Sloyenci-lbratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 32. Chicago, III. L septembra 1903. Leto II + "Mir" zaspal. drugem mestu zopet kak eks-unio- treba nam delavcem naučiti, če ho-j teljev za pravicc vesoljnega člove- lift/lflcd 1)0 8V6tlI. nisti ali socijalist itd. Raznovrst-! čemo, da se nas ne bo prodajalo na >tva. Na zanikaj več, da te stvar ^ nih govomkov se tega dne v Zdr'. smenjih raznih, delavstvo zatirajo- {ne zanimaj Vsak delavec naj stori državah sploh ne manjka, značilno čih strank. Mnogokrat se čuje raci j svojo dolžnost in> prodno se bodo ' Naznanjamo vsim znucnem in pri jnteljem, slovenskemu rodu voWe, tužno vest, da num jo po dolgi mučni, ncizlječlji vi bolezni, dno avgustu na Grovu v Puebli, Colo, umrl ••MIR v novi obleki." Truplo rnnjkega bo jo že preneslo v cerkev, duša pu mu jo odletela zu Bvoje veliko zaslugo v —pekel, kjer bo dajala ručun za ponevorjenu "re-komuudirunu pisma" iz hudičevega brloga. Zapuščina, obstoječa iz mis-ji'i lnkonj in sramotnega zapeljevanja, wis revnih bedakov- podpor-. nikov "Šmira" so bo hranila v večen spomin v zgodovini klerikalnega nuzudnjuštvu med ameriškilni Slo. venci. Tuga grovskih vitezov in podre-polacoev je nepopisna in nase Brca poskakujojo žalosti. —Za bratsko ■očulje so priporočajo "pokojnika' pogorelci čitatelji ,'MIRA vnovi obleki." Torej "Mir" je "prominul", zadelo ga je zasluženo (?) plačilo. Mi se prav nič no čudimo da so se streznili tudi zadnji onih nesrečnikov, ki si navadno itejejo v čast,ako jim "prečastiti" maziljeui luuipi stisnejo roko. Spoznanje pravega položaju prodira in prodiralo bo cimdalje bolj, dokler bo ne razruši zadnje zidovje, kutero obdajo vse lopove tega bvetu. Tudi revež mora ■poznati kje ga čevelj žuli. Dajte mu pravo Kristusove nauke in videli bode te, da sebo svet v hipu vse drugače zasukal. Iz strani "Miru" smo bili *esto-krat vse,samo človek ue. Tuše vidi, kje je pravo in kje nepravol Resnic azmagujo in vednost prodira! Amen k mirovi smrti! (Tozadovni dopis priobčimo prihodnjič.) lelavski dan v Zdr. državah. Piie S-n K-č. Prav na delavski dan, takozvani "labor day" si zamorem najživejši| predstavljati sliko iz starega kraja, ob času predpustnih maškaradnih vcsclicah. Nepopisno je veselje mladine na te dneve. Z največjim zanimanjem in vsestransko požrtvovalnostjo pripravljajo skrbno že dolgo dobo poprej svojo maska-radno obleko; med tem, ko starejši in mod rej Ši možje vse to le iz strani opazujejo, z glavo zmajujejo in mirno izjavljajo: to Vse je norost in le za neizkušeno mladino. Pa vkljub temu gredo že i oni za nami in ne dolgo več, ko se bodo sami te neumnosti (?) udeleževali. Za "Labor day", koji se obhaja vedno na prvi pondeljek meseca septembra — letos sedmiga — se že dlje časa vestno pripravljajo vse delavske unije na splošno maška-radno korakanje po mestnih ulicah, jjosebno po onih y večjih mestih. 'Krasno, zares krasno je gledati imenovanega, dne člane raznih delavskih unij korakati po v za to določenih ulicah pod unijskimi zastavami, z različnimi bojnimi napisi, kakor: "8 Hours Week", "Pull Wages" ali "združeni krojači", "združene šivilje", "ne šivati ob nedeljah" itd. Imel sfm priliko enake prizore že večkrat opazovati. Posebno znameniti so, na Čast dnevu prirejeni, "pikniki". Vse gosenice, ki žive na velikanskem delavskem drevesu ter istega sad, cvetje in perje naduživajo in do korenine iz-podjejajo, se priplazijo na "Labor day" do tal in prav ob koreninah se ozirajo na drevo, ter neumorno hvalijo Sij in dobroto dela, katero jim polni — škodljivi, nedelavni golazni — trebuščke in tudi moš-njičke. Tako velikansko ponižanje kapitalistov in njihovih politikarjev, omami — žal — delavce, kakor Kitajca opijum, ter navadno zopet mirno zadremljejo v sladke sanje, ko se pa konečno prebude iz dolgotrajnega spanja, so jih navadno le-5e okostnice in ne preostaja jim druzega, kakor da se i oni napijejo opijuma. da zamorejo še nadalje spati spanje sto in stoletnega trpina. Tu nastopi govornik republikan-strank^ tam demokratske, na je le to, da sploh vsi govore le o delu in istega hvalijo, dasiravno imajo oni sami povsem različne koristi in nazore o — delu. Kaj pa je pravzaprav "Labor day"? To je od države in kapitala prostovoljno ponudeni delavski praznik, katerega je sicer dolžnost delavcev izrabiti, toda nikakor ne zamoremo biti v resnici ponosni nanj, ker kapitalisti so ga nam pri-vrgli edino le in političnih nagibov in sami mu dan določili, nikakor si ga pa nismo sami priborili in postavili, kakor si je priborilo svftov-no delavstvo - PRVI MAJNIK. Edino na to zamoremo biti ponosni, kar si sami zberemo in priborimo, naš- pravi ponos mora biti edino praznovanje i. majnika. Prav v smislu oslabiti pomen i. maja, sc trudijo delavcem nasprotne stranke toliko večjo pozornost in svečanost posvetiti "Labor day". K temu silno veliko pripomorejo tudi razni linijski fakiri, kateri svetovnemu delavstvu naravnost škodujejo in svoje strokovne unije glede sposobnost boja proti kapitalističnemu navalu, od dne do dne bolj slabijo. V istini, najmanjšega vzroka nimamo sc navduševati za tak nam posiljen praznik, pač pa se imamo iz tega mnogo učiti, posebno, kako se nam prikriva resnica in zavija isto na jezuitsko zvite načine, samo, da bi sc delavstvo dlje obdržalo v zmoti in temi in vodilo za nos v dobro one peščice — nebodijihtreba! Kakor druga leta, tako sc bode tudi letos obhajal "delavski član V Zdr. državah z velikim pompom, hrupom in s slavospevom delu — no, in delavci se bodo podali dpigi dan zopet v svoj stari, neizogibno-potrebni (?) —jarm. Tako jel Jaz pa bodem ktemu rekel: "Zopet delavstvom: kaj mi je treba politi {tri desetletja potopila v vesoljnosti čan za dobo enega leta!" Zakaj smo politični? Piie P—l. Politika v sedanji družbi je sredstvo, katerega se poslužujejo vse stranke na polju merodajnih razmer. Vsaki stranki načelo in princip je: priti na vrhunec samovlast-nega gospodarstva. "Politikarje" v Ameriki imenujemo tiste, ki so prišli političnim potom do svoje eksistence, t. j. državnih služb. Zato so tudi taki ljudje najpriliznjeni in vneti agitatorji za stranko, katero zastopajo. Taki "politikarji" nimajo lastnega prepričanja, še manj pa poznajo humaniteto, da je treba dati narodu ono, kar se mu je bilo obljubilo pred volitvami. Oni ne izpolnjujejo dolžnosti, katere jih vežejo na dejstvo, da so bili od ljudstva postavljeni izvrševati njega zahteve, vzlic temu, da se te zadnje od dneva do dneva ponavljajo. Če se kaj stori, stori se le radi tega, ker so sami prizadeti, alj ker eventujelno preosnovo enega ali druzega razmerja, sami zahtevajo. Nič kaj nenavadnega ni potem, ako premeni tak politikar svoje prepričanje od danes do jutri. Letos izpostavljal še svtoje idej ale na smenju republikanske stranke, je drug« leto že odločni pristaš demokratske stranke — to pa vselej z ozirom na izpad bližajočih se volitev. Če se zdi politikar ju, da' je njegov kruh v nevarnosti za letos v republikanski stranki, takoj se pridruži demokratskim klubom. Vse to pa prouzročuje krajevno razmerje istodobnega časa in bas te važne stvari, tikajoče se gospodarskega voditeljstva v državi ali po-tamezni občini, so takim politika-jem nekaki življenski predpogoj — navadne igre, katere pa v mnogih slučajih v politični mašineriji niti izpeljati ne znajo. Taki politiki pravimo, umazana politika, katero nič manj ne obsojamo, kakor evropske razredne kurije. Kaj podobnega najdemo leše v borzi, na kateri pada in zopet narašča vrednostna vloga posameznh kapitalistov. Za politično delovanje je treba predvsem zmožnosti, katere se je ke, ta ni za mene itd. Pomilovanja vreden tlačanj ali pa ves, da je vo-litveno zanimanje v sedanjem času najbolj pcr<;č6 vprašanje, kateremu bi se ne smel izogniti niti najzadnji delavec?t Vedeti moremo, komu naj 'Oddamo svoj glas, kaka je oseba, za kojo naj glasujemo v slučaju občinskih ali državnozborskih volitev in volitve ravno, sc mora udeležiti vsak zaveden delavec in so-občan, kajti njegovo prisostvanjc pri volitvah je le njemu v prid in v njegov interes. Če politike ne razumemo, naravno, da tudi ne vemo, koga naj volimo, kajti ob času volitev, nam obljubuje vsak zlate gradove in prosperiteto, če bo zvo-Ijen on. Poslužujejo sc celo neustavnih sredstev, s katermi hočejo terorizirati in prvačiti. Posebno sc tacih sredstev poslužujejo stranke, ki so bile in so še danes na krmilu. Upliv tega sistematičnega aparata za časa volitev, so znali naši ameriški politikarji ohraniti v najlepši luči posebno takrat, kadar sc je pojavila na obzorju kaka nova politična struja, kakor še nedavno — socijalistična. . Posebno dobro žetev za časa volitev so imevali in imajo tuintam še, naši politikarji pri raznih unijah, katere — vrhu tega rečeno — štejejo v Zdr. državah velikansko število volilcev. Samoumevno je, tla unije — katere so se morale, sočasno z naraščajočim kapitalom, koji jc imel bai v Ameriki naj M j ugodna tla za razširjanje, hitrim potom ustanovljati — niso imele časa teoretično študirati modernega socijalizma. Sploh se pa v obče, takrat še z druzega ozira ni moglo, oziroma ni smelo razpravljati o modernem socializmu, ker bi se s 1)0 zmaga naša — socialistična! onH pTCnagttrrrMraTtftil orffantzacijami stvari prej škodovalo, kakor koristilo. Politika je torej ostalo privatno polje, prezirano iz strani unij — a žal, da se je to preziranje vleklo tudi potem še naprej, ko so bile unije že davno na današnjem vrhuncu. In tako je zadobila unija nekako liberalno obliko glede političnega mnenja in prepričanja. Ni čudo tedaj, da se jc posezalo v take organizacije iz raznih strank, da, svoje odločne pristaše-agitatorje celo. so pošiljale v unije, samo, da so odvračali te v nasprotno stran od pravega delokroga. In tako so se poznejši čas dan za dnevom blatila linijska načela v socialnem smislu. Unije, zasnovane na eni strani proti kapitalizmu, so se na drugi strani ravno istemu kapitalu uklanjalc do tal; pa ne samo to, izkazovale so mu celo popolno zaupnost glede vladanja delavske mase. Taka politika, s katero postavimo našim "regentom" kapitaliste z bičem v roki je nedosledna, zavržena. Tudi osebe, prijateljstvo, "kšeft" itd. se pri volitvah v Ameriki strašno "reš-pektira". Radi pa priznavamo, da se danes v unijah bolj temeljito razpravlja o modernim političnim boju. Posebno mladina gre iz nedosežene prakse nazaj v terijo — k začetku. čudnoali nc? Mi smelo trdimo, da ni na tem prav nič čudnega, ako razobeša klevelandska papirnata domovina na svoj ozki" hrbet z blatom namazani papir z napisom: "Vi vsi po napredku, izobraženosti in enako-pravnostl vseli ljudi m zemlji streinljajoči, zanikerni lopovi naše /farike in kapitalistične) sreče, sle osli in posurovela človeška bitja, tker nam hočete iz naših (f. in k.) krempljev iztrgati delavstvo in dru--tako proletarsko živino, katero smo mi "sleparji" svoječasno zavra/no napadli in si jo le s težko Mitjo podvrgli v si'oje samopasne namene. Kako naj bi torej mi pre-*astiti (?) časnikarski banditi ho-fili s taka, po naši krivdi, ponenm-•eno in vsega oropano maso, roko rok of Ali se vam bledet" Take ih enake umabolne besede blišče na pergamentni tablici pa-irnate bordelovinc; seveda, to bi ila kosmata "oslarija" vsekatoli-a Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. DOPISI. Cleveland, 0. 23. a>ggsta. Kilor nima mrene na očeh lahko opaža, da se dandanes množe trusti — zaveze kapitalistov, kakor gobe po dežju, da bi tim več izprešali dobička iz krvi in mozga delavcev. A kljub temu gleda ogromna večina slovenskih delavcev v Ameriki popolnoma mirno združevanje kapitalistov. svojih največjih in neizprosnih sovražnikov, mesto, da bi se posluževali istega orožja proti njim — združevanja. Posamezen človek je ničla na svetu. Naj zahteva od tovarnarjev karkoli hoče, •dosegel ne bode nič, ker tvorničar dobro ve, da enega človeka nadomesti lahko z drugim, mej tem ko vseh delavcev v tvornici ne more zamenjati kar čez noč. Dne 15. aug. t. 1. se je ustanovil v Clevelandu na 13 Clifton cesti socialistični klub slovenskih delavcev v Ameriki. Klub ima namen z znanstvenimi predavanji širiti socialistično nauke meti slov.-amer. delavci, ter v bedi in nesreči svoje člane materijehio in duštvno podpirati. Prihodnji *e*tanek bo v petek zvečer dne 4. sept. ob 8. uri zvečer na 13 Clifton cesti. Na "dnevnem redu je znanstveno predavanje: "Kaj je socializem?" Vstop je vsakomur prost. Dolžnost slovenskih delavcev je. da pristopijo h klubu, ako se hočemo otresti žegnanih in nežegnanih krvosesov, ki žive o naših žuljih. Ako nočemo leči v prerani grob, ter zapuščati svojo nedoraslo deco nepreskrbljeno v največji revščini In bedi, potem moramo stopiti v socialni klub, da se borimo tako z drugimi narodi vred za zboljšanje sedanjih neznosnih življenskih razmer, — za odstranitev moloha kapitalizma, ki je edini in' pravi prov-zroČitelj vsega zla na svetu. NaSe geslo mora biti: "V socialni klub t boj za svobodo, napredek, za odstranitev pijavk, ki uničujejo pravo življenje na tej zemlji". Bodočnost bodi vesoljnega Človeštva in ne le nekaterih sedanjih lopovov, sicer moramo mi gladu umirati. Oreenland, Mlch. 24. avgusta. Naši takozvani dušni pastirji res niso več t6, kai» bi imeli biti, beseda "oderuh" je še premehka za take lopove. Naš tukajšnji pop Mander-fiekl je pripravljal otroke na prvo obhajilo, v istini pa je pustil le tistega otroka k mizi Gospodovi, ko-jega oče je štel več grošev; zna H otrok kaj ali nič, na to se ni oziralo. To ni zgolj domišljija, dragi rojaki, marveč pravcata istina, kar do-kažemo lahko vsak dan. Neki moj znanec ima otroka, o kojem se splošno reka, da je najpridnejši v šoli, tudi pri katekizmu odgovarja mnogokrat on na vprašanja, zastavljena drugim in vendar ga ni pustil far k obhajilu in to samo za to ne, ker niso hoteli stariši njegovi hoditi na "piknike", katere je prirejal far v prid svoje bisage. Pri tem se je izgovarjal, da ni otrok dovolj pod-uČcn, kar pa je grda, nesratnna laž našega črnosuknježa Manderfielda. Pripravljanje n* prvo obhajilo in odlašanje istega je bilo tudi dokaj značilno. Dve nedelji zaporedoma se ji' zgubil v bližnje večje mesto, kakor je rekel, svojo sestro obiskat; v resnici pa je kolovratil po zloglasnih hišah. Res lepo obiskovanje sester to; sicer je res tudi far, nam enako, pod kožo krvav, ali vprašam pa: kako devištvo in komu je isto obljubil ?1 Nisem prišel včeraj v to dczqlo, da bi ne vedel v kako korist se prirejajo cerkveni "pikniki", oziroma cerkveni .škandali. Obhodil sem .precej Amerike in vem kaj vsega so zmožni naši politikujoči popi. Izžemajo in sleparijo ubozega delavca, da še kar kadi, ali kaj hočemo — to vse se vrši le v čast Imajo 1 Ta črni, ničvredni greenlandski krokar se je po tem dogodku pre-drznil celo beračiti za svojo malho tudi v hiši, iz katere ni pustil otroka k obhajilu. Ko se mu je to opomnilo je odgovoril, da se bo stvar že poravnala, le par dolarjev na dlan in otrok bo imel takoj pristop k obhajilu. Brezplačno ti ljudje pač ničesar ne store in takim "Gauncrjem" naj bi verovali brezpogojno vse, kar zinejo? 5e malo ne I Pa še na drugi način zna biti naš far hudičevo hudoben! Zadnjo nedeljo sem bil pri maši. Pro-poved se je sukala samo okoli denarja in sploh rečeh, ki gonijo vodo na farški mlin, ter pristavi slednjič še impertmente besede, da bo vsacega "zamaševal". ki bi se ne pustil trikrat oklicati v slučaju želje stopiti.v zakon in da bo taistih vsak v teku enega leta umrl. Tak far je en prokleti ničvrednež svinja, a ne namestnik božji. Tukajšnji Slovenci smo večinoma rudarji. Delo je sicer srednje vrste, ali mlati se moremo v usodo današnjega, za širšo maso človeštva krivičnega, sistema. Pozdrav rojakom, "Gl. Sv." pa obilo novih predplačnikov. Živel Glas Svobode! Greenlandski rudar. Globevllle, Colo. 26. avgusta. pore in predpldčnine vsakega za-jjega biča, po umazanih, čeljustih, vodnega ameriškega Slovenca. —(Zdaj je čas,-da nastopiš s tvojo ne-(ilede stradanja, katero nam vsilju- j smelo trditvijo, domeniva se potem je "Smir", pripomnim lese, da ima kje drugje, ne več v "Glas. Sv." v Denver ju vsak priden, zaveden j Pokaži mi le enega rojaka, ki bi mi delavec trikrat toliko za jesti, kakor j mogel oporekati, da ne,opravljam marsikateri pueblski farški peto- j vestno in j>ošteno svoje službe, isto-lizec. j tako naj se oglasi i oni, ki je že K sklepu pozdravljam vse prosto- \ kdaj streljal na mene. Svetemu misleče rojake sirom Amerike, Glas Cirilu pa polagam še enkrat na srce, Svobodi pa obilo novih predplačnikov. Amen! Švobodoljitb J. Š. Johnstown, Pa. 24. avgusta. "Novasvirovina" nam je podala v ,„ ,, _ . ,, svoji 75. št. zopet malo čtiva, ki Pucblo> Co,°-> 261 naj uči svoje koŠtrune predvsem poštenosti, da lx> vsaj' neki j storil za izžemane groše. — Mislim, da s tem še ni obračunjeno! Živel "Gl. Sv." in živuli čitatelji njegovi, M. Koclin'ar. No, še vedno smo na štrajku. jidija je bilo, ko smo unijski delavci popustili delo v rudotopilnicah. ("> pre.vdariino resno stvar, vidimo da so bile in so še naše zahteve j ako skromne. Osemurno delo, to vse! Človek, ki se v osmih urah na dan, posebno v rudotopilnicah, ne nadela, ni več človek, marveč popustljiva živina. Moj namen pa ni, o tem pisariti, stvar se je že dovolj pre-rcšetavala, pač pa poželim kratke izjave na napade prepotentnega far-štva. Uže tretje leto sem v uniji pa še nisem slišal besedice glede ene ali druge vere in vendar se je ]Hieblski "šmir" spodtaknil nad unijo, — or-jjanizacijo, ki v sedanji dobi edina ščiti koristi delavcev. Pueblska Oguljene in Mumburgar pač nimata druzega delo kakor gledati, kje bodeta škodovala «ploini delavski stvari in to vse na tak zvit j način, samo, da se od žuljev naših rok živita in svoje bisage polnita, med tem, ko bi se povzdignila v starem kraju k večjim do kakega svinjskega pastirja. Dragi rojaki, kdo je kriv, ako v istini naša vera peša, posebno tu v Ameriki I Kdo drugi kot prokleti črni izscsalci, med njimi v prvi vrsti kranjski farji. Oni ne verujejo v druzega, nego v denar in k večjim še v bogatine in v te morebiti samo vsled tega, ker so večinoma vsi drugoverci ali iz našega stališča — brezverci. Katoliški reveži edini so, ki preživljajo črno kugo, le tuintam daruje (udi kak takozvani brezverec kaj, a še to le s pogojem, da se proletarce še hujše pritiska nazaj v srednjeveško temo, da nas zamorejo tako še dlje izž mati. Kadar vročimo farjem premalo ali celo nič grošev. potem nas strašijo s peklom in z vsemi hudičevimi mukami. Kako vraga pa, da se nikdar ne obrnejo na adreso naših krvnih psov, kapitalistov?! Seveda far veruje v brezverne (?) milijonarje in mi naj bi brezpogojno verovali v farje, toda časi mirnega trpenja farške lopovščine so vsaj deloma minuli in ne, povrnejo še več. Doslej sem bil sam verna far-ška ovčica, a mahoma me je to vse minilo, odprle so se mi oči. spregledal sem kaj vse počenjajo farji. Kapitalistične lopove braniti, hvaliti celo, se pravi: biti v obraz trpina-delavca. Taka farška svojat s hvaljenimi milijonarji vred, ni vredna. da ji pljune pošten, zaveden delavec v obraz. Par mesecyj nazaj sem bil še odločen nasprotnik pisave. Glas Svobode, a danes sem prepričan, da je ta list mnogo boljši od vsih listov & la |>ueb!ska "Smirkibla", in vreden vsake pod- svedoči, da se podirajo stolpi na klerikalnem zidovju. ■ Nehote priznava, da zadobiva socializem tudi tiicd Slovenci vedno več terena in to jo peče. Najrajši, seveda, b! imeli farški politiki, da bi Slovenci še bolj nazadovali, ali vsaj ne napredovali. "Gl. Sv." ji je trn v peti, to uvidevatuo čimdalje bolj; saj se zaletava, četudi indirektno, v naše socialno, delavsko glasilo, kakor kuže v potnika. O, le počasi z vašimi psovkami na naše sodrugr. Vsak posamezen od teh, si je stekel gotovo več aislug za napredek naroda, kakor vsi novositrovinci skupaj. — Kako se to lepo sliši: "Socialistični agitatorji z širokimi ustmi m dolgimi jeziki (gotovo jih je Krže po sebi meril! — opom. u-red.), s praznimi glavami (balone za glave, kakor jolietski škof Fran-celj von Polnaluna, gotovo tiimanio socialisti, — opom, ured.) in ž^i (to je pa res. mi nimamo tistih pro-klctih sredstev, s katerimi slepari in farba farštvo že itak revno ljudstvo, — opom. ured.)." — Bože mili, kaj dajatc orožje iz rok, ali hočete -morebiti že zdaj kapitulirati?! Motili ste se v nadi, da ni med Slovenci mož, ki bi ne znali ločiti črno od belega; farške nauke od Kristovih naukov itd. Da, netili, četudi hočete biti nad vse k^n-štni, ki ste pa v resnici zanikani sanjači starokopitarstva. Mi ne , potrebujemo nikakih agentov in jih tudi nimamo in jih ne bodemo imeli, pač pa potrebujemo tudi Slovenci bojnega znamenja, okrog katerega naj bi se zbiraii. Znamenje imamo že, to je naše glasilo "Glas Svobode"; treba nam je torej leše po|>o!nc luči, katera pa tudi že, vsaj deloma, sveti iz "Gl. Sv." in prodira, četudi počasi, a tim vspešnejsa v temne farške gozdove. Rt& je, da snr» Slovenci daleč še "za drugimi narodi, a enkrat začeto delo gre Slovencem hitro izpod rok. Le začetka treba in ta je tu! — Prastari sanjači, torej ne mi. marveč vi imate svoje agente, ki nam vsiljujejo vašo temno "šmirarijo". Da bi j;a videli onidan vašega agenta, — to Vam je dolgojezičnik! Izosta-ja naročnina, kaj li?! Ej, mislim, da še razumemo. Pozdrav vsim celim možem, či-tateljem "Gl. Sv." Rojaki, podpi-rajmo in razširjajnia med seboj list, ki deluje le v našo korist proti onim, ki hočejo živeti le od žuljev naših rok: kapitalistom in farjem. Pravkar sem prejel poln zaboj lur-ike vode. Amen! Joc Debetc. j • Izjava. Pred nekaj dnevj mudil sem se več dni v Cbicagi, kjer sem imel opraviti radi svoje trgovine. Pem potom sem obiskal rojaka g. Mohor Mladiča, pri kojem sem se tudi nastanil. Imenovani je res vse pri-poročitve vreden gostilničar, ulju-den in postrežljiv v vseh ozirih. Rojaki, ki potujete v Chicago ne pozabite na njegovo »t. 617 So. Centre Ave. Zraven razne dobre pijače in okusnega prigrizka ima tudi lepo kegljišče, kjer sem sam vrgel vec krogel. Ob tej priložnosti obiskal sem tudi tiskarno Glas Svobode. Bil sem kaj prijnzno-prijateljsko sprejet in }>ovcdeu na razne kraje prostrane Chikage. tako, tla sem se prav imenitno zabaval. Rojaki, podpirajmo časnik Glas Svobode /. P. PrebUii. Žrtev razmer. LeariMlle, Colo. 25. avgusta. Malokdaj se oglasimo leadvilski Slovenci v javnosti, pa še danes nimam nič kaj veselega ali posebnega poročati rojakom širom Amerike. — Umrl je nenadno rojak Matija Oblak, doma iz Goric pri Ljubljani. Danes smo ga položili v hladno zemljo tujo — da bi mu bila lahka! Ranjki je delal dlje časa v rudo-topilnici v Arkansas, odkjer je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Tri dni potem je timrl. Oblak nI bil pri nobenem podpornem društvu. Iz starega kraja, kjer zapušča še žive stariše, brate in sestre, je prišel pred dvema letoma. Anton Zalar. POSLANO. Našim tukajšnjim potuhnjcncem se mešajo možgani, osobito stari suhi "prefrknjeni" kobilci tik fa-rovža. Med drugo anonimno pisavo je prejel namreč "Gl. Sv." tudi dopisnico, ki se glasi: "Kako je takrat, ako eden ponoči dela in krade in dobi 'šretelne" v zadnjico, kot je dobil M. Kochevar. Se obrišem z bankovcem (če bi ga imeli) pod nosom in ostanem vaš zvesti prijatelj John Pišem . . ." jtd. Tako se je glasila ona dopisnica farške cunje, ostudne govedine, pravega lažimojstra neopravičenega hudobnega obrekovanja. Nesramni lopov, pridi s polnim imenom na dan. da ti pokažem kdo kra- de in kdo ne in kdo je vreden pas- (Zapiski kranjskega kaplana). IX. Težko sem čakal ure, ki jo je ^ospa Helena v svojem pismu določila za moj obisk. Kazume se samo 1 h) sebi, da sem se koj naslednji dan odpravil na pot. Sicer mi je gospa Helena dala na voljo, da pridem, kateri dan hočem, a odlašal nisem. Naj sc je zgodilo že mej nama karkoli — zame je bila ta žena zdaj samo bodoča mati-- Sprejet .sem bil jako hladno in jako ceremoniozno. To me je spravilo v veliko stisko. Duhovniki pridemo tako malo med omikane ljudi, da nas spravi vsaka stvar v zadrego. Tudi jaz si nisem znal drugače pomagati kakor da sem zinil — neumnost. — "Gospa", — sem rekel — "Zakaj ne ?" — "Kaj mislite, da bi Vaš soprog res tako naiven in verjel, da je oče. dasi, kakor ste povedali, že leta ž njim ne pridete — v dotiko?" — "Torej to vam dela skrbi?" — "Ne, skrbi mi to ne dela. ker imam že trden sklep, kako stvar urediti." — 'Moj mož bo verjel, kar bom jaz hotela." — "Dovolite —' to je vendar dvomljivo . . . Kaj mu hočete reči. da Vas je . . . obsenčil sv. Duh?" 4 m 4: * T P i T f T m T * T * Obrnite sc ziiupno iity nas ^ ^ Pozor! - ' Slovenci! Pozor! Nlov. dol. ppTski zbor "OREL" priredi v sobotodne 26. septembra 1908. v narodni dvorani g. St. Ponorle a56? (filter Ave. na vogalu 18. ulice VELIKO KONCERTNO FKSELIC0. Zuootuk .točno ob ^Huri zvečer. . Zbor bo popeval lope, milodoneče slovenske pesmi. Pevski vo lja in učitelj zbora, prof. Karol Coufal. Godboni vodja, prof. Job, Kratochwil. Zraven druge zabave, tudi igra na dobitke. Ples. Uslopuiua zu gospodo 85o.—Dtimo proste. Vse čikaško in okoličansko Slovence, vsa slovenska in hrvatska društva vabi na prisostvoVanjo uljudno ODBOR. Eden n vse in ni Kasnega! (ft SB kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorito z nami v slovenskem jeziku, a nase izhorno pivo ja po evropsko kuhano, tako, da Inxlete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodote dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno dežano pivo (Lager-Boer) v steklenicah. ATLAS BREWING CO. ^ Tki. Canal 967 Blue Island Ave. CHICAGO LNil ER HOUSE. Največja zaloga "Kon%icky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. smuNim r, heikbrwg, co. 180 Front rt. Pueblo, C!oix). Priporoča rojakom razna najbolj, ša vina in importiran "viski". Ke. gljiSce na razpolago 1214 Boiiman Ave. PUEBLO. Mirko Vagina 390 >V . 18. St. Chicago, lil., priporoča SLOVENCEM svojo BRITNICO. "DELAVSKI DOM". PHIL. BAST LASTNIK, 535 Blue Inland Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoreno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društva nu razpolago. Pozor rojaki I!! TI Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Zu obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19. ulice Chicago, III, _a Za Amoriko pntontimnu Harmonike, izvrstno delo, so dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bridge St. JOLIET, ILL. IDAHO Kjer i>oi.jei>ei,btvo cvete Rajski prostor za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Kupi si listek uu BREGIN SHORT LINE Mri, Najkrajša in najboljša pot na vse krajo r IDAHO OREGON in MONTANA. Za listkO in pojasnila pišite d. e. buhlet, o. p a t. a. d. 8. bpbncbb, a. o. p. A t. a, Salt Lake City, Utah. Anton Sukle PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe. Priporočani svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganj« Telefon 507 Main. Nazdar rojaki I Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno sveie pivo in pri-stno druge pijačo. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, II1. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne (»zabite starega prostora, John Koščlčka. X__XI STEFAN POPOYlf lastnik, 587CENTRE AVE. Chikago, III. Izvrstna vina, raki je in smodke. Velika dvorana za seje, plese etc. McMAHON & COLLIER pogrebnika. Dobra in cena {»strežba. Cor. D a S. Union Ave, PUEBLO, COLO. SLOVENSKO-HRV. GOSTILNA 427 W. 18th St. Chicago, III. Toči se vodno sveže ''Sclroenho-ffen" pivo. Biljnr in kegljišče na razpolago. V obilen poset se priporoča. JOHN SUVAT J.Dweyer 679 SLUE ISLAND AVE, CIICAQO, ILL, priporoča SLOVENCEM svoj "SALOON". Fina vina, smodke in raki j* po zmerni ceni. Postrežba točna. Tako tukajšnjim, kakor tudiBko-zi ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lepe sol* za prenočišč«;postrežba točna in cetfa. Do mene uajde vsak lahko sam. 8 KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Sehweiger, 100» S.13th St. OMAHA, NE. > ■ - ■ " ; ■■ ■■■ ? m- mm s® ■ — "In če bi ? Moški so navadno tako neumni, da jim pametna žena lahko vse natvezi. —" — "Na vsak način je moj trdni sklep, da svoje paternitete ne bom tajil. Moja misel je, da zapustiva domovino, da greva "kamorkoli v Ameriko ii} se tam poročava . . ." Gospa Helena se je začela na ves glas smejati. — "Vi, ki ste mi svoj čas očitali, da sem se svojemu možu izneverila, • Vi mi zdaj prigovarjate, naj z Vami zbežim?" — "To jc prokletstvo zlega dejanja, da rbdi vedno novo zlo . Druzega izhoda iz najinega položaja ni, kakor proglasiti Vašega soproga za očeta, česar pa po moji sodbi ne dopusti, ali pa {»obegniti." — "Gospod kaplan — jaz Vas občudujem", je rekla gospa Helena s pikro ironijo. "Toda ne le da jaz za take romantične komedije nimam pravega ztnisla — še nekaj je, kar ovira od Vas predlagani beg Kolikor je znano, nimate premoženja. Ali naj jaz svojega moža nc le zapustim, nego še okradem?" — "Reven sem, gospa, to je res a nečesa sem sc le naučil in z nan-jem in z delavnostjo pride človek povsod do kruha —" — "Vsa čast Vaši fantaziji, gospod kaplan," je odgovorila gospa Helena, "toda to so same prazne besede. Jaz sem petinštirideset let stara ... Lahko bi bila Vaša mati! In Vi hočete z menoj pobegniti? Ne — to misel si le izbijte iz glave. O begu ni govora. Meni se tu dobro godi — zadovoljna sem s svojim socialnim in materialnim položajem —•"iti za to ostanem." — "čemu ste me potem klicali, RAZNO. gospa: — "Ker se morava porazumeti— glede otroka. Premislite stvaf no-viČ — danes niste duševno razpoloženi, da bi se mogla z Vami dogovoriti. —2— Gospa Helena me je odslovila z naročilom, naj pridem drugi dan ob isti uri. Odšel sem z mislijo, da o mojem predlogu še ni izrečena zadnja beseda. Sicer je gospa HHena ta predlog odbila — a kdo ve, če sc ne premisli. La donna e mobile . . . Ciganka, fflt Spisal A. R. / V trenotkih pa,—ko sem snival — sapi ne vem, o čem, zdelo se mi je, da je Tržačan govoril resnico, meneč da življenju našemu najslajše hipe podeli ljubezen. Čutil sem se tako srečnega, duh moj plaval je v neskončnem obzračju, objemaje vesoljni svet--ah da bi večno trajal ta sani In ravno take. trenotke čutil sem v srcu svojem neko nezadovoljnost — morebiti bil sem ljubosumen; in stisnil sem roko v pest kakor da se moram boriti z nevarnim tekmecem. Boječ se, da se mi izneveri Anka, čutil sem se tako nesrečnega, — sočutjem obžaloval sem včasih Eugenija ... da, hotel bi ž njim deliti, ali uže prihodnji trenotek gnjevil sem se nanj. Kaj je on iskal okoli koče? • VII. , Nekdaj dobim Anko, sedečo za hišico na solnci. Naslonjena na komolec, zrla. je strmo pred se, ne meneča se za pekoče solnce, časih pa stresnila se, kakor da jo mrazi. "Bolna si, Anka?" — dejal sem, tiho stopivši k njej. "Bledo ti je obličje in na solnci trese te mraz." Vskriknila je in me objela. "Ljubčck," šepetala je neprenehoma. "Ali si uže Hojgo tukaj?" vprašala je, pomirivša se nekoliko, ter dodala, ne čakaje odgovora mojega, "toda idiva v hišo, kajti matere ni doma. Sla je obiskat sorodnikov svojih. šele jutri se vrne." Peljala me je v izbico svojo, kjer sem sedel tik' postelje njene na vegast stol. Razmetano bilo je po sobi in vendar zdelo se mi je vse tako domače in ljubko. "Moj Bog, uboga ženska sem, sama vem to," govorila je, "daj, reci mi še enkrat, da me ljubiš, Ivan, reci se enkrat!" "Da, ljubim te. in ti, moja si!" viknil sem In jo nase stisnil. "Tvoja", šepnila je, povesila oči in se mi izmaknila. "Najlepšega cvetja oropane stoje cvetice na oknu, ko žalujejo po svojem krasu. Komu si je dala?" "Veter polomil mi je mladice, osul bohotno cvetje---AJ1 zakaj, vprašaš to. ljubček moj?" Neverjetno pomaja! sem z glavo. , Iz Ljubljnnc. Dne M* t. m. ob polnoči slišalo se je na Karlovski cesti nekako bobnenje v gozdiču nad "Wa3ser-kasarno". Ljudje so prihajali in poslušali ter ogibali, kaj da zamore to biti. Tudi policijski stražnik je to.slišal in šel z dvema moškima v gozdič. Ko so ti trije priplazili blizo kraja, odkoder je prihajalo bobnenje, posvetil je stražnik s svetilko in zagledal znanega' izkopo-valca "šacov" Franca Ojstra, ki je kakor okainenel stal pri jami, irrf-sleč, da sedaj prihaja'peklenšček, ki mu bo. pomagal vzdigniti "šac Seveda je bil nejevoljen, ko je zagledal policijskega stražnika in njegova spremljevalca in v jezi jim je zakričal, naj ga ne motijo, ker stoji v risu. Ali možje niso imeli usmiljenja ž njim, stopili so bližje in vstopili v ris. "Zopet sem bil nesrečen", jc zastokal Ojster ter pp-bral lopato in rovnico ter odšel. Požar v VaCab. i Grozni požar je upepelil dne 14. avgusta t. 1. v Vačah razven cerkve, župnišča in 11 hiš — vse. Pogorelo je torej 34 hišnih številk, približno toliko skednjev in še enkrat toliko kozolcev, skladišč in drugih gospodarskih poslopij in več domačih živali j. Od strahu je umrla babica Reza Zupančič na pogorišču, neko drugo posestnico so le s težavo rešili. Ljudem so zgoreli poljski pridelki, oprava, obleka in mnogim tudi gotovina, ker se je razdejajoči element širil s toliko hitrostjo, da so morali vrli orožniki odganjati ljudi od gorečih objektov, sicer bi se jih bila veliko večja* množina ponesrečila. Ker na Vačah že poprej ni bilo blagostanja, je zavladala sedaj beda v vsi svoji strahoti. V boletnem uradu je rešil skrbni dacar službeno pisarno, prepu-stivši svojo lastnino plamenu, šola je razdejana od vrha do tal; stropi so popadali na tla in štrli še to, kar je ostalo divjajočemu ognju. Pošta je zgorela popolnoma, najmanjšega spisa ni bilo možno rešiti, razven nekaj denarnih pisem iz Amerike. Orožnikom so uničili goreči valovi vso opravo in obleko, le u radne spise so rešili. Tu se vidi zanesljivost Slovenca v službi. Svoje imetje žrtvuje, da reši urad. VeČina uslužbencev ima mnogo-brojne družine, a strehe nobene. Gasilnih društev ni bilo, le probu-jena Litija je poslala svoje izlmrno gasilno društvo v pomoč pogorcl-cem; gasili so v petek, v soboto in v nedeljo neumorno in vstrajno, ter največjim naporom preprečili še večje nezgode, ker ni bilo dobiti dovolj vode. Sreča je le. tla se ta udarec ni pripetil po noči. Govori sc mnogo o povzročiteljih tega zla, a vse kaže. da so zažgali otroci. Župnik — svinjar. Okrožno sodišče v Dunajskem Novem mestu jc pritegnilo v preiskavo župnika v Steinbruecklu, ker je zlorabil neko 9letno dekliao. Zopet edenl V Ozieri v Sardiniji so zaprli kaplana Don Antonio Laia in babico Erminijo Guerro. Dolžita se, da sta dala kaplanovi ljubici neko sredstvo, ki bi naj odstranilo posledice pregrešnega razmerja s kaplanom. Sredstvo je imelo sicer pričakovani vspeh, toda dekle je skoraj nato'vsled zastrupljenja umrlo. Značilno je, da je protiklerikalni list/"Asino" že pred meseci upozo-ril 'na kaplanovo početje, a policija je šele sedaj intervenirala, ko je dekle na posledicah kaplanovih odvajalnih sredstev umrlo. Orožna ciganska osveta. Iz Velikega Bečkercka se poroča: Te dni je pribežal cigan Nikolaj Bočura k županstvu neke občine pri Bcčkcrektt in je v največjim strahu prosil občinskega sodnika, da bi ga skril, ker ga hočejo njegovi sodrugi-cigani umoriti. Na sodnikovo vprašanje, zakaj ga cigani preganjajo, je Bočura izjavil, da je pred leti ovadil neko cigansko družbo orožništvu radi umora. Po naključju je pred nekaj dnevi naletel na dotične cigane, ki sc hočejo sedaj maščevati in ga umoriti. Občinski sodnik ga je na to skril v odgonski izbi in je cigane, ki so zares prišli Bočuro iskat, odpodil. Drugega dne pa Bocttre' niso več našli v odgonskem lokalu in splošno se je mislilo, da je ubežal. Pozneje pa se je izkazalo, da so cigani v zapor ulonjili in nesrečneža tirali sabo v bližnji gozd. Tam so mu iztaknili oči jn odrezali jezik. Nato so pripoji i/i dvoje visokih akacij k tlom ter privezali na drevesne vrhe po jetlno nogo nesrečnega Bočure. Ko so sc prepričali, da je Bočura dovolj močno privezan, so pustili, da sta se akaciji zo/iet dvignili kvišku. To sc jc zgodilo s tako močjo; da je bilo nesrečnikovo telo raztrgano na kose. Hudodelci so na to uhežali in orožništvo jih še dosedaj zaman »zasleduje,* Pomota. Papiga z veliko govorno zmpž-jiostjo, ki je zlasti znala dobro izgovarjati besede "Ka^j pa želite?", je odletela skozi odprto, okno in se vscdla na vejo bližnjega drevesa. Kmetič, gredoč tu mimo, je zapazil nenavadnega ptiča in ga strme ogledoval. Papiga začudena, da jo kmetič tako verno opazuje, je jela z močnim glasom klicati: "Kaj pa želite?" Kmetič je skoro okamenel, tako sc jc ustrašil, prepričan pa je bil takoj, da ima opraviti z zakletim človekom. V največjem strahu je torej snel klobuk z glave in trepetajoč rekel: "Nikaj naj ne zamerijo, gospod, ponižno jih prosim, mislil sem, da so oni — tič!" Umor in samomor. Jakob Riharič. kmetski sin v Brlogu na Hrvatskem je bil že dlje časa bolan na umu. Spravili so ga v bolnišnico v Karlovcc, odkoder so ga pa v par dneh odpustili, ker je bil baje ž^ zdrav. V rodni vasi so se ga bali vsi, ker je bil izvan-redno močan, in ker je večkrat s sekiro v rokah pretil ljudem, da jih bode pobil. Pretekli četrtek je znova znorel; oborožil se je s sekirQ ter navalil na hišo kmeta Novosel-ca. K sreči ga je ta še ob pravem času zapazil, da je še mogel z ženo in otroci pobegniti. Ribarič je razsekal hišna vrata, potrl vsa pohištvo, pobil vso živino in končno zažgal tudi hišo. Nato se je vrnil domov in napadel svoje stariše. Mati je zliežala k sosedu, oče pa se je zaklenil v svojo sobo. Razdiv? jani sin pa je razklal vrata in očet» s sekiro pobil na tla, da je smrtnej nevarno ranjen obležal. Od tod je hitel Ribarič k sosedu in je tam mater na najgrozovitej.ši način usmrtil. Nekaj dni pozneje so našli u-mobolnega tudi mrtvega, poleg njega je ležala krvava sekira. Sodi se, da se jc nesrečnežu po materinem umoru za nekaj hipov razjasnil um, da jc spoznal svoje grozovito dejanje in da je v obupu izvršil samomor. Milijoni za znanstvene stvari. John D. Rockefeller daroval jc vže mnogo milijonov za znanstvena preiskavanja in zdravljenje jeti ke ali tuberkuloze. Kakor se čujc, jc Dr. Ed. Maraglio, italijanski zdravnik, prvi, kateri je na akademiji znanosti predložil neko sredstvo (serum), katero neki bacile te človeštvo zatirajoče bolezni ako je tudi vže bolj razvita popolnoma zatere. Ako se nada, katera se v to iznajdbo stavi, izpolni, tedaj pozdravljamo tt> največjo iznajdbo tega časa s posebnim veseljem ako-ravno smo mnenja, da je bolje pred boleznijo se pravočasno braniti, kot jo prekasno zdraviti. Vsak lahko svoj organizem obdrži zdrav, ako pije Trinerjevo zdravilno grenko vino in gotovo kljubuje vsem napadom bolezni. To zdravilno grenko vino deluje neposredno na prebavne organe popolno prebavljenje vredi in na ta način dela novo kri, kar jc životna hrana in ojačanje vseh telesnih organov. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave, Chicago, Ills. Pilsen Station. _ Torej, gospoda, je rekel med drugim na eni skupščini neki svetovno znani zdravnik: 'Pravica in zdravje ste najstarejši in najbolj dragoceni stvari na svetu in zaradi tega moramo posebno zdravje čuvati, kakor punčico očesa. Nikakor ne pretiram, ako trdim da so si ljudje sami krivi želodčne bolezni, nečiste krvi, zgube slasti do jedil, neprebavnosti, pomanjkanje krvi, (posebno pri mladih damah) vsestranske slabosti itd. Dokazano je, da ostanejo lju- J dje, ki rabijo sleherni dan "originalno Kolin-ovo grenko vino Tonic", popolnoma nedotaknjeni od vzgorej imenovanih boleznij. Samo to zdravilo je pravo, postavno preiskano in se ga lahko vsakemu priporoča z mirno vestjo. Razven tega zdravilnega grenkega vina so vsa druga ponujena grenka vina samo ničevni falsifikati. Izdelovalec in ob enim iznajditelj "Kolin-ovega grenkega vina Tonic" je J. A. Kolin, veletrgovec z vinom 'S"—15»5 W. I2th St. Chicago, 111. Društvene vesti. Društvo sr. I'etra in Pavla Poživlja vso svoje ude, da se zanesljivo adelože zborovanja vBiikega ln. v mesecu v dvorani na H. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO; COLO. Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. H. K. J. ima svoje rodne sejo vsako tretjo nodeljov mesecu v društveni dvorani na 502 8r. Santa Fe Ave. Društveni zdravnik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnetu pristopu v čil« društva vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo -SOKOL" v Clevelandu, O. ima redjhe seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani', na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu nuj se zglusi pri Jacob Hoievar'ju St. Clnir St. 1593 ali pa pri Lous Recher'ju St Clair St. 122H. Bratje agitirajto v prid drus tvn! ODBOR. Pozor! ..' Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti zu vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIMONE K »44 BM'K ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel,: Morgan 433. ROJAKOM Potujočim in tukuj bivajočini, priporočam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže pivo, razna fina vina in likorjo. Postrežba točna, samo z linijskimi smotkami. Biljar v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče. .. ] "IfJJ Za obilon poset seje. rojakom priporoča Leonard Puh'lastnik Ja 9950 Avenue N S. CHICOO, ILL. MATIJA ERKLAVEC, ^ 433 W. 17th St. Chicago, III. a edini slov. krojač v Chicagi, Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovinu likerjev, najboljših kalifornijskih vin, •r »bioke, k«.«,« bo ^ic® Trn mmmmmmmmi mmimm d""k'k r °°va V'° JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže ulterjevo pivo. Iz nAnrahmii i vrstno žganje iu fine smodke ua POgltDMKl. novu. zmerno nizkih cenah. URBAN BRO S 893 W. 18th. St. Chicago, III. CENI IN DOBRA POSTREŽBA t HALI QQLA2112 CLEVELANDU J T SLOVENCEM ROJAKOM! J T Za žejne treba pijače. Do- T £ bro pijato — izvrstno ve- jJ i* dno sveie pivo, vino in dru-V go, tooi rojakom in drugim bratom Slovanom v svoji X gostilni a Louis Keeker ~ X 1223 StClair Str. m Kaj prvi zgornji prijatelj moi da tooi dobru sveie pivo in drugo pijačo v svoji gostilni ! — tudi jaz enake no pogrešam v svojem "saloonn". Jos. Vanchar Kil E. Madison Ave. Sveie pivo, vino itd. naj točita zg. pri ja. moja! Ravno tako dobro postrežem tudi jaz v svojem "suloouu", le paidite in prepričajte Be. Jacob Virk © lOStt St- Clnir Str.__ £) * JOS. KRANJ C, krojač * 1207 St. Clair Str. * if* Cleveland, 0. *■—" pri-t|f poroča p. n.občinstvt} svojo *|» krojaško obrt. Izdeluje naj- o, elegantnejše obleke itd. - Čo hočeš imeti , fine slike idi k fotografu LIEBICH - u 80- 80 Euclid Ave. Cleveland, O. 13 Clifton St. -Cleveland, O, no pa v Ljubljani! Pri meni bo dobi poštena postrežba pijače in prenočišča. FR. MARESIC. i it? wpwitfwwtfltfWFiffiffiffiinfnffiffiffww Pozor Slovenci! Spodaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu du sva na 129 S. Oenesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavico, nogavice, srajce, ovratnike, zapestaike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrsto G8 W. ISth Str. Chicago, III. Zastopništvo za Jos. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba. OBVESTILO! Eatn lor| če zagotavlj prevzel načelo jo česar u- 1, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v ob-ugotavljam, du Ixxio vsak čas postreieni točno z iz vratnim i Na zdarl FRANK KOENIO, Velika razprodaja obuval. Vse mojo zaostalo letno obnvulo, obstoječe iz: moških nizkih in visokih čevljev, ionskih uizkili čevljev, "patent leather" čevljev, otročjih čruih, rndečih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta mesec po jako nizki ceni. ('ene sem znižal le, ker rabim prostor Ta nove jeat iiske in zimske čevje. Lepa priiika priti z maJimi novci do novih čevljev, bo nudi vuakemu, !e pri- dite in vprašajte po moških "Calf Vici Kid Oxford $1.75; zn dec- ^^^^^ ke od 91.35 do $1.48- za ženske od »8c- do $1.25 in $1.50; čeveljč- ki za deklice št. do ^^^^ 2. po 48, 75, 89, W8c. in od*1-3? do Ot- ^^^m ^ ročji rudeči in črni Čeveljčki st. a do 8 po 2» ^^^^ do tf0c. »Bodite prepričani, da je to edina prudajalnica, kjer si lahko prihranite lepe novce na obuvalu. Vsak dobi krasno darilo, kdor kupi pri meni tekoči mesec. M, KARA, I»l Halsted he. med II. ulica in II. Place ^ li- / ( 1 k ■ L LBERT Blu« Island 567-560-571 PAlITCTVfl peči, posteljo in podlage raznih rUIllO 1 V" vrst. Preproge, obleke in klobuki razne vrsto posod, platna in svile, kramarije in drugi izborile robe itd. itd. Obleke za dečke. Ml le zamoremo založiti od najnlšje do najvišje sebe In obleči od nog do glav«. Cene najnižje, kakor nikjer. f OPOMBA: Kadar prideš v na- j S šo prodajalnico, vprašaj po št. 23 j m ZI a t k o Keihin. ; SLOVENSKEGA NARODA SIN OI.ASOVITI IN PB06LAVLJENI |DRAVNIK DR. O. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdruvuiknu: S. W. ,Cor. 10th & Walnut St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivai'prtxlaednik večjegn nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva m jeden najpriljubljenejših zmvnikov zarudi svojih sposobnostij se pripo-rača slovenskemu' občinstvu Glasoviti in proslavljeni zdravnik. - Ki s« je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in uajopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DK. G. IVANA P01IEKA. i S trajnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljenje, Ik>-lezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščenje itd.-Opazka: ako se je kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več nemore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dm. Ivana Poheka. On jo nu STOTINE In STOTINE nevarno bolnih, oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se Je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:— kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanlfoavojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošljo takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen ueozdnivliva, on to pove dotioni osebi, ker nečo da bi trošil svoj krvavo zasluženi deuar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor-Vsa pisnm naslovite na-. Dr. G. Ivan Poliek, •' Post Office Boxes 553 & 663. KaiMS Citjf, Ml), U. S. i Hermanek's Headach Wa- fers . (oblati) so najboljši za gla vobol, koji prihaja iz želodionih bolezni, kakor tudi reumatizma. Žensko ki trpe na mesečnih dotokih, zadobo neprecenljivo olajšavo, oe rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v mali kupici vodo in izpij potem vse skupaj. To smel ponoviti čez eno uro zopet, če se že prej l>oljšo-ga n« počutil. Dva oblata naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cona 25o po pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalec Hermanek, lekarnar 585 CENTRE AVE. Chicago, III. "GRAD ZAGKER" jo najstarejši hrvatski "SALOON" ua zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, likor, suiodko in biljard na razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, III. POMOČ BOLNIM! Profesor Collins dobiva pripo-znanja od vseh strani. OWmlovanja vredno je, da zamore jeden človek otreti toliko solzi z očes obupanih, vtišiti toliko vzdihov in ljudi oprostiti skrbi. Na stotino bolnih ljudi zateče so sedaj k dobro poznanem zdravniku profesorju Collin^u in od teh jih je le malo, da jih on v zdravitev ne sprejme. On prične le tedaj zdraviti, ko je prepričan, da zamore dotičniku ozdraviti, inače inu pa naznani, da bi bilo škoda denar proč metati za zdravitev in zdravila. Ljudem, kterih ni mogočo v«fi ozdraviti, svetuje, kaj jim je storiti in kako naj iivč, da si svoje življenje podolžč. Ljudjo vprašujejo, kako jo mogoče, da profesor Collins toliko število pacijentov s tako dobrim vspehom zdravi. To je zuista divno. Danes morda ni mesta, kjer bi ne bilo nekoliko ljudi, ktere je profesor Collins ozdravil. To dokažejo mnogoštevilni dopisi, v kterih se uje-govi pacijenti zahvaljajo profesorju Collinsu za ozdravljenje. Kdor pa tega učenjaka osobno pozna in je opazoval način njegovega zdravljenja, se temu ne bodo čudil, kajti profesor Collins ni le obdarjen z neobičajno znanostjo in učenostjo, temveč on je tudi dolgo vrsto let proučeval težke bolezni in izdravil za te bolezni. Poleg tega je on dobra, pravična in i>oštena duša. Profesor Collins se ne ozira na to, jo li kdo siromak ali bogatin in ali dobi za svoj trud veliko ali pa majhno nagrado, temveč on vsaeega svojih pacijentov zdravi, kakor najbolje zamore. On vsako bolezen z največjo pozornostjo proučava. Radi tega je njegovo iine poznano med vsemi slojami ljudstva. Costokrat prihajajo k njemu tudi zdravniki, da se ž njim jkosvetujejo o posebnih Ihj-leznih. ZDRAVI VSE BOLEZNI. ' PHOEFSOR COLLINS ZDRAVI VSE MOŽKE, ŽENSKE IN OTROt'JE ROLEZNI, NOTRANJE ALI ZUNANJE, AKUTNE IN KRONltNE. Z veliko pozornostjo se peča s zastarelimi boleznimi, kterih drugi zdravniki niso zamegli ozdra Viti. Veliko skušnjo ima zlasti v zdravljenju naslednjih bolezni: , Pricetck jetike, astma, želodčne bolezni, bolezni na jetrih, mentorju in ledvicah, rane vseh vrst, revmatizem, katar, bolezni na maternici, kostolom itd., itd. ZDRAVI 8P0LSKE ROLEZNI V NAJK1URJ&EM ČASU ZA VEDNO. Ako živite v ne- Brečneni zakona, plftite njenin. Veliko skušnjo Ima o nalezljivih tajnih boleznih, tako da ga kličejo v^bolniec, kadar zdravniki ne. morejo bolniku pomagat i. NE OBUPAJTE, temveč, obiščite osobno ali pa pišite profesorju Collinsu, kteri iz opisa bolezni tukoj spozna, kaj vam jo iu kaka zdravila morate vživatL Na tisoče iu tisoče dopisov, kteri so vsakomur na razpolago, najbolje dokazuje, s kakim vopehom profesor Collins zilravi in pomaga bolnim ljudem. Ker jo že tisočere ozdravil, ne obupajte, kajti on vam bode pripomogel zopet do zdravja. , , Ne motajte proč denarju in no gubite časa, ampak v vsakem slučaju bolemi takoj pišite prof. Collinsu ]>o nasvet. Opišite natančno svojo bolezen, ne zamolčite ničesar, naznanite svojo starast, spol in kaj oziroma kje vas boli. Iz tega bode profesor Collins s|M>/.na! vašo bolezen iu vam odgovoril U zdrav-Ijenjem ne odlašajte, pišite takoj, ker drugače l»ode to imelo slabe posledico za vas iji teni te'avneje bode vašo bolezen zdraviti. Mali ogenj lahko pogasimo, toda ko se razširi, je težje gasiti. " Tako jo tudi z boleznijo. Ako so vas zdravili že drugi zdravniki, ne da bi vas ozdravili, no obupajte in se s polno nado ter brez sramežljivosti obrnite na prof. Colliusa, kteri o vseh dopisih vestno molči. On le one dopise priobči, '0 kterih mu bolniki dovolijo, da tako izdajo spričevali) o.dr. Collinsu. Pišite slovensko in pismu adresujte sledeče: iS* ' Prof. E. C W. 34th St, Collins, New York, N. Y. JOHFi'H TRINER B Besede so po ceni. M REGISTEBEP N« vprašamo vas, da li veruj«t«'našim besedam; vse kar priporočamo j«, da poskusite in saini spoznate, da je Trinerjevo grenko zdravilno vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) čisto nepokvarjeno in velike zdravniške vrednosti, edino grednko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredila, združeno z suhih zelišč in korenin {»osebno za to importirauih. Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine. To vino napravi kri l toga to, radečo itigorko, dopelje popolno čisto do najmanjših delov telesr, jih zalag, rodi, dela zdrave, in človek postane močan na telesu in duhu. r-r~r~r-r-* —y—\—>—^ , Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene in h£«re lepe, vaše otroke okrogle in zdrave*. JOSIP TRINER, 799-South Ashland Ave, Pilsen Station Ne dovoli nobenemu businessman u, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega-kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobiekarije ker pri ponarejenim naredi veo denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje. I I ,__ hA