pobud odstopih vsi njegovi člani. Kljub nekaterim ostrim besedam in obtožbam pa so se na ponedeljkovem sestan- ku Celjani in Gorenjčani do- govorih, da se ponovno dobi- jo danes ter dogovorijo na- tančen operativni načrt na- daljevanja gradnje kabelsko- razdehlnega sistema v obči- ni. Pričakovati je, da bodo že prihodnji teden spregovorih tudi o odgovornosti nekate- rih organizatorjev gradnje za zastoj. Kljub temu pa se ven- darle obeta, da bodo krzoev- ne skupnosti Nova vas, Lava in Dečkovo naselje že letos dobile prve kabelske prik- ljučke. Se posebej zato, ker je med Celjani dovolj ljudi, ki so za to pripravljeni žrtvo- vati svoj prosti čas, z nasveti je pripravljeno bolj zavzeto sodelovati tudi Gorenje, nav- sezadnje pa je že tudi veliko občanov z gradbenimi odbo- ri sklenilo pogodbe in vpla- čalo vso ali vsaj del predra- čunske vrednosti za napelja- vo priključkov kabelske te- levizije. BRANE PIANO TRAČ niče Orožje prvič: medt^^ ko usoda teritorialni, orožja še ni znana ! oborožujejo celjski 'J dališčnilii. Občina IJ bo podarila zapienjej sablje in stare puške. Orožje drugič: laški n vocvetniki bodo za leto, nje pivo in cvetje (prg^ vsem pivo!) najeli ognu met iz Cačka, ki bo veh- 17 tisoč DEM. Srbi (oj končno priiiajajo v Siov( nijo z municijo. Dobi bodo tudi •pivo j sendvič. Ilegalci prvič: lani st Plut in Gošnik v brili nad Šoštanjem nap( v ilegali ustanovila Zel{ ne Velenja, v ponedeljt pa sta s protokolom ob skala šoštanjsko Teron elektrarno. Letos ju j spremljala televizija. Ilegalci drugič: vekn^ skemu mandatarju Tc dorju Dmitroviču nihi ne zna našteti pristojnosi izvršnega sveta. Drugo, si izvršniki s tem ne belij, glav-pristojnosti si bod kar vzeli. Golovec si je na pi mladanski sejem žeif 120 tisoč obiskovalce] planiral 60 tisoč, našU pa 31 tisoč obiskovalce] Vodstvo je z obiskoi vseeno zadovoljno, 2'i razstavljalcev pa ne. Aktiv celjskih učitelj, prvih razredov se ta tedi odpravlja na Madžarski ustavil pa se bo tudi viVi govi pri Krambergerji Pravzaprav je MadžarsB bolj v drugem planu, M je vendrle bolj pekoč. Vse o čemer piše et{ ski Argument je vredn objave, česar v Arp mentu ni pa ne, prai njegov ustanovitel urednik in glavni pi« Boštjan Volf. Ali: česi Boštjan ne ve, tega ni. Nagradni vprašanji: kateri znani Celjan je i stopil iz partije, da bi p stal eden šefov v slovei ski skupščini?, 2. kate znani Celjan je bil včasi goreče rdeč direktor, zd pa je pokristjanjen dem krat v republiški uprav Nagradi pod lin2.-trai sparentne barvice Aera Ivan Janez Čmej ^ nej: enostavno je ^ be narediti slona, kako iz piščeta demo^ cije spitati evrop^\ kokoš? Gošnik na Ložnici Predstavnik Zelenih Slovenije in podpredsed- nik slovenske skupščine Vane Gošnik je pred dne- vi skupaj s predstavniki krajanov Ložnice in žal- ske ZSMS - Liberalne stranke obiskal Juteks in si ogledal proizvodnjo v tem podjetju, ki mu kra- jani očitajo onesnaževa- nje tamkajšnega okolja. Pod drobnogled so vzeli predvsem poskusno pro- izvodnjo avtomobilskih oblog, kjer še ni urejena čistilna naprava. Vane Gošnik uradno sicer ni komentiral razmer na Ložnici. Zavzel seje za re- striktivno zakonodajo na področju varstva okolja, v neuradnem pogovoru pa je menil, da so razmere na Ložnici oziroma v Ju- teksu po ekološki plati slabše, kot je pričakoval pred ogledom proiz- vodnje. IB Kapitani sestavljajo posadke V treh regijskih ohčinah preillogi vlaU že znani, v Mozirju Izvršni svet Izvoljen Mandatarje, ki bodo pred- lagali člane občinskih iz- vršnih svetov, so povsod na Celjskem izvolili že pred ča- som, v naslednjih treh ted- nih pa bodo zasedale tudi vse občinske skupščine, da bi glasovale o ponujenih predlogih. V Laškem, Šmar- ju in Slovenskih Konjicah so predlogi že znani, drugod mandatarji še kombinirajo med potrebami, razpoložlji- vimi strokovnjaki in stran- karskimi pritiski. V občini Mozirje pa so vlado že izvo- lili v ponedeljek. Celje v Celju bo občinska skupščina zasedala jutri. Po hitrem postopku naj bi spre- jela poslovnik za imenovanje članov izvršnega sveta, na seji pa bodo delegati izvedeli tudi za imena predlaganih članov. Izvedeli smo, da bo mandatar Mirko Krajnc po- leg novih imen predlagal tu- di, da določene komiteje vo- dijo dosedanji člani izvršne- ga sveta, ki so svoje delo do- sedaj dobro opravljali. S tem bi izvršni svet Celja ohranil tudi nujno kontinuiteto. Žalec Vsi trije zbori žalske skupščine bi sicer morah za- sedati že danes, ker pa prav tako danes šele poteče rok za zbiranje poredlogov za člane novega občinskega izvršne- ga sveta, so zasedanje prelo- žili na 14. junij. Imena kandi- datov za člane izvršnega sve- ta bodo takrat tudi prvič ob- javiU, na istem zasedanju pa naj bi izvohh tudi podpred- sednika skupščine in pod- predsednika zbora združene- ga dela. Šentjur Ladislav Grdina, šentjur- ski mandatar, bo jutri zase- del pisarno predsednika šentjurskega izvršnega sve- ta. Predloga članov občinske vlade še ni pripravil, občin- ski skupščini pa je svoj pred- log dolžan posredovati do 18. junija. Velenje Velenjski mandatar Todor Dmitrovič predlog sestave nove občinske vlade še se- stavlja, skupščina pa mora biti skhcana do 21. junija. V Velenju bodo imena iz predloga za nov izvršni svet objavih že prej. Slovenske Konjice Konjiška skupščina bo že danes poskusila z glasova- njem izvoliti nov izvršni svet. Mandatar Rudi Petan je poleg sebe predlagal za pro- fesionalne člane še Sonjo Punčuh, Borisa Podvršnika, Staneta Frima in Ivana Pe- čovnika, za neprofesionalne člane izvršnega sveta pa Bo- risa Klančnika, Franca Puč- nika, Toneta Juharta, Le- opolda Rihtaršiča ii> Jožeta Koželj nika, skušaU pa bodo dobiti še neprofesionalnega člana iz Konusa. Laško Dosedanji predsednik la- škega izvršnega sveta in mandatar Romem Matek je že podal predlog sestave no- ve občinske vlade. Tako je za podpredsednika predlagal Boška Šrota, za člane pa Pa- vleta Ajdnika, Bojana Cerar- ja, Petra Hrastelja, Jureta Križnika, Pavlo Lapomik, Rudija Rumbaka, Aleksan- dra Saboljčkega, Alojza Sta- rino in Toneta Turnška. La- ška skupščina bo o predlogu glasovala v sredo. Šmarje pri Jelšah Marjan Aralica, kandidat za predsednika šmarskega izvršnega sveta, je za člane izvršnega sveta občine pred- lagal Marto Vahčič, Darko Boršič, Franca Mlakerja, Jo- žeta Lavriča, Stanka Srame- •la, Franca Namurša, Janka Čakša, Jožeta Uršiča, Vlada Amiča in Vinka Habjana. Iz- med teh naj bi skupščina tri imenovala tudi za predstoj- nike upravnih organov, pe- tim dosedanjim predstojni- kom pa naj bi mandata po- daljšali za štiri mesece. Skupščina bo zasedala v torek. IMozIrje Le v Mozirju že ime^jo nov izvršni svet. Skupščina je za- sedala v ponedeljek. Za predsednika so izvolih Alfre- da Božiča, za podpredsedni- co Marijo Vertačnik, za člane pa Ivana Glušiča, Tonija Breznika, Roberta Kremena- ka, Leopolda Supina, Franca Sirka in Jelko Marolt. Člana izvršnega sveta za drobno gospodarstvo še niso izvohh, prvo sejo pa je mozirski iz- vršni svet imel včerjg. Z znanjem v razvoj Odbor za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ob- činskega komiteja za druž- bene dejavnosti pripravlja v začetku junija zaključno prireditev s podelitvijo na- grad mladim raziskoval- cem, ki so sodelovali v raz- pisu Mladi za napredek Celje. Osnovnošolci in srednje- šolci so v letošnjem šolskem letu v okviru razpisa Mladi za napredek Celja pripravili 112 raziskovalnih nalog, ve- čino pa so jih javnosti pred- stavih že prejšnji teden. Na osnovni šoh Štorskih žele- zaijev v Štorah so s predsta- vitvijo raziskovalnih nalog začeli prejšnjo sredo, osnov- nošolci pa so predstavih 50 raziskovalnih nalog s po- dročja zgodovine, zemljepi- sa, etnografije, jezikoslovja, ekologije, kemije, biologije, tehnike in elektronike. Predstavitev srednješol- skih raziskovalnih nalog so konec prejšnjega tedna pri- pravili na Srednji tehniški šoh »M.Tito« in Srednji pe- dagoški šoh, danes, v četrtek 31. maja, pa se na celjski Gimnaziji predstavljajo razi- skovalci s področja jeziko- slovja, zgodovine in družbo- slovja. Na Srednji pedagoški šoh so minuli petek pripravi- h predstavitev 16 raziskoval- nih nalog s področja biologi- je, varstva okolja in šolstva, na isti dan pa so se na Sred- nji tehniški šoh »M.Tito« predstavili raziskovalci s po- dročja tehnike, naravoslovja, elektronike in računalništva. IS Poslanski klubi v šentjurskih strankah so se zaradi usklajevanja sta- lišč znotraj strank odločili za različne oblike dela. V večinskem Demosu ima- jo klub poslancev, kjer bodo sprejemah stališča do skupš- činskih predlogov in skle- pov, sprejeti sklepi pa bodo obvezujoči za vse člane. Kdor bi nastopil v skupščini v nasprotju z dogovorom v klubu, bo moral iz kluba izstopiti. Demos je povabil v klub tudi neopredeljene poslance. ZKS-SDP, ki ima 3 poslance, bo imela klub, ki bo namenjen tudi drugim članom stranke in bo debat- ne narave, sprejeti sklepi in stališča pa ne bodo obvezni. V ZSMS-LS, v skupščini imajo enega poslanca, se bo- do o stališčih pogovarjali s ti- stimi člani, ki so nastopili na vohtvah in tudi s člani pred- sedstva. BJ Nasvidenje spet septembra Na sejmišču celjskega Go- lovca so bili med 19. in 26. majem Pomladanski sejmi Celje 90. Letos prvič so or- ganizatorji. Zveza obrtnih združenj Slovenije s podjet- jem Step in Zavod Golovec, združili pet tematsko za- okroženih sejmov, sejemske prireditve pa si je ogledalo preko 30 tisoč obisko- valcev. Pomladanski sejmi Celje 90 so združevah Bio sejem ter sejme Vse za otroka, Avto in vzdrževanje. Človek in prosti čas ter Novosti za tr- govino. V okviru vsakega sejma so podehh po tri znake Celeia, sejemska priznanja v zlati, srebrni in bronasti inačici pa so prejeh najboljši razstavljalci. Ob tem so v ok- viru sejma Vse za otroka po- dehh še dve Zlati zibki, le- tošnja nagr^enca pa sta bila Celjan Zlatko Pozinek za večnamensko igralo in Ko- operacijska proizvodnja kranjskega Merkurja za set orodja, namenjenega otro- kom in vzgojiteljicam. Pomladanski sejmi Celje 90 - organizatorji so se letos prvič odločih za združitev petih samostojnih sejmov skupaj s sejmom široke po- trošnje in bili s celotno prire- ditvijo zadovoljni - so bih, podobno kot jesenski med- narodni obrtni sejem, narav- nani v tržnost in poslovnost. V ta okvir sodi tudi obisk podjetnikov iz Italije, ki že vrsto let sodelujejo in poslu- jejo s slovenskimi obrtniki. Sicer pa so imeh Pomladan- ski sejmi Celje 90 hcenco skupnosti Alpe-Jadran, med 322 razstavljalci pa je bilo kar 32 gostov iz tujine. Uspešnost sejmov se je na nek način potrjevala tudi s praktičnimi pnkazi dejav- nosti in strokovnimi sreča- nji, ki so jih pripravih orga- nizatorji. Morda najbolj od- meven je bil prav posvet zad- njega sejemskega dne o po- sodabljanju vzgojnoizobra-' ževalnega dela v začetnih razredih osnovne šole, ki se ga je v okviru sejma Vse za otroka udeležilo več kot 300 ljudi. I.STAMEJČIČ Jutri športne igre v Žalcu žalska šola Ljuba Mikuš s prilagojenim programom jutri gosti učence šol s prilagojenim programom iz vse Slovenije. Igre bodo v Žalcu dvaindvajsetič zapored, vsako leto pa jih s pomočjo repubhških organizacij pripravijo v drugem kraju Slovenije. Srečanje ni samo športnega značgja, ampak ima tudi vzgojni pomen. Ob športnih igrah bo v Nami odprta razstava likovnih del učencev šol s prilagojenim programom na temo: Igre gibov in barv. Športna tekmova- nja se bodo odvijala na igrišču športnega centra. Pokrovitelj srečanja je izvršni svet Žalec, sopokrovitelja pa Juteks in Marginalija iz Petrovč. Strokovno bodo pomagaU učitelji telesne vzgoje VIO Žalec. Srečanje se bo na stadionu pričelo. ob desetih. IBj AFORIZMI Toneta Šepeta vca Besedo Kosovo bi naši šmarski rojaki, je splošno znano, izgovorili takole: [K^^\ sovo] - Povsem pravilno! Saj se tam doU^^^ nekaj takšnega dogaja. 31. MAJ 1990 - STRAN 3 sežigalnica v mestu rBianl se bojijo novega onesnaževalca zraka v ponedeljek se je v krajevni skup- iti Dolgo polje v Celju končala "JLesečna javna razgrnitev dopol- 'PL zazidalnega načrta za Glazijo, f predvideva gradnjo nove sežigal- jceza odpadke iz celjske bolnišnice, friiani so že lani zahtevali rešitev foblema kurjenja odpadkov v stari P jjgalnici, predlagana rešitev pa po jibovem mnenju ni celovita in ji za- ; nasprotujejo. \ okviru javne razprave so zato pred wjnom dni sklicali zbor krajanov, da ^deti povedo svoje pripombe in P enja. Sedanja sežigalnica, ki je za- bela in dotrajana, pokuri dnevno do tisoč kilogramov odpadkov, od tega i^od 10 do 15 odstotkov plastičnih Jaterialov, ki pri gorenju oddeuajo strupen plin dioksin. V Zdravstvenem centru so predlagali, da problem rešijo 2 izgradnjo nove sežigalnice v kom- pleksu bolnišnice ob Kersnikovi ulici. Rešitev bi bila po besedah predstavni- kov Zdravstvenega centra ekološko neoporečna in najbolj sprejemljiva v ekonomskem smislu. Odpadkov s tem ne bi bilo treba voziti drugam, kar bi zahtevalo predhodno dezinfek- cijo, s sežigom bi nastajala energija, ki bi jo koristno uporabili, predvsem pa bi rešili problem onesnaževanja zraka. Sežigalna naprava naj bi namreč pline ohladila in jih nevtralizirala, tako da bi bile emisije v mejah dovoljenih. Pro- jekt je ocenila skupina SEPO Instituta Jožef Štefan, kije ocenila, daje predla- gana tehnologija ekološko neopo- rečna. Krpani pa so kljub temu nezauplji- vi, predvsem pa menijo, da sežigalnica odpadkov ne sodi v bivalno okolje, saj predstavlja novega možnega onesna- ževalca. Predlagajo lokacijo izven me- sta, društvo za varstvo okolja pa pred- laga proučitev več možnosti. Tako n^ bi se v Sloveniji najprej odločili, kaj storiti z odpadki iz bolnišnic - jih odla- gati ali sežigati? Za sežiganje bi lahko uredili centralno sežigalnico, ki bi bila namenjena tudi drugim posebnim od- padkom. Vse to še ni razrešeno in zato so na razpravi menili, naj se o teh vpra- šanjih najprej odloči stroka, Celje pa naj počaka in naj ne gradi sežigalnice samo za svojo bolnišnico. V razpravi je bilo slišati tudi pripombe, da sežigalni- ca ni bila predvidena s srednjeročnim načrtom, da predlagatelji niso upošte- vali zakonskega določila o predvideva- nju dveh možnih lokacij, predvsem pa, da bi morala biti razprava o tej temi širše celjsko zasnovana, saj ne gre le za problem krajevne skupnosti Dolgo po- lje. Vse pripombe bodo morali v na- slednjih dneh strokovno preveriti, kakšna bo usoda načrtovane gradnje sežigalnice, pa bo odločala nova občin- ska vlada. T. CVIRN $marski Hram na dvoje v Šmarju sta družbeno kmetijstvo in zasebni sek- tor delovala pod skupno streho. Na referendumu v minulem tednu so se odločili, da se temeljna orga- nizacija Kmetijstvo preoblikuje v družbeno podjetje, temeljna organizacija kooperantov pa v kmetijsko ladrugo. Referendum so najprej izpeljali v družbenem sek- torju. Za prenehanje delovne organizacije Hram je gla- sovalo 56 upravičencev, proti jih je bilo 8. Za Statut o preoblikovanju temeljne organizacije v družbeno podjetje je glasovalo 55 volivcev, 9 jih je glasovalo proti. V nedeljo je bil referendum še v temeljni organizaciji kooperantov. Glasovalo je 1138 kmetov in delavcev toka. Za prenehanje delovne organizacije seje odločilo 995 upravičencev, za preoblikovanje temljne organiza- cije v kmetijsko zadrugo pa 985 volivcev. Družbeni in zasebni sektor ostajata pod skupno streho do 30. junija, s prvim julijem pa bodo v šmarski občini imeli družbeno podjetje Hmezad Hram in kmetijsko za- drugo. IB lalski mladi raziskovalci dolarji iz žalske občine so l(tos predstavili 34 razisko- valnih nalog, med njimi jih j( 1 s področja računalni- itva. V raziskovalnih nalogah so S€ mladi lotili ekologije, kuli- "^rike, zgodovine in turiz- iia. Letos so se raziskovalne- l^dela lotili tudi šolarji iz Andraža. Precej nalog je na- ^0 v sodelovanju z delov- j^Mii organizacijami, npr. na- loga Mleko in mlečni izdelki ^ sodelovanju z mlekarno yAiji vasi, Zarja Petrovče pa ^bila pokrovitelj turistične- ?^ projekta Zeleno zlato mo- f doline. S to nalogo so šo- iz osnovne šole Polzela tetrtem turističnem festi- valu v Portorožu med sedmi- ^ finalisti dosegU prvo me- jo Zmagovalce so pogostili '"J v gostišču Štorman. rolzelski šolarji so se sku- z učenci iz Šempetra ter :;^araža lotih zgodovinske £e Naša šola skozi čas. stavili so se na repubh- škem srečanju mladih zgo- dovinarjev v Kopru, kjer sta osnovni šoli Polzela in Šem- peter osvojih zlato, Andraž pa srebrno značko. Učenci iz Andraža so navdušiM tudi Žalčane: predstavih so star običaj - Florjanovo. TT Dvakrat v zbiralnice Mlekarna zaostrila odkup mleka Med mlekarji je v teh dneh precej vroče. Mlekar- na iz Arje vasi je namreč za- ostrila pogoje za odkup mleka, predvsem pa od rej- cev terja boljšo kvaliteto. Rejci bodo poslej morali obvezno prinesti mleko v zbiralnico dvakrat, posebej jutranje in posebej večerno mleko. Marsikje so si na- mreč doslej prihranih pot in so mleko prinesli v zbiralni- co samo enkrat dnevno. Mle- ko morajo rejci ohladiti na 4 stopinje Celzija, zavračali pa bodo mleko, ki bo imelo 8 stopinj. V mlekarni trdijo, da so temperature mleka v poletnih mesecih kritične, rejci so v zbiralnice prinašali mleko, kije imelo celo po 17 stopinj Celzija. Takšno mle- ko je pravi raj za mikroorga- nizme. Mleku, ki bo v baze- nu imelo več kot tri milijone mikroorganizmov v mihhtru mleka, bodo ceno znižali za 10 odstotkov, če bodo meri- tve pokazale več kot 5 milijo- nov mikroorganizmov, pa mleka sploh ne bodo prevze- mali. Vzorce bodo jemah en- krat mesečno. Mleko, zbrano v bazenu, mora imeti odslej 8,5 odstot- kov suhe snovi. Te vzorce bodo jemali večkrat meseč- no. Naprej bodo zbiralnice obvestili in jih opozorih na neustrezno kvaliteto, če se bodo slabi vzorci še ponav- ljali, pa do konca meseca ne bodo prevzemali mleka v zbiralnici. Odmev na te ukrepe je med rejci in orga- nizatorji proizvodnje razh- čen. Nekateri ga odobravajo, drugi se jezijo. Vodstvo mle- karne pa ob tem pravi tako- le: »Želimo kvahtetno suro- vino in zahtevamo samo spo- štovanje pravilnika o keiko- vosti mleka, ki je že nek^ časa v veljavi. S tem ukre- pom mlekarna ne bo koristi- la sama sebi, ampak potroš- nikom, obenem je treba ve- deti, da je konkurenca čeda- lje hujša. Kvalitetne izdelke pa lahko dobimo samo iz kvalitetne surovine.« IB Že 35 iet zdravstvenega šolstva v Ceiju v Srednji zdravstveni šoli Celje so prejšnji teden s slo- vesnostjo v Narodnem do- mu obeležili 35-letnico šole. Na prireditvi, ki so se je udeležili tudi predavatelji iz prejšnjih šolskih let in nekaj predstavnic prve ge- neracije v Celju izšolanih medicinskih sester, je šola prejela priznanje celjskega Izvršnega sveta. Poleg priznanja Izvršnega sveta Skupščine občine Ce- lje, ki gaje ravnatelju Francu Puncerju podelil predsednik občinske vlade Mirko Krajnc, so podelih še štiri in- terna priznanja za več kot dvajsetletno, uspešno peda- goško delo. Med nagržuenci so bili Tonca Nosan-Hrova- tin, Marija Karlin, Tončka Podgoršek in Franc Puncer, šola pa je ob praznovanju prejela tudi darilo svojega pokrovitelja, Zdravstvenega centra Celje, ki je učencem namenil dragocen učni pri- pomoček - sodobno bolni- ško posteljo. Sicer pa so na šoli svoji obletnici namenili tudi ob- sežno raziskovalno nalogo, v kateri so osvetUli prete- klost in razvoj zdravstvene- ga šolstva v Celju, predstavi- li pa tudi sedanjost Srednje zdravstvene šole v luči sred- nješolskih reform. Za šolsko leto 1990/91 namreč na Sred- nji zdravstveni šoli poleg 4 oddelkov rednega šolanja spet razpisujejo oddelek za študij iz dela za pokhca pedi- keija in maserja. IS ^''znanje pekarni J^a tokratnem novosadskem ^ je med nagrajenci tudi ^^arna in slaščičarna Rogla iz Jonskih Konjic. Pokal no- ^sadskega sejma so si Konji- Cl P''iboriU zaradi stalne kva- svojih izdelkov. Nam ^^revenbrojčani bo\?^oto popoldan ob treh Hosti Stegu v krajevni skup- dici'; ?d gradom v Celju tra- s Mu srečanje Celjanov CeK?^' Slovenskega društva Sre^ ^revenbroicha. ^dniiA^^ gotovo ni zadnje, Sociav ga pripravlja celjska PovaK^ftična zveza. Nanj so Vsek"^J» tudi predstavnike obtinf^ank iz Celja in novo •^sko vodstvo. Konjičani o Pliyrnski cesti Našim krajem se približu- je ena najpomembnejših prometnih poti, Phymska avtomobilska cesta, ki bo povezovala dva kontinenta, Evropo in Azijo. Na slovenskem odseku te ceste je vprašljiva trasa od Maribora do Maclja, kjer bi bilo treba porušiti veliko hiš, šolo, vrtec in uničiti veliko plodnih površin zemlje. Tra- sa je speljana tudi čez po- membne vodne vire na Dravskem polju. Vsemu te- mu bi se izognili, če bi novo cesto usmerili po Sloveniki do Slovenskih Konjic in na- to prek Rogaške Slatine na Hrvaško. Informacija o predlogu za spremembo trase avtomobil- ske ceste Šentilj-Zagreb bo tema razprave drugega zase- danja skupščine občine Slo- venske Konjice, ki bo danes popoldan. Pobudo o spremembi tra- se je občinam Slovenske Ko- njice, Maribor, Šmarje, Šent- jur, Ptuj in Celje naslovil ma- riborski Demos s prošnjo za proučitev in uresničitev predloga. Po njem bi torej lahko prišli v Zagreb skozi Rogaško Slatino. Cesta bi bi- la sicer nekaj kilometrov daljša, njene prednosti za Slovenijo pa očitne. Upora- bili bi velik del že zgrajene Slovenike in tako bistveno pocenili gradnjo. Že zgr^eni del Slovenike, ki ni dovolj izkoriščen, bi tako v celoti služil svojemu namenu. Šta- jerski predel Slovenije pa bi dobil z eno gradnjo in enimi stroški dve odlični povezavi proti Zagrebu in Ljubljani. Z avtomobilsko cesto mimo Rogaške Slatine bi prinesh življenje v manj razvite kraje Kozjanskega, ki je zaradi sla- bih prometnih zvez odreza- no od sveta in prepuščeno revščini. Hitreje v Evropo in svet pa bi se odprlo tudi za- nimivo slovensko Zdraviliš- če Rogaška Slatina. Svoje k predlogu pa bodo poleg delegatov brez dvoma mora- li reči še strokovnjaki. MATEJA PODJED SVET MED TEDNOM Piše Dariian Košir Negotovost ilrugega vrha Te dni se bosta v Washingtonu na njunem drugem srečanju (prvo je bilo decembra lani na Malti) sestala ameriški predsednik Bush in sovjetski predsednik Gorbačov. Čeprav gre za njuno drugo srečanje, lahko rečemo, da sta glede ameriško-sovjetskih srečanj na vrhu že kar stara mačka: Gorbačov seje pred Bushem štirikrat sestal z njegovim predhodnikom Ronaldom Reaganom (Ženeva, Reykyavik, Moskva, New York), v tem času pa je bil George Bush podpredsednik ZDA in je na teh srečanjih vedno tvorno sodeloval. Srečanja na vrhu so imela od prihoda Gorbačova na oblast v Sovjetski zvezi vseskozi vzpenjajočo se krivu- ljo: potem ko sta se Reagan in Gorbačov v Ženevi le otipavala in preizkušala, sta na islandskem otočju že začela konkretne pogovore, na katere pa je Reagan prišel povsem nepripravljen, v Moskvi in New Yorku pa sta podpisala že prve sporazume o zmanjševanju jedrske oborožitve v svetu, čeprav sta pred tem vehko postorila tudi oba zunanja ministra. Na Malti je bilo kljub neprijaznemu vremenu ozračje na vrhu še toplejše in prvič v zgodovini vrhunskih srečanj, ki so sed^ postala že zelo redna, seje zgodilo, da sta vodite- lja velesil pripravila tudi skupno tiskovno konferenco, na kateri sta smejoče odgovarjala na vprašanja novi- narjev. Zdi se, da je Malta pomenila vrhunec v njunih odnosih: čeprav sta želela iti še naprej, seje od decem- bra marsikaj zgodilo in vrh v Washingtonu bo zago- tovo obremenjen prav s temi dogodki. Kot prvo omenimo spor med Moskvo in Vilniusom glede odcepitve Litve: Bush je sicer podprl ravnanje Gorbačova in ni želel podpirati Litve, čeprav so ga prosili. Dejal je, da so trenutno na kocki vse preveč usodne stvari, da bi jih prepuščal na milost in nemilost Litvi. Toda pritiski nanj so se nadaljevali in zadnja dejanja kažejo, da Bush pravzaprav ne ve več čisto natančno, kako bi ravnal glede tega vprašanja. Vseka- kor bo njuno srečanje z Gorbačovom bistveno bolj obremenjeno zaradi Litve, kot če tega vprašanja ne bi bilo na dnevnem redu. In drugič, Gorbačovu se počasi, a zanesljivo majejo tla pod nogami doma, zato Ameri- čani menijo, da z njim ne gre sklepati zgodovinskih sporazumov o razoroževanju, ker se morebiti za hrbtu Gorbačova že pripravlja kaj drugega. Ti očitki letijo najbrž tako na odcepitvene težnje v ZSSR, kijih Gor- bačov čedalje slabše obvladuje, morda pa tudi na izvo- litev Borisa Nikolajeviča Jelcina za predsednika naj- večje republike v sestavu ZSSR, Ruske federacije. Gorbačov je namreč enkrat že žrtvoval Jelcina zato, da bi ohranil ravnotežje v boju s konservativci, toda takrat je bil Jelcin dosti bolj nemočen kot danes: ta radikalni reformator utegne sovjetskemu predsedniku v bodoče precej beUti lase, saj si perestrojko predstav- lja dosti bolj radikalno kot njen pravi avtor Gorbačov. Ker je izid tega dvoboja negotov, je negotova tudi bodoča usoda Gorbačova. Zato se Američani bojijo sklepati usodne sporazume z državo in voditeljem, katerim se majejo stolčki, pa čeprav gre za Mihaila Gorbačova. Seveda pa zato ne bi smeli mishti, da bo vrh minil brez kakršnihkoli sklepov, ki jih svet težko pričakuje. Resda je nova podoba Evrope precej zmanjšala poga- jalsko moč ZDA in ZSSR, ki počasi, a zanesljivo izgub- ljata staro celino izpod nadzora. Toda še vedno gre za državi, ki imata v rokah večino jedrskega potenciala in to je tisto, kar svet trenutno bolj zanima kot katerekoli pohtične igrice v zakuMsju. In zato je pričakovati, da bosta šla Bush in Gorbačov v razoroževanju še korak naprej, kljub zgoraj omenjenim negotovostim, kakš- nih spektakularnih sporazumov pa vendarle od njiju ne smemo pričakovati. Pentagonala - otinosi pNhoilnosti? Po nedeljskem drugem krogu srečanj med predstav- niki (tokrat so bih to podpredsedniki vlad) Avstrije, Italije, Madžarske, ČSFR in Jugoslavije je postalo jasno, da peterokotnik (ali kot mu pravijo pentagonala) ni zgolj slučajno srečanje predstavnikov držav, ki mejijo ena na drugo, ampak ena izmed obhk povezova- nja med državami, ki ima v evropskem prostoru lepo prihodnost. Začelo se je v bistvu že novembra lani s srečanjem četverice v Budimpešti, a po decembrski vstaji na Češkoslovaškem seje omenjenim štirim drža- vam pridružila še (sedaj preimenovana) ČSFR. Ko je že kazalo, da bodo srečanja peterice prenesli na nižje ravni in daje spektakularnost takšnih srečanj na vrhu zamrla, so se v tednu dni dvakrat sestaM visoki pred- stavniki petih držav - nazadnje celo podpredsedniki vlad - ki so to sodelovanje utrdih. Pri tem ni pomembno, da je ena izmed teh držav članica Evropske skupnosti, drugi dve članici SEV, ena nevtralna in ena neuvrščena država: ravno to je tisto, kar trenutno pomeni bistven preobrat v politikah na stari celini. Počile so ideološke in siceršnje pre- grade med državami in naenkrat so postale legitimne vse oblike povezovanja. To povezovanje sosednjih držav iz prostora Srednje Evrope pa ima v novi Evropi regij, kakršna bo najbrž kmalu nastala, še posebno težo, saj gre za prostor, ki je v preteklosti sodil med politično in gospodarsko najmočnejše prostore na stari celini. Pri tem so velike neumnosti - kot pravi podpredsednik jugoslovanske vlade - primerjave z bivšo habsburško monarhijo: časi so drugačni in tudi poUtična realnost je drugačna. Vsekakor pa Srednja Evropa prek pentagonalnega sodelovanja postaja poli- tični dejavnik, na katerega bo treba v bodoče zelo resno računati. 4. STRAN-31. MAJ 1990 Nihče se ne tepe za stole v gospodarstvu šnieMu z Marjanom Drevom, vršilcem dolžnosil gllrelttorja Ema Prejšnji teden je bil kolektiv celjskega Ema spet tik pred splošno stavko. Zaradi zamika plač so v treh dneh stavkali v treh enotah Ema. Ker bi lahko v času, ko so od dnevnega dotoka denarja odvisni tudi v precej bolje stoječih podjetjih, takšna splošna stavka Emo dokončno spravila na kolena, smo po- vabili na razgovor Marjana Dreva, vršilca dolžnosti direktorja Ema, da bi izvedeli, kakšno je trenutno stanje v enem največjih celjskih kolektivov in kakšne so možnosti, da Emo dočaka tudi še kakšen čas gospo- darskega razcveta. Uvodoma pa sem Marja- na Dreva vprašal o vzrokih za zadnje težave ter o tem, kako so zadevo rešili. Dre v: »Vzrok nezadovoljstva delavcev je bil upravičen. S plačami smo kasnih kak- šen teden dni, razen tega pa so te plače tudi relativno nizke. Sistem je tudi vezan na uspeh pri prodaji, ki pa je bila aprila slaba, kar je vse skupaj še poslabšalo.« Emo seveda zato še naprej trka na vrata banke četudi so tam upali, sodeč vsaj po zadnjem odpisu dolgov, da se vas bodo vsaj začasno »rešili«? Kakšnih drugih re- šitev ni? Drev: »Pri odpisu mislite verjetno na od- kup stanovanj. To je bilo izpeljano konec decembra, tako da nekaj mesecev pravza- prav sploh nismo trkali na bančna vrata. Problem je v splošni likvidnostni situaciji, saj nam kupci trenutno dolgujejo za več kot 100 milijonov dinarjev. Med temi so tudi takoimenovane dobre hiše...« ... In koliko dolgujete vi drugim? Drev: »Med trideset in štirideset milijo- nov. Žal se na sivem trgu zaradi slabega glasu ne moremo zadolževati in se nam torej ne more zgoditi nekaj takšnega kot Elanu. Ne gre torej le za našo načelnost ali poštenost temveč tudi za ugled firme. Seve- da nam ne ostane nič drugega, kot da se obrnemo na banko.« Ali kot ekipa, ki je, kot ste enkrat rekli, prišla takorekoč iz ulice, nimate dovolj poslovnih vezi? Drev: »Prišli smo res takorekoč z ulice, a ne zato, ker bi bih brezposelni. Dogodki v zvezi s štrajkom v Emu so pred dvema letoma v določenem smislu prehiteli bivšo vlado, ki je morala nsuti hitro rešitev. Po vseh poizkusih in lovu za kadri smo pač prišh do takšne rešitve. Jasno je, da so emi- nentni, izkušeni gospodarstveniki sodelo- vanje odklonili. Eden razlogov je po mojem tudi ta, da' je v teh eminentnih krogih že desetletje prevladovsdo mnenje, da za Emo ni rešitve. Potem smo se pač mi poizkusili. Koliko nam je uspelo probleme obvladova- ti, je seveda druga zadeva, vendar, še vedno živimo...« Zdi se, da vas kolektiv dokaj dobro sprejema. Tudi vašega zadnjega odstopa niso sprejeli? Drev: »Kolektiv seveda ni nekakšna ho- mogena celota, zato se o zaupanju in neza- upanju da razpravljati. Vsekakor težko go- vorim v imenu celotnega kolektiva. Zase vem, da s preprostejšimi delavci hitreje naj- dem skupen jezik, morda tudi zato, ker tudi sam izviram iz relativno revnih krogov in je bila moja pot relativno težka. Zato mi je tudi način razmišljanja preprostejših delav- cev nekoliko bližji. V celoti pa nas, ali pa me, kolektiv gotovo ne podpira. Posebej tisti ne, od katerih se največ pričakuje. S tem mislim na strokovni kader, na tržni- ke, razvojnike itn. V začetku so me dokaj dobro sprejeh, potem, ko smo zahtevah re- zultate »na kratke steze«, ker pač rešujemo predvsem tekoče poslovanje, pa nas je pre- cej tega kadra tudi zapustilo. Žal nekateri še vedno mislijo, da so plačani zgolj za fizič- no prisotnost na delu. Verjetno pa nas ne podpirajo tudi sto trije delavci, ki so v Emu tehnološki višek, ah tistih 150, ki so trenut- no na listi čakajočih, ker je premalo dela, verjetno pa nam ne bodo ploskali tudi tisti iz prebogatih in preobsežnih skupnih služb, ki se bodo vsak čas pridružih čaka- jočim.« Pravzaprav se je Emo v zadnjem letu in pol že marsikomu zdel odpisan. Tudi vi ga imenujete rakavi bolnik, ki pa se stalno pobira. V ta klub najbolj »bolnih« se lah- ko sicer vključi skorajda vsak, vendar nas seveda zanima predvsem usoda Ema. Bo- ste dočakali jesen? Drev: »Šarlatanstvo bi bilo kategorično trditi, da jo bomo. Za vehko eminentnejših »fabrik« je vprašanje, če bodo, vsaj ob takš- nih pogojih, dočakale jesen. Trudimo se, da bi Emo spet bil dobro podjetje. Opažam pa, da je del Celja skor^ razočaran, ker ta bol- nik še vedno obstoji, posebej še, ker se je nekaterim, do večeraj dobrim, tudi začelo slabo pisati. Vendar pa smo sami sedaj le spoznah, da pri tej bolezni brez operacije ne bo šlo. Potrebni so temeljiti pretresi, čišče- nje programov in podobno. To je seveda zelo boleče, ker se takšen splošen ukrep prej ah slej konča pri imenih.« Mnogi vam, ravno s tem v zvezi očitajo, da ste bili premalo odločni, da bi morali del Ema preprosto »odžagati« že takoj? Drev: »Tisti, ki govorijo, kako bi bilo tre- ba k^j narediti, bodo imeli verjetno vsak čas nalogo počenjati podobne stvari tudi v lastnih hišah. Četudi gre za ukrep družbe- nega varstva in izredne razmere to ne po- meni, da vodstvu ni treba spoštovati pravil pravno urejene države. Sam sem se pač, ker se mi je zdelo, da bo to dovolj, in tako je vsaj kazalo, odločil za sistematsko zdravlje- nje. Pretiranega zaostrovanja si tudi nismo mogh privoščiti, ker smo morali računati na obstoječi kader. Pri banki smo bili na izredni dieti in si nismo smeh privoščiti trenutnega poslabšanja položaja. Kadrov- ske pomoči, kot je bil primer v nekaterih tovarnah v Sloveniji žal nismo dobih, četu- di smo se dosti trudih.« Kaj pa pomoč takoimenovane elite di- rektorjev, v katero se sicer vi ne uvrš- čate? Drev: »Verbalna pomoč v obhki razno- raznih nasvetov je bolj ali manj neproduk- tivna. »Pomoč« se je, vseO pri delu tovarn izrazila v tem, da so takoj, ko smo prišli v Emo, potegnili nazaj denar, ki so ga v Emo vložili preko sivega trga. To seveda ni konkretna pomoč, za splošno pomoč pa imamo seveda dovolj svetovalcev. Ob vsem tem sem tudi spoznal, da je za vodenje to- varne samo hotenje in znanje, mimogrede, znanja tudi nimamo nevemkohko, prema- lo. Izredno pomembno je, da imaš poslovne vezi. Zato je dobro biti v »klubu« direktor- jev, da, če nič drugega, premostiš določene likvidnostne probleme na sivem trgu in ne čakaš le pri vratih bžmke, ki ima seveda tudi omejene možnosti.« V Emo ste prišli brez teh vezi, ker ste na poti do direktorskega mesta preskočili eno stopnico. Zanima me pa, kako se pravzaprav ujemate kot ekipa, ker je tudi to zelo pomembno. Se precej razhajate? Drev: »V globalnem smislu ne, čeprav ta ekipa niti po starosti niti po načinu dela niti po taktiki ni homogena. To je tudi nemogo- če doseči, razen če nimaš toliko prijateljev na posameznih področjih, da bi ekipo se- stavil na osnovi osebnih znanstev. Vendar to razheganje ni tako močno, da bi to hromi- lo delo. To je po mojem celo prednost, saj se vsak ukrep osvetli z različnih zornih ko- tov in je potem možnost napak manjša. Zahteva pa do od mene, zadeve koordini- ram, precej več dela.« Rešujete se torej predvsem s pomočjo banke in tudi odprodajo stanovanj in osta- lih prostorov. Boste tudi pri vas, tako kot v Metki, prodali počitniški dom? Drev: »Normalno je, da tovarna, ko je v te- žavah, odproda vse, kar nujno ne rabi. Ta famozna odprodega stanovanj, ki jo ima se- daj na pobudo Društva za varstvo okolja v rokah tudi Uprava javne varnosti. Emu ni pomagala hkvidnostno. Šlo je predvsem za to, da se je struktura sredstev izboljšala do take mere, da je bil Emo spet sposoben investirati, kar je seveda pomembno pred- vsem za dolgoročno sanacijo podjetja. Trgo- vino v Gabeiju smo odprodali Merxu, ima- mo pa še nek£U parcel v Celju, ki jih bomo skušah odprodati. Glede počitniškega do- ma pa je takole. Ne bi sicer rad dajal naukov odgovornim v Metki, ker oni že sami vedo zak^ so se za to odločili. Gre namreč za objekt, ki je relativno drag, dosti vreden in ga je verjetno tudi dok^j lahko prodati. Ven- dar pa ta »izplen« z vidika morale in čustve- ne navezanosti delavcev, ki ob teh mizernih plačah pravzaprav sploh ne morejo nikjer drugje letovati, še ne pride v poštev. Moral- ni udarec bi bil kljub dobremu iztržku ver- jetno prevehk. Tak ukrep je na vrsti kot zadnji.« In kakšni so načrti, da bi »celoten« Emo potegnili iz globin? Drev: »V celoti Ema verjetno ne bo mogoče rešiti. Temu, da bomo imeh vs^ 400 ljudi začasno na čakanju, se ne bomo mogh izog- niti. Ustvariti se bo moral nekak notranji trg delovne sile, ki bo zaposlene prisilil, da bo- do boli prodorni, da bodo bolj iskali nove tržne poti. Sanacija bo zajela tudi temeljito reduciranje stroškov, zamenjavo vodstev tam, kjer gre najslabše, in uvsganje novih proizvodov in drugačnih tržnih prijemov. Tržne možnosti iščemo tudi na zahodu, kjer nam je v prid renesansa emsglirstva, ki je spet na pohodu. Potrebno bo nektere manj- še zadeve tudi doinvestirati. Za proizvodnjo frit bomo ustanovih mešano podjetje z eno večjih ljubljanskih firm, in tako z svežim denarjem tehnološko in ekološko sanirali to proizvodnjo. Z manjšim doinvestiranjem programa posode se žehmo vključiti tudi v novo agencijo za razvoj. Računamo, da bi del delnic odkupila republika in s tem doka- pitahzirala ta program. Najbrž bomo prišh tudi pred bančnike, da del dolgov vložijo v posamezni program. A šele takrat, ko bo- do na mizi vse številke. Do takrat s tem ne bomo straših naokoh, saj denarja na lepe oči nihče ne da več.« Kaj pa tuj kapital. Verjetno bi prišel prav kakšen bogat Westnov sorodnik. Se- veda ne, da bi firmo kar prodali? Drev: »Tudi v tujini smo iskah možnosti. Ne le zato, ker je to moderno, temveč ker je tudi nujno. Načelni pristanek imamo pri programu posode iz nerjaveče pločevine. To so relativno majhni denarji. Po drugi strani je rizik za vlaganje v večje projekte za tujce še vedno prevehk. Manjša vlaganja, s tem mislim na par sto tisoč mark, pa Emu ne pomenijo vehko. Kar pa zadeva Westnove sorodnike mo- ram reči, da smo se tudi za to možnost že zanimah, posebno še, ko smo shšah za nave- zo Borovo-Bata. Kohkor poznam usodo Westnove družine je bila ta tovarna od njih odkupljena in torej ni šlo za čisto nacionah- zacijo. Max Westen je umrl v Argentini, po- izvedujemo pa za sinovoma, ki sta nekje v Švici. Če bi šlo za poslovneža, ne bi imeh nikakršnih predsodkov, povabiti jih k sode- lovanju, če pa gre za rentnike, pa lahko rečem, da imamo teh sami dovolj.« Problem je seveda prodaja. Metalac in ostali prodajalci so vam konkurenčni. Ali le zaradi vaših previsokih stroškov ali tu- di z vidika formiranja cen. Vaši proizvodi so tudi za več kot sto odstotkov dra*i- jih date na trg? ^'I Drev: »S trgovci smo se dogovorili^ varniške cene, kar pomeni, da lahko tr svojo maržo prosto oblikujejo. KoIi|° pribijejo, je pač stvar njihove poslovna ^ tike. Ta fenomen zidanja cen je pj^,'^ povsod. Tako kot smo mi včasih lastnol kulacijo naredih na višino, da se nJ izšlo, torej, da smo potrošnika obrei^i s svojo drago režijo in stroški, tako! trgovina skuša maržo oblikovati tako 1 ji stvar izide. To sicer ni prava pot, a v' negprej poizkusijo na tej poti, dokler ne^ dejo v slepo ulico. Seganje v stroške je mreč zelo boleča in neprijetna zadeva vedno prideš do imen in priimkov.« ' Za vratom imate še ekologijo. Em, predolgo vlekel za nos Celjane, zato je strpnost tem večja? Drev: »O preteklosti težko sodim. Re, da je bilo v preteklosti zaradi splošnih e nomskih razmer za te stvari lažje dobitj nar. Mishm, da se vsaj del vplivnih K v Emu v preteklosti ni dovolj resno zave tega problema. Osebno imam čisto vest sem vlekel Celjanov za nos, zaneslo rm morda le pri tem, da se obljube morda niso časovno tako iztekle, kot sem prei deval. ŠE vedno pa vztr^am pri svojih b, dah da bomo, če seveda obstanemo, v pi videnem roku sanirah to proizvodnjo.« Kaj pa pričakujete od nove oblasti, novih »koordinacij«? Mislite, da si bo va oblast privoščila Emo uvrstiti saisi v zgodovino? Drev: »Mislim, da to ni verjetno. Vsaj hkor poznam novo vlado, ne gre za nek; ne avanturiste. Seveda lahko sedanje nei malne ekonomske razmere, to pa je t prava nevarnost, marsikatero tovarno stavijo v zgodovino. Politika pa roke od gospodarstva po] noma ne bo mogla dvigniti. Makro nivoi ra imeti pohtika v rokah. Nova oblast relativno slabo dediščino. Tudi če bi sprožil stečajni val, ji ne bi šlo v prid, ke po poenostavljenem mnenju ljudi za ste bila kriva nova oblast. Problemi so sev bistveno globlji in niso od včeraj, tem ve od predvčerajšnjim itn. Nova oblast pa prednost, da je bila legitimno izvolji Z vladanjem in oblastniškimi funkcijair bo lahko ukvarjala brez kompleksov. Ni ji potrebno poslušati raznih neformalni!: in skupin in ji koketirati z vsako poseb In za konec, bi tudi vi imeli radi, t kot mnogi direktorji, poleg tega stolčk zasebno firmiB? Drev: »Ali si to žehm ali ne, ni bistvi V takšnih časih je dobro imeti pripravlj dva stola. Jaz pravzaprav nimam nobeni saj me lahko kot vršilca dolžnosti n " oblast brez posebnih problemov zame Nihče se namreč več ne tepe za stole v t< nem gospodarstvu, kot ga imamo dai Vehk del poslovodnih struktur si išče ra privatne firmice, obrti itn., ki so pisanet na žene itn. To seveda ni normalno in t zahod tega ne pozna. Tudi osebno se s i ne strinjam, ker tudi sam zahtevam, da v Emovec poveže svoj obstoj s tovarno. Pi lagam pa tudi, da bi vodstveni kader v tudi na določen minimalni odstotek pri bičku. Male zasebne firme, ki jih imajo direk ji, niso združljive s poslovno etiko, ke pravzaprav poslovne veze pripravijo žer delovnim časom. Po drugi strani pa je t nim ljudem vseeno, kaj bo z njihovo tp no. Kar spomnimo se, kaj so naredili Si ci, ko so pripluli v Južno Ameriko. Pote so vse ladje in španskim vojakom ni P stalo drugega, kot da so korakali napr* po Južni Ameriki... Kakorkoh, to kar se dogsga ni korek razen tega pa tudi ni združljivo z mojo m meščansko moralo. RADO PANTE HRANILNO KREDITNA SLUŽBA AGRINA ŽALEC Potrjuje vaše zaupanje Z ugodnimi obrestnimi merami: - vloge na vpogled 30% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom - vezave nad 3 mesece 33% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom - vezave nad 6 mesecev 35% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom VARČEVALCI, DOBRI GOSPODARJI, VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU! ^j, KRAJI IN UUDJE 31. MAJ 1990-STRAN 5 floliri rezultati gasilskih enot .!„ vadbenem poligonu za r*., j^im domom v SkoQi ^■$0 predstavniki občin- va^'asilske zveze Celje sku- 5*^^ z domačini pripravili le- L občinsko prvenstvo iskih enot. V dveh dneh g^^' stopilo v posameznih 'gorijah sto enot, ki so Klazale pripravlje- in veliko gasilskega ania To še posebej velja za Siske moške ekipe, kjer T\e kar 16 preseglo 800 Jjl/ dve pa celo 900, kar je ■ izreden mednarodni dose- ■\ za to vrst tekmovanja. Vzultati pionirji A (10 enot) Tehaije, Vojnik, Lartno v Rozni dolmi, pi- 2rkeA(3) Skofjavas, Zele- La Štore, Svetina, pionirji g (17) Dobrna, Prožinska L Strmec, pionirke B (4), Strmec, Prožinska vas, ■■martno v Rožni dolini, ve- Jrani (12) Teharje, Cinkar- j,3 EMO, ženska veteranska enota je v svoji kategoriji zmagala (bila je edina), v mo- ški konkurenci pa bi osvojila šesto mesto, mladinci (9) Te- harje, Ostrožno, Dobrna, mladinke (3) Ljubečna, Lo- pata, Svetina, člani A (20) Skofja vas II, Prožinska vas. Strmec, pokhcne enote Cin- karna (zavoda ni bilo, ker je bil na republiškem tekmova- nju!), članice A (4) Strmec, Lokrovec, ŠkoQa vas, člani B (14) Teharje, Štore I, Str- mec in članice B (4) Vojnik, Prožinska vas in Strmec. Tone Sentočnik, strokov- ni sodelavec občinske gasil- ske zveze Celje: »Bilo je do- seženih nekaj vrhunskih re- zultatov, kar je dokaz, da v naših gasilskih društvih skrbijo tudi za dobro pri- pravljenost in znanje svojega članstva. Sodili so sodniki naše zveze, za pomoč pa smo prosili tudi sodnike občin- ske gasilske zveze Slovenske Konjice. Sojenje je bilo ko- rektno, saj smo dobiU samo eno pisno pritožbo pa še to smo uspešno rešili. Zmago- valci letos ne bodo nastopili na domačih uradnih tekmo- vanjih, ker bodo šele prihod- nje leto, bomo pa najboljše poslali na nekatera druga tekmovanja. Tako se bo ne- k^ desetin 9. junija udeležilo tradicionalnega tekmovanja v Varaždinu, septembra pa bomo dve enoti poslali na odprto prvenstvo Dalmacije v Split. Dve enoti se priprav- ljata za mednarodni nastop v Avstriji.« TONE VRABL Dom planincev v Domu planincev Planin- skega društva Celje v zgor- njem delu Logarske doline, blizu mostu čez Kotovec, so povedali, da pri njih vse kaže, da se ljudje vračajo v naravo. Letos imajo več obiska kot la- ni, že med tednom se oglašajo skupine, veliko izletnikov pa prihaja za konec tedna. Dom je odprt od 1. maja, za- prli pa ga bodo 15. oktobra. Od ponedeljka do četrtka imajo odprto od 8. do 22. ure, za ko- nec tedna pa od 7. do 22. ure. Vsako soboto je v domu ples, zato je takrat po navadi odprto do 2. ure zjutr^. Gostom lahko ponudijo zrez- ke, ribe, pršut in druge jedi po naročilu. Planinska enolončni- ca stane 35 dinarjev, kosilo pa 70. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev in v dvo-, tri- in šestposteljnih sobah pa 45 po- stelj in umivalnice s toplo in mrzlo vodo. Povprečna cena nočitve je s planinsko izkazni- co 50 dinarjev, sicer 100. Za 1 polni penzion je za bivanje do 3 dni treba odšteti 200 di- narjev, nad 3 dni 180. Planinska postojanka v Lo- garski dolini stoji na višini 833 metrov in je dostopna z avto- mobilom ali avtobusom. Vsi avtobusi do slapa Rinka redno postanejo tudi pred domom celjskih planincev, ki so ga podprU avgusta leta 1981. Od doma se odpira čudovit pogled na gore, ki obkrožajo slikovito Logarsko doUno. Tuje izhodiš- če za Krofičko, Strelovec, Oj- strico, Planjavo in Mrzlo goro. Planinske informacije je mo- goče dobiti v samem domu (tel. 846-096) ali v celjskem Pla- ninskem društvu (tel. 24-802). BJ Lahko bodo kupovali v enem najbolj priljubljenih slovenskih zdravilišč z apart- m^skim naseljem, Podčetrt- ku, se krjoani in turisti oskrbu- jejo v štirih manjših, le v do- poldan odprtih trgovinah. Po desetletnih prošnjah iz Podče- trtka so se v šmarski Jelši od- ločili za gradnjo samopostrež- be z oddelkoma za prodajo tek- stila in tehničnega blaga ter okrepčevalnico. Dokumenta- cijo za 500 kvadratnih metrov veUk objekt im^o urejeno, za- to bodo z gradnjo pri gasil- skem domu začeli že v prvi po- lovici junija. Če ne bo težav s financami, lahko v Podčetrt- ku pričakujejo zakasnelo pri- dobitev, ki jo potrebuje tudi širša okolica, do novega leta. BJ Uspela »olimpiada« na Dobrni Na tretjih športnih repu- Jiiških igrah zmerno in težje prizadetih otrok in mladost- iov na Dobrni je nastopilo ffč kot 100 varovancev iz 'Seh slovenskih zavodov, fomerili so se v skoku z me- ^. metu 250 gramske žogi- ce tekih in plavanju, prilož- nost pa so njihovi mentorji •koristili tudi za strokovnč posvete. Vse ekipe so se na Dobrni wale že v petek in se udele- '^iHružabnega in plesnega večera, skupaj pa so ostali tudi po tekmovanju, s^ so prireditelji pripravili sveča- no podelitev kolajn. Najbolj- ši so dobiU zlata, srebrna in bronasta odhčja, vsi drugi pa spominska priznanja za so- delovanje na igrah. Po dva najboljša tekmovalca in tek- movalki s prvenstva se bodo udeležili tekmovanja na zvezni ravni, ki bo junija v Splitu, potem pa se bo obli- kovala tudi državna repre- zentanca, ki bo nastopila na Škotskem, kjer bodo prave olimpijske igre za to popula- cijo otrok. Tekmovanje na Dobrni so s pomočjo Zveze društev za pomoč prizadetim, številnih odborov za izobraževanje in telesno kulturo v celjski ob- čini, celjske garnizije in mnogih zasebnikov, delov- nih organizacij ter staršev otrok pripravili delavci Za- voda Miha Pinter na Dobrni, njihovi varovanci pa so po- brali n^več medalj. ZDENKA STOP AR Foto: EDO EINSPIELER Kljubase in ometnost Ja, z njimi je križ. Namreč s kijubasami ^ornetnostjo pa z avtorskimi pravicami. ^ povedal, zakaj. Jjd leti sem po naročilu nekega go- P^a, kije bil takrat še tovariš, ometni- 1° P^^evrednotii cirka pol ducata sten. j^vaJeino je ocenjevati svoje vrhunsko Povem pa le, da je šlo za izjemen ^ar/aini naboj. Malal sem deset dni in ^anj noči in na koncu sem se ko- premaga/, da nisem potegnil še v so- \J^°^^to in po zebrah čez cesto. Sej! sem si že pripravil: rudeče ptičke I>opj°^J^ pecljih z žabjimi kraki in Miss l^^^Podova tovarišica me je malce za- >i i,^?. pogledovala. Rekla ni pa nič. Jaz fotoj*' ne. Le zakaj bi jo moUl? Revica Jiijjj ° prav pogosto priča takim omet- dosežkom. Naj uživa. *Ko^' ^P"^' ^" konec. 'Ko*^'" ^^"^ rekel. ^Kon^'" vdano prikimala gospa. 1 %f obupano zazijal gospod. Mi sL^^ ^Sodi Tvoja volja,* je zavzdih- "Mladinec pa je nesramno pri- Sem /"^■^ - "a postajo milice. Je^ii^^e^- "Nočejo mi plačat!* k' 'fdo / ^^^^ dobro vede- • kje in zakaj. Tepec, k^ ga pa '^^^^of\^^ domov, jezen, ker mi oni I ^atj t Plačati in ker me ta ni hotel ' *o sem pa vendar znan po vsej Celjini. Ne celini - Celjini. Kako duho- vito! Tako duhovito, da sem se kar prec spomnil, da sem bil jaz prvi, ki sem spomnil gospo, da bi se klobasi dalo reči - kljobasa. Se več, še bolj genialno - klju- basa. Jo ješ kljub vsem nitratom. Pa se kljub temu nič ne sekira. Sicer pa, zakaj bi se le? Polegkljubas je vendar na svetu še ometnost. KOZERIJA Sem sredi tega tuhtanja srečal znanega grafika, ometnika, politika, kolturnega delavca, novinarja, poeta, urednika, uradnika, paradnika itd. itn. -je pač tako naneslo, daje vse v eni osebi - piše se pa Ljubo Volk. Sem mu rekel, naj gre pogle- dat mojo inspiracijo. Sva šla. Je bil vzhi- čen. Je rekel, da so moje barve »bodoč- nost preteklosti, povezane s hipcem me- gle«, da so »simfonija klavrne ubranosti v mračni celoti sten, ki se odpirajo v zapr- ti prostor časa.* Se je striryal, da niso barve nič krive. »Oblaki so,* je rekel, »pa Cinkarna je kriva.* Oni niso pa rekli nič. Pa tudi plačah niso. Sem jim rekel: »Vam bo še žal, ko se bo moja omet- nost v Londonu za težke pare prodajala.* »Se bo,* je rekel Ljubo. »In to v Lon- donu.* Pred dnevi - sem se ravno peljal v Bu- kovžlak, to je malo naprej od Londona, če slučajno ne veste - pa sem slučajno slišal, da mislijo moje friske kar tako me- ni nič tebi nič premalati. In to neki malar- ji. Mene premalati - ometnika?! »Ne dovolim,* sem rekel. »Ne, pa ne.* »Zahtevam avtorske pravice za deset- dnevni avtorski napor, avtorske barve, avtorsko fantazijo.* So rekli: »Ja, avtorsko packarijo.* Sem rekel: »Zahtevam avtorski ho- norar.* So rekli: »Si toliko kljubas pojedel za časa svojega malanja, da si si honorar zajedel. * Saj sem jih res kar precej... mislim - pojedel, namreč - klobas. Sem ostal malo brez besed. Nakar mi je šinilo v gljavo. Ste rekli: »Kljubas? Aha, zdaj vas pa imam... Od tega trenutka naprej zahte- vam še avtorske pravice tudi za kljubase. To je moja avtorska beseda!* To so se zarezali. »Kaj ti pa je? Ti pa tvoje avtorske pravice!* »Ti pa tvoje avtorske kljubase! Kljuba- sa si ti!* Sem bil gneven ko vrag. Sem se kar tresel. Pa sem se spomnil. In sem jim jo za- brusil: »Jaz - kljubasa? Ha! Če sem jaz kljubasa, ste pa vi - žzelje!* So rekli: »Kaj - žzelje? Ja, kaj pa to spet pomeni?* »Pomeni,* sem zmagoslavno zaključil, »da od tega trenutka dalje zahtevam še avtorske pravice tudi za žzelje.* So ostali brez besed. Jaz pa sem odšel na kislo žzelje s klju- baso. In to v Bukovžlak, nedaleč od Lon- dona. MICHELANGELO OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Veliko grmenia - nič dežla Preživeli smo tudi ponedeljek, ki so se ga mnogi bali. Nič čudnega, saj so bile grožrye dr. Borisava Joviča, pred- sednika predsedstva SFRJ, nedvoumne. Zato sta bili pred zasedanjem delegatov v skupščini SFRJ v obtoku dve ponudbi: miroljubna, po načelu, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in krvoločnejša, ki bi lahko pomenila kosovizacijo Jugoslavije. Severozahodni delegati v zvezni skupščini so že v kali zatrli vse poskuse, da bi bili Slovenija in Hrvaška spet na zatožni klopi, tokrat predvsem zaradi tega, ker sta edini imeli svobodne, tajne in večstrankarske volitve in dobili oblast, kot so jo izvolili ljudje. Tako se je na srečo vse izteklo, kot so napovedovali optimisti, izrednega stanja pri nas ne bo, vohtve so priz- nane in naj bi bile takšne, kot na severozahodu, do konca leta tudi po vsej Jugoslaviji; 13 »zgodovinskih« točk, kijih je predlagal dr. Borisav Jovič, pa so delegati zgolj vljud- nostno sprejeli - v vednost. Tako se zdaj - potem ko so nam Srbi prek Joviča podta- knili kukavičje jajce in smo se s srbskimi grožnjami morali ukvarjati celih 12 dni - lahko spet vrnemo k običajnim življenjskim temam. Jugoslovani smo »bogataši«! Ena od teh je, da se sploh ne zavedamo, kako smo Jugoslovani bogati! Zdaj so nam to odkrili strokovnjaki iz zveznega zavoda za statistiko (sedež ima seveda v Beo- gradu). Dr. Dušan Miljkovič je uporabil metodo Združenih narodov in po tej ugotovil, daje bil nacionalni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji leta 1988 5.306 dolarjev! Doslej smo bili namreč prepričani, da smo z okrog 2.600 dolarji med tistimi z najnižjim nacionalnim dohodkom v Evropi (če izvzamemo Albanijo, Romunijo in Poljsko). V čem je razlika? V tem, da po metodi Združenih naro- dov ne računajo cen po podcenjeni domači valuti za košaro, v kateri je 1.000 izdelkov in storitev, ampak kupno moč prebivalcev v tej košari. V primerjavi z Norveško, recimo, smo po uradnem tečaju dinarja imeli 6,8-krat manjši družbeni proizvod, od te države, ki sodi med naj- bolj razvite v Evropi, kar zadeva kupno moč dinarja, pa je bila ta razlika le še 2,9-krat manjša od Norveške. Seveda za večino Jugoslovanov, ki sežejo na mesec tam okrog 300 do 500 DEM (na Kosovu, recimo, v povprečju 250 DEM), kar na leto znese okrog 1.300 dolarjev), pome- nijo ti razveseljivi podatki le »duševno hrano«, ki nam bogati duhovno življenje, v vsakodnevnem pa so naši žepi še zmeraj realno prazni. Duhovno lahko 5.306 dolarjev na leto razveseli tudi siromake, če si predstavljajo, da imajo drugi po 9.000 dolarjev na leto (po znanem statističnem povprečju; če nekdo je zelje, drugi pa meso, v povprečju jesta - segedinski golaž). Seveda pa noben ugoden dolarski izračun ne pomaga 1,4 milijona Jugoslovanom, ki so brez dela. Pri tem ameriški strokovnjaki, specialisti za Vzhodno Evropo, kamor po potrebi uvrščajo tudi Jugoslavijo, napovedujejo, da se bo število nezaposlenih v naši državi še dvignilo najmanj za petino. Enako naj bi se po teh napovedih zgodilo tudi v Nemški demokratični republiki, kJer prav tako skoraj dve tretjini podjetij ne posluje rentabilno in imajo že zdaj približno 1,8 milijona nezaposlenih (pred Jugoslavijo je v tej tabeli še Poljska z 1,5 milijona brezposelnih, medtem ko jih imata najmarvj Romunija - 100.000 - in ČSFR - 165.000). Srbi zavajali Jugoslavijo z brezposelnimi (okrog 200.000) pa se na Kosovu mary ukvarjajo kot z cdbanskimi emigranti, »sovražniki Srbije in s tem samodejno tudi sovražniki Jugoslavije«, kot jih imenujejo. Ni ugotovljivo, kdo je na mitingih »protibirokratske revolucije« po Srbiji in širše prvi raširil govorice, da je na Kosovu 300.000 albanskih emigrantov, ki jih je treba čim- prej izgnati iz Jugoslavije, tudi zato, da bi narediU prostor za ponovno kolonizacijo Srbov in Črnogorcev v pokrajini. Dolgo je trajalo, da so uradni organi ugotovili, koliko državljanov LR Albanije res živi v Jugoslaviji. Zdaj je preverjen podatek - 732 ljudi. Seveda bi zaman pričako- vali, da se bo kdo iz srbskih vladajočih krogov, ki so plačevali mitingarje in pisanje plakatov (Ven s 300.000 albanskimi emigranti) opravičil, ker so Srbi zavajali jugo- slovansko javnost. Nasprotno, lahko pričakujemo, nove srbske napade na zvezne pohccoe, češ da so »sovražniki Srbije in Jugoslavije«, ker ne priznajo niti 800 »albanskih sovražnikov na tleh Velike Srbije«. Res pa je, da tudi številka 732 državljanov LR Albanije v SFRJ ni več točna, saj je v zadnjih dveh tednih 17 Albancev že dobilo odločbe, da morajo zapustiti ozemlje Jugoslavije oziroma so bili na podlagi sodnih odločitev (zaradi dvigr\jenih prstov v znaku »V« ali ker niso bili všeč srbskim sosedom) obsojeni na izgon iz SFRJ za 6 mesecev. Podobna usoda čaka še 15 Albancev, kolikor med tem že tudi oni niso dobili odločb o izgonu. Večinoma gre za ljudi, ki so pobegnili pred terorjem V LR Albaniji, ali pa so bili celo rojeni v SFRJ, pa nimajo urejenih potrebnih doku- mentov, kar na Kosovu sploh ni posebnost. Ob velikan- skem številu nepismenih (po nekaterih podatkih več kot 100.000) ni majhno število tistih, ki nimajo niti osebnih izkaznic, ki niso vpisani v matične knjige (prednost je tudi ta, da ni treba služiti vojaškega roka!) in podobno. Če so kakega od teh dobili med demonstranti ali pri »sovražnem dejanju«, kot je nestriryanje s srbsko politiko na Kosovu, se je klobčič začel odmotavati, seveda na škodo Albanca. Izgon iz Jugoslavije (najprej so jih izganjali le s Kosova, potem pa so po dveh primerih, ko sta Albanca dobila »azil« v Sloveniji, ozemlje razširili na vso državo) pa ni brez zapletov. Če namreč LR Albanija ne bi sprejela nazaj za pol leta svojega državljana, če se nobena evropska država ne bi javila, da bi »sovražnika Srbije in s tem Jugoslavije« sprejela za 6 mesecev, bi ostal izgon samo teoretičen. V takih primerih ima srbska pravna država še eno možnost - zadrye čase so ječe, namenjene Albancem, že predolgo prazne.,.. 6. STRAN-31. MAJ 1990 I NAŠI KRAJI IN UUh! IVIoja punčka ne bo nikoli odrasla Okrogla miza na Dobrni o pravici motenega otroka tio družine Glavni naslov našega zapi- sa je pravzaprav naslov knji- ge, ki jo je z bolestno materin- sko občutljivostjo napisala svetovno znana pisateljica in Nobelova nagrajenka Pearl Buckova, mati nikoli odrasle hčerke, motene v duševnem razvoju. Ne najdemo lepših besed za uvod k tej izredno subtilni in občutljivi proble- matiki, kot so prišle izpod njenega peresa, prežetega z bolečino in tudi jasno pred- stavo o tem, da svojemu otro- ku ne more prav nič pomaga- ti. Le najti mu ustrezno me- sto, kjer bo dostojno živel, se gibal, delal in na srečo spoz- nal, da ni odrasel. Vzporedno s tretjimi šport- nimi republiškimi igrami za razvojno prizadete otroke je bi- la na Dobrni pretekli teden okrogla miza na temo Pravica otroka do družine. Okoli nje so posedli dr. Franci Hrastar, spe- cialist pedopsihiater, Imre Je- rebic, socialni delavec, Marjan Lačen, defektolog, Vito Fla- ker, dipl. psiholog, Marjan Čonč, pravnik, Bojana Moš- krič, dipl. psiholog in Saša Aberšek-Košar, socialna de- lavka. O problemih v družini, ki imajo motenega otroka, je svo- ja viderya strnil dr. Hrastar re- koč, da za vsakim prizadetim otrokom stoji tudi motena dru- žina. Rojstvo motenega otroka prinaša vanjo komplikacije, katerim starši niso kos. Poruši se družinsko ravnovesje, kjer je najbolj prizadeta mati in naj- starejša hči. Zgodi se celo, da nekateri družinski člani iz dru- žine izstopijo, zato so v takih družinah pogoste ločitve. Kva- hteta družine se poslabša s kronično boleznijo družine in socialno izoliranostjo. Zato na- stopi veliko vprašanje ali otro- ka oddati v zavod ali ga obdr- žati v družini. Dr. Hrastar meni in tudi vsi ostali udeleženci okrogle mize so se strinjaU s tem, da moteni otrok sodi k družini, vendar mora biti ta zdrava, primerno poučena in dovolj osveščena, da se zave- da, kakšnega otroka ima v svo- ji sredi. Vse ostalo so le suroga- ti, ki pa se jih v praksi največ poslužujemo. Vito Flaker je menil, da je pravica otroka do pomoči etič- no vprašanje in ne samo fi- nančno ter se je tudi vprašal, ah smo sposobni biti človeška družba, ki take otroke sprej- me, ali ne zatiskamo oči pred dejstvi. Najtežje se starši obra- nijo pred občutki krivde, da so rodiU prizadetega otroka, zato je več ali manj ranljiva vsaka takšna družina. Saša Aberšek je razmišljala o težavah motenih otrok pri razvrščanju. Težko se vzposta- vijo stiki s starši, dočim je za otroke potrebna emocionalna relacija z okoljem, naprej pa z družino, v kateri naj moten otrok ostane čim dlje. Ko pa pride do nuje, daje treba mote- nega otroka dati v zavod, je po- trebno med starši in zavodom vzpostaviti partnerski odnos. Marjan Lačen je poudaril, da so vsi zavodi nujno zlo, ven- dar v praksi zaželeno. Starši dolgo odlašajo z odhodom otroka v zavod, najpogosteje se to zgodi takrat, ko je moteni otrok star 13-14 let. Začasna oddaja otrok v zavod je samo navidezna razrešitev, končno v zavodu pristane skoraj vsak otrok. Moramo pa razmišljati tudi o drugih oblikah vzgoje: o zavodih družinskega tipa, o volunterski dejavnosti in o modernih zdravstvenih zdru- ženjih. Nekaj strnjenih misli udele- žencev okrogle mize na Dobr- ni: nujno je osveščanje staršev motenih otrok s končnim ci- ljem - osrečiti nikoli odraslega otroka, ker njegova psiha še ni dovolj raziskana. Ve se le to, da tovrstni otroci potrebujejo več ljubezni kot zdravi in nc^jveč jo dobe v lastni družini. V zavo- dih je ljubezen porazdeljena na vse otroke enako, s posebno skrbjo za tiste, ki jo nimajo prav nič doma. Tudi takšni starši so, ki se svojih prizade- tih otrok sramujejo, to pa otro- ci čutijo in se oklepajo zavod- skega osebja. Za motene otroke storimo vehko premalo, zarye so polju- bi preredki. ZDENKA STOPAR Šmarje se predstavi v šmarskem Turističnem društvu se pripravljajo za iz- dajo turističnega prospekta, zloženke. Posebnost prospek- ta je, da bo vseboval tudi go- spodarsko ponudbo šmarskih podjetij, obrti in popol- dancev. Prospekt z barvnimi fotogra- fijami kulturnih in drugih spo- menikov n^ bi izšel poleti, je povedal dejavni predsednik društva Rado Kvas. Besedilo bo šestjezično. V društvu se še odločajo med naklado 5 ali 10 tisoč izvodov, kar je odvisno od zanimanja sodelujočega go- spodarstva. V Šmarju pri Jelšah so prve temelje društva postavili sicer že leta 1955, društvo pa je v zadnjem času poživilo pol ducata zagnancev, ki so polni načrtov in tudi dejary. Tako so letos s kr^ani že čistili kraj, očistili veliko divje odlagahšče pri ribnikih, nabrežja Šmar- skega potoka, sodelovah z ak- cijo za zbiranje starega papirja in osvetlili so slovenski baroč- ni biser, cerkev sv. Roka. Pri- zadevEoo si, da bi še letos zava- rovah železniški prehod do os- novne šole, v njeni bližini pa odkupujejo staro domačijo, kjer bi bila etnološka zbirka predmetov iz starih časov. V kaplaniji pri sv. Roku bodo uredih sobo pesnika Aškerca in tudi turistični biro. Razmi- šljsgo o osvetlitvi drugih cerk- va na prišmarskih gričih, o raz- vijjinju kmečkega turizma in tudi o kabelski televiziji. BJ Dobili značilni spominek v Rogaški Slatini so v Turističnem društvu objavji rezultate iskanja značilnega spominka kraja na teir. stekla in vode ter akcije za najlepše urejena okolja. " Slatinčani so si že nekaj časa prizadevali za znatik spominek svojega turističnega kraja. Na razpis v turistič? reviji Lipov hst seje oglasilo 30 avtorjev, ki so v glavne^ predstavili izdelke iz stekla. Prvo nagrado so brez posebn konkurence podehli domačinoma Remi in Dani Kočici v sta predlagala ploščati kozarec z bogato gravuro stare^ motiva Rogaške Slatine. ^ V društvu posvečajo vehko skrbi urejevanju okolja Letos so se težko odločili za podelitev Zlate vrtnice najlepše okolje, saj so ga v vsej Aškerčevi uhci uredili kar najlepše. Zato so podelili zlato kar vsem stanovalcem lep. urejene ulice. Srebrni vrtnici so podelili Mariji Gretie i, Spodrxjega Negonja in Alojzu Kristanu iz Prvom^ske ulice, bronaste pa Ivanki in Karlu Holešku iz Ulice na Uvadi ter Eriki in Andreju Zupanu s Cvetličnega hriba Podelih so tudi 24 priznanj. Med akcijo, ki je vsakoletna so posneh na filmski trak najlepša in tudi n^bolj zanemar! jena okolja. Tistim, katerih okolja so med najmanj ureje! nimi, so že letos nameravali podeliti javne črne pike, ven! dar so se nato odločih, da jim bodo letos poslali še dopis prihodnje leto pa jih bodo vendarle predstavih tudi javno' BJ Na mize prihaja sir Mlekarna Celeia je v letošnjih štirih mesecih in pol uvozila j ton specialnih sirov. Gre za posamezne vrste specialnih sirov jih doslej na jugoslovanskem tržišču ni bilo mogoče kupiti siri gredo tudi dobro v prodajo, v mlekarni pa jih uvai; s pomočjo avstrijskega partnerja. Tudi drugod po Jugosla\ postaja uvoz sirov vse bolj priljubljen in po nekaterih podati smo v prvih štirih mesecih uvozili 6 tisoč ton sira. Za to potrebno več mleka, kot ga v Arji vasi odkupijo in predeli v letu dni. Na našem območju se s sirarstvom ukvarjajo zla v Šmarju, kjer sta v ospredju trapist in gauda. Zaradi konl renče iz Nizozemske, Finske, Danske in Češke pa se doma gauda težko prodaja, pravijo v mlekarni. Pet tisoč din za nevesto v soboto sta se vzela Tomaž Kolšek in Barbara Tomii iz Andraža. Kot je navada, so fantje pripravili slove neveste - šranganje. V Podsevčniku, od koder je nev Barbara, so zaprli pot svatom. Seveda so za to pripravili tako kot zahtevžgo stari običaji. Pogžoanje, ki se pone zelo zavleče, pa se je tukaj hitro končalo. Ženin in nje| priča sta vedela kakšno dekle jemljeta fantom in sta jim vehkega prerekanja zanjo dala 5 tisočakov. , T. TAVi Kisle cene sladkih jagod Cene sadja in zelenjave so letos dosegle vrtoglave viši- ne. Po podatkih slovenske- ga statističnega zavoda je bila zelenjava na vrhu po- dražitvene lestvice. V pri- merjavi z letom poprej so cene porasle za 388 odstot- kov. Sadje je dražje za 246 odstotkov. Te podražitve niso udarile po žepu samo potrošnikov ampak tepejo tudi predelo- valce. Zgovoren primer je odločitev celjskega Etola, ki se zaradi visokih cen jagod ni odločil za nakup te surovi- ne na srbskem tržišču. Slovenija praktično nima lastnih nasadov jagod za in- dustrijsko predelavo, zato so jih v Etolu vsa leta kupovah v drugih republikah. Letos so v Srbiji cene jagod tako poskočile, da so izračuni v Etolu pokazah, da s prede- lavo in prodno koncentrata ne pokrijejo niti osnovne ce- ne jagod, še manj seveda stroške predelave in tran- sporta. V Etolu bi bih najbolj zadovoljni, če bi nasade ja- god imeli kje v bhžini. A žal se ta proizvodnja ne obnese, preveč je vlage, pogostejši so napadi bolezni in predvsem primanjkuje delovne sile, pravijo v Etolu. Za ostale pridelke kot so ribez, mahne in jabolka ob- ljubljeno, da bo odkup pote- kal normalno. Odkupili bo- do vse ponujene kohčine, manj znan je podatek o od- kupnih cenah. Za ribez naj bi naši pridelovalci dobih to- hko kot avstrijski ah nemški kmet, medtem ko bo ceno jabolk določila poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine. IRENA BAŠA Zmanjšali bodo smrtnost z novim posebnim reševal- nim vozilom za prevoz v nuj- nih in kritičnih primerih bo- do v šmarski občini lahko še zmanjšali smrtnost bolnikov in poškodovancev med prevo- zom in že na mestu nesreče. Vozilo, podobnega imajo le v Celju, naročenega pa v Vele- nju, je že v Šmarju, vendar ga bodo začeh uporabljati v drugi polovici junija. Potrebni so še drobna oprema in običajne for- malnosti. Prednost vozila za potrebe te zdraviliške občine je, da bo lažje obvladovalo tudi neposodobljene kozjanske hri- bovske poti. Za vozilo so od- šteh 318.000 dinarjev iz občin- skih sredstev, predvsem iz zdravstvene skupnosti. Spremljal ga bo zdravnik, po možnosti pa tudi medicinski tehnik, tako da bodo določeni posegi opravljeni že na mestu nesreče ali med prevozom. Za- to se 30 zdravnikov iz zdrav- stvenega centra in zdravilišča dodatno usposablja na semi- narju iz urgentne medicine. BJ Zakaj tabori? čemu pionirski planinski tabori? Tudi na to vprašanje so skušali odgovoriti na sre- čanju organizatorjev teh ta- borov, ki je bilo pred dnevi v domu Palenk v Logarski dolini. Tam so se zbrali na pobudo Planinske sekcije Kovinotehne pred letošnjim taborom »Jezersko 90«. Na planinskih taborih se kalijo novi planinci in dobri poznavalci gora. V šolskih programih planinsko vzgojo zanemarjajo, zato se na tabo- rih otroci nauče osnov o pla- ninski opremi, vedenja v go- rah in tovarištva. Planinski pionirski tabori so letni in zimski ter jih prirejeoo v času šolskih počitnic. Prvi tabor so priredili pred osmimi leti. Srečanje v Logarski dolini so razdehli na izobraževalni in debatni del. Dr. Polona Kuzman je predavala o higi- eni, vzgoji in prehrani otrok v taboru, načelnik Gorsko reševalne službe Planinske zveze Slovenije Danilo Šker- binek pa je predaval o varno- sti v gorah in pripravah na ture. BJ Še le sneg Matkov Škaf, naravna znamenitost Zgornje Savinjske dohne je cilj vsakoletnega pohoda, ki ga prirejata planinsko društvo Solčava in planinska komisija mozirske Zveze teles- nokulturnih organizacij. Letošnji pohod bo v nedeljo 3. junija, ko se bodo pohodniki zbrah ob 8. uri pred gostiščem Žohar v Logarski dolini. Cesta je za osebna vozila prevozna do Kočnarjeve žage v Matkovem kotu, od žage do lovske koče pa je pol ure hoda. Pohodniki bodo odšh v Škaf ob 9. uri, pot ni zahtevna in od lovske koče do Škafa je še uro in pol hoda. Prireditelji pohoda priporoč^o pohodnikom smu- čarske palice in primerno obutev, saj je pod Mrzlo goro kljub mili zimi pribižno 10 metrov snega. Osnovnošoici-novinarji spet skupaj v soboto so se letos že tretjič zapovrstjo zbrah na srečanju nekdanji osnovnošoici- novinarji iz OŠ Polzela in s prijaznim kulturnim programom pričakali svojo mentorico dr. Manco Košir. Za okroglo mizo so sedli tako tisti iz osnovnošolskih klopi kot tisti s fakultet- nih predavalnic. Za mnoge je morda to edina priložnost, da si sežejo v roke in obudijo spomine na nepozabne čase, ko so kot novinarji ustvarjali šolski časopis. Tudi s tega srečanja bi lahko nastala ena številka glasila, SeU je oblika medsebojnega komuniciranja, kakršnega doživlj^o mladi na Polzeli zagotovo prava redkost in zaradi tega vredna pozornosti. >P TAVČAR Mladi književnil Na osnovni šoli Prini< Trubarja v Laškem, so minuli teden, ko so ip> kulturni dan, domislili nimive novosti. U^*' v razrednih skupnostih sestavili vsebinsko zasno za knjigo in jo nato tudi delali. Kulturni dan so zdvi z zaključkom tekmovanji bralno značko njihovega jaka Antona Aškerca in namen medse povabili ilustratorja Andreja Troj tarja ter mladinska pisa^ Antona Ingohča in Br*^ Jurca. Z gosti so klep^ predvsem o nastanku knJ Pri tem jih je zanimalo P vse, od zamisli, opreme^ stracijami, sodelavcev, vsebinske snovi, ki jo^ knjiga zegema, do konC" oblikovanja in založitv^' pogovoru so gostje učen razdehli bralne značke,^ pa je vsaka oddelčna s nost izdelala svojo knjis' Knjige bodo razstavjj na dnevu šole, ki bo 8- ^ hkrati pa bo takrat tudi odprtih vrat šole in si ustvarjalnost učencev i* ogledal prav vsak. MOJCA AU2I^ i(iiLT!!5t 31. MAJ 1990-STRAN 7 Glasbeni iVIartin Kačur Profesor Radovan Marvin j]yiestom ob Savinji po- fezan skoraj dvajset let. Po iz Šempetra pri Novi Gorici, je po študiju na Aka- jeiniji za glasbo v Ljubljani .0 poučevat na celjsko lasbeno šolo, ki jo je takrat lodil še profesor Egon Po Marvinovi zaslugi je na jlasbeni šoli vzniknil Celjski jodalni orkester, ki je letos, ja zveznem tekmovanju .Beogradu, osvojil tretjo pr- vo nagrado. »To prvo mesto e odsev dela orkestra od leta 1972 do danes,« pravi profe- sor Marvin, ki sicer izraža irepko mero nejevolje nad OTierami in razumevanjem aekaterih kolegov. Neke vr- ste Martin Kačur, s cankar- jffsko zagrenjeno dušo, in Mdvomno bogatim zna- ''fj takoj ob prihodu v Ce- i)« je poučeval v godalnem #lku, ki je do takrat delo- •Jiiiokaj pasivno. Mladi pro- 'ffior Marvin je pričel razmi- i|ati, da bi odprh še oddelek afela in viole, leta 1972 pa ■ "zaželel sestaviti godalni er in svojo misel hitro -.■;.ral. Uspehi so po večletni vad- »in delu z mladimi sledih. wta 1978 je Celjski godalni sester na repubhškem tek: roovanju prejel drugo nagra-. "O in to ponovil še leto kas- "^Je. Letos so prejeh drugo %ado na repubhškem in Pfvo na zveznem tekmova- ''l"' Uspehi profesorja Mar- in njegovih gojencev pa Jjsevajo tudi v osmih glas- ^'^Kih, ki so se spoznava- "f glasbe učih pri profesor- ja Marvinu, danes pa se -m pokhcno ukvarj^o oži- lja so na poti k temu. Tako primer njegova učenka *nientina Pleterski, ki je ^eje zaključila Visoko šo- ^vioUno v Kolnu, pri pro- J^pu Igorju Ozimu. Poleg p Je tu še Igor Švarc, ki se pobudo profesorja Mar- ^ ^poslil na celjski glas- r soli in ustanovil odde- ^^,<^ela, pa violinistka So- Nnl''^?^^^' ki igra v Slo- L '^'^i filharmoniji in drugi; nekateri izmed njih še študi- r^o oziroma se glasbeno izo- bražujejo na srednješolski ravni. Po besedah profesorja Marvina se lahko 15 članov Celjskega godalnega orke- stra, ki so tekmovali letos v Beogradu, enakovredno kosa z godalci, ki obiskujejo srednjo glasbeno šolo v Ljubljani oziroma v Mari- boru. Stari so od 15 do 18 let, negmlsoši članici pa sta dva- najstletna Maja Marvin in tri- n^stletna Jelena Milanovič. Glede nadaljnjih uspehov orkestra je profesor Marvin dokaj skeptičen. »Vprašanje je, kdaj bom lahko zopet do- segel takšen razvoj. Trenut- no se godalni oddelek bolj zapira kot širi, kar je slabo, ker ni zadostnega prihva mladih. Vendarle pa je po- membno, da seje godalni or- kester razvil v okolju, ki se reprezentira predvsem s pet- jem,« pravi. »Uspehi godal- cev pa bi lahko bih še večji ob pravilnem delu. Godalec violinist mora biti izjemno slušno in intehgenčno spo- soben. Iskati jih je treba že v vrtcih. To sem včasih po- čel, toda sedeo ne več, ker za to na naši šoh ni pravega po- sluha.« Kljub uspehom v provinci, pa ta očitno profesorju Mar- vinu ne zadostuje. Glasbenik v njem ni zadovoljen, to se izraiža v njegovih izjavah, ko razmišlja, da pri svojem delu ni razumljen. »Vedno, ko se kdo pojavlja preveč, je nepri- jeten za nekatere. Vse, kar v Celju sega čez pevsko kul- turo, ni deležno primerne pozornosti. Nizki udarci do gojencev so že običajna stvar. Tudi na celjski Glasbe- ni šoh ni dovolj posluha, zato ne morem reči, da bi šola do- sti prispevala k uspehu, ki smo ga dosegh v Beogradu.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Mladi likovnilci v navezi z banko otroci vzgojno varstvenih organizacij zn^o biti s svojimi' vzgojiteljicami pravi umetniki na področju likovne in teh- nične vzgoje. K temu jih spodbuja tudi Ljubljanska banka. Splošna banka Celje d.d., ki je tudi letos pokroviteljica razstave teh izdelkov v prostorih Muzeja revolucije Celje. Letos se je njenemu vabilu odzvalo in svoje izdelke razsta- vilo osem vzgojno varstvenih ustanov. Ljubljanska banka pa z denarno nagrado vsakemu vrtcu poskrbi tudi za gmotno stimulacijo. Razstava hkovnih izdelkov in izdelkov prometno tehnične vzgoje bo na ogled do 1. junija. MP, Foto: EE Ples o nališpani kravi v foyerju celjskega gleda- hšča so v soboto zvečer ple- salci Plesnega foruma, ki ga vodi Goga Stefanovič-Erja- vec premierno zaplesah ples- no gledališko predstavo z ne- kohko nenavadnim naslo- vom: Krava v cirkusu, za ka- tero je tekst napisala Bina Štampe-Žmavc, glasbo je prispeval Jani Golob, scena- rij Goga Schmidt-Miškov. S kravo Elizabeto bodo ple- salci razvesehli občinstvo sredi junija na Tomšičevem trgu, nato pa načrtujejo še več gostovanj. Foto: EE Prešernovcl v Tours Danes popoldne se bo- do na mednarodno tek- movanje pevskih zborov v francoski Tours odpra- vili pevci MPZ France Prešeren Celje, ki ga vo- di Edvard Goršič. Gre za tekmovanje, ki je med odraslimi zbori primer- ljivo s celjskim Mladin- skim pevskim festiva- lom. Letos se bo v Tour- su zbralo veliko evrop- skih zborov, med kateri- mi še posebej slovijo ti- sti, iz vzhodnoevropskih držav. Prešemovci, ki se bodo v Tours, slovito mesto v francoski pokrjuini Touraine, jugozahodno od Pariza, odpeljah z av- tobusom, bodo prvič na- stopih v soboto dopold- ne, ko morajo odpeti tri pesmi skladateljev iz do- ločenega obdobja. Na podlagi tega nastopa zbo- re žirija razdeli v različne kategorije, glede na kvah- teto izkazanega petja. Na- to pa se mor^o pevci predstaviti s prostim pro- gramom še enkrat. Na podlagi teh nastopov jih potem razdelijo po vrst- nem redu, glede na kvah- teto, finahsti pa se pred- stavijo še enkrat z novimi pesmimi. Prešernovci so že od je- seni pripravljali zajeten kup pesmi. Na pot bo da- nes odpotovalo nekaj pevcev manj, kot šteje zbor članov. Število na- stopeoočih je v Toursu na- mreč omejeno na njoveč 50 pevcev. Prešemovci so v Tour- su nastopih že leta 1986 in se uvrstih v finale. Med devetimi mešanimi pev- skimi zbori, ki so takrat nastopih, so zasedli 5. me- sto, oziroma 4. med vsemi štirinajstimi. To je bil lep uspeh Prešernovcev, ki ga pred odhodom niso pričakovah. Tudi letos se napovedi o uvrstitvi izo- gibajo, o njej pa bomo lahko poročah prihodnjo sredo, ko se bodo v do- poldanskih urah vmih. N.G. Drugačno živijenle Večnega vrtinca v klubu kulturnih delav- cev Ivan Cankar v Celju so minuli četrtek na pogovor- ni delavnici, kakor so po- imenovali večer, obravna- vali pripombo in pritožbo slikarja Borija Župančiča. Ta je v protestnem pismu, objavljenem v NT 17. maja, reagiral na namero KLjU- BA, kjer je pred štirimi leti poslikal 500 kvadratnih me- trov sten, stropov, pregrad in vrat, zdaj pa naj bi jih odstranili. Ni dvoma, da je umetniku hudo za vsakim delom, ki gre iz njegovega življenja v druge roke, kaj šele, če se za vselej zbriše. Ni malo sli- karjev in kiparjev, ki svojih del prav zato ne prod^ajo, ah pa jih le tohko, kohkor jim je potrebno za preživetje. »Ker to boh,« pravijo. In ta- ko seje hotelo zgoditi Borije- vemu Večnemu vrtincu, ki d^je prostorom v KLjUBU prav svojevrsten pečat. Res je, da nič ni večno, celo Več- ni vrtinec ne, čeprav im^o prav umetniška dela to pred- nost, da so vrednejša in bolj opažena, če so starejša. A če se komu zahoče spremembe v svojem domu, jo bo očitno naredil ne glede na mnenje drugih, če ni bilo kdco prej drugače dogovoijeno. In v primeru Večnega vrtinca očitno ni bilo, saj ga je shkar naredil v dobri veri, da posh- kava ostane večna. A se je pač zavrtelo druga- če. Na četrtkovem pomenku je bil dosežen konsenz, ah bolje salomonska rešitev: av- tor bo poslikavo posnel na video kaseto, preden bi šla v pozabo (s sten) pa jo bodo tudi fotografirali in nato v enem prostoru naredih raz- stavo umetniških fotografij Večnega vrtinca. Tako bo na nek način vendarle ostal živ, in če bo nekoč nova vlada, ah »metla«, kakor pravi sli- kar, hotela spet isto poshka- vo, bo ponudila priložnost za delo restavratoijem. Zaen- krat je, v n^boljšem smislu izreka, vol sit in koza cela. Če je? MATEJA PODJED Pesem iz korenin ženski pevski zbor Svoboda Griže je s sobotnim celovečer- nim koncertom počastil 40- letnico delovanja. Zbor vodi Milan Lesjak. Skupna želja vseh je, da bi se pevska tradi- cija prenašala iz roda v rod in da slovenska pesem ne bi ni- koli zamrla. Ob 40-letnici so podelili tudi Gallusova odlič- ja. Štiri pevke so prejele zla- to, štiri srebrno značko in 14 pevk bronasto Gallusovo značko. Grižani so od nekdaj radi prepevali. Tradicija petja seže zato že v prejšrije stoletje, vse od leta 1921, ko je bila ustanov- ljena Svoboda, pa so se pevci združevali v raznih zborih. Ta- ko je nastal tudi ženski pevski zbor, ki ga je prva vodila znana kulturna delavka Justika Ko- lobar. Za rxjo je dirigentsko mesto prevzelo še več pevovo- dij, ki so se kar vsi po vrsti trudih za dobro in neprekirye- no delo zbora. Vehko spodbu- do k delu in strokovnega zna- nja je pevkam dcoal profesor Radovan Gobec, kije pred voj- no učiteljeval v Grižah in mno- ge pevke so bile njegove učen- ke. Postal je mentor in prijatelj zbora, uglasbil je več pesmi članice zbora Marice Vozlič- Ostrouh. Ženskemu pevske- mu zboru pa je Radovan Go- bec priredil in posvetil več pe- smi. Maričino Pozdravno pe- sem je priredil za vse zbore in iz grl 6 tisoč pevcev je veličast- no zazvenela na taboru v Stični. Milan Lesjak je prevzel kr- milo zbora pred sedmimi leti in pod ryegovo taktirko je zbor vidno napredoval. V tem času je bil trikrat izbran na občin- skih revijah za področno revi- jo, ki je vsaki dve leti v Celju. V zadnjih letih so bile pevke že petkrat na intenzivnih vajah, kar se močno pozna v kakovo- sti petja. Vehko pomoč in razumeva- nje pa zboru nudijo podjetja iz domačega kraja, obrtniki in Zveza kultuniih organizacij, brez katerih si uspehov in jubi- lejnih obletnic ni mogoče predtavljati. MATEJA PODJED IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Gostilna Burg-Wart na Starem gradu, 1905 Leta 1905 je celjsko Muzejsko društvo v nizki hiši tik pod Starim gradom odprlo lepo urejeno gostilno z imenom Burg-Wart, ki sta jo vse do prve svetovne vojne vodila zakonca Diernsberger. Razpad^oči grad, ki ga je celjsko Muzejsko društvo od svoje ustanovitve dalje vztrzgno obnavljalo, je bil namreč že v mesecih privabila precejšnje število domačih in tujih gostov. Ker pa se že v tistih časih obiskovalci niso zadovoljili le z lepim razgledom, je novo gostišče, ki ga lahko vidite na fotografiji fotografa Johanna Martina Lenza, prispevalo k še večjemu obisku tega pomembnega kultumo-zgodovinskega spomenika. JANEZ CVIRN 8. STRAN-31. MAJ 1990 Kegljaška Evropa spoznala Celje Kegljaška Evropa, vse sodelujoče reprezentance so bile iz tega dela sveta, je na zadnjem svetovnem keglja- škem prvenstvu v Innsbrucku spoznala tudi Celje, prizo- rišče prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo meseca maja 1992. leta na terenih Športnega centra Golovec. V Innsbrucku je celjska ekipa, ki so jo sestavljah neka- teri člani organizacijskega odbora bodočega svetovnega prvenstva, namreč predstavila Celje, okolico, vse športne objekte Golovca ter športno življenje v tem delu Slovenije na lep in dokaj uspešen način. Predsednik organizacij- skega odbora Lado Gobec je ob tej priložnosti v prisotno- sti 18 novinarjev iz sedmih držav odgovarjal na številna vprašanja in že do dobra seznanil vse nastopajoče repre- zentance s krajem bodočega svetovnega prvenstva. Celje bo namreč najmanjše mesto, v katerem se je odvijalo svetovno člansko prvenstvo. Po vrnitvi iz Innsbrucka nam je Lado Gobec dejal: »Naša naloga je bila, da smo vse reprezentance in akre- ditirane novinarje na svetovnem prvenstvu seznanili s pri- pravami za prihodnje svetovno prvenstvo. Bili so presene- čeni nad dobro izbranim gradivom, čeravno smo Celjani mislili, da bo naša predstavitev bolj skromna. Vsi so zelo zadovoljni, da bo prvenstvo v Celju, ki je postalo v keglja- ški Evropi že znano kegljaško središče. Zaradi tega nam marsikatero jugoslovansko kegljaško središče zavida. Prvi korak smo storili. V prihodnjih mesecih pričakujemo tudi prihod marsikaterega sponzorja iz tujine, ki bo hotel sode- lovati z nami pri organizaciji. Naš cilj pa je, da še okrepimo delo, pri pripravcih svetovnega kegljaškega prvenstva - SKEP 92 - v Celju in privabimo k sodelovanju naše delovne organizacije, zlasti turistične in gostinske ter vse tiste, ki iščejo povezavo z Evropo. Dodam lahko še to, da sta bili celjski tekmovalki Sonja Mikac in Marinka Kardi- nar med najbolj uspešnimi na zadnjem prvenstAm. Torej uspeh tudi na športni strani.« JOŽE KUZMA ElkroJ se rešuje v prvi republiški nogomet- ni ligi so do konca prvenstva ostala še tri kola Dve ekipi iz našega področja sta rešeni in bosta tudi v pri- hodnji sezoni igrali v takšni ah drugačni hgi (Rudar T. Veler^e in Steklar R. Slatina), medtem ko se dve verjetno ne bosta re- šili. Delno to velja za mozirski Elkroj, še bolj pa za Partizana Hmezad Žalec. Omenjeni ekipi sta se znašli v položaju, ki jim »obeta« vse slabo. V 23. kolu je velenjski Rudar doma s 4:1 (strelci trikrat Cvikl in R. Kotnik) premagal predzadnjo Muro, Elkroj je v borbi za obstanek tudi doma premagal eno slabših ekip Stol Virtus iz Kamnika 2:1 (Er- menc, Žurej, novo katastrofo pa so v malem lokalnem derbi- ju doživeU nogometaši Partiza- na Hmezad Žalec v Rogaški Slatini, ko so izgubih 4:1 s Ste- klarjem (strelci za Steklar Va- lek, Horvat^ Koražija in Pre- voljšek, za Žalčane pa Selma- novič). Lestvica: 2. Rudar (TV), 7. Steklar, 10. Elkroj in 11. Parti- zan Hmezad Žalec. Prihodnje, 23. kolo: Elkroj si rešuje kožo pri Vozilih v Novi Gorici, Ste- klar neobremenjen potuje k Stol Virtusu v Kamnik, Ru- dar iz T.Velenja bo poskušal dokazati dobro igro in uspehe v zadnjih igrah v Domžalah, Partizan Hmezad Žalec pa tudi doma lovi novo sapo z Elanom (iz Novega mesta). Vzhodna območna republi- ška liga: odigrali so 21. kolo, kjer je presenetila Dravija iz Slov. Konjic, ki je v Mariboru z goli Grudna, Mlakarja in Je- lenka z 2:3 premagala Železni- čarja. ERA Šmartno je doma igrala samo 0:0 s Središčem ter nima več nobenih možnosti za obstanek v hgi. Ingrad Kla- divar seje tokrat razigral, saj je na Skalni kleti kar s 6:1 pre- magal ptujsko Dravo, gole pa so dali Majal 3, Romih, Žilnik in Zukič. Vodeča Naifta je sicer izgubila, vendar I. Kladivar še vedno zaostaja za štiri točke in je na drugem mestu, Dravinja se je povzpela na tretje mesto, ERA Šmartno pa je krepko zadnja, dvanajsta. Zadrge kolo bo na sporedu 3. junija, ko bo ERA Šmartno gostovala pri Beltinki, mali derbi pa bo v Slovenskih Konjicah med Dravinjo in I. Kladivarjem. Tu- di v primeru poraza bo 1. Kla- divcir ostal drugi, torej je nje- govo napredovanje v republi- ško Ugo odvisno od tega, kako se bodo pri zvezi odločih, kakšno repubhško hgo želimo imeti v prihodi^i sezoni. Enot- no vzhodno in zahodno s konč- nim play offom edi morda kaj tretjega. Od vsega tega pa so odvisne usode mnogih nogo- metnih ekip s celjskega ob- močja. Savinjska hga, 7. kolo, mali nogomet: Dramlje-Borut (Go- tovlje) 5:2, Qemo Jagoda (Pre- bold) - RDO (Štore) 6:6, Papa- gaji (Vransko) - Smole optik (Laško) 1:3, Audio video Char- ly (Žalec) - Manchester (Žalec) 2:4, Bife Ščurek (Petrovče) - Lajše (Šoštanj) 1:2 in Penal Zvezdaš (Celje) - Ad Salute (Polzela) 7:. Lestvica: 1. Smole optik Laško 2. Penal Zvezdaš Celje, 3. Bife Ščurek Petrovče itd. Doslej njoboljši strelci: Hodžar (Ščurek) 14, D.Lapor- nik (Smole) 13, Hudej (Penal Zvezdaš) 8 itd. V pobratenem mestu Gre- venbroichu je bil velik medna- rodni nogometni turnir, na ka- terem je sodelovalo osem ekip iz ŽR Nemčije, NDR, Francije, Poljske, Belgije in Jugoslavije. Mladinci in kadeti celjskega Ingrada - Kladivarja, ki jih vo- dita trener Janko Bencina in tehnični vodja Tone Kelenc, so na vehko presenečenje z odlič- no igro presenetiU številne eki- pe mladih nogometašev tam- kajšnjih prvohgašev. Potem ko so premagah KRC Genk iz Belgije z 1:0, BSG Einheit Auerbach iz NDR tudi 1:0 in gostitelje FC Grevenbroich 2:0, so zmagah v svoji skupini. Sledila je še finalna tekma za prvo mesto, v kateri so celjski igralci z zadetkoma Blatnika in Vrečka premagah zmagovalca druge skupine, francosko eki- po FC Saint Doulchard z rezul- tatom 2:0. Poglejmo še končni vrstni red enega od največjih mladin- skih turnirjev v Zvezni repu- bliki Nemčiji: 1. Ingrad Kladi- var, 2. Saint Doulchard (Fran- cija), 3. Grenk (Belgija), Weis- main (ZRN), 5. Einheit Auer- bach (NDR), 6. Fortuna (Kohi), 7. Grevenbroich, 8. Piast Cie- zyn (Poljska). t. VRABL J. KUZMA Nov uspeh Leona Bauerja Lanski državni prvak v motor- nem letenju, član Aero kluba Ce- lje, Leon Bauer, je bil znova uspešen, saj je letos že tretjič zmagal na tekmovanju v preciz- nem letenju Fizir cup koncem maja na Lošinju. Kljub napaki pri natančnem pristajanju sta mu zmagi v navigaciji in časovni toč- nosti zadostovali za končni uspeh. Zlato in bron za celjski telcmovalkl v innsbrucku v soboto zvečer se je v Innsbrucku končalo letošnje svetovno kegljaško pr- venstvo, na katerem sta sodelovali tudi celjski kegljavki Marika Kardinar in Sonja Mikac, športnica preteklega leta. Obe sta bili izvrstni, pa čeravno sta v zadnjem tekmovalnem dnevu zamudi- li še vsaka po eno medaljo. Najprej sta kot članici ženske reprezen- tance osvojili naslov svetovnih prvakinj pred madžarsko in nemško reprezentan- co. Mikčeva je dosegla 446, Marika pa 435 podrtih kegljev. V tekmovanju dvojic sta nastopili skupeg in z 914 (Marika 470, So- nja 444) podrtimi keglji osvojili tretje me- sto - bron. Sledilo pa je še tekmovanje posamez- nic. Tu sta bili v boju za medaljo, toda zadr\je čiščenje je opravilo svoje. Sonja je za en sam kegelj izgubila bronasto meda- ljo - bila je peta s 456 podrtimi keglji, Marika pa deveta s 445 keglji. Letos so uvedh tudi mnogoboj, v kate- rem je bila Marika za nekaj kegljev ne- srečno četrta, medtem ko je Sonja osvoji- la šesto mesto. Kljub temu pa sta zlata in bronasta medalja nova uspeha celjskega kegljaiya. Na svetovnem prvenstvu obe celjski tekmovalki nista skrivah nejevolje zaradi medalj, izgubljenih zadnji dan tekttio, nja. Kljub temu pa sta dejali: Sonja Mikac: »Prvič sem nastopik svetovnem prvenstvu in sem zato i srečna zaradi zlate medalje v reprej! tanci in novega in ekipnega svetovi^ rekorda. Bron v dvojicah pa je uspeh samo potrjuje prvi rezultat.« Marika Kardinar: »Nova medalja p, juje, da treningi niso bih zaman. ]a temu pa sem imela smolo, kajti slabega začetka na polno v moštveni delu in čiščenja v finišu sem žal izg^ še tretjo oziroma četrto medaljo, iv tudi to je šport.« JOŽE KU2) V osmih letih do najboljših v Evropi Andrej Kovačič, član Dru- štva za borilne veščine S. Šlan- der v Celju seje leta 1982 odlo- čil za karate. Za rekreacijo igra tudi mah nogomet, redno pa je zaposlen v EMO Celje. Svoj pr- vi in doslej največji uspeh je dosegel na neuradnem evrop- skem prvenstvu v ZR Nemčiji leta 1985 v semmi contactu do 75 kg, v letih od 1986 do 1988 je bil trikrat zapored državni pr- vak, prav tohkokrat pa je po- stal tudi republiški. Vsi uspehi so seveda rezultat napornega treninga trikrat tedensko, za konec tedna pa so navadno tekmovanja in s tem povezana potovanja. »Za vse ostalo mi poleg služ- be in ukvarjanjem s karatejem ostane bore malo časa,« pove skromno in nadaljuje, da vseh 40 članov društva trenira v te- lovadnici OŠ 1. celjske čete. Denar? »Poskušamo biti zadovoljni s prispevkom ZTKO in našo članarino. Sicer pa si vse osta- lo kupujemo sami.« Koliko stane dobra oprema? »VeUko, zato jo tako čuva- mo, kot da bi bila zlata, s^ je ne moreš kupiti vsak dan. Do- ma je sploh ni, vse je treba uvoziti.« Novosti v vaši dejavnosti? »Zdaj ustanavljamo zvezo klubov Ljubljane, Maribora, Celja in Zreč pa morda še koga drugega, za novo dejavnost z imenom Tae Kwon Do. Če nam bo to uspelo (sedež bo v Mariboru), bomo prva in edi- na uradno priznana tovrstna zveza v Evropi. Nekaj podob- nega imajo sicer v Srbiji, ven- dar ni uradno. Mi pa želimo prav to in upamo, da bomo uspeh.« T. VRABL Obetavni mladi celjski Judoisti Mladi celjski judoisti I. Reya so nastopili na dveh pomemb- nejših tekmovanjih in se z obeh vrnili s kopico medalj, tudi zlatih. V soboto so najnilajši nastopili na 24. memorialu Štefana Kova- ča v Murski Soboti, kjer se je zbralo 150 tekmovalcev iz 19 klu- bov. Celjski judoisti so se vrnili z zlato in tremi bronastimi meda- ljami. Zlato je osvojil v kategoriji do 46 kg Marjan Bednički, brona- ste pa do 52 kg Matej Košir, do 70 kg Andrej Eisbacher in do 77 kg Mile Sadžak. Trojica je na- stopila tudi v Trstu, kjer je bilo kar 350 tekmovalcev iz 35 klubov Francije, Italije, Avstrije in Jugo- slavije. Prvo mesto je osvojil Vo- jin Mlinarevič, tretje pa Mitja Bevc - Lakner in Jernej Petrak. O naslednjih nastopih pa je pri- povedovala članica odbora judo kluba I.Reya Celje Olga Petrak: »Z obema nastopoma smo izred- no zadovoljni, saj vidimo, da do- . bivamo nov kvahteten tekmoval- ski kader. Čakajo pa nas že nove preizkušnje. Tako bodo štirje pi- onirji nastopih od 1. junija na dr- žavnem prvenstvu v Trebinju. To so Jernej Petrak, Matej Koleno, Vojin Mlinarevič in Peter Bevc. Ekipo bosta spremljala trener Zvone Phberšek in vodja Metod Petrak. Ostali tekmovalci se bo- do 3. junija udeležili turnirja v Wolsbergu v Avstriji, to pome- ni da celotna članska ekipa in dva iz druge Kačičnik in Sadžak. Vodja potovanja bo predsednik Zvone Hudej, trener pa Dušan Tanko.« TV Trojni memorial v Vrbiu TVD Partizan Vrbje je pripra- vil tradicionalni nogometni tur- nir v spomin na tri člane Jožeta Štravsa, Toneta Šepeca in Ota Krajnca. Nastopile so štiri ekipe. Minerva Griže je premagala Ža- lec 6:4, Vrbje pa gasilsko društvo Griže 9:2. V finalu je ekipa Mi- nerve premagala Vrbje 7:4 ter ta- ko osvojila 1. mesto, za 3. mesto pa je Žalec premagal Griže 5:2. Zmagovalna ekipa je prejela po- kal ZTKO Žalec. Najboljši igra- lec je bil sicer inviihd Adrinek iz Liboj, ki je brez roke, nastopil pa je v ekipi iz Griž. JOŽE GROBELNIK Tekstiliada v Golovcu Na kegljišču Golovca je bila letošnja tekstiliada ali športno srečanje delavcev tekstilne in- dustrije Slovenije za celjsko ob- močje. Nastopih so predstavniki deve- tih delovnih organizacij z 31 žen- skimi in 43 moškimi tekmovalci. Organizator je bila delovna orga- nizacija TT Prebold. Rezultati borbene igre delovne organizaci- je 1. Juteks Žalec, 2. Toper Celje, 3. Tovarna nogavic Polzela, sledi- jo pa Dekorativna, Zarja, TT Pre- bold in Modni salon T. Velenje, moški ekipno 1. Juteks Žalec, ženske ekipno Toper, ženske po- samezno Jeranko Toper, Tovšak Modni salon T. Velenje, Dobri- šek Toper, moški posamezno Ja- kopovič Juteks, Razpotnik to- varna nogavic Polzela, Podkraj- šek Juteks, ženski pari Jeranko - Ramšak Toper, moški pari Ja- kopovič-PodkraJšek Juteks in končni vrstni red 1. DO Toper Cehe, 2. TN Polzela, 3. Juteks Ža- lec, sledijo pa še Modni salon T. Velenje, TT Prebold, Zarja, De- korativna, Moda Celje in Vrvica Celje. ________JANIPUKMAJSTER Kolesarji na marati V nedeljo, 3. junija, pripr, celjski kolesarski klub Mers maraton v dolžini 90 kilomet Proga bo kolesarje vodilaizc proti Šmarju, Podplatu, Pq| nam. Slovenskim Konjicatt Zrečam ter nazaj v Celje. K sarji se bodo na pot odpravil pred dvorane Golovec ob 9 Za tiste, ki menijo, da za devei setkilometrsko progo niso do pripravljeni, v kolesarskem] bu Merx pripravljajo krajšo ] go, dolgo 35 kilometrov. Stai bodo prav tako izpred dvor Golovec ob 9. uri, njihova pr pa jih bo vodila skoz; Ljube in Zepino v Šentjur, Štore in to v Celje. Oba maratona šte za celjskega kerlca, veliki p; za akcijo Brazde vzdržljivi Vsi udeleženci bodo na cilju | jeh spominske medalje. N Mladi v karateju Pred časom na novo ustai Ijena karate sekcija Sav v Celju, ki jo kot predsednik di Blaž Deržek, je pripravil: publiško prvenstvo za mlaj« starejše pionirje v katah in samezno. Organizatorji so s svojimi movjdci dokazah, da imajo spektiven kader, saj so osv tri srebrne in bronasto med kar j a za začetek lep uspeh, zultati: med mleušimi pionirk je bila Nina Deržek druga, i st. pionirji ekipno so bili Cel drugi, med ml. pionirkami e no tretji in ml. pionirji eki drugi. Lep uspeh so dosegli I predstavniki Šoštanja in T. V nja. Tako sta med st. pionirji I biša Petrovič in Zekerija Ti kovic osvojila 1. oz. 2. mesto! sada Tabakovič je bila 1. nie( pionirkami, ekipa Šoštanja med st. pionirkami osvojili mesto, kar je uspelo tudi Vel čanom med ml. pioniiji. Sod valo je kar 156 mladih kari stov iz 22 klubov. Mladi celjski karateisti s( udeležih tudi mednarodnega movanja v počastitev 15 leti kluba v Rušah. Osvojih so tn te ter po eno srebrno in bron medaljo. Zmagah so Nina' žek med ml. pionirkami, Z( Baltič med st. pionirji in m Videnšek med člani, srebn osvojil Matjaž Bratina in bror mon Naglic. Zdaj na republiško in državno prvensti Po besedah Mira Kočevaca do celjski jadralci letos odp vali na republiško prvenstv' Ptuj brez lanskega prvaka Pižorna in člana državne m zentance Franca Peperka * je preprost - ni denarja in bilo treba ekipo skrčiti- imata oba omenjena letalci' vico direktnega sodeloval državno prvenstvo bo na Pj.^^ potovala ekipa ostahh - Berginc in Teodor Mirni" člana ter mladinci Peter l«* Uroš Kočevar in Erazem nik. Da bo omenjena peter^i ko sodelovala na republ' prvenstvu in branila barve skega aero kluba je zasluga Ravnaka iz Slov. Konjic la*;, zasebne firme PICO, ki boK stroške udeležbe za naj'j' udeleženca celjske ekipe nik letalske šole Peter .J^ meni, da so vsem omogoču'j simalno dobre pogoje za in z malo športne sreče ov nem vremenu se lahko naO novega uspeha celjskih ja";; pilotov. Republiško P^^^i bo torej na Ptuju od 2. Ije, državno pa v Vršcu o" 21.7. 1 NA KRATKO Uspel peteroboi Minulo soboto je bil v Žalcu v organizaciji DO FerraUt že 23. peteroboj, ki so se ga udele- žile DO Belt Črnomelj, Sava Kranj, Steklarna Hrastnik, Že- lezarna Jesenice in Ferraht Ža- lec. Skupno je nastopilo kakih 300 športnikov, ki so se pomo- rih v madem nogometu, roko- metu, odbojki, namiznem teni- su, šahu, kegljanju, streljanju z zračno puško, ribolovu, pika- du in planinaijenju. V vseekip- nem vrstnem redu je pri mo- ških zmagala DO Sava Kranj, sledijo Ferraht Žalec, Steklar- na Hrastnik itd. Pri ženskah pa je bila najuspešnejša DO Ste- klarna Hrastnik pred Ferrah- tom in Savo iz Kranja. Na shki: S tekmovanja v malem nogo- metu. T.TAVČAR Dve strelski tekmovanji v Rečici Na strelišču v Rečici pri La- škem so ob koncu prejšnjega športnega vikenda izvedli dve tekmovanji. Prvi dan je bilo ob- činsko sindikalno prvenstvo z vojaško puško, kjer je nastopilo 40 tekmovalcev. Rezultati ekip- no moški 1. Rudnik Laško, 2. Elektrokovina Laško, 3. Prevz- gojni dom Radeče, 4. TIM Laško, 5. Upravni organi občine Laško itd., ženske 1. Zdravilišče Laško, posamezno moški 1. Vinko La- vrinc, 2. Zlatko Deželak, 3. Ivan Kenda, 4. Alojz Keber, 5. Rudi Rumbak in ženske 1. Zora La- vrinc, 2. Marina Pokleka, 3. Meta Podbreznik, 4. Irena Grešak, 5. Marina Senčar itd. V nedeljo so pripravili še finale. občinske hge z MK puško tro- stav. Ekipno so zmagali strelci D. Poženel Rečica, sledijo pa Papir- nica Radeče, T. Bostič Z. most, A. Kerše Pivovarna Laško, S. Rozman Laško itd., med posa- mezniki pa so bih najboljši Dam- jan Pader, Robi Teržan, Mirko Stuhec, Damjan Sajovic in An- drej Brunšek. TV Vertačnik državni prvak v Škofji Loki je bilo državno mladinsko prvenstvo v šahu za slepe in slabovidne, katerega sta se udeležila tudi dva pred- stavnika iz Celja. Ponovno je bil odhčen Viktor Vertačnik, ki je ponovil lanski uspeh in je znova postal državni prvak. Drugi Celjan Franci Pun- gartnik je osvojil peto mesto. Na Ptuju pa je bilo repubhško prvenstvo v plavanju za slepe in slabovidne. Celjana sta osvojila naslednja mesta: Matej Žnuderl je zmagal na 25 m prsno in bil drugi na 25 m prosto, Valter Ver- tačnik pa je bil v obeh discipli- nah tretji. Dva tekmovalca inva- lida pa štiri medalje! Odlično Braslovčani Na republiškem tekmovanju v badmintonu za mlajše in starej- še pionirje in pionirke, ki se je prejšnjo soboto ves dan odvijalo v Žalcu, je nastopilo 62 mladih igralcev iz vseh klubov v Slove- niji. Dobro so se odrezali tekmo- valci iz Braslovč. Pri starejših pi- onirjih je zmagal Kristjan Hanj- šek, njega brat JRobi pa je bil dru- gi. V parih sta zmagala brata Hanjšek, pri mlajših pionirkah je bila Alenka Predovnik med po- sameznicami četrta, v parih pa sta bih s sestro Barbo drugi. T. T. 31. MAJ 1990-STRAN 9 vspešni karateisti Šoštanja, novi člani republiške lige (stojijo od leve) trener Smajlovič, Gaberiaič, Ahmetovič, Gorjup, Škrbič, Radič, trener Tabakovič, spredaj od leve Cimperman, fodorovič, Stojakovič in Cerkezovič. Zdai v Milano Letos februarja seje skupina ([jrateistov ločila od kluba v T. Velenju in prestopila k Parti- janu Šoštanj, kjer je ustanovi- la svojo sekcijo. Ze v nek^j me- jecih dela so dosegli lep jspeh, se jim je preko kva- lifikacij uspelo uvrstiti v repu- bliško ligo, za kar ima ned- vomno veliko zaslug Safet Sra^lovič, trener, tekmovalec, organizator, skratka deklica za vievklubu. .V kvalifikacijah je nastopi- lo pet ekip, mi smo zmagali in se uvrstih v repubhško hgo. kar je za nas doslej največji uspeh. Pričakujemo sicer reor- ganizacijo lige, vendar repubh- ški ligaši vseeno smo.« Kakšni so pogoji za delo? »Odhčni. Mislim, da je malo karate klubov, ki se lahko tako pohvahjo, kot mi. Vadimo vsak dan, za kvahfikacije pa smo se pripravljali tri mesece. Vse smo vložih v to, da uspemo.« Člani? »Zd^ nas je 169. V začetku smo imeh nekohko problemov z mladimi tekmovalci, vendar to počasi rešujemo.« Boste zmogli s to ekipo osta- ti v republiški hgi? »Pohvala in zahvala gre tre- nerju karate kluba v Žalcu Sil- vu Mariču, ki nam je odstopil njihovega najboljšega tekmo- valca Braneta Cimpermana. Mishm, da bi takšno sodelova- nje moralo obstojati, kajti tež- ko je imeti sam popolno dobro ekipo.« Načrti pred startom v repu- bhški hgi? »2. in 3. junija potujemo na evropski karate pokal v Mila- ne. Okrepili se bomo, s^ žeh- mo dostojno zastopati sloven- ske barve.« T.VRABL Marjanca le razprodana Izteklo se je drugo leto po- pularne lestvice mednarod- nih viž z imenom Marjanca, ki sta jo ustvarila Vinko Ši- mek in Srečko Niedorfer. Finale velike mednarodne parade domačih viž alpskih dežel bo 7. junija v Mariboru, karte za dve prireditvi pa so že razprodane, so nam pove- dah v ponedeljek na novi- narski konferenci v hotelu Žalec. Na prireditev v Mari- bor se bo pripeljalo mnogo ljubiteljev tovrstne glasbe tudi iz sosednje Avstrije. Predstavilo se bo petindv^- set razhčnih skupin in posa- meznikov, ki so osvojili naj- več simpatij poslušalcev ra- dijskih postaj v Mariboru, Slovenj Gradcu in Šmarju pri Jelšah, oddaje pa so lah- ko poslušali tudi poslušalci Radia MM2 in Popolare iz Gorice. Finale Maijance bo- do seveda prenašah na radiu, posneh pa ga bodo tudi za televizijo Slovenija. Kot zanimivost zapišimo, da se bodo na finalni priredi- tvi predstavili tudi najboljši slovenski citrarji pod vod- stvom Mihe Dovžana, nasto- pil bo svetovni prvak v igra- nju na orghce Andrej Blu- mauer, vso zadevo pa bo se- veda povezoval Vinko Ši- mek, ki je v goste ^povabil tudi Nelo Eržišnik. Želja or- ganizatorjev je, da bi Marjan- ca sčasoma postala priredi- tev, na kateri bi igrali glasbo vseh dežel Alpe Jadrana. To pa je seveda povezano z veh- kimi stroški. Že samo letoš- nja prireditev bo veljala okrog 700 tisoč dinarjev. Karte so razprodane. Zakaj torej le dva koncerta? Pravi- jo, da je to povezano z dodat- nimi stroški, ki pa jih vsaj letos še ne zmorejo. V vsa- kem primeru pa se ljubite- ljem tovrstne glasbe v Mari- boru, obeta praznik. Prvenec EXIT BANDA Cehe se lahko pohvali z veči- mi ansambh, vendar so redki med rvjimi tudi glasbeno ustvaijalni. Te dni je v samoza- ložbi izšla prva kaseta skupine Exit band z naslovom Ljublja- na v megh. Kaseta je rezultat sodelovanja med Daretom Po- prijanom in skupino Veroni- que. Dare je namreč napisal vse skladbe, ki jih je ansambel Exit band izdal na tej kaseti. Razen Dareta Poprijana, ki po- je in igra kitaro, v ansamblu igrajo še bobnar Franz Podgor- šek, solo kitarist Džordže Rad- manovič, Matej Oset tudi poje in igra klaviature, Aleks Cepoš pa igra Freetles bass. Ansambel s svojo glasbo, ki je neka vrsta komercialnega roka, načrtuje turnejo po slo- venskih diskotekah in izd^o plošče. laero klubu pregledali delo v enem najboljših aero klubov v Jugoslaviji - v Celju - so ineli redni občni zbor, kjer so ugodno ocenili opravljeno delo, bso ga lani kronali s številnimi dosežki svojih tekmovalcev Nnzličnih kategorijah. Hub se ob amaterskem delu že vrsto desetletij uvršča med ^iboljše, s^ ni tekmovanja, da ne bi presenetili s svojimi liosežki. Da bi njihovo delo na letališču v Levcu tudi v prihodr^je kilo še boljše, so izvohli novo vodstvo, kjer pa prevladujejo (iomači, že vrsto let preizkušeni člani, tekmovalci in organiza- torji, skratka ljudje, ki se na šport in dejavnost spoznajo. V naslednjem mandatnem obdobju bo tako Aero klub Celje vodil Niko Kač, podpredsednika sta Emil Krivec in Miloš PeSec, upravnik letalske šole pa še naprej Peter Karner. Žan •^om je vodja sveta letalske šole, Tomaž Berginc jadralne ''»misije, Matjaž Gril motorne komisije, Teodor Mimik gospo- tisrske komisije, Miro Kočevar vodja za varnost letenja. Kari Gornik komisije za rekreacijo in Mirko Knez za propagando. Aero klub Celje je med najmočnejšimi tovrstnimi klubi pri nas, saj ima 200 članov, od tega'pa jih je 90 resnično aktivnih in iinogi med njimi so tudi izredno uspešni. T. VRABL REKLI SO: Jernej Pelko, vodja sekcije za namizni tenis pri ŠD In- grad Celje: »Končah smo svoj drugi za- poredni nastop v enotni 1, A repubhški namiznoteniški hgi. Med desetimi ekipami smo osvojili načrtovano 5. me- sto s 50 odstotki osvojenih točk in pozitivno razliko med dobljenimi ter izgubljenimi se- ti. Pred nami so ekipe iz zna- nih tovrstnih športnih centrov Ljubljane, Murske Sobote, Ko- čevja in Novega mesta, zato je naš uspeh še toliko večji. Če prištejemo še ekipe, ki nasto- pajo v zveznem rangu, smo tre- nutno osma najboljša ekipa v Sloveniji. Breme so skozi vso sezono nosili tekmovalci Kre- šimir Maras, Sebastjan Leber in Toni Štrljič, ki so tudi v zad- njih dveh dodali svoje, saj smo v gosteh izgubili z enim izmed favoritov Mursko Soboto 6:3 in premagali Gornjo Radgono 7:2. Nekaj časa bomo po na- porni sezoni počivali, nato pa začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. V ekipi bo prišlo do manjših sprememb, saj eden izmed tradicionalne trojke Sebastjan Leber odhaja na služenje vojaškega roka in zato bo naš cilj prihodnjo sezo- no skromnejši, vendar obljub- ljamo, da bomo vseeno ostali med najboljšimi slovenskimi namizno teniškimi ekipami.« TV Zavod ŠRC Golovec - Sejem rabljenih avtomobilov in motorjev vsak torek od 14.-19. ure in vsako soboto od 6.-14. ure. - Savna odprta ob delavnikih od 12.-20. ure, sobota in ne- delja od 14.-20. ure. - Bazen odprt ob delavnikih od 8.-20. ure, sobota in ne- delja od 14.-20. ure. - Kegljišče odprto ob delavni- kih od 12.-22. ure, sobota in nedelja od 14.-22. ure. Vse informacije na telefon 33-233 Int. 25. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - delavski svet DSSS razpisuje dela in naloge vodenje računovodskega sektorja Pogoji: Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti vodenja Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13. Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni najkasne- je v 8 dneh po sprejemu sklepa. Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS - CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI - WARTBURG - ŠKODA Lestvic! Radia Ceije Zabavne melodije: 1 NOTHING COMPARES 2 U - SINEAD O' CONNOR (7) 2- HAJDE DA LUDUJEMO - TAJCI (7) 3 LILY WAS HERE - DAVID STEVVART AND CANDY , DULFER (3) \ B'LA JE SREDA - DON MENTONI BLUES BAND (5) 5 ID RATHER GO BLIND - SYDNEY YUNGBLOOD (4) \ INSIEME 1992 - TOTO COTUGNO (2) \ JA2 NIMAM NOČ ZA SPANJE - ŠANK ROČK (6) I THAT SOUND GOOD TO ME - JIVE BUNNY (7) I GET UP - TEHNOTRONIC (8) ^0 HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (1) j;^^tvica zabavnih melodilje na sporedu Radia Celje vsako »Oboto ob 17.30. ^oniače melodije: 1 NAJ PESEM ZVENI - ŠTAJERSKIH 7 (8) * MATI ČAKA VAS - BORIS KOVAČIČ (4) JASMIN-SPOMIN (6) 5 GLAŽEK JE NALIT - MIHELIČ (3) NEMIR-ŠALEŠKI FANTJE (5) 7 ^POEC-NAGELJ (3) 8' b7 NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI (2) 9 BABICA, ŽELIMO TI VSE NAJBOUŠE - ALPSKI KVINTET (2) 10 trV^^EZEN NI LE BESEDA - ZAJC (9) •^ORAJŽNO BOM ZAPEL - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (1) ^n«l^? domačih melodij |e na sporedu Radia Ceije vsak ''^'iek ob 17.30. V CLUBU CASABLANKA bo v soboto, 2. junija nastopila plesna grupa MAKE UP Predlogi za lestvico zabavnih melodij: KINGSTONE TOWN - UB 40 MENI MAMA NEDA DA... - RIVA YOUR OWN SVVEET WAY-THE NOTTING HILLBILLIES Predlogi za lestvico domačih melodij: TOPLE NOČI-KLINC HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI PRVI POUUB-SLAK 10. STRAN-31. MAJ 1990 PISMA BRA^ ODMEVI Grožnja s tožbo Dne 10. 5. 1990 je v rubriki »Pisma bralcev« - ODMEVI pismo »Glinokop - grob po- seg v okolje«, gospod Maijan Krajnc zagrozil krsganom Pristave z tožbo. Do vsebine tega pisma je DVOC na svoji seji odbora zavzel sledeča stališča in ugotovitve: - predstavniki DVOC so bili na zboru krajanov Pri- stave prisotni. - predstavniki IKI Lju- bečna se obnašajo do kr^a- nov še vedno boljševiško in vzvišeno - IKI Ljubečna je bila in je še vedno (v času izmenja- ve filtrov) onesnaževalec okolja z fluorjem, težkimi kovinami in arzenom. - IKI Ljubečna si lasti pravico do narodnega boga- stva - gline in gozda, zato da bi lahko izdelke iz tega boga- stva (ilovke) izvažal. - IKI Ljubečna pozablja na družbene spremembe, to se pravi, da njihova dejav- nost ni več družbeni interes ampak tržno obnašanje. Z drugimi besedami, zem- ljišča in njihovo podzemelj- sko bogastvo - glina imžOo svojega lastnika. Zato bo tre- ba zemljišča in ilovko tržno plačati, ne pa dobiti v imenu družbenega interesa. V koli- kor pa se lastniki zemljišč (gozda) in tudi podzemelj- skega bogastva gline odloči- jo, da tega ne bodo prosto- voljno in tržno prodali, po- tem pač IKI Ljubečna nima tam k£0 iskati. Nsgmanj pa groziti. Grozijo lahko tisti, ki tam prebivajo in živijo ter lastniki zemljišč in ki so od IKI Ljubečna ogroženi. Socialno ogroženi pa lah- ko postanejo taki boljševiški upravljalci »družbenega« premoženja. JANEZ ČRNEJ, DVOC Odgovor zavarovalnice v vašem časopisu z dne 24. 5. 1990 je bilo v rubriki »Pri- tožna knjiga« objavljeno tu- di pismo Gobec Marjana, ki je bilo naslovljeno z »Javno vprašanje direktorju zavaro- valnice v Celju«. Vodstvo za- varovalnice v Celju je takoj po objavi tega pisma raziska- lo škodni primer in način njegovega reševanja, pri če- mer je ugotovilo naslednje: Vsi očitki, naslovljeni na direktorja zavarovalnice v obliki vprašanj so povsem neutemeljeni. V samem pi- smu je več terminološko ne- točnih podatkov, ki lahko nepoučenega bralca key hi- tro zavedejo. Kot prvo je bilo ugotovljeno, da škodni do- godek ne izvira iz leta 1987 kot to zatrjuje v svojem pi- smu Gobec Marjan, ampak, daje le-ta šele dne 29. 9. 1989 vložil odškodninski zahte- vek, kateremu je bilo prilo- ženo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke, datirano s 26. 9. 1989 in ki se je nanašalo pred- vsem na višino škode. Glede na to da je bil zahtevek Go- bec Marjana nepopoln, ga je pristojni pravni referent Repnik Franc, dipl. iur. še istega dne pismeno pozval, naj dopolni svoj zahtevek, da bo le-ta sploh sposoben za nadaljnjo obravnavo. Refe- rent Repnik se je bil seveda dolžan v celoti držati določil Pravilnika o postopku pri likvidaciji škod, kakor tudi ostalih pravil stroke, saj bi v nasprotnem kršil svoje de- lovne obveznosti, oziroma prekoračil dana pooblastila. V takšnih odškodninskih za- devah je v vsakem primeru potrebno pribaviti tudi vso potrebno dokumentacijo s strani zavarovancev, v tem primeru Komunale Celje. Ves ta redosled reševanja odškodninskih zadev je bil občanu Gobec Marjanu več- krat pojasnjen, a ta tega očit- no ni mogel in hotel razume- ti. Reševanje odškodninskih zadev je odgovorna naloga za vsakega referenta, in je za- to tudi iluzomo pričakovati, da bo zadeva rešena popreje, predno bodo v škodnem spi- su vsi potrebni podatki za njegovo likvidacijo. V času pribavljanja vse potrebne dokumentacije je Gobec Marjan vložil pritožbo, ki pa se je zaradi predpisanega po- stopka obravnavala pred pri- stojnim pravnim referen- tom, ki o zadevi še ni odločil. Ravnanje referenta Repni- ka, dipl. iur. je bilo v celoti pregledano, pri čemer je bilo ugotovljeno, daje le-ta ravnal vseskozi tako, kot so mu to narekovala pravila stroke. Zato so vsala-šni očitki, na- slovljeni nanj, najmanj neko- rektni, s^ je ravno referent Repnik znan po svoji sižur- nosti in pripravljenosti po- magati oškodovcmcem, če je to le mogoče. Odškodninska zadeva, ki je sedaj predmet časopisne obravnave, je bila z oškodovanim Gobec Mar- janom rešena z izvensodno poravnavo. Z njo je bila med pogodbenima strankama med ostalim sporazumno dogovorjena tudi odškodni- na, ki jo je Gobec Maijan prejel od zavarovalnice. Še pred samo sklenitvijo porav- nave, oziroma njenim podpi- som je bilo Gobec Marjanu natančno in nedvoumno po- jasnjeno, da se sicer pripada- joče zamudne obresti kom- penzirajo z amortizacijo. Oškodovani je bil s ponuje- no rešitvijo zadovoljen in je pristal na dano ponudbo, za- to je nerazumljivo njegovo sedanje sprenevedanje. Očit- no pa se občan Gobec tudi zaveda, da v primeru sproži- tve sodnega spora ne bi imel nikakršnih možnosti. Glede zastavljenih vpra- šanj pa le-tole: - arbitraža ZS Triglav te zadeve ni mogla obravnava- ti, saj še ni bila rešena v zava- rovalnopravnem oddelku za- varovalnice. Zgolj v ilustra- cijo; podobno kot če bi se od Vrhovnega sodišča zahteva- lo oz. pričakovalo, da razsoja o zadevah, o katerih še ni bi- lo nič odločeno na ni^ih stopnjah. - Občan Gobec na sejo ar- bitraže ni mogel biti vabljen, ker seje, na kateri bi obrav- navali njegovo vlogo za arbi- triranje, sploh ni bilo. - Referent Repnik Franc, dipl. iur. je bil vseskozi za- dolžen za rešitev te odškod- ninske zadeve in jo je bil tudi dolžan speljati do konca, bo- disi pozitivno ali negativno. Zadevo je zaključil tako, da se je z oškodovanim Gobec Marjanom izvensodno po- ravnal za sporazumno dogo- vorjeno odškodnino. - Odgovor na zadnje vpra- šanje pa je že podan v gor- njih navedbah. Zavarovalna skupnost Tri- glav, Območna skupnost Ce- lje, oz. njeno vodstvo se ne zavzema za svoje delavce, v kolikor so kritike, ki lete na njih, upravičene. V tem konkretnem primeru pa so vsi očitki dejansko povsem neutemeljeni, zato jih tudi v celoti zavračamo. Seveda se zavedamo, da so zadovolj- ni zavarovanci kakor tudi oškodovanci jamstvo za naše nadaljnje uspešno poslova- nje, zato se tudi trudimo, da smo zlasti pri reševanju od- škodninskih zadev kar se le da ažurni. Vendar pa se med tisočimi primerov, ki jih obravnavamo vsako leto iz naslovov različnih zavaro- vanj vedno n^dejo tudi, si- cer redki posamezniki - oškodovanci, ki v nastopu škodnega dogodka zaslutijo svojo priložnost. In kot vse kaže je bilo tudi v tem prime- ru tako. IVAN MIRNIK, Direktor Zavarovalne skupnosti Triglav, Območne skupnosti Celje Nemočni icandidati Odgovoroma AMD Šlan- der in Komisiji za vozniške izpite na moje pismo objav- ljeno v NT 26. aprila, bi rada dodala nekaj pripomb. Avto moto društvu moram pojas- niti, da pri mojem prvem in- štruktorju tov. STANETU ZIDARJU nisem vozila niti eno soboto ali nedeljo, Idjub večkrat izraženi želji. Tov. ZIDAR me je zavrnil rekoč, da ima preveč stroškov, če se samo zaradi mene, z lastnim prevozom pripelje na uro vožnje. V soboto 20. in v nedeljo 21. januaija pa sem že vozila z djrugim inštruktorjem in mislim, da ta dva dneva nista bila sporna kot pravite in na- vajate vi, kajti z inštruktor- jem je bilo dogovoijeno, da omenjeni vikend nisva za- polnila z vožnjami. Ne vem sicer kako dober, uspešen in kvaliteten učitelj vožnje je tov. MARJAN ČRETNIK in o tem tudi nimam pravice soditi, ker ne poznam osta- lih. Lahko pa navedem nekaj dejstev, ki so v meni poruši- lo iluzijo o kvalitetah ome- njenega inštruktorja. Ničko- likokrat se je namreč zgodi- lo, da sem morala v času mo- je učne ure vožnje peljati njegovo soprogo in hčero do- mov in to v Kasaze - kljub temu, da nisem imela tisti d£m na programu relacijske vožnje. V konflikt sva prišla tudi takrat, ko mi je šele teden dni pred opravljanjem izpita sporočil točen datum izpitne vožnje in ker bi morala še najmanj petkrat medtem vo- ziti, se je seveda zapletlo. Pa tudi na dan izpitne vožnje se- je zgodilo, da sem imela štu- dijske obveznosti. K sreči mi je znal prisluhniti moj profe- sor na univerzi ter mi omo- gočil pisanje kolokvija na- slednji dan, ker bi v nasprot- nem primeru morala pri Ko- misiji za vozniške izpite po- novno plačati celotni znesek. So to morda ugodnosti, ki jih pod podpisom AMD Šlander omenja, ne vem kdo? Verjet- no nekdo, ki premalo pozna svoje inštruktoije in ni do- volj seznanjen, s tem kako opravljeno svoje delo. Tudi Komisiji za vozniške izpite dolgujem dogovor ter pojasnilo na njihovo odzivno pismo. Res je, da sem tajnici (njenega imena in priimka žal nisem uspela izvedeti) obljubila, da bom njeno ne- kulturno in brezobrazno ob- našanje do stranke, ki je sa- mo vprašala, zak^j zaprta vrata skor£y celo uro, če o tem ni obvestila na vratih, objavila tudi v časopisu. V najinem pogovoru pa ni bilo rečeno, da sem novinar- ka ali pa, da bom to nekega dne morda postala. V pojas- nilo pa n^ povem, da lahko v rubriki Pismo bralcev piše vsak in zato ni potrebno biti novinar. Pišete tudi, da je bilo tajm- ci žal, da seje spustila na moj nivo pogovora. Ob tem rajši ne bi zapravljala besed. Do- volj jasno in zgovorno pa je svoj nivo pokazala t^nica - uradna oseba, ki je svojo odsotnost z delovnega mesta opravičila z naslednjimi be- sedami: »Se vi nikoli ne kr- mite?« Če je po njenem mne- nju moj nivo še ni^i od nje- nega, pa potem res ne vem v katero nečloveško vrsto spadam. Kakorkoli že, zase dobro vem, da se še vedno in izključno samo HRANIM. Med drugim ste mi v po- duk zapisali tudi star sloven- ski pregovor, ki pravi, da le- pa beseda lepo mesto neude. Vse lepo in prav, če bi se tega držali tudi vi. Vseeno pa hvala za vaše želje, da bi se moje vožnje vedno končale srečno in brez nezgod. SANDRA KOJNIK, Celje Slabo gostinstvo Golovca Spoštovana gospa Štrašek! Ni moj namen z vami pole- mizirati o stanju v gostinstvu (ne samo Golovškem). Za ne- ljub dogodek bi se vam rad iskreno opravičil, hkrati pa vas povabil, da se z natakari- co »obilnejše postave« sez- nanite, kajti ob tem kompli- mentu so vse natakarice mo- jega sektoija prizadete (tako kot bi verjetno, kot ženska tudi vi bili) in bi rade vedele, katero ste vi točno mislili, oz. katera vam ni takoj ponudila cigaretp. Ob vašem osebnem kon- taktu z menoj in dotično na- takarico, pa bom pravilno in takoj tudi ukrepal, z ozirom na to, da spadajo tudi moji natakarji med tiste ljudi, ki so vedno lahko le kaznovani in grajani ter nimego nobene besede. Je pač takšen poklic. Ampak žal ne samo v našem gostinstvu na Golovcu, tem- več tudi pri ostalih go- stincih. Ob vašem pričakovanju ostrega odgovora, pa mogo- če le moje razmišljanje. Zelo malo nas je, ki zalizgamo v ksikšen lokal zaradi prijaz- nih ljudi, ampak predvsem zaradi žeje ali lakote. O va- šem razmišljanju o »prekle- to« slabi gostinski ponudbi in postrežbi bi pa jaz raje ne razmišljal, saj vas večina pozna »prekleto« slabo situ- acijo vseh delovnih ljudi in ni čudno, če kdo tudi kakšno slabo reče preko svoje firme, ne da bi ob tem pomislil, da mu ta ista daje kruh. Ker očitno vi mene bolje poznate, kot jaz vas in če bi jaz bil res tako nedotakljiv, kot me vi »poznate«, bi ver- jento na tak članek niti »tre- nil ne«, tako pa sem še vedno za tisto staro »lepa beseda. lepo mesto neOde« in se vam tako še enkrat iskreno opra- vičujem. BLAŽ LILIJA direktor sektoria gostinstva Zavod SRC Golovec PREJELI SMO Čarovniška kuhinla Pred dnevi je ZSMS - Li- beralna stranka (stranka in del mladinskega poUtičnega gibanja obenem, kakor pač piha veter) milostno odstopi- la deset delegatskih mest na kongresu ZSMJ Mladinske- mu svetu Slovenije. Le ta je vehkodušno ponudbo (bojda iz taktičnih razlogov) sprejel in takoj pozval svoje sousta- noviteljice k zbiranju imen. Mladi socialdemokrati ne bomo na ta kongres poslali nikogar, razlogov za to je ne- šteto! Kot je znano, bo prvi dan kongresa ZSMJ naredila HARAKIRI, drugi dan pa se bo reinkarnirala v nebo cve- toči Mladiski svet Jugoslavi- je. Prvič! Nepojmljivo je, da se ideološko obremenjena organizacija okliče za zastop- nika celotne mladinske po- pulacije. To je pribižno tako, kot da bi še peirtijski CK okhcal za državni parlament. Drugič! Mladinski svet Ju- goslavije bo, kot kaže, čudno čudna mešanica razno raz- nih organizacij, še n^bolj podobna ČAROVNIŠKEMU ZVARKU, narejenem po sle- dečem receptu: vzemi dve ah tri socialistične mladine, dodaj sociahstsocialdemo- kratsku frakciju (pogledom u lijevo), dobljeno pa začini z liberalno stranko. Po oku- su prid^j aromo nacionalnih Mladinskih svetov. V ^ noma pokriti posodi kuhaj in vsake ioU]^^ gantno premešž«. Mi^.« svet Jugoslavije bo 7 kuhan. ^ In za konec! Kralj jo tev! Naj živi kralj! 1 BLAŽ STRUi^ Zakaj Social- demokratske mladine ne bo na konresu ZSNIJ? 25. mega bo v Ljubli kongres Zveze socialistij mladine Jugoslavije, na| terem naj bi ta organizaj ukinila samo sebe in se d tvorila v nekakšen mlaj ski svet Jugoslavije. Na ki gresu bo enakopravno sa lovala tudi ZSMS - libe, na stranka, ki je že ustaji, Ijenemu Mladinskemu svi Slovenije ponudila ne svojih delegatskih m, Med zastopniki Mladinski sveta Slovenije na kong:^ ZSMJ bi bil lahko tudi pr stavnik Socialdemokrat; mladine kot soustanovite ce MSS, vendar smo se možnosti odrekM iz nasled razlogov: 1. ZSMS - Libera stranka po našem prepn nju nima pravice, da sode je na mladinskem kongre ker ni več mladinska orga zacija. 2. ZSMS - Libera stranka nima moralne pr. ce, da pokroviteljsko ods pa del svojih delegats mest nadstrankarske Mladinskemu svetu Slovi je. Mladinski svet Slovei in njegove članice niso ZSMS - Liberalne strai niti del ZSMJ, da bi lal I^^A BRALCEV - ROMAN 31. MAJ 1900-STRAN 11 ^pj.gjernali ta delegatska "^f Zvezo socialistične mla- ,te Jugoslavije imamo za tanek boljševiške in unita- " tične dediščine, zato na eiTi kongresu v nobe- m primeru ne želimo so- Jelovati, pa čeprav je zadnji. "4 Način ustanavljanja ^Mladinskega sveta Jugosla- ^.g _ iz enega centra in na tViTielJih Zveze socialistične Lladine Jugoslavije - je za cgcialdemokratsko mladino nopolnoma nesprejemliv. Uožnost sodelovanja z osta- jaj že ustanovljenimi mla- Lskimi sveti v Jugoslaviji vidimo le v enakopravnem jjalogu z njimi, ne pa v zvez- kih kongresih, katerim so se 0 slovenski komunisti prenovitelji že davno odrekli- MATEJ MARKOVIČ za predsedstvo Socialdemokratske mladine PRITOŽNA KNJIGA Odšla sem kot pes Odločila sem se, da vam opišem, kako^sem odšla iz službe v SIP Šempeter. Da- jes, 21. maja, sem doživela adnje veliko razočaranje za- ladi predpostavljenih v po- djetju. V SIP sem se zaposlila pred šestimi leti kot čistilka. Od začetka nisem imela te- žav s šefi. Štiri leta sem vse- skozi hodila v službo in red- no opravljala svoje delo. Po- tem pa sem zbolela na živcih inkar sama ne morem dojeti, iokšne bolečine doživljam inkako na robu obupa sem ter brez volje do življenja. Zraven boleham še za sklep- no revmo. Ker bom stara 28 let, mi nekaj časa nihče ni verjel, da sem bolna. Minili sta dve leti, kar sem bila veliko v staležu in od takrat naprej siem bila po- djetju v breme. V začetku fe- bruarja so mi povedali, da pogodbeni avtobus ne vozi več. Ker sem oddaljena 12 km od službe, sem kar onemela. Kadrovski službi sem dala prošnjo, da mi de- lovni čas nekohko skrajš^o, saj sem delala samo popol- dan od pol dveh do desetih zvečer, zadnji avtobus pa mi je odpeljal ob pol desetih. Prošnjo so mi zavrnili in bila sem razočarana ter pre- strašena, kako naprej. Šla sem k socialni tovarišici Sar- dinijevi, ki mi je odgovorila, da mi ne morejo dati dela pol ure prej, da bi pač prej priha- jala v službo in da naj se znajdem kakorkoh že. Nekajkrat sem dobila pre- voz od kakšnega sodelavca, velikokrat pa ne, saj so delali delavci tudi po 12 ur, do dveh zjutraj in sem čakala na prevoz. Nihče v podjetju me ni vprašal, kako reagira mož, niti kako spravim zjutrag hčerko v šolo, če gre spat ob treh zjutraj. Tako so se začeli še problemi doma. Čez noč sem se odločila, da tako na- prej ne gre. V službo sem ne- sla odpoved in nihče me ni vprašaj, kako bo z nami na- prej. Doma pa smo podna- jemniki in mož ima nizke prejemke, ker je nekvalifici- ran delavec. Poteklo mi je mesec dni dopusta in šla sem po delov- no knjižico. V kadrovski me ni nihče nič vprašal, le tov. EberUnc Jožica mi je dala list papirja in me neprijazno poslala zbrat podpise. Odšla sem k svojemu šefu, nato na oddelek osebnih dohodkov in k socialni delavki in nihče mi ni nič rekel. Tov. Sardini- jevi sem se zahvalila, ker mi je toliko pomagala, da sem bila prisiljena oditi. Za ne- ugodno rešitev prošnje sem se lepo zahvalila še v kadrov- ski službi in nato mučno dol- go čakala na knjižico. Skor^ razneslo me je od razočara- nja, ko sem se medtem spo- minjala, kako rada sem hodi- la v službo in kako rada sem delala. Ne vem kako da morsko prav delavci toliko trpeti in jih je vedno preveč, pisarni- ških uslužbencev pa vedno premalo. Pa še to: kadrovik tov. Zu- pane mi je dejal, da pač niso v službi zato, da rešujejo so- cialne probleme. To že vse- skozi vem, saj nisem nikoU za nič prosila, pa sem imela n^nižjo plačilno grupo. V tej tovarni je tako, da si šefi deli- jo grupe, delavec pa je tako ali tako ne rabi. Veliko sem napisala, pa kaj hočem, še premalo je. Ce so direktorja odpravili z ne- zaupnico, kako ne bi mogli odpraviti^čistilke, če si metla v kotu. Človek s čutom se počuti ponižanega, če pa te- ga čuta ni, je gluh za vse, tako kot je kadrovska pohti- ka v SIP. IVANKA HRIBERNIK, Stopnik pri Vranskem So Izletnikovi šoferji slabovidni? Dolgo sem prenašala mu- he Izletnikovih šoferjev, slednjič pa sem se le odločila za javno grajo. Stanujem v Novem Celju, kjer imamo lokalno avtobusno postno, ki pa je (kot kaže) nekateri šofeiji ne vidijo. Že ničkoli- kokrat se mi je pripetilo, da sem se namesto v Novem Celju znašla v Žalcu, ker se šoferjem v Novem Celju pač ne ljubi ustavljati. To se do- geOa že kar precej časa in ne samo meni. Zato postavljam odgovornim pri Izletniku vprašanje, zakaj marsikdcg avtobus v Novem Celju ne stoji? Mimogrede me zanima tu- di, ali se na lokalni avtobus lahko vstopi z otroškim vo- zičkom (v zadnji del avtobu- sa)? Pred časom sem se s hčerkico in vozičkom na- potila v Celje, vendar je lo- kalni avtobus, ki je peljal ob 15.10 kar mimo postne, kot da sem duh, ki me ni mogoče videti. Izletnik bi lahko imel malo boljši odnos do svojih potni- kov, s^i je tako že na zelo slabem glasu, razen seveda nekaterih izjem. KS Petrovče pa sprašu- jem, zak^ v Novem Celju ne naredijo prehoda za pešce? ALENKA TURNŠEK ZAHVALE - - POHVALE V nesreči spoznaš človeka Marovškovi iz Stenice pri Vitanju se iz vsega srca zah- valjujejo vsem, ki so jim ob hudi nesreči nesebično po- magali. Prav ob nesreči člo- vek spozna vrednost prijate- ljev, spozna, kaj pomenijo dobri sosedje. Brez r^ihove pomoči dobrih okoUšanov Marovškovi na Stenici ne bi vzdržali ob hudi nesreči, ko jim je ogenj uničil praktično vse imetje. Takojšnja in ne- sebična pomoč tamk^šnjih dobrih ljudi jim je povrriila voljo in dala upanje. Na velikonočno nedeljo, ko so ravno pripravljali »že- genj« za malico, je pri Ma- rovškovih na Stenici zagore- lo. Vnel se je skedenj. Ogenj je bil tako nenaden in silovit, da praktično niso mogli iz skednja rešiti ničesar. Če- prav so bili doma gospodar Franc, žena in sin in takoj poizkušali reševati, kar se je dalo, zaradi silnega ognja iz gorečega skednja niso mogli rešiti veliko. V hlevu so od- vezali živino in na silo naga- njali krave ven, ki pa niso in niso hotele zapustiti prosto- ra. Ena se je močno opekla, da jo je moral zdraviti živi- nozdravnik. Svinj niso mogh več rešiti. Tri veliJce so se za- dušile in v ognju zgorele. Do tal je pogorelo gospo- darsko poslopje, hlev, ske- denj in v njem vso seno, okrog 1.000 kg koruze, 500 kg ječmena, briketi za prašiče itd. ZgoreU ali stopiU so se v ognju vsi številni stroji, ki jih kmetija nujno potrebuje: kosilnica, krožna žaga, draga nova stružnica za les, plug, motorni žagi, mešalec za be- ton, sedem elektromotorjev, kotel za žganj ekuho in nešte- to drobnega orodja: sekir, kos, motik itd. Prvi so na pomoč prišli vi- tanjski gasilci s cisterno vo- de. Z odločnim napadom na ogenj jim je uspelo obvaro- vati stanovanjsko hišo, ki so jo že Užali plameni. Brez nji- hovega odločnega posredo- vanja bi zagotovo zgorela še hiša. Kasneje so jim prisko- čili na pomoč še gasilci iz Zreč, Stranic in Slovenskih Konjic in s skupnimi močmi ogenj le ukrotili. Za odločno in učinkovito gašenje se Vsem gasilcem is- kreno zahvaljujejo. Posebno še poveljniku vitanjskih ga- silcev tov. Albinu Fijavžu, ki je ne samo vodil gašenje, pač pa še dva dni z lastnim stro- jem pomagal čistiti pogo- rišče. Sosedje Vodovnikovi, Ja- grovi in Pogorele iz Brezna so brez prošenj in takoj po- skrbeli za krave, jih odgnah v svoje hleve in brezplačno krmili. Iskrena hvala dobrim so- sedom: Vodovnikovim, Ja- grovim, Rančnikovim, Fago- tom, Potegljevim, MegUče- vim in še nekaterim. Vetri- hovim. Dragu Šegu in Mila- nu Grmu iz Vitanja in še dru- gim, ki so nesebično in brez- plačno pomagali obnavljati poslopje. Mizarju Stanku Kranjcu, ki je prevzel izdela- vo stavbnega pohištva in To- netu Kovšetu, ki jim je razre- zal les in zvezal ostrešje. Zahvaljujejo se daroval- cem sena: Koscu iz Hudinje, Vrhovniku iz Bukove gore ter Švabu in Rošer Antonu. Vsem neštetim okoliškim kmetom za darovanje lesa, GG tozd Vitanje za prevoze itd. Hvala g. župniku iz Stranic za takojšnjo bero in denarno pomoč. Težko najdemo besede, s katerimi bi pravilno izrazih občutke Marovškovih in nji- hovo hvaležnost za nesebič- no pomoč v nesreči. S tem humanim dejanjem ste Vi- tanjčani pokazah, da v vas še živi čut solidarnosti. Poma- gaM ste, da je ta družina lah- ko vzdržala v tej hudi nesre- či. Ob tem spoznanju je lažje živeti! FRANJO MAROSEK, Vitanje ANTON KOMAR ZA SIVŠMI ZIDOVI Okolje fnro poglavje pesta seje vila v ostrih ovinkih in se počasi spuščala, ^Cisih bolj, včasih manj navzdol. Videti je bilo dajo le ^^^kokdaj popravljajo. Okolica je bila poraščena z veja- "'^ bukovjem in podmladek smrek je segal tu in tam do poti. Okolica je bila zelena, listje pa na debelo P^^mto s prahom. ^ojko je stopal s hitrimi koraki; včasih je ob robu Postal in prestrašeno pogledal nazaj, da bi videl, če mu ojda kdo ne sledi. Pihal je veter in sonce je metalo °nje žarke na hrib, ob katerem je šel, da bi se izognil ^^^^dvidenemu srečanju z ljudmi. Marta in Jasna sta J^i nekje v gozdu. Ni ga skrbelo zanju, ker je čutil, da Jja čimprej iz tega območja. ^^^očno se je potil. Potne kapljice so mu pokrivale p^°"^ojnladeniško čelo, srajca s kratkimi rokavi je bila ^^^^čena. Ob izviru, ki so ga kmetje uporabljali za j^^aja^/e živine, je zajel vodo in si umil obraz. Ponovno ŠajT? °^F{sorin dol po cesti in ko je videl, daje še vedno ohr' '^^ potegnil srajco izza pasu in si z njo obrisal nato pa še roke. to .^f"^^ žepu je imel orožje. Vedel je, da ga bo samo dt- prišel v škripce, ''ohu zavila v desno, nato pa v levo in žeje bil na f)Q^ ^^sta. Prve hiše so ga vznemirile, ker je dobro si^j.-^^'pot, pa tudi ljudje so bih znani. Računal je, daje dejg^^^' kar je kazalo, da je danes napravil kaznivo Ti/t '"s^a '^^^ske poti je bilo konec, pričela se je asfalti- P^^d nedavnim obnovljena cesta. Vojko je tukaj n^osf^^o in šel nekaj časa ob Voglajni navzgor, nato po nato 7 ^^^čkal reko, šel pod železniškim podvozom in }^Qj^i v Aškerčevo uhco. ^^''ašp živahno utripalo življerjje, on pa se je ^topgf^^- Kam? Ali naj gre domov ali v mesto ali pa fre/j^jl bi se odpeljal iz Celja? Počasi in leno je ^ozt^Q ^oge. Vedel je, da bodo kmeta pogrešali šele '^evg^^^eder ali pa celo šele zjutraj. Ves ta čas tudi ni vest?^,^' iskali. Kraj je osamljen, za dejanje ie Marta in Jasna, ki sta se skupaj z njim vračali z gradu. Ne bosta ga izdali, v tem je prepričan, ker ju dobro pozna. Obraz je imel top in oči povešene. Nenadoma je začu- til udarec v bok; dvignil je pogled in ugotovil, daje zadel ob miličnika, kije šel mimo njega. Ta gaje pogledal, se opravičil in odšel dalje. Vojkov obraz je za trenutek okamenel, nato pa je spet brezbrižno pogledal levo in desno ter zavil v park pri cerkvi Svetega Maksimiljana. V parku je sedela samo priletna ženica, ki so ji leta razbrazdala obraz in je nemo strmela v prišleca. Vsedel se je na sosednjo klop, vso pokrito s prahom, in s hrb- tom proti ženici začel razmišljati. Kam n^ gre sedc(j ? Ali bo našel kje mir? Ali že vedo, daje morilec? Telo mu je drgetalo in na vratu je čutil pot. Pogledal je roki, ki sta bili čisti umiti, nato pa še noge. Opazil je, daje pri hoji zadel s palcem ob kamen in si pri tem pretrgal nogavico ter ranil desni palec. Rana ni bila velika, kri pa je vseeno pustila sled na odprtih sandalih. Pripognjen si je z desno roko odluščil strnjeno kri in si z oslinjenim prstom spralrano. Pogledal je na uro. Kazala je 19.35. »V kino ne grem, ker me bodo vprašali ali pa celo na kaj posumili. Ali naj grem domov?« Počasi je vstal, pogledal okrog sebe, nato pa zavil proti Celei in po desnem pločniku preko proge. »Zdravo! Kako si?« je zaslišal glas Petra, kije prihe^jal iz Cinkarniške ulice. »Servus, pa ti?« »Kje si bil?« »Vmestu. Sed^ grem domov. Jutri imam prakso. Ali boš ti prišel?« »Bom«, je odgovoril Peter, nato pa vprašal: »Kje si si razbil palec?« »A, prejle sem zadel na progi ob kamen«. Peter ga je vprašujoče pogledal in opazil, daje njegov obraz bled in jezen. Ni hotel več drezati vanj. Želel mu je srečo in nadaljeval pot. Vojko srečanja ni bil vesel, saj je bil Peter njegov dober prijatelj. Stanovala sta v isti ulici in sta večkrat prebila skupaj veselo popoldne. Toda zdaj je čutil, da si želi samote. Začelo se je oglašati: »Zakaj sem to na- pravil?« Med razmišljanjem je prišel domov. Zavil je okrog vogala, pogledal, če je kje prižgana uč, nato pa pritisnil na kljuko, ki se je vdala. Vrata so bila zaklenjena. Ni razmišljal, ampak je odšel nazaj na cesto, nato pa seje vrnil do okna sobe. Ko je ugotovil, daje le priprto, seje potegnil z rokami,nanj, odgrnil zaveso in skočil v sobo. Kar obut se je zleknil na kavču, dal roke pod glavo, zatisnil oči in nekaj časa miroval. Rana na nogi gaje pričela skeleti in v želodcu je čutil neprijetno topo bolečino, ki je bila znak, da je lačen. Vstal je, prižgal luč, nato pa odšel v kuhinjo. Na mizi je zagledal posodo, kije ostala nepomita od kosila. Pripog- nil seje in odprl hladilnik, vendar v njem ni bilo ničesar razen mleka. Z bližnje police je vzel tranzistor in odšel v sojo sobo, odložil obleko, legel in se pokril z odejo. Misli so mu uhajale nazaj, vendar je skušal moro pregnati s poslušanjem glasbe. Tomu ni uspelo, misli so bile močnejše. Ubil je človeka. Pa gaje res? Sicer pa mu je ta človek nagnal, ni dovolil, da bi se umil in napil vode tako, kot je rijemu ugsjalo. Ne bo pustil, da mu bo takšno kmečko revše ukazovalo, kje in kako naj pije. Sedaj ima svoje. Stegnil je roko in privil gumb tranzistorja, da bi jas- neje slišal pesem, ki jo je pela Edit Piaf: Ničesar ne obžalujem. Njen glas mu je ugc(jal in v prekipevajočem začetku pesmi je užival. Da, tudi on ničesar ne obžaluje. Drugo poglavje Kaj pa mu pravzaprav morejo? Mladje še, izpolnil je šele osemnajsto leto. Nekoč sta z Borutom skušala pre- strašiti učitelja. Iz skladišča pod vojaškim pokopališ- čem sta skrivaj vzela brzostrelko in odšla do hudii\jske šole. Ko sta videla, daje eden od učiteljev še v razredu, sta pomerila in sprožila'cel rafal v osvetljeno okno. Videla sta le, da je učitelj preplašeno vstal in pobegnil. Tudi onadva sta jo pobrisala. Drugi dan pa sta uživala, ko je učitelj matematike povedal, da ne bo slovenščine, ker je predavatelj odsoten zaradi bolezni. V resnici ni poučeval zaradi strahu. Tudi ljudje so veliko govorili o napadu na šolo, vendar pa krivca ni nihče odkril. Svet je velik in kdo bi lahko trdil, da je to napravil prav on ? Šolska ura seje zelo vlekla, venomer je pogledoval na uro in čakal, kdaj bo zvonilo. Končno. Vojko je vstal in pobral šolske zvezke. S Francem sta odšla na hodnik. Med prerivanjem sta prišla v oblačilnico, kjer je k njima pristopil še Tone. »Veste kaj, danes imam sam nek načrt. Če počakata, da gredo drugi ven, vama ga razkrijem.« Vojko je dvignil oči in nezaupljivo pogledal Franca, ki seje že obrnil proč in si ravnokar obuval čevlje. »Mar ta smrkavec mish na moje včerajšje početje in mi hoče to očitati? Samo poskusi naj, mu bom že pokazal.« Napotil se je ven, rekoč: »Počakam vaju za šolskim vrtom, če brž prideta.« Zunaj saje zajela sopara in poletna vročina. Zagledal je prazno klop pod hruško in sedel. Mish so mu bile zopet pri starcu, ki gaje včeraj »oplazil«. Spet je zaslišal njegov hropeči glas: »Pomagajte, pomagajte...« Toda, hudiča, zakaj vse to? Mar ni bilo to že včeraj, danes pa je nov dan, ki se ga v življenju nikdar ne sme izgubiti? Zakaj torej neko trapasto trkanje na vest... 12. STRAN-31. MAJ 1990 Po dobrih treh mesecih so našli mrtvega človelia Pogrešali ga niso ne sosertie, ne soroilnIkL znanci In sodelavci _ Nazadnje so ga videli v začetku letošnjega februarja. Nihče ga ni pogrešal, vključno do petka, 25. maja, ko so vdrli v njegovo stanovanje v petem nadstropju stanovanj- skega bloka. Ko so vdrli v stanovanje v bloku 127 f, je postalo slabo miličnikom in zdravniku, na bruhanje je šlo predstavnikom podjetja in vsem ostalim, ki so bili pri- sotni. Po dobrih treh mesecih so v stanovanju našli mrtvega človeka. Sedel je na stolu, z glavo je bil naslonjen na radiator, oblečen je bil v kratke hlače in srajco. Na mizi pred njim so bile prazne steklenice vina ter na pol izpraznjene tablete, kakršne dobiv^o tisti, ki se zaradi alkohoUzma zdravijo v bolnišnici. V stanovanjskem bloku je bil torej več kot tri mesece mrtev človek, ki ga ni pogrešala živa duša - ne sosedje, ne sorodniki, inkasanti, poštaiji in njegovi v podjetju. To se ni zgodilo v New Yorku ali Chicagu, pač pa pri nas, v Preboldu. Več kot tri mesece je bil mrtev v svojem stanovanju Juraj Kokotec, rojen leta 1943 v VeUkih Novakih pri Varaždinu. Nazadnjeje bil zaposlen v Hmezadovi delovni organizaciji Strojna v Žalcu. Nesrečna duša pač, bi lahko rekh. Poročen je bil, dva otroka ima, ločil se je... Še n^manj gaje življenjska usoda zaznamovala s srečo. Jursg jo je skušal n^jti v alkoholu. Že pred leti, ko je začasno še živel pri neki ženski v Kasazah pri Petrovčah je alkohol bolj botroval prete- pom kot ljubezni in utehi. Ko seje februarja 1988. leta preselil v garsonjero v stanovanjskem bloku 127 f v Preboldu (dode- lili so mu jo v Strojni) je dokončno postal povsem sam in izgubljen, od boga pozabljen. Konec lanskega leta so ga zaradi alkoholizma odpeljali na zdravljenje v bolnišnico v Vojnik. So velike smrti, bedne, ža- lostne, ravnodušne smrti, kot so velika, bedna ali ravnoduš- na življenja (Josef Čapek) Kako je sploh mogoče, da je lahko nekdo četrt leta mrtev v stanovanju, ne da bi ga kdo pogrešal? Razkrajajo- če truplo je prav gotovo povzročalo neznosen smrad. Pogovarjali smo se z nekaterimi stanovalci, pa nam je večina zatrjevala, da Kokotca sploh ni poznala. Tudi sicer se med sabo boy malo poznajo. V Prebold so pri- šli iz različnih kržgev, zaposleni so v različnih delovnih organizacijah in medsebojnih stikov skorajda nimajo. Poznajo se le površno, na videz. Mor- da je rezultat tega tudi ta, da je notra- njost še sorazmerno novega bloka za- nemarjena, da so stene počečkane in da je okolica nastlana z mnogimi smetmi. Takšen je pač odnos do družbenega premoženja! Lahko pri- dobljenih stvari pač nihče ne zna prav ceniti. Nekajkrat smo obiskali predsednika hišnega sveta, ki bi nam prav gotovo lahko povedal marsikeg zanimivega o sožitju v bloku, pa ga žal nikdar nismo našli doma. Po treh poizkusih nam je uspelo nsuti blag^j- ničarko Miro Kump, ki stanuje v so- sednjem stanovanju. Stanarino za pokojnega Kokotca je plačevalo nje- govo podjetje, nam je povedala Kumpova. Ko smo jo pobarali, kako je bilo s plačevanjem vode, elektrike in ogrevanja, nam je povedala, da je bila poraba pri Kokotcu tako majh- na, da iz tega niso delali problemov. Še več je dolžnikov, ki dolgujejo vse to za mnogo mesecev, pa jih nikakor ni mogoče izterjati. Sicer pa Jurega v bloku skor^da niso poznali. Tudi Čvanovi, ki živijo v istem nadstropju. Da bi v treh mesecih kdaj smrdelo v bloku? Včasih že, pa so mislili, da je smrad posledica nizkega pritiska in neurejene kanalizacije, ki je ena izmed značilnosti Prebolda oziroma nove stanovanjske soseske. Skor^ neverjetno! Po svoje razumem sosta- novalce, da se izogibajo pogovorom. V vsakdanjem tempu življenja, ko je vsakdo vkleščen med svoje proble- me in v reševanje težav, je žal kaj malo časa, da bi kdo razmišljal še o drugih ljudeh, sluč^nih znancih ter njihovih tegobah. Ni bilo suma za umor Kako so po treh mesecih vendarle ugotovili, daje nekdo pogrešan? Sta- ne Veniger, komandir Postne Mihce v Žalcu nam je povedal, da je milični- ke na to opozorila Metka Vočko, v. d. sekretarja v Hmezadovi Strojni, kjer je bil zaposlen Jur^j Kokotec. V pe- tek so miličniki, predstavniki žalske Stanovanjske skupnosti in Strojne vdrU v stanovanje številka 18 v bloku 127 f. Z njimi je bil tudi zdravnik doktor Lojze Rizmal. Kaj so zagleda- U, smo že zapisali. To je bil prizor za ljudi z močnimi živci. Po vsem bloku je neznansko zasmrdelo. Miličniki so ugotoviU, da so bila vrata zaklenjena in da je bil ključ v ključavnici v no- tranji strani stanovanja. Torej očitno ni šlo za nasilno smrt. Miličniki se zaradi tega o primeru niti niso pogo- varjali s sostanovalci ah predsedni- kom hišnega sveta. Družba bi bila nekaj pre- krasnega, če bi se ljudje is- kreno zanimali drug za dru- gega (Chamfort) Juraj Kokotec je vendarle bil zapo- slen, prejemal je osebni dohodek. Kako je mogoče, da ga niso pogrešali v megovem podjetju? V. d. sekretar- ka Metka Vočko nam je povedala, da je bil Juraj v postopku za invalidsko upokojitev. O njegovi odsotnosti so se večkrat pogovarjaU tudi na delav- skem svetu. Konec lanskega leta se je Kokotec zdravil v bolnišnici v Voj- niku. Plačo so mu obračunavaU na podlagi bolniških Ustov, ki so jih iz- dajah v obratni ambulanti. Zdravni- co v tej ambulanti, dr. Bredo Bizjak, pravi Vočkova so nekajkrat vprašali, zak^ Kokotec bolniških listov v fir- mo ne dostavlja sam, pa jim je zatrje- vala, da je v takšnem stanju, da ne ve, kaj je njegova dolžnost. Vočkova je tudi sicer večkrat vprašala, kakšno je zdravstveno stanje njihovega pomož- nega delavca v skladišču. V žalskem zdravstvenem domu oziroma v obratni ambulanti soji zagotavljali, da še vedno teče postopek za invalid- sko upokojitev. Vse skupeg je trajalo že predolgo in postajalo sumljivo. Vočkova je zahtevala pogovor z zdravnico, ki ji je najprej dejala, da so postopki za invahdsko upokojitev dolgi, ko pa je pogledala v zdravstve- ni karton, je ugotovila, da se Kokotec po odpustu iz bolnišnice v Vojniku sploh ni javil v obratno ambulanto. Po poizvedovariju, pisanju pisem na vse naslove, kjer bi lahko bil po- grešani nesrečnež, je končno stekla tudi akcija z miličniki. V stanovanju številka 18 stanovanjskega bloka 127 f so našU dobesedno zgnilo truplo JuržOa Kokotca. Ne, to se ni zgodilo v kakšnem velemestu, sredi asfaltne džungle, kjer človek marsikdo po- meni manj kot nič. To se je zgodilo v lepem, gospodarsko razvitem kraju sredi Savinjske doUne, kjer se večina prebivalcev vendarle pozna med sabo. Ali je sploh pošteno in potrebno iz te nesrečne zgodbe delati zaključke? Mislim, da je. Preboldski primer do- kazuje, da so veUke resnice o tem, da je človek naše n^večje bogastvo, že zdavnaj laži. Vsi problemi, ki so se nakopičiU v naši družbi, se danes odražajo v preveliki zaprtosti v svoj lastni krog, kjer ni prostora za sočlo- veka, znanca, soseda... Po eni strani žehmo biti družba, ki bi se rada pri- merjala z Evropo in Ameriko, nihče pa se nikdar ne vpraša, kakšni so medsebojni odnosi tam. Tam k sreči že spoznavžOo, kaj je bilo narobe in skušajo popravljati zamujeno. Pre- den bo prepozno, bi morali tudi mi razmišljati o tem, da življenje ni zgolj računica. Res je, da je za svoje ne- srečno življenje kriv predvsem Jurjg sam, nisem pa čisto prepričan, če je bila njegova krivda tako velika, da je pozabljen od vseh dobre tri mesece mrtev sedel na stolu v svoji garsonje- ri, med tem ko se je na dvoriščih slišal prešerni pomladni živ žav, ko so zeleneh bhžnji vrtovi in hribi nad Preboldom. Prihajala je pomlad, ki vedno prinaša nova življenja. JANEZ VEDENIK Pacient se je zdravil pri nas kot psihiatrični bolnik že vrsto let. V naši ustanovi je bil nazadnje 12. 12. 1989. Od takrat naprej je ležal v bolnišnici Vojnik, kar se je izkaza- lo iz potrdil, ki smo jih redno dobi-, vali. Iz potrdil je bilo razvidno, da je pacient težak psihiatrični bolnik, ki je večkrat iz bolnišnice tudi ušel. Zaradi težkih napadov depresije je v bolnišnici bil pod posebnim nad- zorom. Ker od marca meseca nismo dobi- li več potrdil iz Vojnika, na osnovi katerih smo izdajali hranarinske li- ste, ki so jih redno prišli iskat iz podjetja - smo predlagali, da paci- enta poiščejo. Na osnovi tega je ste- klo iskanje in končna tragična ugo- tovitev. Postopek za upokojitev ni mogel steči, ker končnega mnenja psihiatra nismo dobili. Stane Veniger, k( Milice Žalec:« da Kokotca niso p( vaicj. Poleg tega Pn likkr^j, da bilahkol ni bil posebej znan,l ce mrtev v svojem sobnega smradu res s^ so bila vsa oJcna toda ob vdoru v stai neznosno. Smrt je vi v začetku februarji izjavati prič, ki so J dele in po pošti, kije nabiralniku.« A Metka Vočko, Hmezad Strojna I razumeti, da nas ni je bil Kokotec odpi ce v Vojniku. Tudi januarja nismo bili, delujemo pri njegc tako kot bi bilo to ^ ne morem razumel Center za socialno eno dela ni mogel v viti dezinfekcije sU da bo treba več red izd^^ji bolniških iiij Jvjca Ivešič, bold:* Pokojnega njam. Bil je gj shujšan m veM" Večkrat je prof ram pa reči, * razgrajač ali Zbirka nenavadnega Jamnika »stric«, ki ie Izdelal fotoaparat, mikroskop, glasbila pa še kai Mojster za vse, Anton Jamnik (1868-1942), ljud- ski ustvarjalec, izumi- telj, rezbar, rokodelec in fotograf je zaradi svoje nevsakdanje ustvarjalne žilice ostal v zavesti Zgornjesavinjčanov vse do danes. S predstavitvijo Jamni- kovih izdelkov v kašči, kjer jih je izdeloval, pri Zgornjem Jamniku v Florjanu pri Gornjem gradu, je turistična doUna bogatejša za zanimivo stalno zbirko. Odprtja razstave so se udeležili član slovenskega pred- sedstva dr. Matjaž Kmecl in predstavniki javnega življenja mozirske obči- ne. Razstavo je po organi- zacijski plati omogočilo podjetje Savinja iz Mozir- ja ter denarno podprla kulturna in raziskovalna skupnost občine. V pro- gramu so nastopih ljud- ski godci iz Ljubnega. Pubhcist Aleksander Vi- dečnik je številnim udele- žencem otvoritve zbirke predstavil Antona Jamni- ka in njegovo delo. Nadarjeni ljudski ustvarjalec je po tem, ko je na stari Jamnikovi kmetiji postal naslednik brat, ostal za »strica«. Pri težjih delih zaradi telesne prizadetosti ni mogel so- delovati, zato je veliko bral in razmišljal. Tako se je naučil fotografije, urar- stva in rezbarjenja ter uspel priti do zaslužka na drugačen način. Izdelal je leseni fotoaparat, mikro- skop, vrtalni stroj, foto- opremo in glasbila, po- pravljal cerkvene stolpne ure ter učil igrati na piha- la. Ljudje so ga venomer iskali predvsem zaradi popravil in fotografiranja. V Jamnikovi kašči so zdeg zbrah Antonovo urarsko, fotografsko in iz- umiteljsko delo. Upeoo, da bodo zbirko ljudskega ustvarjalca še dopolnje- vah, keoti v okolici Gor- njega grada in Radmirja je še veliko Jamnikove zapuščine. Ogled zanimi- ve stalne zbirke v Florja- nu pri Gornjem gradu je po predhodnem dogovo- ru mogoč vsak dan (infor- macije na tel. 831-023 Sa- vinja, Mozirje). BJ Anton Jamnik 1868 - 1942 31. MAJ 1990-STRAN 13 Hlojih petindvajset socialnih otrok Julijana, Ljubica, Jfci Jožica, Branko, Jo- Toni, Marjan, Sabi- <'ra&ica... in še štiri- ^-, imen Zabovnikovih ^2 petindvajset rejen- ''^ ki so imeli to srečo, da t^''vo desetletje življenja f5i na toplem, varnem. 1^^. iaprav to niso le Za- ^ nikovi otroci: so tudi :ltvo3i »^^i-_ Dojenček, ki ga mati odvr- i< v straniščni školjki, je toli- fnmoj, kot je tvoj. Zavrženi Lci pijancev so naši otro- i Kot je tudi vaš in moj Lk brezdomke, ki jo na Jrzi dela vsak teden odslav- «0. Razlogov, zak^ se živ- gije premnogih naših trok slabo začne, je vehko. \fPiet, da bi vso odgovor- j5t naprtih zgolj rodite- sn. Pismo iz Volcohame Končno gaje dočakala: po- jtarja in Jožijevo pismo. V sončnem majskem do- poldnevu smo jo srečah na dopci pred blokom v Žalcu, gerživi. Alojzija Zabovnik, petindv^jsetkratna rej niča, ženska s prirojenim darom, D se mu preprosto reče Iju- liezen do otrok, do ljudi, zla- sti tistih v stiski. V dvigalu pripoveduje ojvojem bivalnem okolju, ki je čisto, kjer je mir, kjer so otroci lepo vzgojeni in kjer je lestintrideset stanovalcev Vrtena sama vehka družina, .iojzija je zdaj n^starejša in ^.starejšega je treba uboga- ta To je nenapisano pravilo »žitja v bloku na Uhci hero- ja Staneta 5 v Žalcu. »Kaj I 'smje Joži lepega napisal?« baram, ko sediva v svet- z rožami razbohoteni '-ninji. Kot da se je tega ^l^rašanja razveselila, hiti zapirati pismo, ki je v Evro- Po priletelo po zraku. ^fB¥o, mama! Jshvaljujem se ti za vse 9^slane pozdrave in čestitke ^Sodm rojstni dan. Prazno- \^sem bolj delavno, je pač ^ na ladji. Vem, da ti kar popišem, to pa zato, da ti 'o^iepri srcu, ko kaj male- iPiehereš in ko veš, kje ui kaj delam. Tu hodim .'"Srovinah, vse je urejeno, i ^Sovci so prijazni. m da ne šparaš samo Lep pozdrav! Joži Zabovnikov it^^^khiši je prišel, ko OA«^^^^^ Otroka Dragica eftej že hodila v šolo To sedemindv^seti- ^iS^^ nagovorila social- ^ga J^-^' ^^ko^: Takega le- C dojenčka imamo za ^^^3j pet dni star ^IsiibLa^^^^^ enakovredni Ta jo?^nske družine, ^re^nei^i \^ pozneje n^- Potočk,,' po lužah in ^^djice iP^^^al papirnate I^rav zrr,''^^ takrat, pravza- Ne^l'?J'ga je vleklo na ^Pfav .^^^Jo. Jožija prav- i^'"Je rp£°^ ne štejem med b^l.N^&'.s^ je pri nas C^ojih sSiV^' spraševal po O vednn s^"^ bila K^kojni "^.^^"^o mama in R?i»iArr^°^.^^"^o oče. Dra- ^oma^Jf^Ju je postal brat •sestra,* pripoveduje Joži z desetimi svečkami m se razneži ter pismo skrb- no odloži na kupček podob- nih. »Mi pravijo, da sem lju- bezen do otrok po svoji ma- mi pojerbala,« reče in že se presehva v čas Lojzkinega otroštva, ki je bilo vse prej kot darežljivo in prijazno. Smrt na rojstni dan Deveta po vrsti od trinsg- stih otrok je bila Lojzka, ena od desetih deklin na vehki kmetiji v Matkah pri Prebol- du. Od velikega grunta pa ni bilo bogvekaj, pravzaprav ena sama revščina. Stirin^st lačnih ust nahraniti terja od zemlje in letine vehko. Pa se- veda vehko pridnih rok, ki ne morejo biti nikoh dovolj urne. »Trin^st otrok ni bilo v tistih časih nič posebnega, vera je krojila številčno moč- ne družine in jih tesno držala skupaj - tudi v lakoti in po- manjkanju. Triindvajsetega m^a, na moj rojstni dan leta 1929, mi je umrla mama, pri trinajstem porodu. Otrok, fantek, je ostal živ. Po mate- rini smrti, deset let mi je bilo takrat, se je za nas vse veUko spremenilo. starejša se- stra se je poročila, nekaj let še skrbela za nas, potem pa ni več zmogla. Medtem smo dekleta toliko zrasla, da smo šle lahko po svetu, s trebu- hom za kruhom. Služit k pre- možnejšim družinam na kmetih. Otroci smo od doma odheoah drug za drugim. Ensgst let sem služila v Go- tovljah, na vehki kmetiji, kjer so me vsega naučih, le- po so delah z mano. Takrat sem spoznala tudo svojega moža, ki je hodil na šiht v za- bukovški rudnik in se tam tudi upokojil. Po poroki sva živela negprej v skromni koči v Gotovljah, se potem prese- hla na boljše v Tabor, pred ^nžgstimi leti pa sva postala Žalčana... Zd^ sem sama, od 11. aprila lani... Joži še nič ne ve, kdaj bo lahko pri- šel z ladje domov na dopust. Pravi, da se ne bo oženil do- kler bo na ladji, in dobro vem, da se morju ne bo mo- gel nikoh odpovedati,« se vr- ne spet k svojemu prvorejen- cu, ki je zdaj že posvojenec. Eden gre, pa drugi spet pride Pri Zabovnikovih v Gotov- ljah in pozneje v Taboru ni bilo nikoli manj kot petero otrok. Poleg dveh domačih še n^manj trije v reji. Trije dojenčki, zapuščene sirote revežev, pijancev, delomrz- nežev. Njgprej jih je bilo tre- ba spraviti k sebi, jim porde- ti bleda Učka in jih zrediti. Potem je šlo vse samo od se- be. OtrMi so ostajah v reji po šest, sedem, osem let. Odhod vsakega izmed njih je bila za Lojzko vehka bolečina in ne- gotovost obenem: kdo jih bo posvojil, kakšni so ljudje, ki bodo njenim rejencem po- štah starši. »Je eden odšel, pa je spet drugi prišel k hiši, spet nova sirota, in vse je šlo spet od začetka. Vedno sem jih učila samo lepega, nikoh nisem imela z njimi težav, ra- di so ubogah. In ohkani so morah biti, prijazni, da ne bi kdo k^ slabega rekel čez Za- bovnikove otroke...« govo- ri, ko odpira hste družinskih albumov, fotografij, na kate- rih je vse polno otrok. Poleg dveh domačih je neovečkrat ovekovečen tretji, Joži. Joži z eno svečko, Joži s petimi svečkami, pri obh^ilu, bir- mi, v svoji sobi na kavču, med mornarji. Pripoveduje o ostalih štiriindvžOsetih otrocih, o vsakem ve pove- dati zgodbo, anekdoto. »Tole je Franci. Zadnjič me v Šempetru pocuka za rokav šestnegstletni fant in me nagovori z »zdravo, stara mama«. Ga ogledujem in vprašam, kdo je. Takoj se ga spomnim, a ta fant je zd^ tako debel! Vprašam ga, za- kaj se je tako zelo zredil in dobim odgovor, da mu de^je- jo novi starši vehko piva pit. To je bil nekaj tednov star otrok ko so mi ga pripeljah iz Ljubljane. S sedmimi mese- ci je bil rojen in ker je bil slaboten, ga je bilo treba čimprej oddati v rejo. Nisem se mogla dolgo upirati, nekžu časa pa meje bilo strah, da bi fantek pri meni ne umrl...« je le ena od neštetih zgodb, ki se jih, vsake posebej, Lojz- ka z ljubeznijo spominja. Po- ve, da jo nekateri rejenci obi- skujejo, ji pišejo za rojstni dan, god za praznike. Za ne- katerimi ni nobene sledi več. Razen fotografij v albumih in spominov. MARJELA AGREŽ Prišlo je težko pričakovano pismo Razpotja za sivimi zidovi Zapori so odraz stanla ¥ družbi, njenega bogastva ali revščine, trdi Anton Komar, ki Je za Novi tednik pripravil roman Za sivimi zidovi Roman Za sivimi zidovi, ki ga zače- njamo objavljati v današnji številki Novega tednika, je luč sveta ugledal v internem glasilu Razpotja, zapora v Dobu. Anton Komar, višji medicin- ski tehnik in diplomirani politolog, je vtise in dogodke iz zaporniškega življenja zbiral in opisoval šest let, roman pa je dokončno podobo dobil pred dvemi desetletji. Žanrsko bi zapise izza sivih zidov težko ukalupili, dejstvo pa je, da je Anton Komar pri pisanju izhžgal iz de- janskega zaporniškega življenja. Nje- govi liki, opisani v feljtonu, so resnič- ne usode ljudi, ki jih je srečeval v času svojega službovanja v zaporih. Prva srečanja, ko je še kot študent stažiral v celjskih zaporih, so se vtisnila vanj in s spoznavanjem večih usod - tako raz- hčnih med seboj, a vendar povezanih v končni poti, ki je vodila v zapor - je rastla želja, da o tem spregovori javno- sti. In kako bi to lažje storil, kot s pisa- no besedo? Zapor Je razpotje Komarju so kot izziv za pisanje služi- le usode mladih ljudi, prestopnikov, ki so se tako ah drugače znašli na drugi strani zakona. N^večkrat nevedoma, v mladostni zagnanosti, vihravosti in nepremišljenosti, brez sence zakrknje- ne duše kriminalca v sebi. Pa vendar. Kaznivo dejanje, tudi ti- sta n^hujša, ki prinašajo dolge zapor- ne kazni, je storjeno, v času preiskave, pripora in sojenja njovečkrat ni prave- ga časa za razm.islek. Le-ta pride šele po izreku sodbe. Mlad prestopnik se - odvisno seveda od teže storjenega kriminalnega dejanja - znajde n^več- krat v zaporu. In, če je obsojen na več kot 3 leta zaporne kazni, je to Dob. »Kakšne možnosti imjgo ti fantje, da se po odsluženju kazni vrnejo v nor- malno življenje, sem se njuvečkrat spraševal,« pripoved^je Koniar, ki se zavzema za drugačno penološko služ- bo v Sloveniji. »V naših zaporih sku- p^ prest^j^o kazni mladi prestopniki, povratniki, zakrknjeni kriminalci in ljudje iz družbenih margin. Zadnjima dvema kategorijama zapornikov ni več mogoče pomagati, v to sem prepri- čan. A, zak^ ne pomagamo tistim, ki bi jih še lahko vmih na prava, z zako- nom določena življenjska pota,« se sprašuje Komar. »V Sloveniji imamo podobno kot na Irskem z represijo podprt model prevzgoje, sam pa se zavzemam za diferenciran pristop do teh ljudi, za klasifikacijo zaporov ozi- roma zavodov za prevzgojo, kakršnega im^o denimo na Švedskem,« se Ko- mar ne more izogniti družbeni kritiki; In mlad človek, ki je v zaporu pred razpotjem? Za katero pot se bo odlo- čil? Bo nadaljeval s kriminalom? Bo morda poskušal ostati na z zakoni do- ločeni in zakoličeni poti? Je to odvisno samo od njega? Smo mu, neg širše vzeto kar vsa družba, še posebej pa ustrezne ustanove in zavo- di, pripravljeni in sposobni pomagati? O tem sploh dovolj razmišljamo? »Pot Vojka Cerarja skozi zaporni- ško življenje je opisana izredno pla- stično. Mladega Celjana, ki je izhajal iz popolne, a delno neurejene in ču- stveno šibke družine, sem srečal v preiskovalnem zaporu in mu sledil vse do njegovega odhoda iz zapora. Opisati sem želel njegovo doživlja- nje, njegovo spreminjanje od morilca (moril je v efektu, nepremišljeno, brez naklepa) preko dolgoletnega kaznjenca, do svobodnega človeka. In reči moram, da je Vojko (njegov priimek je izmišljen, a usoda resnič- na) svojo zaporniško pot zaključil s precej možnostmi za vključitev v normalno življenje. Doma ga je ča- kala služba, dom, kako pa živi zdaj, šestindvajset let po storjenih kazni- vih dejanjih, žal ne vem,« pripovedu- je Anton Komar. Naš roman Za sivimi zidovi poskuša opozoriti na to. »In če bo med bralci vs£u nekey takšnih, ki se bodo zamishli nad usodo mladih prestopnikov, nji- hovimi dejanskimi možnostmi za vrni- tev v normalno življenje, se bodo tudi razmere za sivimi zidovi počasi začele spreminjati,« razmišlja Anton Konjar. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI EINSPIELER »V številnih srečanjih z mladimi prestopniki sem ugotovil, da je veči- na inteligenčno nadpovprečno razvi- tih. Še posebej zanimivi so bili pogo- vori s takoimenovanimi ,begavčki', mladimi fanti, ki so prepotovali do- beršen del sveta in tekoče govorili tudi po pet, šest jezikov. Še vedno se sprašujem, kakšno prevzgojo je zanje pomenilo delo v kovinarski delavnici zapora Dob, denimo,« se sprašuje An- ton Komar. 14. STRAN-31. MAJ 1990 OTROŠKI VH^, Za Aničine oči Učence in delavce OŠ Prebold je pretresla žalostna novica, ki smo jo slišali po radiu Šmarje in brali v časopisu Novi tednik, da bo 21-letna Anica iz Kostrivnice oslepela, če ne bo šla na Kubo. Operacija na Kubi je zanjo edi- na rešitev. Ker pa je pot do Kube dolga, je tudi zelo draga. Učenci sedmih razredov smo predlagali, da bi zbirah prostovoljne pri- spevke. Vsi učenci naše šole smo pridno prinašah denar in ga od- dajali v skrinjico »za Aničine oči«. Zavedamo se, da s tem tudi mi pomagamo rešiti Anico pred večno temo, ki ji preti čez nekaj let. Naša akcija Humanost v deja- njih je uspešno potekala. Vsi si želimo, da bi se Anica vrnila s Kube z zdravimi očmi. BRANKA MASNEC SIMONA KLADNIK OŠ PODČETRTEK V pivovarni v torek smo imeli naravoslov- ni dan. Odšh smo v pivovarno. Tam so nas lepo sprejeli. Naša vodička nas je najprej peljala v sladarno. Tam ni bil ravno pri- jeten vonj. Peljala nas je do veli- kih korit, kjer je dihal slad. Stene so bile vlažne. Za tem smo odšli v varilnico. Tam smo videli veli- ke posode, kjer se vari pivo. Pivo se vari iz vode, hmelja, slada in kvasa. Nato smo si šli ogledat tekoči trak. Tam sem opazovala stekle- nice. Peljale so se prazne po te- kočem traku. Potem so prišle do- stroja, ki jih je zamašil. Nato smo odšli za majhen šank, ki je bil tam blizu. Tam je vsak dobil eno steklenico piva. Jaz sem ga spila samo en požirek, da sem ga poiz- kusila. Vodička nam je tudi po- vedala, da je Pivovarna Laško največja in da izdela ncgveč piva v vsej Jugoslaviji. Zdaj vem, da bi brez naše pivo- varne Laško ne bilo tako znano. Naravoslovni dan je bil zelo zani- miv. Žehmo si še mnogo takih. VLASTA DEŽAN, 3 c OŠ Primož Trubar LAŠKO Sama doma Bil je deževen petek, ko je ma- mi rekla, da mora v trgovino. Le kaj bova počela z Marcelom ta čas sem se vprašal. Toda kmalu sva se domishla. Vzela sva šmin- ko, kremo in parfum ter se začela vsak po svoje urejevati. Ko sem zagledal bratca, me je skoraj kap. Na sebi je imel tohko barv, kot dva Indijanca skupaj. Takrat pa je moj smeh prekinila mami, ki je prišla domov prej, kot sva raču- nala z Marcelom. SEBASTJAN MATNAK, 2. r OŠ KOMPOLE Pomladansica sitnost Pomlad. Kakšen čas je to? Ja, čas veselja pa tudi žalosti in ro- mantike. Kako ti šine skozi uše- sa, če ti kdo reče, da si spomla- danski zatreskanec, ha? Lepo, pomladno sončno vre- me. Vse cveti. To je življenje! A tudi dež se pojavlja v teh dneh. In pomlad je tudi čas sitnosti. Znašaš se nad vsem, kar ti ni prav, sitnariš, če ti kaj ne gre, se dereš nad starši, družino in dru- gimi. Potem nastopi poletje, 21. ju- nij. START! Konec šolskega leta, čas, se izteka. Še ena skrb več. Siten si, vse te jezi pa če ti pade kakšno vprašanje pred nos, pi- skaš, cvihš, kričiš in vreščiš tako, da gre vprašujočemu odgovor skozi eno uho noter skozi drugo pa ven. Konec maja se afera sit- nosti dvigne na 100 stopinj, tako da te skoraj vrže, pred začetkom počitnic in novimi dogodivščina- mi pa pade na nulo. Ni je več. Torej si spet normalen. AMELA ZEČIROVIČ, 6. b OŠ Veljko Vlahovič TITOVO VELENJE Sama sem Vehko dni moram preživeti sa- ma doma. Nikogar ni doma in vsa hiša se mi zdi tuja. Vse je tiho. Čeprav imam vehko dela, mi je zelo pogosto dolgčas. Narediti moram domačo nalo- go in se učiti za jutri. Kaj imamo za domačo nalogo? Zgodovine ne, biologije tudi ne, slovenščino in matematiko pa. Uh, kohko na- log imamo pri matematiki! Re- šim prvo, drugo, tretjo, četrto in zdaj še peto nalogo. Kako je tež- ka! Poizkusim prvič in še drugič, a je ne znam. Nikogar pa ni doma in nihče mi ne more pomagati. Sedaj bompač morala počeikati do večera, ko bomo mogoče vsi doma. Potem se odpravim k ba- bici na kosilo in nato v glasbeno šolo. Po končani uri klavirja in baleta me pred glasbeno šolo pri- čaka ati. Vprašam ga: »Kje je mama?« »Dežurna je.« To se pravi, da je spet ne bo doma, a jaz jo moram vprašati cel kup reči. Bom pač počakala na- slednji dan, ko bo vsaj mama mo- goče prej doma. NIKA GLUŠIČ, 6. b OŠ Veljko Vlahovič TITOVO VELENJE Atkina zanka Šentjurčanom ne bo težko odgovoriti na moje današ- nje vprašanje pa tudi vsi ostali morate poznati slavne može, Šentjurčane po rodu, po poklicu pa zdravnike in glasbenike, ki so s svojim delom ponesli slavo domo- Yine tudi v svet. Njihova hiša še danes stoji sredi Šentjurja. Govorimo pa o družini... Odgovore na dopisnicah pričakujemo v uredništvu do torka, 5. junija 1990. Naš naslov je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Nagrajuje AERO. Rimsko ime Celja je Celeia. To je tudi odgovor na naše prejšnje vprašanje. Nagrado pa dobi: David Pečnak, Ul. Frankolovskih žrtev 15, 63000 Celje. Čarodej Ko je prišel čarodej, smo ga vsi veselo pozdravih. Začel je čarati. Začaral je zajčka, golobčka in morskega prašička. Začaral je še nekaj drugega. Pri čaranju so mu pomagah učenci iz višjih raz- redov. MARJETKA POLAK, 1. r. OŠ KOMPOLE SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE Delavski svet podjetja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja finančno računovodskega sektorja - visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomsi smeri, - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovn nih nalog in opravil v knjigovodstvu in financah - organizacijske in vodstvene sposobnosti za oprg. Ijanje teh del. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o njevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa ■ naslov: Skladiščno transportni center Celje, Kidrill va 36, p.p. 49. ~ Kovinsko obrtno gradbeno podjetje Laško p.o. Trubarjevo nabrežje 9, 63270 Laško Po sklepu delavskega sveta podjetja, z dne 25.5, 1990, razpisujemo in objavljamo prosto delovno mesto: 1. Direktorja podjetja 2. Vodje finančno računovodske službe Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1 - da imajo visokošolsko izobrazbo strojne, tehnišk ali ekonomske smeri, - da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodi nih in vodstvenih delih, - da imajo sposobnost za delo z ljudmi, za organiz ranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa, - da predložijo razvojne usmeritve podjetja, - imenovanje je opredeljeno s 4-letnim mandatotr pod 2 - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ek( nomske smeri, - da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj iz del tovrstnega področja, - da pozna delo z računalnikom. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa v ja nem glasilu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v rok 15 dni od dneva sklepanja organa upravljanja pc djetja o izbiri kandidatov. Prijave pošljite na naslov: Kovinsko obrtno gradb« no podjetje Laško, Trubarjevo nabrežje 9, 6327 Laško, kadrovska služba - razpisna komisija. Alfa v Celje In Dobrno v nagradni igri trgovinice Alf iz Žalca smo tokrat V9^ff^ figurici Alf. Prvo je dobila Romana Jelen iz Celja, l^^S 54. Romana je izžrebala številko 409, najbhžja temu st ^, bila MOJCA KORENAK iz Zavrha 38 pri Dobrni, ki je ' vpisala številko 417. ^j,jA MOTEČA TEDNIKA 31. MAJ 1990 - STRAN 15 Na izlet z Novim tednikom Sasmejana dekleta in fantje so na zemljevidu kaj hitro našli cilj izleta zaradi katerega so morali vložiti ogromno truda. Skupna lestvica akcije ] Takole. Akcija pridobivanje novih naročnikov pod geslom »Z Novim tednikom na izlet« je zak- ljučena. Nagrade so razdeljene, denar, ki ste si ga kot provizijo prislužili, pa boste sedaj v času zak- ljučnih izletov zagotovo koristno uporabili. Naj- bolj veseli pa so nedvomno mladi Polzelani. V naši skupni akciji ste nam pridobili 1840 novih naročnikov, sedaj pa je seveda naša naloga pripraviti v časopisu takšno branje, da bodo novi naročniki tudi ostali naši zvesti prijatelji. Ob zaključku akcije pa je prav, da še enkrat naštejemo zmagovalce posameznih kol. To so: 7. b OP Bratov Jurhar, Šempeter; 8. b OŠ Franja Malgaja, Šentiur, 4. c OŠ Franja Vrunča, Celje; 4. C OS Slavka Slandra, Celje; 6. c OŠ Vere Šlander, Polzela (dve koli). Vesele in sonca polne počitnice vam želimo. Veselje je bilo popolno Polzelani so si prislužili še drugi videorekorder zraven pa kot skupni zmagovalci akcije Novega tednika še fantastičen izlet V Munchnu si bodo ogledali svetovno znani filmski studio in kavbojsko mesto. Učenci OŠ Vere Šlander na Polzeli so se veselili že drugič, le daje bilo tokrat veselje popolno. V torek smo jim, poleg drugega video- rekorderja, izročili še program izleta, ki so ga za tisti razred, ki bo zbral največ novih naročnikov Novega tednika pripravili v turi- stični agenciji Dober dan iz Šempetra. Srečni učenci bodo zago- tovo preživeli dva nepozabna dneva v Munchnu in okolici, kjer si bodo med ostalim ogledali tudi znani evropski filmski studio, kjer so posneli veliko filmskih uspešnic in kavbojsko mesto »City with no name«, kjer se bodo za nekaj ur vživeli v vzdušje daljnega divjega zahoda. Nagrajenci so si vse to res zaslužili, saj so poleg pridnosti poka- zali tudi veliko iznajdljivost. Brez te vrline pa tudi v kasnejših letih ni življenjskih uspehov. Akcija Novega tednika je s tem končana, zato vsem novim naroč- nikom želimo veliko koristnega in zanimivega branja. Pomagajmo Človek s človekom z dlanjo v dlaneh! ... da; tako tiho je vse, pa nisi sam, brez pozdrava, tuje- človek S človekom z lučjo v dlaneh in ko plane v tišino o, kako zazveni ta svetloba... Novi tednik in Radio Celje sta v sodelo- vanju z vami pomagala slušno prizadetim celjskega območja pri obnovi in urejanju društvenih prostorov v Lesničaijevi ulici v Celju ter 21-letni Anici Ogrinc iz Čače vasi pri Kostrivnici, ki potrebuje denar za očesno operacijo na Kubi, drugače bo osle- pela. V akciji Za Aničine oči smo sodelo- vali z Radiem Šmarje. Z zbiranjem prostovoljnih prispev- kov in daril za avkcijo smo uradno ^^ključili 25. maja, vendar pa seje po t^rn datumu zbralo še nekaj denarja. žiro računu NT-RC smo skupaj obrali 19.002,30 dinarjev, naknadno Pa so denar nakazali še: ]l^znani darovalec - 200,00 din \^^ezija Mulej, Šentjur - 200,00 din ^^ojzija Marovšek, Celje - 200,00 din ^era Mažgon, Šentjur - 200,00 din j V galeriji in prodajalni Mozaik v Zidanškovi ulici 3 v Celju je še vedno razstavljenih precej umetni- ških del, ki so jih likovni umetniki iz vse Slovenije darovali za našo avk- cijo. Vabimo predvsem delovne kolektive, da si razstavljena umetni- ška dela ogledajo in kakšno izmed njih izberejo okras svojih poslovnih prostorov. To so, denimo, storili tudi o Ljubljanski banki-Splošni banki Celje, kjer so prejšnji teden kupili olje na platnu »Mati z otrokom« Jožeta Tisnikarja in dva sitotiska Sta- neta Jagodica. človek s človekom z dlanjo v dlaneh! Delavski svet AERO Grafika Celje RAZPISUJE dela in naloge direktorja področja financ Pogoji: - VII. stopnja strokovne zahtevnosti - diplomirani ekonomist - usposabljanje za vodstvene delavce s finančnega področja - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - pasivno znanje nemškega in angleškega jezika. Delo se razpisuje za dobo štirih let. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: AERO Celje, kadrovska služba, Kocenova ulica 4, Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po spreje- mu sklepa._ SCALA Zarja, Modna konfekcija p.o. Petrovče objavlja Izid žrebanja, ki je potekalo 12. 5. 1990 za kupce naših izdelkov v industrijski prodajalni v Petrovčah. Pri žrebanju sta sodelovala kupca: Anka Novak iz Arciina 15 - p. Škofja vas in Tatjana Podbregar- ul. Frankolovskih žrtev 17/b - Celje in sta izžrebala naslednje: 1. Franc Naraks - Florjana Pohlina 2 - Žalec 2. Srečo Gorenjak, Ul. Frankolovskih žrtev 23 - Celje 3. Breda Kolar, Vrnjačke Banje 1 - Titovo Velenje 4. Rezka Vodenik, Pucova 1 - Celje 5. Janez Vanovšek, Prelska 25 - Titovo Velenje 6. Brigita Lončarič, Ljubljanska 29 - Celje 7. Martin Toman, Polže 8 - Strmec 8. Milan Krenez, Ljubljanska 56 - Cel^ 9. Mirjana Zorko, Heroja Staneta 5 - Žalec 10. Janez Domitrovič, ul. 29. novembra 5 - Celje Izžrebancem v imenu kolektiva iskreno čestitamo in se še vnaprej priporočamo. 16. STRAN-31. MAJ 1990 ZA RA2VE0. Ali v Gorenju kaj gori, da kadrov toliko beži? V Šentjurju za izvršnika in še župana iz Gorenja kadra sta bila izbrana. In tudi domači in mozirski izvršni svet bo vodil Gorenja kadra cvet. Se eni bojijo, kaj res se dogaja in kdo v koncernu res le še vztraja. Trženje zdaj, ko je pri nas le pre- vladalo pravo tržno gospo- darstvo, v zrečah spet raz- mišljajo o tem, da bi polnili pitno vodo v steklenice in jo prodajali. slišali so namreč, da v slovenskih konjicah ni- majo sreče pri iskanju no- vih vodnih virov. Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3 nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upoštevali le ne rešitve, ki bodo v naše urednij« spele do torka, 5. junija 1990 d« dopoldan. Rešene križanke lahko sete tudi osebno v poštni nabiralni na vhodnih vratih naše hiše NT&i kuverto napišite NAGRADNA kr KA in svoj točen naslov. Rešitev Icrižanice Vodoravno: PLAST, ALOST t CVETKE, est, NALITEK ' < GRAD, L. S., CANKOVA, etat' GELJ, NA, BINE, REVOLTA, aj SLA, SKALJE, EVKALIPTUS EN, STATISTIKA. izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: s Zdolšek, Pot na Lavo 9/a, 63000 cd 2. nagrado 50 din prejme: Jožica} Zagrad 86, 63000 Celje. 3 nagrade po 30 din pa prejmejo: 1 na Kimovec, Gosposvetska 55,6200( ribor; Marija Drešček, Ul. 29. novei 24, Celje in Jožica Zalokar, Krivic 63262 Prevorje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeh po pošti! Obadji piki Slaba je banka, ki ti dobremu podjetju more dati kredita. V mnoštvu slabih dobro biti dober. Tisti, ki so našli kri\ za vse v prejšnjih si do morali kmalu isi nove grešnike. Nekateri vedo in zn kako priti na pravo jo. Pred leti so se ž bli za rdeče knjiži zdaj pa jih barv< z drugimi barvami. Kdo bo zamenjal d( torje in magistre a ko iščemo strob njake. Katastrofa je, če i spodarstvo v univei tetnem mestu prol da, ker nima stroh njakov. Tisti ki krivijo žive pomoči mrtvih napačen vizir bod nosti. težko je izbirati, ce preveč je ljudi, seveda še teže, če pravih sploh ni? Lastnina zdravilišče rogaška slatina naj bi prodalo jelšingrad najboljšemu po- nudniku. slišimo, naj bi bil to isti, ki je prevzel že podčetrški grad. mno- gim se to ne zdi čudno. bolj čudno se jim zdi, kako je zdra- vilišče prišlo do lastništva jelšingra- da, da ga zdaj prodaja. Od Celja do Žalca končno naj bi se izpolnila želja (in potreba) po tesnejšem sodelovanju med celjem in žalcem. zaradi ones- naževanja in še česa je bilo na tem prostoru precej nesoglasij. zdaj bo gotovo bolje. saj [e na čelu celjskega izvršnega sveta zalčan! v emovih loncih in kotlih je prekipelo. za- radi prevelikega in pre- majhnega pritiska. premajhen je v de- narnicah zaposlenih. Potreba Celjska Komunala je že namestila prve zaboj- nike, ki so namenjeni sa- mo za papir. Nekatere le čudi, zakaj so jih name- stili pretežno v stano- vanjske soseske in ne v središče mesta. Tu je namreč zdaj ob menjavanju vlade in spremembah v strankah veliko odpadnega pa- pirja. HOROSKOP • OVEN Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda ke^ hitro boš sprevidela, da so bile sarije nek^j povsem drugega, kot pa je real- nost, a kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Doživel boš izreden konec tedna, s^ boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskuse^ do konca vztraja- ti na svojih načelih, k^ti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. ^ • BIK Ona: Je pač tako, da Je prepovedano sadje na- sled še. Vendar te lahko tvoj vroč temperament za- pelje precej dlje, kot pa si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživ£^j sed^ in ne čakuj na nek^, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki sijih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak posloven sestanek iz katerega pa boš lahko potegnil dober nauk in kas- neje tudi profit. • DVOJČEK Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakuj se ti je posrečilo, ampak r^e izkoristi nastalo situacijo. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te preseneče- a/e na delovnem mestu. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma iz- koristiti, ali pa boš ponovno pobral samo smetano, \ nato pa r^je previdno odšel. Bilo bi res škoda... - RAK Ona: Poskusila si -ase ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za bodoče uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vs^ m^hen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti prost vikend. 5 • LEV Ona: Partner bo precej slabe volje, s^j bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skup^ le domišlja, Scd je resnica nekaj povem drugega. On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ra- mah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače pred- stavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vse- kakor ne bosta škodila. DEVICA Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trdnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz prete- klosti. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v pri- jetnem spominu, siu se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa ,tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekuj drugega, kot pa doslej. ^ TEHTNICA; Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, ven- dar pa r^e dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo nasledr^ji dan sicer minil, spomin narijo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi... ŠKORPIJON Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta, ki se ti že dolgo mota po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zakompUcirale in potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boš izkopala z na- stale situacije. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje seje zako- pati v delo, s^ boš tako nidhitreje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstc(ja tudi prijetnejša alter- nativa... j STRELEC Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predla- gal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. KOZOROG Ona: Čeprav bo vse skup^ izgledalo ^ nedolžno, si bo nekdo to razlagal P^P'^^^ pačno. In še tako majhen namig si bo P^^^ kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebiO' odvisna predvsem od tebe. On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, ^ malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti O' dilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal saf-, ten razgovor se zna razviti v trajnejše P" stvo... ___, • VODNAR___^ Ona: Pometi najprej pred svojim praŠ^f^ nato pa začni kritizirati svoje prijatelji- ^ nadaljevala s takšnim načinom življenja. ko k^j hitro zgodi, da boš nenadoma ost^' In nikomur ne bo mar... On: Obdobje zabav bo počasi minilo, vi čas, da se malo resneje posvetiš svojem^^ nemu življenju. Prijetna družba te bo z^^^ potep, od katerega ne boš veliko pričak^^ • RIBA__^ Ona: Čeprav se boš držala bolj ob straf^d kar naenkrat znašla v središču pozornosf- vsekakor zelo koristilo predvsem za i^P^f^ f jih ljubezenskih načrtov, pa tudi druga^ zabavala kot že dolgo ne. , On: Nesporazumi, ki se ti zdijo po^^^ membni, ti bodo dodobra pomešali tvojeP^^ načrte. Drugič rije pazi na vsako malenk^ ^ vsem pa je bolje, da o svojih načrtih naključnim znancem. ^/ 31. MAJ 1990-STRAN 17 pflAVNA POSVETOVALNICA , ..i986jeumrlavZagre- ^oia sestra, ki je zapusti- ^!t3novanje in premično 'Senje. Edina dediča ff" j sva midva z nečaki- f postopek trjga že štiri jpieli smo dve obravna- ■'^odišče pa ničesar ne na- V da bi bil postopek forSuJ^"^' kam n^ se urnem, da bi sodišče posto- fkončalo, kajti premično tmoženje propada, prav Jo pa propada tudi stano- jnje. ferniste pojasnili, zak^ je Ljjšče že dvakrat preložilo ^Ic, vam lahko v pojasnilo Udemo le tole: ^Razpravljajoče sodišče ni Ijzano na noben rok, v kate- n£d bi določeno zadevo ončalo, saj mora sodišče ^celoti in popolnoma ugoto- ^ dejansko stanje na teme- (1 katerega potem odloči, to jzaradi objektivnih ah sub- 5^vnih okoliščin, na strani jtere od strank ali samega pdišča ni mogoče storiti določenih rokih. V kolikor vam premično in nepremično premoženje za- radi dolžine zapuščinskega postopka propada, ter je pri- čakovati, da bo postopek tra- jal še dalj časa, imata z neča- kinjo možnost, da zahtevata v skladu s čl. 145 Zakona o dedovanju postavitev upravitelja dediščine, ki bo upravljal z dediščino do kon- ca zapuščinskega postopka, ter bo tako odvrnjena škoda na premoženju oz. dediščini. Bralce vabimo, da pošljejo vprašanja za pravno posveto- valnico na naslov: Trg V. kon- gresa 3 a, Celje in vprašanju priložijo kupon za posveto- valnico. PRAVNA POSVETOVALNICA MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Tretja nagrajenka Modne- ga klepeta Novega tednika in Radia Celje je Simona Br- glez. Mariborska 76 a, Celje. In, če smo lahko v uredni- štvu skup^ z Vlasto Arčan- Cah malce pristranski (pri žrebanju seveda nismo bih), potem sedemnajstletni Ce- Ijanki, ki je nagradne kupo- ne skupaj z modnimi vpraša- nji pošiljala skoraj vsak te- den vse od začetka marca na- prej, iskreno čestitamo. Kot smo že v Opoldanski mavrici Radia Celje, prejšnjo soboto, povedah, smo tokrat pri žrebanju izjemoma upo- števali tudi kupone, ki so v naše uredništvo prispeli konec aprila in jih Vlasta v Portorož ni prejela do aprilskega žrebanja. Je že ta- ko, malo smo bih pozni mi, počasna pa je bila tudi naša pošta, ki je od Celja do Por- toroža potovala več kot en teden. In, da se ne bi tokrat zataknilo s pošiljanjem pulo- verja, modnega, unikatnega, ročno pletenega izdelka za Simono Brglez, je Vlasta Ar- čan-Cah obljubila, da pride v Celje okoli 15. junija. Ta- krat pa vabimo tudi Simono, da nas pokliče, preveri, če jo nagrada že čaka, potem pa pride v naše uredništvo po nov kos garderobe. Vse ostale, ki doslej pri žrebanju niso imeh sreče, pa seveda vabimo, da še naprej sodelujejo z nami. Uredništvo MAMICA, KUPI Ml PSA; Piše FRANC CESTNIK^ Koker španjel Ljubek, prijazen, zvest pes, ki ne potrebuje preveč živ- ljenjskega prostora, je šparijel. To je predvsem lovski pes, zato potrebuje veliko gibanja. Če se boste odločih za koker španjela, vedite, da ga Je treba redno umivati in krtačiti, posebej njegova ušesa. Spanjel rad uboga in je zelo navezan na gospodarja. Edina nevarnost, ki mu preti je nagibanje k debelosti, posebej, če nima dovolj gibanja. Skok je lahko nevaren Bliža se čas plavalne sezone. Vse kar vam lahko lepega nudi zdravo in prijetno gibanje v vodi in ob njej, lahko pokvari nepredvidena nesreča, poškodba in njene posledice. Vsi vemo, da so zlasti neplavalci in slabi plavalci izpostavljeni nevarnosti utopitve, drugih možnosti poškodbe, razen ureznin in neprijetnih pikov morskih ježkov, pa se skoraj ne zavedamo. Vendar so in tokrat bi vas radi opozorili na nevarnost poškodbe vratne hrbtenice pri skoku na glavo v vodo. Pogosto plavalec skoči v vodo, ne da bi se prej prepričal o njeni globini na mestu, kjer skače. Zlasti je to nevarno v kalnih rekah in jezerih, kjer dna ne vidimo, pogosto tudi i morju ne opazimo čeri tik pod vodno gladino. Taka nesreča pa se lahko zgodi tudi pri skoku v phtki del bazena. Pri skoku na glavo v plitko vodo udari glava ob dno, sila udarca zdrobi in premakne vratna vre- tenca, ki poškodujejo občutljivo živčo tkivo hrbte- njače in živcev, ki izstopajo iz nje. Posledično pride do popolne ah delne ohromelosti rok in nog, poškodova- nec postane invaUd, vezan za vse življenje na invahd- ski voziček in pomoč druge osebe pri vsakodnevnih opravilih in negi. Kljub velikemu napredku medicine je ta namreč pri zdravljenju poškodb hrbtenjače še zelo nemočna. Zato je naša naloga, da preprečimo nastanek takih poškodb, še zlasti, ker je veči del njenih ^ev mladih, starih med štirin^st in petindvajset let. Bodimo previdni! Ne skačimo na glavo v vodo! Če pa že skačemo na glavo v vodo, se naprej prepričamo ° njeni globini, pri skoku pa n^j vodijo navzpred izteg- njene roke. Poškodba hrtenice in ohromelost je previsoka cena za en sam trenutek užitka ob skoku v vodo. dr. HERMINA DAMJAN LJUBITELJE MALIH ŽIVALI Mačja kuga Misi kuga je zelo pogosto ^sno obolenje, predvsem 2 ^0 1 leta starosti. Virus JJ^ia v skupino »parvoviru- l^ateri povzročajo tudi Jjrvovirozo« - turistično iiii?"^ psov. Virusi so si li,J pripadnosti isti skupi- L^f o razUčni, da se ne .^';^ajo navzkrižno - pes e iJr 7' mačka - pes. Virus 'ova?u° odporen in v sta- ""ijih lahko ostane napa- "^^^di do leto dni. nI J bolezni je dramatičen: iruC je, ne pije, pogosto 'avo r^"^eno peno, dobi kr- PMont'"^^^°' povišano teles- K\:l^^^ in v treh do petih Pih ir^^^Sme. Smrtnost mla- ke j ^ je do 90 odstotna. K i7, n^ačke lahko bole- •^hkorf^olijo, zato so tudi ^^aljnji izvor bolezni. Vsebina, ki jo mačke izbru- hajo je izredno kužna, prav tako tudi blato in voda. Mačke z naštetimi znaki bolezni je potrebno čim prej zdraviti. Zdravimo jih z na- domeščanjem telesnih teko- čin (podkožno), z zdravih za umirjenje bruhanja, ozdravi- tev driske, antibiotiki in di- eto. Zelo važno je nadomeš- čanje telesnih tekočin prva dva do tri dni. Pravočasno zdravljenje je uspešno, traja okoli 7 dni. Po preboleni mačji kugi so mačke na to bolezen doživljenjsko od- porne. Mlade mačke lahko že pri 8 tednih s cepivi zaščitimo. Zaščito je potrebno čez 8 tednov ponoviti, nato pa ponavljati vsako leto. Cepivo se občasno dobi tudi pri nas. JANEZ CRNEJ Vprašanje: Sonja iz Celja, njena mama in bralka pod šifro »Agata« so navdušene nad pletenina- mi, ki so aktualno oblačilo skozi vse leto, tudi v hladnej- ših poletnih dneh. Večkrat si tudi same k^ spletejo, žal pa se sčasoma nabere v omari kup puloverjev, ki so poštah nemodni, so se skrčih ah raz- vlekh. Saj veste, za zavreči niso, za nositi pa tudi ne. Kaj torej storiti? Odgovor: Pobrskate po omari, izbe- rite dva odslužena puloverja in napravite iz njiju novo, za- nimivo in modno tuniko! Edini pogoj je, da se pulover- ja skladata v barvi in materi- alu. Način dela je prikazan na skici: puloverju št. 1 odre- žemo en rokav in patent, rav- no tako puloverju št. 2, le da pri njem tega uporabimo za spodnji del tunike. Pobere- mo zanke in oba dela sestavi- mo v celoti. Tako dobljene odprtine tvorijb svojstven detalj, Id pride še posebej do izraza, če oblečemo spodaj oprijeto kratko obleko. To pa še ni vse! Iz ostanka drugega puloverja lahko iz- delamo prikupen pulover- ček za dekhco, tako, da do- pletemo samo rokave in spodnji rob. Tudi enobar- ven, dolgočasen pulover se z nek£y domiselnosti hitro spremeni v pravi modni hit! Iz ostankov raznobarvne vol- ne spletemo razhčno vehke kroglice in jih v določenem zaporedju, ah pa domišljij- sko razmetano prišijemo na pulover. Šlandrov trg 2, Žalec Tel.: (063) 712-303 Iščete očala ? Želite kontaktne leče? Potrebujete okulista ? Vaš problem je rešen! Optik Irman. Ena redkih tovrstnih ponudb v Sloveniji: - strokovni pregled oči - takojšnja dobava vseh vrst okvirjev, leč in kontaktnih leč - 20% nižje cene kot pri konkurenci - neprestana zdravniška kontrola Občinski oddelek za občo upravo občine Celje objavlja JAVNO DRAŽBO NAJDENIH KOLES IN KOLES Z MOTORJEM, ki bo v soboto, 9. junija 1990, s pričetkom ob 9.00 uri na dvorišču Narodnega doma. Trg svobode 9, Celje, v primeru dežja bo licitacija naslednjo soboto. Seznam najdenih koles in koles z motorjem je objav- ljen na oglasni deski Skupščine občine Celje, Trg svobode 9. Vse informacije dobijo občani v času uradnih ur upravnega organa v sobi št. 11/9 v tretjem nadstrop- |u ali po telefonu 28-822. int. 73._ DP VATROSTALNA JESENICE Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let vodja PE Štore Pogoji: Prijavljeni kandidat mora izpolnjevati naslednje: - da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe (metalurške, gradbene ali organizacijske smeri - proizvodna smer) - da ima vsaj 3 leta delovnih Izkušenj s področja vodenja - da ima sposobnost kreativnega in timskega dela Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v splošno kadrovsko službo Vatrostalne Jesenice, Titova 53 b, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo obveščeni ^ v 8 dneh po opravljenem imenovanju. 18. STRAN-31. MAJ 1990 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI Sp(w KUMARICE Piše Nada Kumer Cekini in javne tajne Kako žalostna je usoda socialistič- nega samoupravljalca: posmrtni raj mu je ukinil materializem, tuzem- skega pa partija, ki je s seznama posvetnih radosti črtala vse, kar je dišalo po kapitalističnem potrošni- štvu. Ti časi so sicer mimo in prepri- čanja so postala drugačna, ampak nič čudnega, da smo medtem poza- bili na bistvo oblasti: ne Lojzek ali Boris, ne Miha ali Žorži - denar je sveta vladar! Razen, seveda, v real- socialističnih sistemih, kjer vladajo ideali. Si lahko mislite, kakšen škandal bi nastal pred desetimi leti, če bi nekemu lokalnemu političnemu ve- ljaku vrata v radijski studio pred nosom zaloputnila petični zasebnik z reklamno oddajo. Zasedali bi vsi politični forumi, radijski uredniki pa bi bili še veseli, če bi jo odnesli samo z rdečimi ušesi. Danes v ured- nikih, ki dajo prednost nek^ (pra- starim) miljardam v radijskem žepu pred programom lokalne vlade, nih- če več ne vidi Faustovih dedičev. Pa še tri četrtine poslušalcev raje sliši, kako bi prišli do novega avtomobi- la, kot pa se politično osvešča. Gre za čisto preprost pragmatizem z obeh strani: radio brez denarja ne more živeti, ljudje pa - naj si bo oblast rdeča, črna ali zelena - še naprej sami skrbijo za svoje preži- vetje in svoj standard. Politike pa so do grla siti. Dogodek ni stresen iz rokava, am- pak se je na našem radyu primeril pretekli teden. Najbrž ne samo na našem radiu in najbrž ne samo to- krat. Počasi - ampak res počasi - bodo stvari same po sebi dobile svoje mesto: politike bo v javnih medijih ostalo ravno toliko, kolikor je potrebno in zdravo. Takrat bomo postali normalen svet. Po tistem hrupnem škandalu z za- sedanjem slovenskega parlamenta, ki sicer ni neposredno zadel ob našo hišo, nas zdaj politika (zaenkrat) pu- sti pri miru. Radio pa ima več časa, da se po predvohlnem, političnem crescendu v miru posveti še kakš- nim drugim temam. Navsezadnje življenje ni samo politika - čeravno pri nas po vsakodnevnih izkušnjah o tem še ne moremo biti čisto pre- pričani. Zadnja afera na našem radiu je izbruhnila zaradi povsem drugega tabuja. Tema je s politiko sicer res nekoliko sorodna, a le simboUčno. Potem, ko smo na Slovenskem pometli s takšnimi in drugačnimi predsodki in dali svobodnim mi- slim prosto pot, ni pravzaprav nič grešnega, če nekateri javno postav- ljajo tudi vprašarvja o prostituciji. Nihče se ne zgraža, dokler so o vpra- šanju legaligacije najstarejše obrti govori zgolj načelno in na splošno. Javna tajna je, da se prostitucija - naj zakoni velevajo tako ali druga- če - dogaja. Poznavalci ti celo s pr- stom pokažejo tiste ženske, ki jih je mogoče kupiti za denar. Interesentu z malo iznajdljivosti tudi ni težko priti do podatkov, kje, kd^ in kako. Poučeni vedo povedati, da je plača- no žensko tako ali drugače mogoče dobiti pravzaprav v vsakem celj- skem hotelu, z vednostjo ali neved- nostjo hotelskega osebja. Tako se govori. Naš alternativni program Studio CE je v tej smeri direktno zabrcal proti enemu od celjskih ho- telov. Javna tajna je postala še malo bol) javna. Toda koliko vika in krika! Spet moram dati na svetlo tisti bleščeči Radovičev aforizem: Novi- narje je lahko zamenjati, nemogoče pa tisto, o čemer pišejo. Pa naj si gre za takšno ali drugačno - oprostite izrazu - kurbarijo. RADIO CELJE Četrtek, 31. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poroči- la, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin- skim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 1. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Do- godki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 2. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poroči- la, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odme- vi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 3. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddajaj domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, iSogi^l ke in pozdravi. ^ Ponedeljek, 4. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Porotiu Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9 Oo 6 ' • dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska 3 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za n?,^ 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in 1 vi (prenos RU), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.3o q* z violinskim ključem - Lestvica domačih melodji 7 Zaključek sporeda. 'I Torek, 5.6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obv 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 1100 Opoin"' mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13^ najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 153? godki in odmevi (prenos RU), 17.00 Kronika, osnirt 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zaključek reda. ' Sreda, 6. 6.; 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in^ šajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica v Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše 1! Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in (prenos RU), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto, olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek spo« Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19 on nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekven 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kH RADIO ŠMARJE^^H Četrtek, 31. 5.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila, Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti- la, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 1. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla- di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 2. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih, (prenos RU), obvestila, EPP, 15.30 Do- godki in odmevi (prenos RU), 16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 3. 6.: 8.00 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.001 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 4. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.301 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, obvi la, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.001 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.00 Dane vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zal ček sporeda. Torek, 5. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, i; Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00 Novice, obves kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), I6.001 poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura,! Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes sei predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zakljy sporeda. Sreda, 6. 6.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, t Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00 Novice, obves EPP. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.001 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenski tualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Dane vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00Zal ček sporeda. Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob ni ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz. RADIO VELENJE Petek, 1. 6.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osred- nje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in §ozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja aleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 3. 6.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855-963 sprejemali takšna vaša vpraša-. nja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke« dravi. Ponedeljek, 4.6.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaf, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedel šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Le Radia Velenje. Sreda, 6. 6.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdi kaj; 17.00 Vi in mi. Radio Velenje oddaja na uitrakratkovaiovnem ob na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. Sobota, 2. JiittU LJUBLJANA I ™ 8.05 - 13.40 in 14.05 - 1.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI; 8.30 IZBOR TEDENSKE TVORNOSTI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 11. lekcija; 9.00 RADO- VEDNI TAČEK; RIBA; 9.15 LONČEK, KUHAJ; RIŽEV NARA- STEK; 9.25 ZBIS: BEATRIX BEX: ŽABA V ČRNILNIKU; 9.35 CICIBAN. DOBER DAN: ZIMA V DOLINI RIBNIKOV; 9.S5 OB 10-LETNICI ŽIV ŽAVA; 10.15 ALICA V DEŽELI RISB,oddaja TV Sarajevo, 5/8; 10.30 CVETLIČNE.ZGODBE: MAČEK JA- KA VRTNAR, angleška risanka; 10.40 OVČAR HOBO, ameri- ška nanizanka, 11/12; 11.05 PERISKOP: SOL, 2. del; 11.45 PODELITEV LEVSTIKOVIH NAGRAD ZA LETO 1990; 12.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 22. oddaja; 13.00 NAŠA PESEM 90. 2. oddaja; 13.30 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 CIRKUM MUSICA, ponovitev; 15.25 I '90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 CIKLUS FILMOV VVALTA DISNEVA: CALLOWAYEVI, ameriški film; 18.55 VAŠ ZELENJAVNI VRT, ponovitev 8. - zadnjega dela izobraževalne serije; 19.10 RISANKA; 19.18 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP, 20.20 ŽREBA- NJE 3 x 3; 20.30 KRIŽKRAŽ; 22.05 TV DNEVNIK 3, vreme; 22.40 J. Gould: GREHI, 7. - zadnji del ameriške nadaljevan- ke; 23.30 VEČ KOT SAMO FLIRT, ameriški film; 1.05 VIDEO STRANI LJUBLJANA II; 15.30 Zenica. FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA V RUGBVJU - ČELIK ; PARTIZAN, prenos; 16.55 SATELIT- SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.30 DANES SKUPAJ, oddaja TV Zagreb; 18.00 Beograd: FINALE KONČ- NICE DP V VATERPOLU - PARTIZAN : MLADOST, prenos; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE, VELIKI AVTOBUS, ameriški film; 21.40 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI ZAGREB r 8.50 TV KOLEDAR; 9.00 LUTKE IZ VSEGA SVETA, 9.15 TAJNI GOVOR SLIKE; 9.30 PORTRET UMETNIŠKE ŠOLE; 10.00 NEMŠČINA, 24. lekcija; 10.35 ČEBELICA MAJA, risa- na serija; 11.00 RISANKA; 11.20 PRISRČNO VAŠI: DR. Ml- HOVIL PANSINI, dokumentarna oddaja; 12.05 SAGA O FORSVTHIH, angleška nadaljevanka, 21/26; 13.00 POR- TRET MARINA DRZIČA; 14.30 CIKLUS FILMOV VVALTA DIS- NEVA; OPIČJI STRIC, ameriški film; 15.55 SEDMI ČUT, oddaja o prometu J6.05 KRITIČNA TOČKA, 16.50 POROČI- LA; 17.00 TV DRAŽBA, 1. del; 17.30 HRVAŠKI PISCI NA TV EKRANU - Miroslav Krleža: ADAM IN EVA, TV film; 18.25 TV DRAŽBA, 2. del; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 ALF, ameriška humoristična serija; 20.50 PROSTO- VOUCI, ameriški film; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.35 KRONI- KA KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE; 22.50 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.55 BARVA NOČI, nočni pro- gram, NANCV WAKE, avstralska nadaljevanka, 2/4, VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 0.55 POROČILA ZAGREB II 11.40 TEST; 11.55 TV KOLEDAR; 12.05 BARVA NOČI, pono- vitev; 14.05 DANES SKUPAJ; 14.35 ZABAVATA VAS PIK IN FIK; 15.30 RUGBV - FINALE POKAU JUGOSLAVIJE: Čelik - Partizan; 18.00 DP V VATERPOLU (play off); Partizan - Mladost Coning; 19.30 DNEVNIK, 20.15 GLASBENI VE- ČER; 21.45 POROČILA; 21.50 NIHČE OMENJEN, NIHČE POZABUEN V MAUTHAUSNU; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA; 22.40 Valjevo: DP V BOKSU KOPERI 10.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono- vitev); 11.30 FISH EVE (ponovitev); 12.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 13.45 »SOTTOCANESTRO« - oddaja o košarki (ponovitev); 14.30 PLAV OFF - oddaja o košarki, odbojki, rugbyju, vaterpolu in hokeju; 16.00 ODBOJKA, World Le- ague: FRANCIJA - ITALUA (ponovitev); 17.45 SUPER- CROSS; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ZOT - ZAMEJSKA ODPR- TA TRIBUNA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 »ŽIVEL MONDIAL ■90« - udeleženke SP '90; 20.30 BASKET NBA (posnetek); 22.00 TV NOVICE; 22.10 SPEEDV (ponovitev); 22.45 JUKE BOX (ponovitev); 23.15 FISH EVE; 23.45 CALCIOMANIA - vse 0 italj. nog.; AVSTRIJA I i 9.00 POROČILA IN SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev 156. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNI- KE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 DEDIŠČI- NA GULDENBURGOVIH, Zadnje poglavje; 11.45 SpeM ferdinand Raimund, Razvneta domišljija, ponovitev:' OTTO NEURATH, Neznani mislec; 13.20 PINGVINI: 1 POROČILA; 13.40 Ml, ponovitev; 14.10 RAJI ŽIVAU, s črnilom; 14.25 OH, BRATEC (Nemški film, 1942);1 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 1 ERICHOVA ZMEŠNJAVA, otroška oddaja z Erichom Sc erjem; 18.00 PAN-OPTIKUM; 18.24 VPRAŠANJA KRIS NOV, odgovarja pater dr. Berthald Mayr; 18.30 NOGOl 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Peter Rapp; 19.3« V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DRUa PRAZNIK, ODDAJO VODI Vera Russvvurm; 21.55 »j (The Fly - Ameriška grozljivka, 1986); 23.30 Poročil«iJ MOŽ V DIVJINI (Man In the Filderness - britanski Vi 1971); 1.20 EX LIBRIS; I AVSTRIJA II M 14.45 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Ewald Walsef BORZNA POROČILA; 15.05 MAN & MUSIC, Rusijapo 3. del; 16.00 OZRI SE PO DEŽELI; 16.45 KOLED/ STRIJSKIH OBIČAJEV; 17.00 TOČKE. METRI IN SEK« 3 del; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO D0M;1 SINHA MOČA - SUŽNJEUSTNIKOVA HČI, 157. del;] SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 Rg DE (italijanski film, 1987); 21.45 POROČILA 21.50 9 NA REPORTAŽA; 22.20 BENNV HILL, oddaja angU komika; 22.45 VEČER PETRA LODVNSKEGA, Wl program; 23.30 ROCKIN' VIDEO, najboljši glasbeni klipi; 0.20 EX LIBRIS; LJUBLJANA li 8.30-12.40 in 13.40-23.05 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.45 VIDEO STRANI; 8.55 ŽIV ŽAV; 9.45 POLTRONA EX- PRES, ponovitev španske nanizanke, 11/13; 10.15 J. Gould: GREHI, ponovitev ameriške nadaljevanke, 5/7; 11.00 ALO ALO, ponovitev angleške humoristične serije; 11.25 ALP- SKI VEČER BLED 1990, 2. oddaja; 12.00 UUDJE IN ZEM- UA; 12.30 VIDEO STRANI; 13.55 VIDEO STRANI; 14.05 S. Saada-R. Geoffrione: FORMULA 1. francoska nadaljevanka, 8/13; 14.50 KOLO SREČE, ponovitev; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACUE; 16.50 KOMORNI ANSAM- BEL SLOVENICUM; 17.10 MALTEŠKI SOKOL, ameriški film; 18.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: ALICE IN NJENA DRUŠČINA: ALICE NA DIRKAH; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 M. Begovič: BREZ TRETJEGA, drama TV Zagreb; 21.10 ZDRAVO, 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in ZGODOVINA AVIACIJE, francoska dokumentarna serija; 13.00 NEDEU- SKO ŠPORTNO POPOLDNE; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 Za- greb: PRIJATEUSKA NOGOMETNA TEKMA - JUGOSLAVI- JA : NIZOZEMSKA, prenos; 21.55 ŠPORTNI PREGLED; 22.25 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI ZAGREB I 9.00 TOP CAT, ponovitev risane serije; 9.25 POROČILA; 9.30 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE: GLASBENI TO- BOGAN; 10.55 DOKUMENTARNOGLASBENA ODDAJA; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 NEVARNI ZALIV, kanad- ska nadaljevanka, 1/10; 14.00 POROČILA; 14.05 NEDEU- SKO POPOLDNE; 16.15 BITJE, IMENOVANO ČLOVEK, ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/5; 17.10 BODVBUIL- DERKE, ameriški film; 18.45 TOP CAT, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VRNITEV ARSENA LUPINA, francoska nanizanka, 3/12; 21.05 GORANOVA PO- MUD, reportaža iz Lukovdola; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.55 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.30 NOČNI PROGRAM: NEZVESTO TVOJA, ameriški film - VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 0.30 PORO- ČILA ZAGREBU! 7.25 TEST; 7.45 TV KOLEDAR; 7.55 POROČILA; 8.00 BAR- VA NOČI; 10.00 DANES ZA JUTRI in ZGODOVINA LETAL- STVA, dokumentarna serija; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE - SP V DVIGANJU UTEŽI (Ž) - VATERPOLO (play off): Partizan - Mladost (eventualno) - GOL SHOW; 19.55 NO- GOMET: Jugoslavija - Nizozemska; 21.45 POROČILA; 21.50 TV RAZSTAVA; 22.00 OD NAŠEGA DOPISNIKA - SRI LANKA; 23.30 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA KOPERi 10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30 CALCIOMANTA - vse o italijanskem nogometu (ponovitev); 11.30 TENIS (ponovi- tev); 13.00 FISH EVE (ponovitev); 13.45 SUPERCROSS (po- novitev); 14.45 BASKET NBA, finale 1. tekm. (ponovitev); 16.15 TENIS, Ženeva: ženski turnir, finale/posnetek; 17.15 ZUTI JUKE BOX; 18.50 TV NOVICE; 19.00 JUKE BOX (ponovitev); 19.30 ODBOJKA, VVorId League: Marsej; FRAN- CIJA - ITALIJA, 2. tekma/nep. prenos; 21.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.15 TV NOVICE; 22.30 BASKET NBA, finale 1. ali 2. tekm./nep. prenos; AVSTRIJA I i 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija; 10.40 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 SVET IN Ml, pogovor z Akiom Morilo, šefom koncema Sony; 11.50 EVROPA V VESOLJU, reportaža o evropski vesoljski službi ESA; 12.30 HELLO AUSTRIA, HELLO VIEN- NA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku, 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 PAN - OPTIKUM; 13.25 GUSBENA SKRINJA; 13.35 SINHA MOČA - SUŽNJELAST- NIKOVA HČI, ponovitev 157. dela; 14.00 FLIPPERJEVE NO- VE DOGODIVŠČINE; (Flippers New Adventures - ameriški film, 1963); 15.35 HIŠA V JERUZALEMU, 8. del: Binkošti; 15.40 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.45 NA KO- METU, film po zgodbi Julesa Verna; 17.00 X LARGE, oddaja za mlade z .X-Charts.; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Peggyjina dvojnica; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19-ffl V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 KRAU PLANIN IN ^ MRZNIK, romantično-komična pravljica Ferdinand imunda v postavitvi Burgtheatra; 21.50 VIZIJE; SERVA PADRONA, opera Giovannija Battiste Per9* ^^^VIZIJSKI SPORED 31. MAJ 1990-STRAN 19 tJUBLJANA .50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZGODBE: ZGODILO SE JE IN OHRANILO V SPOMINU, nridaia TV Zagreb, 3/9; 9.30 UTRIP; 9.45 ZRCALO TEDNA; ?n 00 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE '89; MNOŽIČNI KONCERT; 11.00 VIDEO STRANI; 16.25 VIDEO STRANI; 16 35 TV MOZAIK; ZDRAVO, ponovitev; 18.00 TV DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 UTRIP; 18.25 70CAL0 TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: MASKA; 18.55 alica V DEŽELI RISB, oddaja TV Sarajevo, 6/8; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 L. Kaštelan: ADAGIO, drama TV Zagreb; 21.20 OSMI DAN; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.30 POLETNA NOČ; 22.31 MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 1/24 - INFORMATIVNA OD- OAJA ZA GOSTE IZ TUJINE - R. Ludlum; KDO JE BOUR- mf? ameriška nadaljevanka, 1/4 - ČRNI GAD, angleška nanizanka, 1/18; 0.35 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 17 00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19 00 ZAŠČITENA NARAVA: PARK MAKSIMIR, izobraževal- na oddaja TV Zagreb; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 20.55 SEDMA STEZA, odda- ja o športu; 21.05 ZABAVA VAS HALID BEŠLIČ S PRIJATE- Ul, oddaja TV Sarajevo; 22.50 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ODDAJA ZA OTROKE; 8.45 GORA- NOVE ZGODBE, oddaja za otroke, 2/14; 9.00 POLETNI PROGRAM; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PROGRAM; 13.00 KAVBOJ IN DAMA, ameriški film; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 16.50 JADRANSKI POTOPISI, 17.00 POROČILA; 17.10 TV KOLE- DAR; 17.20 REZERVIRAN ČAS; 17.50 ODDAJA ZA OTROKE; 18.05 GORANOVE ZGODBE, oddaja za otroke, 2/14; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 TELEDISH; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 DON JUAN, pos- netek gledališke predstave; 21.45 ARGUMENTI, oddaja o zunanji politiki; 22.20 TV DNEVNIK; 22.40 ŠPORT DANES; 22.45 BARVA NOČI, nočni program: NANCY WAKE, avstral- ska nadaljevanka, 3/4 - VSE RAZEN UUBEZENI, humorl- stična serija; 0.45 POROČILA ZAGREBU! 15.35 TERST; 15.55 POROČILA; 16.00 MORJE, dok. oddaja; 16.30 MONDIAL, najava dneva; 16.45 NA PREDVEČER MONDIALA; 19.00 NAMESTO TOP LISTE - NAVIJAČI, felj- ton; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOL SHOW; 20.45 POROČILA; 20.50 ANIMAVIZIJA, kronika Festivala animiranega filma v Zagrebu; 22.50 CIKLUS KINOTEKA; NAVZKRIŽNI OGENjj ameriški film KOPERI 13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (ponovitev); 14.30 BASKET NBA, finale 2. tekm. (ponovitev); 16.45 TENIS (ponovitev); 18.15 6. KROG - ŠPORT V ZAMEJSTVU; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIŠČIŠČE; 20.00 INFOR- MATIVNA ODDAJA; 20.30 ZLATI JUKE BOX; 22.00 TV NOVI- CE; 22.10 BOKS: DAMIANI - STECCA/posnetek; 23.15 OD- BOJKA, World League: FRANCIJA - ITALIJA, 2. tekma (ponovitev); AVSTRIJA I ^ 12.30 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev 158. dela; 13.45 Iz studia VValta Disneya: HERBIE PONORI - (Herbie Goes Bananas - ameriški film, 1980); 15.15 HEL- Ml - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.20 DONALD DUCK, risanke VValta Disneya; 16.40 V SAMOTI GOZDOV, Mordi- cus, kanja, živalska biografija; 17.40 X-LARGE, Simple Minds, portret britanske pop skupine; 18.30 DOM ZA ŽIVA- LI, Sebastijan in labod; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.50 ŠPORT; 20.15 JAZ O SEBI, Hans Moser - iz zapuščine dunajskega igralca; 21.15 OB VSAKI URI GA NAJDEM, Poslušna svobo- da Ingatiusa Loyolasa; 22.00 LA GRANDE NOTTE A VERO- NA, posnetek dobrodelnega koncerta; 0.40 POROČILA AVSTRIJA II 9.00 POROČILA; 9.05 LITERATURA NA LADJI; 9.35 MLADI MEDARDUS - (Avstrijski nemi film, 1923); 11.20 COMPUTE- RANIMATION, Prix Ars Electronica 87, 88 in 89; 11.30 SI- STEMATIZIRANA SVOBODA, Rosalia Chladek in sodobni ples - portret avstrijske koreografinje; 12.00 BILO JE - (Flesh and the Devil - ameriški film, 1927); 13.55 MATE- RE, Pogovor s Christo Schvverstik in njenimi hčerkami Regino, Katharino in Julio Stamberger; 14.45 LEONIE RY- SANEK: DA CAPO V MIKENAH, reportaža ob 40-letnicl odrskega jubileja na Dunaju; 15.45 MOJA NAJLJUBŠA PE- SEM, narodnozabavna glasba po željah; 15.45 SVETLI SREDNJI VEK; 17.30 LIPOVA ULICA, Erotične modrosti; 18.30 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 159. del; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50 PREPIR ZARADI SLIKE, Misli ob nesoglasjih med umetnostjo in cerkvijo; 20.15 KRAJ ZLOČINA, Sestanek; 21.45 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE, 21.55 POLAR - (Francoska kriminalka, 1983); 23.30 ŠPORT - TENIS - MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE, iz Pariza; 0.55 ZAHODNO OD SANTA FEJA. Holliverjevo maščevanje; 1.20 POROČILA LJUBLJANA» 8.35-10.40 in 15.00-1.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE - ZGODBE IZ SKOUKE, 23. oddaja; 9.30 SEDMA STEZA oddaja o športu; 9.45 OSMI DAN; 10.30 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank - MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka 1/24 - KDO JE BOURNE?. ameriška nadaljevanka, 1/4 - ČRNI GAD, angleška nanizan- ka, 1/18; 18.05 LONČEK. KUHAJ?: ZELENJAVNI ZREZKI; 18.15 EX LIBRIS: - NEKOČ JE BILA SLOVENSKA POPEV- KA, ponovitev; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 F. Nicolini; OČE BOM, (italijanska nada- ljevanka, 1/6); 20.55 AKTUALNO: RAZPRODAJA DRUŽBE- NE LASTNINE; 22.40 TV DNEVNIK 3, vreme; 23.05 POLET- NA NOČ - MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 2/24 - INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE - R. Ludlum: KDO JE BOURNE?, ameriška nadaljevanka, 2/4 - ČRNI GAD, angleška nanizanka, 2/18; 1.10 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.55 SLOVENSKA UUDSKA GLASBIU IN GODCI: BOR- DUNSKE CITRE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30a ŽREBANJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VEČER; 20.35 POVE- ČAVA; OB RETROSPEKTIVI: SODOBNEGA SLOVENSKE- GA FILMA; 22.05 VETER V MREŽI, slovenski film; 23.50 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 EKOLOŠKI DAN, kulturno izobraže- valni program; 10.45 CENTER SAVA: EKOLOGIADA, pre- nos; 12.00 POROČIU; 12.05 POLETNO POPOLDNE; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA MOČI, ponovitev nočnega pro- grama; 17.00 POROČIU; 17.10 TV KOLEDAR; 17.20 Novi Sad: ZMAJEVE OTROŠKE IGRE, prenos otvoritve; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNANOST IN Ml,- 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LO- TA; 20.05 ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 5/7; 21.10 DIALOGI, kontaktni magazin; 22.40 TV DNEVNIK; 23.00 ŠPORT DANES; 23.05 BARVA NOČI, nočni program; NAN- CV VVEAKE, avstralska nadaljevanka, 4/4 - VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 1.05 POROČILA ZAGREB II 15.30 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR; 16.00 REGIONALNI PROGRAM SLAVONIJE IN BARANJE; 16.30 MONDIAL, naiava dneva; 16.45 NA PREDVEČER MONDI- ALA; 19.00 FEUTON; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOL SHOW; 20.50 ANIMAVIZIJA; 22.50 ON JE ODPUŠČEN. ONA DOBI SLUŽBO, ameriški film i 13.45 NOGOMET: prijateljska tekma pred svetovnim prven- stvom: JUGOSLAVIJA - NIZOZEMSKA (posnetek); 15.30 BOKS: DAMIANI - STECCA (ponovitev); 16.45 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 EVROPA ZAKAJ?; 20.30 BOKS; 21.45 FISH EVE (ponovi- tev); 22.15 TV NOVICE; 22.30 EUROGOLF; 23.30 NOGO- MET: prijateljska tekma pred svetovnim prvenstvom: JUGO- SLAVIJA - NIZOZEMSKA (ponovitev); AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev 159. dela; 9.35 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNI- KE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 RENEGADE, ponovitev (Itali- janski film, 1983); 12.00 RISANKE; 12.15 BANGLADEŠ-DE- ZELA BENGALCEV, 1. del: Kot rože v vrtu; 13.10 VAS BREZ DUŠE, Primeri za razmere in možnosti na vasi; 14.20 BAT- MAN, Najhujši Tut od vseh; 14.45 VESOUSKA LADJA EN- TERPRISE. Planet, imenovan Zemlja; 15.30 Otroški pro-. gram; 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana serija po knjigi Levvisa Carrolla; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 KOTI- ČEK ZA ŽIVALI; 16.30 TUDI HEC MORA BITI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 HENRV IN LEVA NOGA, 1. del angleške mladinske nadaljevanke po romanu Ann Pilling; 17.35 14 - KAJ ZDAJ? pred izbiro poklica; 17.55 RDEČE IN PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Kuna Maks; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: VRNITEV V DEŽELO TURKANA; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 20.07 GlULIA, Vražje spletke; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 PUSTOLOVCI, (Les aventuries - farncosko-italijanski film, 1966); 0.05 ZMEŠANA DRUŽI- NA, (Crazy Family-ameriški film, 1980); 1.30 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Dedinja; 1.55 POROČILA AVSTRIJA II 11.00 ŠPORT - TENIS - MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCUE, Četrtfinale, iz Pariza; 16.55 LEKSIKON UMETNI- KOV, grafik in risar Ernst Skricka; 17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI; 160. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO- GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTU- RA; 20.15 MADE IN AUSTRIA, kviz; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepoli- tične redakcije; 22.20 ŠPORT - TENIS - MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE; 22.40 KLUB 2 - POROČILA LJUBLJANA I M 8.35-11.20 in 15.00-0.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE - M. Jezernik; MEDVEDOV GODRNJAVČEK: NORČIJE V ŽI- VALSKEM VRTU, 1/6; 9.10 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET: PUVALCI, NEPLAVALCI, SKRIVAČI; 9.15 L. Kaštelan: ADA- GIO, drama TV Zagreb; 10.25 F. NICOLINI: OČE BOM, italijanska nadaljevanka 1/6,11.10 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank; MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 2/24- KDO JE BOURNE?, ameriška nadaljevan- ka, 2/4 - ČRNI GAD, ameriška nanizanka, 2/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV MOZAIK - PO SLEDEH NAPREDKA; 18.35 ZBIS: DESETNI- CA; 18.50 CICIBAN, DOBER DAN: PREBESEDIMO BESE- DE; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM TEDNA - VELIKI TEK, poljski film; 21.50 TV DNEVNIK 3, vreme; 22.15 POLETNA NOČ: MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 3/24 - INFORMATIVNA OD- DAJA ZA GOSTE IZ TUJINE - R. Ludlum: KDO JE BOUR- NE?, ameriška nadaljevnaka, 3/4 - ČRNI GAD, angleška nanizanka, 3/18; 0.20 VIDEO STRANI LJUBLJANA II M 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.30 MOSTOVI; 19.00 IZ TUJIH KUHINJ: JAPONSKA, 1. del izobraževalne serije, 1/9; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE; 20.30 ANIMOVIZIJA, kronika festivala animiranega fil- ma v Zagrebu; 22.30 SVET POROČA ZAGREB I 8.25 TV KOLEDAR; 8.35 ČUDOVITA LETA, angleška nani- zanka; 9.00 POLETNI PROGRAM; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PROGRAM; 13.30 ELLIS ISLAND, ponovitev ame- riške nadaljevanke, 5/7; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 16.50 JADRANSKI PO- TOPIS; 17.00 POROČILA; 17.10 TV KOLEDAR, 17.20 ŽIVAL- SKI VRTOVI JUGOSLAVIJE, izobraževalna oddaja; 17.50 ČUDOVITA LETA, angleška nanizanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 POTOPIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TELEKINO: RICHARD BURTON in ATENTAT NA TROCKEGA, ameriški film; 22.35 TV DNEV- NIK; 22.55 ŠPORT DANES; 23.00 BARVA NOČI, nočni pro- gram: CASANOVA, nemška nadaljevanka, 1/4-VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 1.00 POROČILA ZAGREB II 15.30 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR; 16.00 REGIONALNI PROGRAM; 16.30 MONDIAL, najava dneva; 16.45 NA PREDVEČER MONDIALA; 19.00 FEUTON; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČILA; 20.50 ANI- MAVIZIJA; 22.50 ODDAJA RESNE GLASBE . KOPER^M ■ 13.45 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 14.15 JUKE BOX (ponovitev); 14.45 BOKS (ponovitev); 15.45 RAZISKOVAL- NA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovitev); 17.15 HOKEJ NHL: EDMONTON - LOS ANGELES (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT, 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR- TA MEJA; 19.30 TVD STIŠČIŠČE; 20.00 »ŽIVEL MONDIAL '90« - udeleženke SP '90, nogomet; 20.30 BASKET NBA, finale 3. tekm. (posnetek); 22.35 TV NOVICE; 22.45 BOKS; 23.30 SUPERCROSS - PONTIAC (posnetek); AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev 160. dela; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOL- SKA TV; 10.30 JAMES BOND - MOORAKER, ponovitev - (Moonraker - britanski film, 1978); 12.30 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.20 POROČIU; 13.30 Ml, ponovitev; 14.00 RAJI ŽIVALI, Afriška divjina; 14.20 BATMAN, Louise Lilac udari; 14.45 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE. Poto- vanje na Babel; 15.30 Otroški program; 15.35 HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, risanke; 16.00 ČUDEŽNA POSTAJA ZUTA REKU, avstralska mladinska serija iz časa gospodarske krize; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 DNEVNIK GOSTJE MATERE, 6. del; 17.35 MINI KLUB; 17.55 RDEČE IN PUVO; 18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Divji lovci; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DROMBUSCHEVI, 1. del: Slovo v jezi; 21.45 POGLEDI S STRANI; 21.50 ZAKON V LOS ANGELESU, Vse, kar je prav - uvodni film nanizanke; 23.35 LOV NA DR. SHEEFERJA - (The President Anabyst - ameriški film, 1967); 1.15 ZAHODNO OD SANTA FEJA. Nesmiselni ukazi; 1.40 PORO- ČIU AVSTRIJA Mi 11.00 ŠPORT - TENIS - MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE. Četrtfinale (M), iz Pariza; 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Markus Prachensky; 17.00 OD INFUCI- JE DO STABILNOSTI, 3. del; 17.30 ZEMUA IN UUDJE; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJEUSTNIKOVA HČI, 161. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA^ 20.15 ARGU- MENTI, oddaja VValterja Schiejoka; 22.00 CAS V SLIKI 2; 22.30 Evropa: KAKO NEMŠKI SO AVSTRIJCI?, reportaža Guntherja Nenninga; 23.30 JOUR FIXE, Po marksizmu? Pogovor z Gy6rgyjem Konradom; 0.30 POROČIU LJUBLJANA I M 8.35-11.40 in 15.30-0.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MUDE, GRIZLI ADAMS, 8. del ameriške nanizanke; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 1. del ameriške nanizanke; 11.00 MOSTOVI; 11.30 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, pono- vitev nadaljevank MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, KDO JE BOURNE?, ameriška nadaljevanka, ČRNI GAD, angleška nanizanka; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOV- NE INFORMACIJE; 18.10 ŽARIŠČE, ponovitev; 18.40 SPO- RED ZA OTROKE IN MUDE - OVČAR HOBO, 12.-zadnji del ameriške nanizanke; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 E. VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU, angleška nadaljevanka. 21.05 TEDNIK; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 POLETNA NOČ: MURPHV BROVVN, ameriška nani- zanka, INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE, R. Ludlum: KDO JE BOURNE?, 4.-zadnji del ameriške nadalje- vanke, ČRNI GAD, angleška nanizanka; 0.35 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 12.00 Pariz: ROLUND GARROS - ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU - POLFINALE (Ž), prenos; 16.00 SA- TELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BOJ ZA OBSTANEK, an- gleška poljudnoznanstvena serija; 20.55 MAU KONCERT: NOVI UUBUANSKI GODALNI KVARTET - Hugo VVolf: INTERMEZZO; 21.05 DEŽEU SMEHUAJA, dokumentarna oddaja; 21.35 VEČERNI GOST: DUŠAN MRAVUE; 22.15 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA - STUDIO UUB- ..UANA........... ZAGREB I 8.25 TV KOLEDAR; 8.35 FERDV, risana serija; 9.00 POLET- NI PROGRAM, 11.00 POROČIU; 11.05 POLETNI PRO- GRAM; 13.30 VRNITEV ARSENA LUPINA, ponovitev franco- ske nanizanke; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, po- novitev nočnega programa; 16.50 JADRANSKI POTOPISI; 17.00 POROČIU; 17.20 GOVORIMO O ZDRAVJU, izobraže- valna oddaja; 17.50 FERDV, risana serija: 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 DOKUMENTARNA ODDA- JA; 19.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJ- STROV; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PANORAMA, politični magazin; 21.05 KVIZKOTEKA, finale; 22.30 TV DNEVNIK; 22.50 ŠPORT DANES, 22.55 BARVA NOČI, nočni program, CASANOVA, nemška nadaljevanka, VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 0.55 POROČIU ZAGREB 11.25 TEST; 11.35 POROČIU; 11.40 TV KOLEDAR; 11.55 Pariz: ROUND GARROS, mednarodno odprto teniško pr- vensWo Francije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČIU; 20.50 ATLETSKI MITING, Hanžekovičev memorial, posnetek; 21.50 ANIMAVIZIJA KOPER 13.45 BASKET NBA, finale 3. tekm. (ponovitev); 15.45 OD- BOJKA, VVorId League: FRANCIJA - ITALIJA, 2. tekma (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NO- VICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 MANJŠINE, BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.05 TV NOVICE; 22.15 SOnOCANESTRO - oddaja o košarki; 23.00 TENIS; 00.30 HOKEJ NHL : BOSTON BRUINS - VVASHINGTON CAPITALS, 1. tekm. (posnetek); AVSTRIJA I 9.00 POROČIU in SINHA MOČA - SUŽNJEUSTNIKOVA HČI, 161. del; 9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ARGUMENTI, ponovitev; 12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČIU; 13.10 Ml, ponovi- tev; 13.40 ZNANJE, ponovitev; 14.20 BATMAN, Parček; 14.45 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE. Poznate Tribble?; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, Sami na poti - ri- sana serija po knjigi Brezdomci Hectorja Mallota; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI TRAILER, filmi za otroke; 16.35 GUSBENA DEUVNICA, 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 BUCK BEAUTV, Ned hoče k cirkusu; 17.30 MINI LEKSI- KON; 17.55 RDEČE IN PUVO; 18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Strelec in riba; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 21.15 MUSIKANTE- STADL, večer narodnozabavne glasbe s Karlom Moikom; 21.45 KULINARIKA,21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 VIDE- OTEKA: DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VOJAKA ŠVEJKA, 7. del nadaljevanke po romanu Jaroslava Haška; 23.00 MUDO DEKLE, (La joven - mehiški film, 1960); 0.30 PO- ROČIU; 0.35 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Odpuščen iz zapora; 1.00 POROČIU AVSTRIJA II 12.00 ŠPORT - TENIS - MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCUE, Poffinale (Ž), iz Pariza; 17.10 LEKSIKON UMET- NIKOV, slikar in grafik VVolfgang Zohrer; 18.00 SINHA MO- ČA - SUŽNJEUSTNIKOVA HČI. 162. del., 18.30 VVURLIT- ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTA- ŽE; 21.05 SPEKTRUM; 22.00 ČAS V SLIK11; 22.25 KAVAR- NA CENTRAL, prenos iz Prage; POROČILA LJUBLJANA I M 5-35-11.20 in 14.40-1.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MUDE PISANI SVET: 1555 IGORJEVIH DNI; 9.20 BOJ ZA OBSTA- 5)|K, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/12; 9.45 DE- ftU SMEHUAJA, dokumentarna oddaja; 10.15 E, VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU, analeška nadaljevanka, 3/13; "VID VIDEO STRANI; 15.05 MRIŠČE, ponovitev; 15.35 rOLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank - MURPHV °ROVVN, ameriška nanizanka, 4/24 - KDO JE BOURNE?, 4. ^adnji del ameriške nad. - ČRNI GAD, angleška nanizanka, ;18; 17.40 TV DNEVNIK 1; 17.45 ITALIJA '90 - Milano: ^RGENTINA : KAMERUN, prenos: 19.45 RISANKA: 19.50 TV UKNO; 20.00 TV DNEVNIK 2, 20.30 ZRCALO TEDNA; 20.50 "UMENA REKA, japonska dokumentarna serija, 2/10; 21.45 £()KON v LOS ANGELESU, ameriška nanizanka, 4/42; 22.35 'v DNEVNIK 3, 23.00 OČI KRITIKE; 23.40 POLETNA NOČ: I^^URPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 5/'24 - INFORMA- iivNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE - Tavlor Bradford: ni^,^ SRCA, ameriška nadaljevanka, 1/4 - ČRNI GAD. an- 9'eska nanizanka, 5/18; 1.45 VIDEO STRANI LJUBLJANA II___ ln°? Pariz; ROLUND GARROS - ODPRTO PRVENSTVO "ANCIJE V TENISU - POLFINALE (M), prenos; 17.30 SA- "^UTSIJI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 ALP-. SKI VEČER BLED 1990 - ponovitev 2. oddaje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, 1. del. prenos iz Cankarjeve- ga doma: 21.00 VPRAŠAJTE, ZIS, 22.00 REGIONALNI PRO- GRAMI TV UUBUANA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI ZAGREB I-- 8.25 TV KOLEDAR; 8.35 FERDV, risana serija; 9.00 POLET- NI PROGRAM; 11.00 POROČIU; 11.05 POLETNI PRO- GRAM; 13.05 KVIZKOTEKA, ponovitev; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 16.50 JADRANSKI POTOPISI; 17.00 POROČIU; 17.10 TV KOLE- DAR; 17.20 POGOVORI O ZNANOSTI; 17.50 FERDV, risana serija: 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA: 18.45 MUPPET SHOVV; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK,20.00 GUS SRCA, 4. zadnji del ameriške nad; 21.00 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 KULT, oddaja o kulturi; 23.20 ŠPORT DANES; 23.25 BARVA NOČI, nočni program: CASA- NOVA. nemška nadaljevanka, 3/4 - VSE RAZEN UUBEZNI, humoristična serija; 1.25 POROČIU ZAGREB II 11.25 TEST; 11.35 POROČIU; 11.45 TV KOLEDAR; 11.55 Pariz; ROUND GARROS, mednarodno odprto teniško pr- vensNo Fr^incije; 16.30 MONDIAL, najava dneva; 17.15 Mi- lano: SVEČANA OTVORITEV SP V NOGOMETU; 18.00 Mila- no: NOGOMET, Argentina - Kamerun; 20.00 GOL SHOVV; 20.45 POROČIU; 20.50 ANIMAVIZUA - REVIJA ATEUEJA 212 KOPER: 13.45 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 14.15 FISH EVE (ponovitev); 15.00 BOKS (ponovitev); 15.45 SPEEDV; 16.15 JUKE BOX (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠ- ČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 BASKET NBA, finale 4 tekmV posnetek; 22.30 TV NOVICE; 22.45 ODBOJKA, VVorId Le- ague: Belo Horizonte: BRAZILIJA - ZDA (posnetek); 1.00 EUROGOLF (ponovitev). AVSTRIJA I 9.00 POROČIU in SINHA MOČA - SUŽENJEUSTNIKOVA HČI, ponovitev 162. dela; 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 LOV NA DR. SHEEFERJA, ponovitev - (The Presi- dents Analyst — ameriški film, 1967); 12.15 DOMAČE RE- PORTAŽE, ponovitev; 13.05 POROČIU; 13.15 Ml, ponovi- tev; 13.45 RISANKE; 14.00 NEVESTIN OČE: (Fatherof the Bride — ameriški film, 1950); 15.30 Otroški program - JA- NOŠEVA URA, risana serija; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 5xJAZ IN TI, pregled programa; 16.35 NAPOTKI IN USPEŠ- NICE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 BLACK BEAUTV. Umazane zvijače; 17.35 MINI KVIZ; 17.55 RDEČE IN PUVO; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJEUSTNIKOVA HČI, 163. del; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Kot mačka in pes; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DERRICK, Samotar; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU. Rože za javno tožilko; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50 JEREMV RO- DACK — MOJA VOUA JEZAKON, (Tribute to a Bad Man — ameriški vestern, 1955); 0.25 ZAHODNO OD SANTA FE- JA. Mehiška pravica; 0.50 POROČIU AVSTRIJA lli 11.55 LEKSIKON UMETNIKOV, kiparka Gerda Fassel; 12.00 ŠPORT, TENIS — MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE. Polfinale (m), iz Pariza; 17.15 ŠPORT, ITALIJA — SP V NO- GOMETU 1990; ARGENTINA - KAMERUN, prenos iz Mila- na; 19.53 VREME, 20.00 ŠPORT; 20.15 REPORTAŽA; 21.00 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbice; 21.20 KOT VAM UGAJA, kabaret; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.50 NEZGODA, vzhodnonemški risani film (1988) Klausu Georgija in Lutza Stutznerja; 22.55 ŠEST ZAPOVEDI: KRATKI FILM O UU- BEZNI, (Poljska, 1988); 0.20 KATZELMACHER, (Nemški film. 1969); 1.50 POROČIU 20. STRAN-31. MAJ 1990 podjetje grames p.o. Žalec Delavski svet podjetja Hmezad Grames razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Pomočnika direktorja za finančno-računovodsko področje 2. Pomočnika direktorja za komercialno področje Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - 3. oz. 5 let delovnih izkušenj - da ima sposobnost za uspešno vodenje finančno- računovodskega področja Pod 2. - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj - da ima sposobnost za uspešno vodenje komerci- alnega področja. Mandatna doba je 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od razpisa na nasjov: Hmezad Grames Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1. Zainteresirani kandidati dobijo informacije v kadrov- ski službi tel. 711-211. MUZEJ REVOLUCIJE CELJE razpisuje dela in naloge ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka izobrazba ustrezne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski stroki - organizacijske sposobnosti - da predložijo koncept razvoja muzeja Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Muzej revolucije Celje, Trg V. kongresa 3, 63000 Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po spre- jemu sklepa o imenovanju. Delavski svet Hmezad Kmetijstvo p.o. Žalec razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodjo služb podjetja in splošnega sektorja 2. vodjo finančno-računovodskega sektorja 3. vodjo razvojno-tehnološkega sektorja 4. direktorja obrata Latkova vas 5. direktorja obrata Petrovče 6. upravnika DE Latkova vas 7. upravnika DE Žovnek 8. upravnika DE Gozdarstvo 9. upravnika DE Vrbje 10. upravnika DE Arja vas 11. upravnika DE Celje 12. upravnika DE Govedoreja 13. upravnika DE Ribogojnica Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visokošolska ali višješolska izobrazba (VII. ali VI. stopnja šol. izobr.) 2. 3-5 letne delovne izkušnje na podobnih delih 3. vodstvene in organizacijske sposobnosti ter posebne pogoje: Ad 6.. 7., 9.. 10., 11. - delovne izkušnje 5 let v hme- ljarski proizvodnji. Kandidate bomo imenovali za 4-letno mandatno do- bo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Hmezad Kmetijstvo p.o. Žalec, Vrečerjeva 8. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po izbiri oziroma imenovanju. Ljubečna Celje telefon (063) 33-421 Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 u3 dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do lo. pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldansl' nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 5 organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in j^j Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterin postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti vetef? v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratariin varne, telefon: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE konjlcj veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delow veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj nasW dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterin postaji: 751-166. ^ VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski p. v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure nep ryeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure nasledj. dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob nj. kih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na v« ncirski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan,r ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulant od 7. do 9. ure. Do 3. junija bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj 840-112, od 4. dalje na dipl. vet. Drago Zagožen, tel.: 840-n VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15 vsak dan, od 15. ure pa do 7. ure naslednjega dne pa je orgj rano dežurstvo. Danes, 31. maja bo še dežural dipl. vet 1 Janez Hrovat, tel.: 741-04L _ ... ______ - gremo v kino KINO UNION do 6. 6.: vrnitev v pri- hodnost - ameriški film MALI UNION do 2. 6.: tex viler - itali- janski film od 4. 6.: polkovnik redl - nemško-avstrijsko-madžar- ski film METROPOL 31. 5.: srčece - ameriški film do 6. 6.: bolničarja na kolesih - ameriški film od 1. 6.: lolita - dekle na klic - nemški film Matineje ' 2. 6.: arizona junior - ameriški film KINO DOM 31. 5.: obupno IŠČEll zano - ameriški film od 1. do 4. 6.: ZMAJ iz zone - hongkonški fil, od 5. 6.: arizona JU) - ameriški film DOM - Mladinski program odi. do 4. 6.: BARBARI lijanski film KINO VOJNIK 3. 6.: porkijeve VR lije - ameriški film KINO ŠMARJE PRI jelš, 31.5. in 1.6.: delta F( commando - italija ameriški film 2. in 3. 6.: dobro JU vietnam - ameriški fi KINO RTC UNIOR zreče 31.5.:kojehari SRE sally - ameriški film 1. 6.: glej NO, kd( oglaša - ameriški fili 2. 6.: nemoralne Z( be - ameriški film 3. 6.: ljubezni NE reš kupiti - ameriški KINO DOM MOZIRJE 31. 5.: sladko DOZI vanje - španski film 2. in 3. 6.: akcija ter zem - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 2. in 3. 6.: kitajska! za - ameriški film 6. 6.: riba po imenuj da - ameriški film KINO LJUBNO 2. in 3. 6.:rdečavr0( - ameriški film KINO ŽALEC 31.5.: dvojčka - am< film KINO PREBOLD 31.5.:desertssmet - ameriški film KINO POLZELA 31. 5.: saigon - arw film KINO SLOVENSKE KONJ 31. 5.: ženskar-am film 3. 6.: mesečnica -» ški film 6. 6.: wilov - amerišk KINO ROGAŠKA slatin 31. 5.: obtoženi-anr film , KINO ŠENTJUR PRI cew 2. in 3. 6.: človek ni^ gu - ameriški film KINO TITOVO VELENJE, 31. 5.: devet NlNP^ smrti - hongkonški i;^ 1. 6.: nevarni p" - ameriški film . . 2. in 3. 6.: silamoci'' riški film ,,^1 4. in 5. 6.: velika m^^' na - francoski film , 6. 6.: norčije na sih - ameriški film Nočni kino . ^ Lin3. 6.: lahko,naj" način - ameriški^fi^,'?. 2. in 4. 6.: masčevj angela - ameriški ii" KINO DOM KULTURE,-^ 31. 5.: sodniki IZ^^ kona - ameriški filf", 4. 6.: v vrtincu-aro film KINO ŠOŠTANJ -n« 3. 6.: velika mo^^ - francoski film ^ 4. 6.: sila moči ' a" film Nočni kino 2. 6.: lahko, NA Vb^ čin - ameriški fil"!.«! KINO ŠMARTNO OB r^«f 1. 6.: društvo - PESNIKOV - ameris'^ 31. MAJ 1990 - STRAN 21 PRIREDITVE fiiovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, ^ Zteii- 21- fn^s ob 12. uri predstava Joeja Ortona PLEN ''flii Francija Križaja za II in III. mladinski abonma. ^ v cerkvi Sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo v soboto, 2. ia ob 20. uri celovečerni zaključni koncert sakralnih, ^ etnih in narodnih pesmi Moškega pevskega zbora PD ton Bezenšek iz Frankolovega, pod vodstvom Marjana ^^j^jltovnem salonu bodo nocoj, v četrtek 31. maja ob 19. odprli razstavo slikarskih del cikademskega slikarja ^jiSi Prančiča iz Ljubljane, ki bo razstavil svoje oljne ae- Razstavo si lahko ogledate do 24. junija. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, 31. !ia ob 19.30 uri zaključni koncert učencev Glasbene šole. J^ogaške Slatine. ija velenjskem gradu razstavlja svoje slike slovaška kademska slikarka Edita Amrušova. Razstavo si lahko jgledate do 10. junija. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahHo do v.nca junija ogledate razstavo IZ SLAVISTOVE DELAV- jJcE - OB 60. LETNICI MATEJA RODETA. V razstavišču Laški dvorec v Laškem si lahko do petka, j junija ogledate razstavo ilustracij Boža Kosa, pri^jublje- pjga ilustratoija in urednika revije Ciciban. y avli Zdravilišča v Laškem pa si lahko le še danes, fgtrtek 31. maja, ogledate prodajno razstavo akvcirelov jlcademske slikarke Darinke Pavletič. V Pivnici v Rogaški Slatini si lahko do 10. junija ogle- (jate razstavo likovnih del (akvarelov in risb) kitajskega ustvarjalca Hua Quinga. V Narodnem domu v Celju bo danes v četrtek, 31. maja j(, 19, uri koncert mešanega pevskega zbora Gostinskega jo(^etja Celje, ki ga vodi Vlasta Plavčak in moškega pev- ^jiega zbora Društva za šport in kulturo pri PTT Celje, ki p vodi Pavle Bukovac. V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini si jjhko ogledate razstavo starih grafičnih listov iz stalnih :birk Muzeja, ki jih je Rogaški Slatini podaril Kurt Muller ■ 2 Švice. Razstava prikazuje Avstrijo v akvarelih. MUSTVA liiiilo se je 25 dečkov in 16 (klic. POROKE Iporotilo se je devet parov od \h Mon SORSAK in Ber- iki^REZAR oba iz Tmovelj 11%, Dušan VENGUST in laTURNŠEK oba iz Tmo- Ipri Celju, Sava KNEŽE- Cin Ksenija POREDOŠ oba Stor, Vladimir KUŠER iz Vi- ilia m Tatjana BORNŠEK iz kSi Robert PERNAT in Mar- »kaMAJCEN oba iz Celja ter toKOŠTOMAJ in Bemar- iZUŽEK oba iz Dobrne. poročilo se je osem parov od "1 Aleš MOLKA iz Zagorja 5 savi in Janja SAVŠEK iz -'elj, Josip KAMPOTIČ iz n Katica MARTINOVIČ -ibora, Dušan MATKO iz ««ruperta in Hermina ŠKET ,m, Alfonz MIHEVC in •"^na ZELIČ oba iz VeUkega f5a Andrej LENKO iz La- y iz Zdenka HRASTNIK ^mrmce, Branko UDUČ iz l?^^nega in Jožica KOR- 12 Močilnega ter Jože trcr£ iz Strmce in Simona POTNIK iz Breznega. '^J poroka-laško ^J^^a sta jo Janez in Ga- JJ^HARTMAN iz Zidane- S pri Jelšah so se: Andrej Ab5^ 12 Kompol in Silva ^ Vinskega vrha pri ,^7- Anton PLEMENI- KRpdt Rjavice in Biserka Kl.H^ iz Huma na Sutli, od 5° KIDRIČ iz Cerovca in Cvetka ŠIPEC Vaju^e. Nenad CREVAR iz l'hv6\,,^latine in Carmen tr.drnijl^^ Ločen dola, Bo- JSiKj^^IKizGrobelnega rko RaH^R iz Brecljevega, ^nini^OMlH iz Šentvida pri t^obrl" ^'■^ka DOBERŠEK ^IStanL^olJa, Ivan GNUS iz ^^§or,^t ^1 Breda CEPIN iz S Ga li^^an LESKAJ in ''^SAK oba iz Trebč. kinj^sose: Stanislav TO- . Borislavka MILAN- KOVIČ oba iz Velerya, Jožef MEH in Marija REBEVŠEK oba iz Velei\)a, Ljubomir GO- TOVNIK in Irena GORENC oba iz Velenja, Rjgko SOTLER iz Šenbrica in Jožica LESJAK iz Lipja, Emil JUVAN iz Loko- vice in Mateja VALAND iz Ve- lenja, Franc TAJNIK iz Topol- šice in Sinatra LABUS iz Vele- r\ja, Vojko SEME in Marija KOLAR oba iz Velenja ter Bo- ris PELKO iz Velenja in Vale- rija KOREN iz Šoštar^ja. Žalec Poročili so se: Simon FLOR- JANC in Danijela LAP AN oba iz Ločice ob Savinji, Bojan VNUČEC in Nataša POLA- NEC oba iz Šmatevža, Robert OBLAK in Saša UDUČ oba iz Pongraca, Damijan SREBOT iz Kasaz in Sabina SOLMAN iz Mogojnic, Franc URSEJ iz Lo- patnika in Mgjda ARLIČ iz Preiske ter Tomaž KOLŠEK in Barbara TOMINŠEK oba iz Andraža nad Polzelo. SMRTI Celje Umrli so: Alojz KUGONIČ, 59 let iz Skomega, Maks BO- HORČ, 82 let iz Košnice, Jože ZAVSEK, 67 let iz Slovenskih KorxJic, Mihael CVERLE, 53 let iz Velikih Grahovš, Filip ŽOHAR, 81 let iz Gorr^je vasi pri Preboldu, Pino ZAGORIČ- NIK, 38 let iz Celja, Jožefa ŠTRAUS, 80 let iz Velenja, Pa- vla SIVKA, 85 let iz ArcUna, Marija BENEDEJCIČ, 85 let iz Ceya, Marjan BLAZINSEK, 50 let iz Celja, Jožef STANČIČ, 32 let iz Rogaške Slatine, Matilda GAJŠEK, 55 let iz Drevenika, Bernard ERMAN, 78 let iz Ce- ija, Ana PRAZNIK, 77 let iz Potoka, MUan MALGAJ, 57 let iz Celja, Ivan BREZNIK, 77 let iz Celja, Ivo URŠIČ, 64 let iz Celja, Roman KOPINŠEK, 31 let iz Pletovarij, Marija ŠTRA- ŠEK, 91 let iz nunskega, Jože- fa KRAŠOVEC, 80 let iz Ceija, Marija ARTANK, 71 let iz Rup, Alojz HAMER, 59 let iz Vele- nja, Robert ŠURBEK, 22 let iz Ceija in Martin ZABUKOŠEK, 79 let iz Laz pri Dramijah. Šmarje pri Jelšah UmrU so: Adalbert KRI- STAN, 43 let iz Pečice, Cecilija KOPRIVC, 93 let iz Planinske- ga vrha, Vilma SLANA, 87 let iz Rogaške Slatine, Kristina PENIC, 84 let iz Podsrede in Gregor ROŽANC, 80 let iz Šmzirij pri Jelšah. Velenje Umrli so: Danilo KOLENC, 26 let iz Šoštarya, Anton KOS, 71 let iz Velenja, Alenka SPI- TAL, 32 let iz Gaberk, Marija HARMINCAR, 50 let iz Pod- krjga pri Velenju, Stevan RONČEVIČ, 55 let iz Loške gore, Agata MANCE, 51 let iz Velenja ter Viktor MEVC, 58 let iz Raven. Žalec Umrla sta: Mihaela PRA- PROTNIK, 70 let iz Vranskega in Zlatka STRNAD, 79 let iz Tabora. Borza dela Abankad. D. Ljubljana objavlja to ponudbo na osnovi sklepa 1. redne skupščine Abahke. d. d. Ljubljana z dne 21. 12. 1989in dovoljenja komisije za izdajo dovoljenj o izdaji vrednostnih papirjev št. 04-39/1 z dne 26. 4. 1990. Abanka d. d. Ljubljana obvešča vse kupce delnic, da imajo možnost vpogleda v boniteto SDK o AbAN K\ in v zaključni račun za leto 1989 vsak dan v času vpisa in vplačila delnic na vplačilnih mestih ABANKE d.d. LJUBLJANA. Abanka d. d. Ljubljana 22. STRAN-31. MAJ 1990 PRODAM motorna vozila 126 p, letnik 1982 prodam za 14.000,00 din. Vili Beričič, Pariž- Ije 53, Braslovče, telefon 721- 211/58, dopoldan. MOPED APN 6, malo vozen in od- lično ohranjen, prodam. Inf. na tel. (063) 745-239. MERCEDES 190 D, letnilc 1987, prodam. Telefon (063) 761-076, po 20. Z 128, mn\k 87, prevoženih 20.000 km, prodam. Telefon 776- 917, od 19. do 21. Z KOMBI 6-t-l, prodam. Telefon 26-070. LADO rivo 1300, januar 1989, pre- voženih 6500 km, prodam. Tele- fon (063) 701-530. FiAT 126, 13.000 km, letnik 88, ugodno prodam. Klicati po 2. uri na telefon 21-518. VETERAN VW 1200, letnik 1957, v odličnem stanju, prodam. Av- toodpad Edvard CENO, Zbeiov- ska gora 44, Loče/Poljčanah. ŠKODO 105 L, letnik okt. 78, reg. do dec. 90, za 10.000,00 din in tomos avtomatik 3 MS, star dve leti, malo rabljen, poceni pro- dam. Inf. 731-123/242 ali popol- dan na Kidričevi 2, Laško, D. Pušnik. FIAT 750, letnik 1983, ugodno pro- dam. Telefon (0601) 42-125, po- poldan. ZASTAVO 750, letnik 77, obnovlje- no, z deli, tomos APN 4, motor in menjalnik za jugo 45, prodam. Telefon 772-041. R 4 TL, letnik 1979, dobro ohra- njen, prodam. Informacije Stropnik, Mariborska 68, do- poldan. Kako najlažje do novega ali rabljenega avtomobila? Oglasite se v podjetju AVTO BRANCE v Laškem Tam je trgovina z novimi in rabljenimi avtomobili (tudi staro za novo) ter trgovina z rezervnimi deli (VW, Audi, Opel IDA). Vsako soboto od 8. do 12. ure avtomobilski sejem s servisno-strokovno po- močjo pri nakupu vozila (t. i. mini tehnični pregled). Prodaja in servis vozil: Brance Laško, tel. 731-282. 126 P, letnik 82 - konec leta, pro- dam. Žuraj, Bodrež 7, Šentvid, telefon 821-650. GOLF, S paket, diesel, letnik av- gust 85, 80.000 km, lepo ohra- njen in dodatno opremljen, pro- dam za 80.000,00 din. Telefon 721-520, Drago. ZASTAVO 125 P, letnik 79, v voz- nem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Jožef Vrečko, Lokar- je 2 b, Šentjur. LADO 1600, letnik 80, registrirano, prodam. Telefon 37-086. AUDI 80 LS, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran do maja 1991, prodam. Telefon (063) 761- 240. MZ ETZ 250, let. 8/88, reg. do 13. avgusta 1990, ohranjen, pro- dam. Telefon 711-935, po 19. uri. Z126 P, letnik 87, prodam. Inf. 731- 233/22 dopoldan, ob četrtkih po- poldan. VW 1200, letnik 1974, ugodno pro- dam. Telefon 35-051, popoldan. Z 101, reg. do jan. 91 in jugo 45, ugodno prodam. Janko Dola- mič, Primož 14, Šentjur, telefon (063) 742-463. R 4, letnik 88, rdeč, 24.000 km, pro- dam. Telefon 35-390. JUGO 45 AX, april 1988, prodam za 6200 DEM din. protivrednosti. Telefon 31-335, zvečer. TOMOS avtomatik prodam. Cena 3.500,00 din. Telefon 21-755, po- poldan 25-472. GOLF D, letnik 83, prodam. Tele- fon 775-096, po 20. uri. ŠKODO Š 100, za 6.500,00 din, to- mos 15 SLC za 350,00 din, tory 1. leto, za 4.500,00 din zelo ugodno prodam. Telefon 37-856 ali v službi 25-920/336. FiAT 750, letnik 85 in iado 1500, letnik 77, prodam. Oba v do- brem stanju. Telefon 714-190. (cena po dogovoru) BT 50, prodam. Telefon 33-695, Franc Planinšek, Zg. Hudinja, Celje. ZASTAVO 750, letnik 78, neregi- strirano, v dobrem stanju, pro- dam. Telefon: 779-293. TOMOS APN 6 prodam. Klicati v četrtek od 7. do 19. petek po 19. uri, na telefon 731-115. ZASTAVO 101, letnik 78, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 828-137. SIMCO 1000, letnik 1978, nereg., prodam. Telefon (063) 751-526. CITROEN GS karavan, letnik 79, reg. do 13. 2. 91, ugodno pro- dam, 721-322. SAM ARO 1300 S, 5 vrat, staro 1 le- to, reg. do junija 91, prodam. Cena 12.900 DEM din. protivred- nosti. Telefon 770-070. Z 101, letnik 77, ugodno prodam, inf. na telefon 29-211/1108, v če- trtek in petek od 10. do 13. ure. JUGO koral 45, letnik 89, prodam. Telefon 27-231. ZASTAV0101, letnik 1984, ugodno prodam. Telefon 36-955. Z 101, letnik 74, nereg., v voznem stanju, prodam. Telefon 785- 183, od 16. do 20. ure. AVTOMATIK 3X, skoraj nov, ugod- no prodam. Kličite od 19. do 20. ure, na telefon 34-297. Z 101,16.000 km, prodam. Telefon 36-216. JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Telefon 31-150 dopoldan, 27- 127, popoldan. MOPED tomos avtomatik, 5600 km, lepo ohranjen, pro- dam. Telefon 34-331. 126 P, letnik 1980, reg. do 21.9.90, prodam za 9.400,00 din. Jože Vasle, Breg 42 c. Polzela, tele- fon 701-221, od 7. do 15. VESPO PX 50 XL, belo, popolnoma novo, ugodno prodam. Telefon 831-930/351, do 16. ure. R 4 TL ugodno prodam. Mihael Ko- kot, Sp. Ponkvica 12, Grobeino. R 4 TL, letnik 80, dobro ohranjen, registriran do aprila 91, zelo ugodno prodam. Inf. popoldan od 13. do 15. Dušan Goropev- šek, Šešče 65. Telefon 701-163. 126 P, letnik 79, potreben klepar- skega popravila, ugodno pro- dam. Telefon 24-296. JUGO 45, letnik 83, ugodno pro- dam. Telefon 701-748. JUGO koral 55, star 5 mesecev, prodam. Telefon 28-448, zvečer. LADO samaro, letnik 87, prodam. Telefon 776-783. VESPO PX 200 E, letnik 86, dodat- no opremljeno, 5000 km, dobro ohranjeno, prodam. Grega Prah, Medlog 23, Celje. Z 101 mediteran, letnik 1981, po- treben manjšega popravila, pro- dam. Telefon (063) 821-409. MOPED T 12 prodam za 3.000,00 din. Telefon (063) 701-857. AVTOMATIK A 3 ML, ugodno pro- dam. Telefon 776-882. JUGO GVL 55, letnik 11/89, nujno in zelo ugodno prodam. Telefon (063) 24-484. GOLF JGL, letnik 10/81, prodam. Robert Vrenko, Maistrova 2, Celje. Z 101, starejši letnik, reg. do dec. 90, prodam. Cena 8.700,00 din. Telefon 29-135. Stroji MLIN kladivar, sadni mlin in seku- lar, prodam. Telefon 741-493. TRAKTOR z dvojno vleko izredno poceni prodam. Če ne verjame- te, se prepričajte osebno. Rav- nak, Žagaj 27, Ponikva/Gro- belnem. TRAKTOR ferari (Tomo Vinkovič), 24 KS, primeren za delo v goz- du, prodam. Marko Resnik, Ma- rijina vas 31, Jurklošter. PUHALNIK tajfun, rabljen, s cev- mi, prodam. Telefon 701-923. KOSILNICO alpino in nekaj re- zervnih delov prodam. Rifen- gozd 16, Laško, (iz smeri Pe- čovnik). TRAKTOR ferguson, star 3 leta, zelo ugodno prodam. Telefon 24-896. KOMBINIRKO, stružnico, rezkar in cirkular prodam, 741-955. ITALIJANSKO traktorsko kosilni- co, malo rabljeno, dve kosi, ugodno prodam. Miloš Jug, Go- stinca 17, Podčetrtek. TOMO VINKOVIČ 420, star 4 leta, ugodno prodam. Telefon 731- 123/246, Plahuta, Brezno 17, Laško. FOTOKOPIRNI stroj Ress model F., na salmijak, primeren za obrtno dejavnost, prodam. Jože Grobeinik, Vrbje pri Žalcu 97a. ŽAGO za razrez hlodovine, žago za železo Pobjeda in cirkular za drva, prodam. Ivan Cestnik, Gornja vas 80a, Prebold. Tele- fon: 723-515. ŽAGO za razrez hlodovine ugodno prodam. Ogled vsak popoldan. Gačnik, Lešje 3, Šk. vas. POLIRNI stroj za poiiranje vseh kovin, prodam. Telefon 723-098. MOTORNO kosilnico alpinist, pri- merno za košnjo po hribovitem predelu in kombi zastavo 850, prodam. Ivan Šumej, Vinska Go- rica 32, Dobrna. DOBRO ohranjeno kosilnico alpi- na prodam. Šifra KOSILNICA. posest ZAZIDLJIVO parcelo, 2139 m^ in gozd 2874 m^ na prisojni legi v Zabukovici/Žaicu, prodam. Te- lefon (061) 653-013. HIŠO z ohišnico In hlevom v Ložni- ci/Slivnici, prodam, inf. na tel. 31-589, od 17. ure dalje. STANOVANJSKO enodružinsko hišo, pritlično,' takoj vseljivo, s telefonom v Lazah/Dramljah, prodam. Gorazd Sopar, Preiož- nlkova 10, Vojnik, telefon (063) 772-113. MEŠANI gozd, 3,6 ha, katastrsko območje Tremarje, prodam. Inf. (0601) 81-832. ZAZIDALNO delno komunalno opremljeno parcelo v bližini Žal- ca, prodam. Telefon (0602) 53- 413. KOMFORTEN in opremljen bivalni vikend (elektrika, voda, central- na kurjava, telefon), 20 km iz Ce- lja (smer Šentjur), z manjšim vi- nogradom, prodam. Ponudbe pod MARIBORČAN. PARCELO prodam. Inf. na telefon 741-416, od 15. ure dalje. NEDOKONČANO dvostanovanj- sko hišo z delovnimi prostori v Vrbju pri Žalcu, prodam. Tele- fon 711-304. PARCELO z gradbenim dovolje- njem, elektrika in voda, prodam. Telefon 785-191, popoldan. DVOSTANOVANJSKO hišo s po- slovnim prostorom, prodam. Te- lefon 33-390. Stanovanja STANOVANJE, 36 m^ prodam. Ogled vsak petek. inf. Hršak, Teharska 51, Celje. STANOVANJE, 76 m*, novo, v Žal- cu, prodam ali zamenjam za manjše. Šifra UGODNO. gradbeni material SUH SMREKOV opaž, širina 8cm X 4 m, prodam. Cena 1 m* = 70,00 din. Telefon 770-034. SMREKOVE in hrastove plohe, (7,5 m' in 2,5 m'), ugodno pro- dam. Stane Zupane, Migojnice 32/c, telefon 713-189. RABLJENO strešno cementno opeko, 5000 kosov, zelo ugodno prodam. Inf. na telefon 32-764, od 12. do 15. STREŠNO opeko, rabljeno, dobro ohranjeno, 1500 kosov, po izbiri, poceni prodam (navadni foiir). Anton Pušnik, Tratna 42, Gro- beino, telefon 745-296, po- poldan. oprema SPALNICO, omare, peč kupersch- bush, prodam. Cepuš, Galluso- va 1, od 15. do 18. ZMRZOVALNO skrinjo 2101, pro- dam za 3.000,00 din. Telefon 731-608, Knez, Trubarjevo na- brežje 7, Laško. ČGP DELO PODRUŽNICA CELJE išče skladiščne proston za distribucijo, možen dohod z avtomobili. Ponudbe na telefon 21' Servis Semič, Šmarje pri Jelšah 69 (I 821-385 Hitro, strokovno popravljam pralne stroj štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike in bojiei Obiščite našo trgovino z rezervnimi deli, cene konkurenčne. Del, čas 7.30 do 9 Avtoodpad Škorjanec, Šentjur, del. čas 9.30 do 17. ure Telefon 741-008 SKRINJO LTH, 5101, prodi zamenjamo za manjšo. T 39-697. OTROŠKO posteljico z i< prodam. Piskar, Motniki fon (061) 733-027. DOBRO ohranjeno spalnic dam. Telefon 35-679. ŠTEDILNIK, nov, 2 plin, 2 ( ka, vgradni, prodam 20% je. Telefon 27-657. KOTNO sedežno garnituro. 4 mesece, zelo ugodno p' Telefon 38-216. OTROŠKO POSTEUO z i«? kom (1,2 m), prodam. ničnik, M.Zidanška 9, še> akustični apart - glasbila KLAVIRSKO harmoniko m« 60 basno, prodam. Tel«* 340. DIATONIČNO harmoniko C leznik, prodam. StanKO šek. Dremlje, Dremlje 8' BARVNI TV gorenje, »[ ugodno prodam. Ogle^. zvečer. Anton Lešek, S* nad Štorami 27. TV GORENJE maraton, »•'' ekran 65, še z garai^^J dam. Cena po dogovo^^ Kienovšek, Paneče 3» ske Toplice. HARMONIKO royal s^^^t basov, prodam, telefo"' 261. ^ športni rekvjzj! ČOLN MAESTRAL 9 S 4,5, rabljen eno »ez" dam. Telefon 39-231- 06LASI - INFORMACIJE 31. MAJ 1990 ~ STRAN 23 .cT čoln sevylor, manjši, 1*"''^ za 450 DEM din. proti- <0StiT«'«^°" 31-155. no kolo rok, oprema osme- '^1« prestav, staro 1,5 leta, I« ' ^ za 4.900,00 din. Telefon *'%6. Polak, popoldan. ^In^jsko kolo, 5 prestav, rab- " 1 leto, prodam. Cena 50% Telefon 36-001. "i-fpAL 9 tomos motor 4,5 ^ronik, prodam. Inf. na tel. ivali___ .pO kravo s teletom, dva pra- , 120 kg za zakol, prodam. '',nej Vengust, Leskovec 30, lof|3 vas. 5jO kravo sivko (drugo tele), M preko 600 kg, (breja 3 me- prodam. Inf. na telefon ^3) 631-956, v petek od 9. do C 00 kozo z mladičem pro- ,^ Telefon 776-872. .KPAVI, mladi, prodam. Le- ^Idšvent, Klane 10, Dobrna. ^ZAJCEV za nadaljnjo rejo, l^am. Telefon 27-340. 0 SIMENTALKO, brejo, pro- ^„ Ludvik Naglic, Leskovec J2, Ljubečna. 1^0 TELICO prodam. Roman rjier, Zadobrova 40, Škofja rts telico prodam ali zame- sjni za molzno kravo. Anton ^-taean, Začret 14. ;jCA, primernega za pleme, jeiega, brez rogov, prodam. Te- don 776-240. 310 črno nemško ovčarko brez itdovnJka, poceni prodam. Jože Siflah, Hrastje 22, Loka/Žusmu. USKE, stare 7 tednov, prodam. [Telefon 821-125. ostalo |liRUO v Novi vasi prodam. Te- Kkfl 33-095. OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, Žalec telefon: 13-250 odprto od 9. do 19. ure - nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje - velika izbira uvoženih in domačih korekcijskih okvir- jev in sončnih očal - uvožene dioptrijske plastične leče za očala - fotostekla PRALNI stroj gorenje in štiri gume 145/13 ter avtoradio, ugodno prodam. Vido Čadej, Razgledna 4, Štore. KAMP prikolico adria 305, s pred- prostorom, odlično ohranjeno, prodam. Telefon (065) 31-625, med 15. In 17. uro. KRZNENO dolgo jakno, novo, pro- dam. Telefon 33-311, med 19. In 21. AVTO prikolico nujno prodam. Ce- na zelo ugodna. Robert Jularič, Trnovlje 178, telefon 33-421/64, od 18. dalje. ADRIA prikolico 2-1-1, z baldahi- nom, prodam. Boris Zorman, Celje, Tkalska 3 C, telefon 37- 603. JAWO CZ 350, letnik 79, vozno, neregistrirano ter molzni stroj vitreks, prenosni, prodam. An- ton Pušnik, Radoblje 10 A, Laško. OKNA inies (šest), 60/60 cm s ter- mopan zasteklitvijo po 800 din, prodam, inf. na telefon 26-936, popoldan. BEL UMETNI kamen za oblaganje tiiše In stroj za rezanje keramič- nih ploščic, prodam. Inf. na tel. 741-728. OTROŠKI italijanski kombiniran voziček prodam. Telefon 34-711/ 736. NOVO raztezno posodo za central- no kurjavo, uvoženo, prodam. Polovična cena. Telefon 27-501. DOLGO belo poročno obleko št. 42 ter ojačevalec RS 2000 z radi- jem in zvočniki 2x25W, pro- dam. Telefon 37-392. ZASTAVO 101, letnik 78 in čoln T 300 (bana), motor tomos 4, prodam. Telefon 38-010. RENAULT 12, generalno obnov- ljen, za 12.000,00 din, manjši nov obračalnik MHK 140 za 3.500,00 din, prodam. Ošlak, ilovca 7, Vojnik, telefon 33-421/ 64. HERAKLIT plošče, siporeks kva- dre, novo ostrešje za hišo, molz- ni stroj virovitica, škarje za odv- zem silaže, teličko, staro 6 ted- nov - simentalko, ugodno pro- dam. Krašovec, Arciin 4. KROMPIR Igor prodam. Cvetnik, telefon (063) 745-148. KORUZO prodam. Verdel, Žalske- ga tabora 9, Žalec, telefon (063) 713-452, po 18. uri. GUMI ČOLN šport 2 z motorjem tomos 4,5 ali brez motorja, pro- dam. Telefon 27-304, po 20. uri. OBJEKT za rušenje, nedokončan, 7x5m, prodam. Telefon 723- 203. MOTOR za fička in ostale dele, prodam. Inf. 732-683. SUHE hrastove plohe ter obračal- nik za seno SiP, prodam. Jože Mužeriin, Brezje 3, Vinski Vrh, telefon 823-210. APN 4, moško kolo, glasbeni stolp avdioton, telefon iskra, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 38- 766 NOVO AVTOPRIKOLICO prodam. Telefon 779-223. NOVO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Čvan, Polzela 107 B. MENJALNIK diferencial za 1113, 1213 mercedes, prodam. Dolin- iek. Loče pri Poljčanah. ZASTAVO 750, letnik 78, kombinir- ko osijek, poravnaiko, sekular, šrotar, prodam. Telefon 744- 292. SPECTRUM 48 K, Ines testatura za 50 DEM, vmesnik interface 1, micro drive, kasete 300 DEM, miniramo 250 DEM, printer ep- son in trak 500 DEM, vmesnik RS 232 100 DEM, surf levaiit komplet 400 DEM, kolo, moško sprint (tabulatorji), 10 prestav, 900 DEM, GS palače 79 letnik, reg. do 31.12. 90, 2000 DEM din. protivred., prodam. Telefon 36- 857. PREDNJI desni blatnik za škodo 110 L, letnik 1975, kupim. Kari Perko, Nušičeva ul. 1, Celje, te- lefon 31-616 ali 37-525. STARO opeko bobrovec kupim. Telefon 770-034. RABLJEN šivalni stroj overloch za hišno uporabo, kupim. Šifra OVERLOCH. GOLF JXB 1300, letnik 86/87, do- bro ohranjen, prvi lastnik, pri- bližno 14.000 DEM din. proti- vrednosti, kupim. Telefon 21- 761, od 15. do 21. ZAPOSLITEV VARSTVO za 19 mesečno deklico na našem domu na Ostrožnem ali na vašem domu, iščem. Tele- fon 28-611/372, dopoldan in 36- 892, popoldan, od 16. AKVIZITERJE za prodajo kozmeti- ke in ostalih potrošnih artiklov na terenu, iščemo. Prednost imajo bivši prodajalci knjig. Za- želen osebni avto. Ponudbe pod KOZMETIKA. HONORARNO delo - zavarovalni- iki zastopnik - avstrijska zava- rovalnica, nudim. Telefon 32- 603, od 19. do 21. ure. IŠČEMO mlajšo upokojenko ali žensko brez zaposlitve za vsa- kodnevno pomoč v gospodinj- stvu (3 do 4 ure dnevno). Zaže- lena ženska brez obveznosti. Telefon 21-389, od 13. do 17. ure. FANT išče kakršnokoli zaposlitev. Šifra POŠTEN. ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bi- stroju na Mariborski cesti 32. Možnost hrane in stanovanja, Ostalo po dogovoru. Telefon 24- 405, od 19. do 21. ure. ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bi- stroju na Hudinji. Možnost hra- ne in stanovanja. Ostalo po do- govoru. Telefon 34-662, od 19. do 20. ure. HONORARNO zaposlim dekle za strežbo v prenovljenem bifeju v Petrovčah. Telefon 776-355. DEKLE z veseljem za delo v gostil- ni ali trgovini išče delo v bližini Celja. Lahko honorarno. Tele- fon 772-149. HONORARNO zaposlitev v bifeju nudimo mladi deklici, do 20 let. Telefon 32-902, v petek zvečer. VARSTVO deklice (2,5 leta) na va- šem ali našem domu iščem. Te- lefon (063) 713-153, zvečer. Tečaj makrobiotike dne 9. in 10. junija. Prijave v zeliščni lekarni Kafra. Telefon 28-580 STANOVANJA SAMSKI moški išče opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod SAMSKI ali telefon 21-360, popoMan. STANOVANJE vzamem v najem. Šifra CEUE ZAMENJAM enosobno stanovanje v Novi vasi za večje v Celju ali okolici. Inf. na naslov oz. telefon (063) 31-369, ali 31-593, od 6. do 14., razen sobote in nedelje. STANOVANJE nujno išče par. Ši- fra CEUE-OKOLICA. SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje oddam ženski, ki bo pri- pravljena tudi čistiti stanovaiqe. Plača po dogovoru. Inf. na tele- fon 2»18. od 8. dQ 14. MLADA MATI, KI JE PRED LETI PRED Otroškim dispanzerjem v Celju pustila dojenčka, zaradi nakupa (0,5 ure), z izgovorom, da Je t>olan, naj se Javi pod šHrp VAŠ SIN ŠTUDIRA. PROSTOR za trgovino v Celju ift- čem. Telefon (062) 815-095. VSI, ki bi želeli z delom (2 uri dnev- no) veliko zaslužiti in ki imate svoj avto ter ste mlajši od 25 let se Javite na informativni sesta- nek 4. 6. 1990 ob 18. v hotelu Mene v Celju, Ljubljanska 39, Celje. OBRTNIKI! Knjigovodska in raču- novodska dela opravljam hitro, natančno in uspešno. Tel. 741- 169 - samo dopoldan. PODARIM happyline pristopnice in pomagam pri iskanju novih igralcev. Telefon (0608) 70-465, Bojan. KVALITETNO in poceni polagamo zvočne in toplotne izolacije, gips plošče, koncel plošče in ostale stropne in stenske oblo- ge. Izdelujem tudi predelne ste- ne iz kovinskih in lesenih kon- stnjkcij. Telefon 741-249. IZGUBIL se je pes rotvailer, črn, z rdečimi vžigi. Sliši na ime In- do. Pokličite Postajo milice Žalec. ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo, montiramo in servisiramo, hitro in po konkurenčnih cenah, tele- fon 24-296, od 7. do 20. UNIVERZUM - gospodinjski senris izvaja naslednja dela: elektroin- stalacije, molerska in slikople- skarska dela, polaga vse sten- ske obloge, struganje in lakira- nje lesenih površin, čiščenje in vzdrževanje gospodinjstev, čiš- čenje steklenih površin. Inf. in naročila na telefon 24-184, Boris Bizjak. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angl. strok, literaturo. Telefon 21-971. NOVO! Kvalitetne steklene avto- mobilske strehe svetovno zna- ne ameriško-nemške firme Far- mont, z dodatno opremo - spoj- lerji, prodam. Možnost obročne- ga odplačevanja. Telefon 721- 520, Drago. SPREJMEM delo na dom (montira- nje, pakiranje, sestavljanje). Ši- fra MONTIRANJE. PROSTOR, primeren za elektro delavnico, najamem. Šifra CE- UE-STRMEC. RENOVACIJE in montažo kotiov- nic ter centralnega ogrevanja izvajam kvalitetno. Naročila po- poMan na telefon 711-338. ŠOFER in strojnik zamenja dopu- ste. Ponudbe pod GRADBENI- ŠTVO. OBRTNIKI in podjetja pozor! Sprejmem kakršnokoli deto na domu: pakiranje, sestavljanje, lepljenje in podobno. Možnost sMadi&čenJa. Telefon 783-237. NUDIMO vam vse knjigovodske in računovodske storitve za po- lletja in obrtnike. Inf. (063) 25- 560. ŠIVANJE, strojepisje bi admini- stracijo sprejmem na dom. Tele- fon 723-024. DOBRE obresti! 7000 DEM ali 50.000,00 din nujno potrebujem za dobo 5. mesecev. Šifra OBRTNIK. MANJŠE posestvo aK hišo vza- mem v najem v oi^i okoik:! Ce- lja. Možnost poznejšega odku- pa. Inf. na telefon 39-159, vsak dan po 16. POUČUJEM nemščino s pomočjo kaset Alojz Gmajner, Celjska 43, Vojnik. Novi tednik je glasilo ot>činskih konferenc SZ občin Ceije, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. _____ .__......_,. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednilia: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Vild Kraixjc Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim. Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Ekii i Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena , Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka i Stopar, Tone VrabI, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Frarvjo Bogadi. Tajnica redakcije: Mojca Aužner. 1 Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev. Mesečna naročnina je 30 dinaijev. Za ttuino je letna naročnina 700 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE ARTANK iz Rup nad Šmartnim ^zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sose- """i za tiho sožalje, za darovano cvetje in sv. maše. Hvala '"''i g- župniku za opravljen obred, g. Pešakovi za tople Poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Dobrne za J pesmi slovesa. «wena hvala vsem, ki ste jo z nami pospremili v zadnji dom. Vsi njeni. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi MILANA MALGAJA iz Celja sirj ^^"0 zahvaljujemo vsem, ki so mu kakor koli stali ob tudi' ^ ^^^^ bolezni ter mu jo skušali lajšati. Hvala )e tgf^^ osebno in pisno izražena sožalja, za podarjeno cvet- siHo J ^.^''no spremstvo do njegovega počivališča. Hvaležni šken, pevcem, govornikoma in duhovniku ter Kinolo- " društvu Celje za častno stražo in dostojanstveni ki- nološki pozdrav. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, pradeda, brata in strica LEOPOLDA VOZLIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremdi na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili soža- lje. Iskrena hvala duhovnikoma, gospodu Smrekarju in go- spodu Seljčanu za lep obred in za globoko občutene besede slovesa, godt)enikom, govorniku ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Žahijod vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA DROBNAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence. Hvala tudi kolektivu Cinkarne Celje, gospodu župni- ku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, KS SkoQa vas in govorniku za govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Olga ter hčerki Olgica in Marta z družino 24. STRAN-31. MAJ 1990 NOČNE CVETKE • Da te tepe sedanja, je še nekako za zastopit, nika- kor pa ne gre v glavo, da se te loti bivša. S takšno iz- kušrijo se je v ponedeljek proti večeru soočil Asim M. iz Celja, ko ga je napadla in ga poškodovala nekdarya žena. O čistih računih, ki so menda še vedno dobri pri- jatelji, bivša zakonca očit- no nista razmišljala, prete- paška »bivša« pa bo morala na zagovor k sodniku za prekrške. • V sredo gutraj pa je Dušan G. iz Celja zaprosil za miličniško posredova- rge, ker je v gnezdeče nje- gove prijateljice vstopil neznani možakar in se lotil rxjega in prijateljice. Po pri- hodu mož postave seje raz- jasnilo, da gre za Antona Š. iz Šmaija, ki je jutranji mir in spokoj porušil naklepno, o razlogih za nasilen vdor v stanovarye pa bo moral govoriti sodniku za prekr- ške. In še nasvet Dušanovi prijateljici: vrata stanova- nja je bolje zaklepati. • Iz celjske konobe Dal- macija so v četrtek zvečer sporočili, da se tam dva mlatita. Po prihodu milič- nikov seje ugotovilo, da sta si v pretepaški objem sko- čila Slobodan G. in Gerti P. Do soočenja s sodnikom za prekrške n^ se le pobotata. • V restavraciji Gabeije pa nista bila le dva, ampak kar trije, kar d^e tejle če- trtkovi nočni cvetki pose- ben čar. V popolni lunini odsotnosti si je trojka za mesto obračuna izbrala go- stilniški vrt, pred mihčniki pa še pravočasno pobegni- la. Dedci pa taki! • Vsaka podobnost s prejši^o cvetko je zgolj naključna, k£yti pretep ni bil četrtkov, ampak pet- kov. Ni se zgodil v Gaber- jih, ampak na celjski želez- niški postni. Cvetki imata skupno le to, da so akterji pred mihčniki pobegnili. Začasno, seveda. • Varnostnik nima z var- nostjo nič skupnega. K^ti: če bi bil varnostnik varen, ne bi khcal na pomoč. In ker ni bil varen, je v soboto poklicah iz hale Golovec in prijavil nevarnega napadal- ca. Varnostnika se je lotil Mladen R., ki je s tem kršil javni red in mir. • Roman G. je bil v ne- deljo ali prezgoden ali pre- pozen. V stolpnici Na zele- nici 8 je bil ob štirih zjutr^ tako glasen, da je stanoval- cem prekipelo in so pokli- cali miličnike. Ne ve se, ali nco ga pohvalimo zaradi do- bre kondicije ah svetujemo naj gre na zdravljenje zara- di nespečnosti. Eno pa drži, kot pribito: šel bo k sodni- ku za prekrške. • Čez dobro uro pa je Marko D. na postni milice potožil, da sta ga pred Ca- sablanco dva pretepla, po- škodovala in pobegnila. Miličniki so jima na sledi. Marko pa se je začasno od- ločil za drugega diskača. M. A. Vzgojna kazen za zlorabo uradnega položaja Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen - 3 mesece zapora (pogojno, s preizku- som za dobo enega leta) Dragu Alencu iz Zreč, ki je 24. julija leta 1987 kot služ- bujoči miličnik Postaje mi- lice Slovenske Konjice pri opravljanju službe zlorabil svoj uradni položaj. Miličnik Drago Alenc je omenjenega datuma pripe- ljal na postno milice občana Rada Ovčarja z namenom, da bi razjasnil vlom v osebni avtomobil pri motelu Tepa- nje. Začel ga je spraševati o okoliščinah tega dejanja, ki pa ga Ovčar ni mogel prizna- ti. To je miličnika tako zelo' ra^ezilo, da se je odločil za fizično silo oziroma izsiljeva- nje priznanja kaznivega de- janja. Obdolženi Alenc je na glavni obravnavi na Temelj- nem sodišču Celje, v enoti v Slovenskih Konjicah, vztrajno zanikal očitano mu kaznivo dejanje, češ da ga oškodovanec Ovčar bremeni za nekeo, kar ni storil. Trdil je, da je z Ovčarjem postopal korektno in skladno z zako- nom, in potrdil, da ga je po- vabil na razgovor v zvezi z vlomom v avtomobil. Zatr- jeval je, da se Ovčarja v času razgovora ni niti dotaknil. V postopku je prvosto- penjsko sodišče izvedlo in ocenilo vrsto dokazov. V po- polnem nasprotju z zagovo- rom miličnika Alenca je iz- poved oškodovanega Ovčar- ja. Le-ta je moral, na zahtevo miličnika, zapustiti delovno mesto in oditi z njim na Po- stajo milice. Besednim grož- njam miličnika, ki je hotel izsiliti priznanje dejanja, ki ga občan Ovčar ni storil, so sledila dejanja, kot so: bok- sanje v predelu želodca, br- canje v nogo ter udarec v za- tilje. Po končanem »razgovo- ru« se je Ovčar vrnil na delo v Konus, kjer je vratarju in svojemu predpostavljenemu povedal, da je bil na postni milice pretepen. Ker ni bil sposoben za delo, ga je pred- postavljeni pustil oditi do- mov oziroma k zdravniku, kjer se je zglasil naslednjega dne. Zdravnik je Ovčarja na- potil v bolnišnico zaradi su- ma poškodbe vranice. Sodišče je po izpovedbah prič (vratar J. L., Ovčaijev predpostavljeni D. V., dežur- ni miličnik na PM, miličnik I. K., čistilka na PM, miličnik M. V. idr.), ki so podprte tudi z zdravniškim spričevalom in mnenjem izvedenca medi- cinske stroke, ugotovilo, da je obdolženi Alenc Drago de- jansko s svojim obnašanjem prizadel telesno integriteto oškodovanca in mu s tem Dovzročil tudi psihično trp- jenje. Po uradni dolžnosti je za- devo raziskoval tudi delavec UNZ Celje. Iz njegovega pri- čevanja je bilo sklepati, da so opravili razgovore z vsemi pričami. Disciplinskega po- stopka na UNZ niso uvedli, ker je že bil v teku kazenski postopek, obenem pa so na UNZ Celje menili, da v tem primeru ni bila uporabljena fizična (pri)sila. Za dejanje, ki ga je storil Drago Alenc je dolQ(, porna kazen od treh^ cev do treh let. Sodij^"^ obdolžencu izreklo p, obsodbo. Menilo je, dj di s kazensko sankd minjevalne narave ( namen kaznovanja. Na prvostopenjsko sta se pritožila ob( Alenc in njegov zag© oba pa sta uveljavlj^ tožbeni razlog nepJ ugotovitve dejanske« rvja. Alenc se je še ^ pritožil zaradi, po oceni, neobjektivnosti, sodnice senata, kar I v postopku sojenja poi;. kot nesprejemljivo. Po^ pritožbenega sodišča je pravilno in popolno ug( Ijeno tudi dejansko stan MARJELA •- Voznikov s čeladami je vse manj Petkova prometna akcija za 10 odstotkov manj prometnih nesreč je spet pokazala, kako malo mar nam je za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Ak- cija je na območju UNZ Celje trgala od 13. do 19. ure. Namen je bil ponovno preveriti, koliko občani upoštev^o prometna pravila, zlasti tista o obvezni rabi varnostne čelade in var- nostnega pasu, na očeh miličnikov pa je bila še stran vožnja in vožnja skozi rdečo luč. V akciji so ustavili 1039 voznikov, pri tem pa zabeležili 603 kršitve omenjenih cestno- prometnih predpisov. Devetinsedemdeset ustavljenih bo moralo k sodniku za prekr- ške, izteijali so 462 mandatnih kazni, začas- no pa je bilo odvzetih pet vozniških in deset prometnih dovo^jer^. V devetinšestdesetih primerih so miličniki prepovedali nadalj- njo vožnjo, dvainosemdeset »grešnikov« pa so le opozorili. M. A. LISTAMO PORUMENELE STRANI Zbir Miloš Uk Slovenski narod, 1925 Večji vlom v središču Celja Predsinočnjim je bil izvršen v galanterijsko trgo\ pri Kapucinskem mostu večji vlom, pri katerem vlomilci odnesli precejšen plen. Vlomilci so se spi v trgovino skozi vezna vrata in nato še skozi vraU hodniku. Odnesli so več finih bluz, večje mnoi parfuma, kolonske vode, toaletnega in pisemsk papirja, mila, več albumov in spominskih knjig. Po bili pa seveda niso tudi na denar. Predal, v kateren bil denar, so razbih z dleti in sekiro. Policija je prii storilce energično iskati in upati je, da bodo pocljt uzmoviči kmalu pod ključem. * Vrhovno sodišče ugodilo tožbi Pred nekaj meseci smo v Novem tedniku pisali o razrešitvi predstojnika se- kretariata za notranje zade- ve in člana izvršnega sveta v žalski občini Jožeta Ku- čerja. Primer je obravnava- lo vrhovno sodišče republi- ke Slovenije in Kučerjevi tožbi ugodilo. Jože Kučer je bil s prvim januarjem 90 razrešen funk- cije člana izvršnega sveta in predstojnika občinskega se- kretariata za notranje zade- ve. Sklep so sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine, vendar brez dvotretjinske večine. Skupščina občine je vrhovnemu sodišču pojas- njevala, da člen statuta dolo- ča dvotretjinsko večino sa- mo za izvolitev, ne pa tudi za razrešitev, obenem je razre- šitev posledica reorganizaci- je občinske uprave, Jožetu Kučerju pa da je bila v tem času zagotovljena socialna varnost. Vrhovno sodišče je kljub temu menilo, da niso bila upoštevana pravila postop- ka, zato je tožbi Jožeta Ku- čerja tudi ugodilo. V žalski skupščini in izvrš- nem svetu zdaj priznaveuo ugotovitve vrhovnega sodiš- ča in dejstvo, da je Jože Ku- čer zaradi nesklepčnosti še vedno član izvršnega sveta in predstojnik upravnega or- gana. Vendar pa upravnega organa, sekretariata za notra- nje zadeve zaradi reorganiza- cijskih sprememb ni več, za- radi česar ni mogoče v celoti realizirati sodbe vrhovnega sodišča. V kratkem bodo sklicali komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ki naj bi dokončno odločila o primeru Jožeta Kučeija. Sam je prepričan, da so občinski organi ravnali nepravilno, da žalska občina mora imeti samostojen or- gan za notranje zadeve in da je zaradi postopka utrpel predvsem moralne posle- dice. . IB Nezgoda v UniorJevI kovačnici Do delovne nesreče je prišlo v torek, 22. maja zjutraj Unior Zreče, v obratu kovačnica. Delavec Vlado Milošič iz Zreč je tega dne delal pri stro utopno kovanje. Pri spuščar\ju glave na spodnji utop, je i sile odpadel odkrušek, zadel delavca v levo stegno in ga poškodovcd. Kosa in kosilnici nista naprodaj V času od 20. do 26. maja je neznanec vlomil v barako. B.F. z Zelenice 3 v Celju. S sabo je odnesel dve mol kosilnici Brigs Stratton. V istem času pa je neznanec vlomil tudi v 20 metrov odda brunarico, iz katere je ukradel motorno koso znamke Stit 220. Skupna škoda znaša okoh 30 tisoč dinarjev. Limuzine brez znakov Razkošni avtomobili, vsi tuje registracije, so bili v s( ponoči ob zveneča imena oziroma okrasne znake. Parkirane pred hotelom Donat v Rogaški Slatini sta t( obiskala dva mladoletnika, ki sta bila najbolj navdušeni imeni Alfa Romeo, Mercedes in Volkswagen. S to nevsaki ljubiteljsko strastjo sta naredila za skoraj 12 tisočakov ško< o zmaryšanju ugleda naše turistične dežele sploh ne govo Mladoletnika so pri delu zasačili budni občani, obvestili i nike, starši pa so bili nad »podjetnostjo« svojih sinov p nenavdušeni in presenečeni. Požar na stružnici Do požara na stružnici za obdelavo lesa je prišlo 27. maja okoli 9. ure v TIM Laško, PE Gračnica. Požar je izbruhnil zaradi deformacije krogličnega ležaja in delnega zastoja stružnice. Kovinski delci so povzročili iskre, ki jih je naprava za vsesavanje lesnega prahu vsesala v filtersko napravo, kjer je prišlo do tler^ja in požara. Materialna škoda znaša okoli 30 tisoč dinarjev. - Avtomobilski tat Je bil neroden V petek zvečer je v Štorah nenadoma izginil osebni avtomo- bil, last Srečka Holcingerja iz Pečovja. V soboto ob drugi uri ajutraj je neznani zmikavt dohitel voz- nico osebnega avtomobila Z. K. iz Dvora pri Šmarju in trčil vanjo, pri tem pa naredil škode na ukradenem vozilu za okoli 2 tisoč dinarjev. Neznanec se je nato obrnil proti Mestinju in ob pol treh v Imenem karamboliral, ko je, zaradi neprimerne hitro- sti, zapeljal s ceste po nasipu. Tu je naredil škode za nadaljrvjih 15 tisočakov. Isti dan so avtomobilske kraje osumljenega voz- nika miličniki PM Šmarje izsledili v Sodni vasi. Srečali so se s starim znancem, 26-letnim Jankom Ribičem iz Vodruža, ki je bil na krajšem »oddihu« med prestajanjem kazni v zaporu Dob. j PROMETNE NESREČE Čelno trčenje v Libojah V sredo, 23. maja je prišlo ob 18.20 uri do prometne ne- sreče v Libojah, v kateri sta se dve osebi hudo telesno po- škodovali. Voznik neregistriranega mo- tornega kolesa Dušan Neuhold iz Ce^a je vozil iz Liboj proti Pongracu. Med vožrvjo je sekal levi ostri ovinek, in to v času, ko je iz nasprotne smeri pripe- kal voznik osebnega avtomo- bila Matjaž Čede iz Žalca. Pri- šlo je do čelnega trčenja, pri čemer sta se motorist Neuhold in ryegova 16-letna sopotnica D.E. hudo telesno poškodo- vala. Nesreča italijanskega državljana Prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, se je pripetila v torek, 22. maja dopoldne na magistralni cesti v Gomil- skem. Voznik tovornega vozila Franc Čarman iz Ljubljane je vozil iz smeri Šentruperta pro- ti Ljubljani. Na Gomilskem se je tik pred njim ustavilo vozilo, osebni avtomobil, ki je zavijal v levo. Čarman ga je namera- val obvoziti po desni, pri tem pa ga je zaneslo v levo na na- sprotni vozni pas. V tem tre- nutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 21-letni Giuliano Modina iz Bologne, kije z vozi- lom trčil v tovorni avto in se pri tem hudo telesno poško- doval. Povzročil nesrečo In peljal dalje žalosten je bil tudi izid ne- sreče, ki se je pripetila v nede- ljo ob 18.30 uri na regionalni cesti izven naselja Laze. Neznani voznik osebnega avtomobila jugo, bele barve, je vozil iz smeri Dramelj proti Šentjuiju. Na ravnem delu ce- ste je v Lazah tesno prehiteval voznika kolesa z motorjem Ivana Pintarja iz Trnovca, ki se je umikal, pri tem pa zapeljal v obcestni jarek in padel. Tež- ko ranjenega mopedista so od- peljali v celjsko bolnišnico, povzročitelj nesreče pa je z av- tomobilom peljal daJje, ne da bi se ustavil. M. A. Izsilil Je prednost v sredo popoldne je prišlo tudi do prometne nesreče na mestni ulici v Rogaški Sla- tini. Voznik motornega kolesa znamke Honda, Željko Lubej iz sosednje Hrvaške, je vozil iz smeri Ratanska vas proti Celj- ski cesti. V križišču je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Vladimiru Kovaču iz Rogaške Slatine. V trčenju seje motorist hudo telesno po- škodoval, materialna škoda pa znaša 11 tisoč dinarjev. Če človek nima tistega kar ljubi, se mora spri-^ jazniU s tistim, kar irm (Roger Samuel 1763-1856) 93 POROČ Postna Gomilsko kr« srečnega imena? Spet s namreč v tem kraju pnP huda prometna nesj v kateri je prišlo do 1^ dveh motornih vozil. Zavoda za požarno, reS« no in tehnično službo ^ morali spet spopasti s P* vino in iz nje rešiti it*" skega držav^ana. A V petek so poklicali* tela Merx, kjer je pri'" poškodbe oljnega tesiu^' rilca peči za centralno"^ vanje, naslednji dan beležili vžig, samovžig^ klepni vžig pralnega^ na Opekamiški 12 a. /' den so celjski poklicn^A ci opravili še 15 ra^}'' cestnoprometnih reS' pirotehnična dela so v Prožinski vasi, zbe^ prestrašene pa so reS^ dvigala v bloku na ^ ulici. J