m K'Wil — L-;..- '1 ' . S - ■ ' ' ■.-. -. AM6RICAN IN SPIRIT #OR€IGN EN LANGUAGE ONIY NO. 51 Serving Chicago, miwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOANING NGWSPAP^R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, ISdianapcli*, Florida, Phoenix, Ey, Pueblo. BcckSpring* CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX KVQ Novi grobovi Predsednik SFR Jugoslavije je pozval Sovjetsko zvezo, naj preudari korake, ki bi mogli spraviti odnose med njo in ZDA na tir. MOSKVA, ZSSR. — Josip Broz Tito je pozval sovjetske vodnike, naj pretehtajo korake, ki bi jih mogli podvzeti, da bi spravili slabšajoče se odnose nied ZDA in Sovjetsko zvezo nazaj na stari tir, govorijo v diplomatskih krogih. Jugoslovanski predsednik je to željo izrazil v pismu, ki ga je zunanji minister Miloš Minic prinesel pretekli teden predsedniku ZSSR Leonidu I. Brežnje-vu, še predno je ta odšel na pot v Sovjetsko Azijo. Četudi je bil predsednik Tito nedavno v ZDA, pisma na omenjajo kot kak poskus posredo-vanja Tita v odnosih med Moskvo in Washingtonom. Njegov cilj naj bi bil bolj opozoriti sovjetske vodnike na nevarnost, da sedanje ohlajevanje odnosov med obema velikima silama u-tegnejo zamrzniti vse nove poskuse, ki so potrebni za nadaljevanje detente. Isti viri trdijo, da je Tito na podoben način opozoril tudi vodnike ZDA tekom svojega osbiska V ZDA in v svojih razgovorih s Predsednikom britanske vlade Čallaghanom tega pozval k po-b-obnim korakom v njegovih stikih z ZDA in z ZSSR. Tito naj bi bil prepričan, da je potreben čimprejšnji osebni razgovor med Carterjem in Brežnjevim. Jak sestanek naj bi ustvaril o-sebni odnos med obema in odprl pot k izboljšanju odnosov med obema državama. Rudolph J. Košak Palestinski terorist pokopan v Iraku BEJRUT, Lib. — Iz krogov M « » 'L V soboto je umrl v Jackson- palestinskih gverilcev je prišlo villa v Floridi rojak Rudolph J. prvo poročilo, da bodo dr. Wadi-Kosak, rejen leta 1907 v Cleve- ja Hadada, ki je vodil ugrabitve landu. V Jacksonvillu je živel letal in druga mednarodna na-30 let, bil je upokojen iz U.S.Ailja palestinskih gverilcev, po-Navy, kjer je bil preje zaposlen; kopali v Iraku, ker libanonske v Bureau of Ships. Zapustil je;oblasti niso dovolile njegovega ženo Josephino, roj. Smrekar.1 pogreba v Libanonu iz “var-hčer Dorothy Lamond, tri vnu- nestnih vzrokov”, ke (-inje), sestri Ann Novak v J 0 Euclidu in Victorio Williams v Solonu, Ohio, ter po pol brata j Johna Požar (Salem, Oregon) in Victorja Požar (Mentor Jacksonvillu I m raipiors ¥ i:gip Ohio). Pogreb je v Egiptski predsednik Sadat je odločen ohraniti “vrata odprta”, ko Egipt ne Zastopnik LR Kitajske je izjavil, da je prišlo do neposrednih stikov med Tajvanom in Sovjetsko zvezo ^a Dunaju. DUNAJ, Avstr. — Zastopnik LR Kitajske tu je po svojem Povratku iz Pekinga v privatnem razgovoru dejal, da je vlada Tajvana, ki se čuti politično, gospodarsko in vojaško vedno bolj osamljena, začela iskati sti-e in podporo pri Sovjetski zve-jb- Ta naj bi po trditvi pekin-s ega zastopnika pokažala za to zanimanje. Zastopnik LR Kitajske, ki je ° tem govoril novinarjem na Privatnem sestanku, je izjavil, da podatke lahko porabijo, toda rez omembe njegovega imena. Zastopnik nacionalne kitajske vlade na Tajvanu, ki je tudi prosi za ohranitev imena, je zani-al trditve pekinškega zastopnica m dodal, da je to samo poskus Pekinga pripraviti ZDA do Prekinitve stikov s Tajvanom. Avstrija in Tajvan nimata di-P omatskih stikov, toda Tajvan Je na Dunaju zastopan po trgovinskem in kulturnem središču. ------------o----- Darujmo za Rozmanovo zavetišče ____ v Argentini l Vremenski prerok Joplo, delno oblačno z možnostjo dežja in neviht. Naj višja temperatura okoli 70 F (21 C). danes. John Dobnikar Včeraj je nenadno umrl pri plavanju v Willoughby .M.C.A. 68 let stari John Dobnikar s 30633 ROyalview Drive, Willo-wick, mornariški veteran druge svetovne vojne, upokojeni stroj-jnik Egipta Anvar Sadat nik Axle Div. Eaton Mfg. Corp., I razgovoru s časopisom mož Margaret Marianne (Mrs. William) Hut-'rambni minister Ezer Weizman ehison (S.C.), Kathleen (Mrs.!prišel zopet v Egipt na razgovo-Steven) Curtis (Mentor), starine, ki naj pokažejo not k obnovi oče Andree Curtis, brat Jean pogajanj, toda Sadat meni, da Čredico, Louise Richards, po- obnova polnih pogajanj med Iz-kojnih Marie Mosnik, Franka in raelom in Egiptom ni možna Louisa. John je bil na USS brez ‘jasne spremembe izraelske Nevada tekom japonskega napa- politike”. da na Pearl Harbor in je rešil Sadat je povedal, da se je od-svoje življenje ter vodil druge ločil za politiko “odprtih vrat” pričakuje napredka, dokler bo na vladi v Izraelu Begin. KAIRO, Egipt. — Predsed- je v Okto- roj. Jarich. oče ber” dejal, da bo izraelski ob- Papež pozval k Izpustu ugrabljenep Mora Vlada Andreottija odklanja pagajanja z ugrabitelji po sklepu stranke, katere predsednik je ugrabljeni Aldo Moro. VATIKAN. — Papež Pavel VI. je pozval preteklo nedeljo ugrabitelje bivšega predsednika italijanske vlade in predsednika stranke krščanskih demokratov Alda Mora, naj tega izpuste. Aldo More je bil ugrabljen 16. marca, ko je bil na poti od jutranje maše v parlament! Njegovo osebno stražo so napadalci tekom ugrabitve ustrelili, Aldo Moro pa je postal “politični jetnik”. Ko nekateri trdijo, da so ugrabitelji stopili v stik z Morovo družino in ji sporočili pogoje za njegovo izpustitev, je Aldo Moro, po objavi Rdečih brigad, ki ga imajo v ujetništvu, njihov “politični ujetnik”, ki bo za svoja dejanja o d g o v a r j a 1 pred “ljudskim sodiščem”. V pismu notranjemu ministru je Aldo Moro priporočil pogajanja z ugrabitelji in menda tudi namignil, da bi poziv papeža za njegovo osvoboditev utegnil biti koristen. Si JEZ opusa Ko je prišla vest, da se je predsednik Carter odločil pozvati Kongres, naj konča zaporo vojaške pomoči Turčiji, ne da bi čakal na turški predlog za rešitev ciprskega spora, so začeli Grki v Atenah in v Nikoziji protestirati. iz težko poškodovane ladje, ki in zvez z Izraelom “enkrat za se je potopila. Njegov brat vselej”, pri tem je označil pred- Nem.ški zunanji minister Louis je izgubil življenje, ko je sednika izraelske vlade Begina, j y Washmgtonu bila s torpedom zadeta USS s katerim se je ou preteklega j ^ ^ ___ Da- Kearny na severnem Atlantiku j novembra dvakrat osebno sestali ie'priiel1sem na uradne razmet? Newfoundlandom in Man- za “trdega m nepopustljivega -diio tekom spremljanja konvoja. četrtek!no pove, v . . . . I govore z ameriškim državnim Egiptska časopisje preče, jas- » Vancejem sahod- da ne verjame v moz-1 J V1 . ., i ; . . T , , i j ' nonemski zunanji minister nost pogajanj z Izraelom, dokler Dietricb Genscher v bo tam na vladi Menachem Be- , ,. Predvidoma bosta razpravljala o težavah ameriškega dolarja, [pa tudi o nevtronski bombi, ki ‘bi naj postala del orožja sil NATO v Evropi. Pogreb pokojnega bo v ob 9.15 iz Želetovega pogreb nega zavoda na E. 152 St., cerkev sv. Marije Magdalene na | gin. Vine St. ob 10., nato na poko-' Izraelska vlada je pol dolgi se-pališče Vernih duš. Truplo bO|ji v nedeljo izjavila, da obžalu-položeno na mrtvaški oder no- je, da ni mogoče obnoviti poga-coi ob sedmih. j an j z Egiptom in se pri tem William Grozdanik sklicuje na nepopustljivost. Sinoči je umrl po kratki bo- Sadata, ki kot znano vztraja pri lezni na svojem domu na Gar- svojih zahtevah po izraelskem field Heights 57 let stari William Grozdanik, sin pok. Ste-phena in pok. Anne, mož Elea-nore Ann, roj. Vrček, oče Mary Louise, Judith, Christine in pok. Williama Jr., stari oče Lukasa, brat Antoinette Cindric, Fran-Gucanac, pok. umiku z v juniju 1967 zasedenega ozemlja arabskih držav in s priznanjem pravice do samoodločbe palestinskim Arabcem. Preobsežni odpusti CIA WASHINGTON, D.C. — Direktor CIA — Osrednje obveščevalne službe — Stanfield Turner je prišel do zaključka, da so bili odpusti v oddelku za Walton Hills tovarni. Pogreb bo tajne naloge lansko jesen precb-iz Fortunovega pogrebnega za-Aežni in je prvotni načrt precej ces Lrucanac, pok. Stephanie voda na 5316 Fleet Avenue v.zmanjšal. Hazelett, Mary Roth, pok.'Lar-1 petek ob 10.45, v cerkev sv. Lov-j Še predno je bilo odpuščenih ryja in Jean Wallace. Pokojnik renca ob 11.30, nato na Kalva-jvseh predvidenih 820 agentov, je bil član ADZ št. 20 in Dru- rijo. Na mrtvaški oder bo polo-jie Turner spoznal, da mu bo pri-štva Najsv. Imena pri Sv. Lov-|žen jutri, v sredo, ob dveh po-j manjkovalo skušenih ljudi za rencu, zaposlen pri Ford Co. v'poldne nujne potrebe. ATENE, Gr..—- Vodilni grški politiki so v redkem soglasju obsodili predsednika Carterja, ko je bilo objavljeno v Washingto-nu, da se je odločil pozvati Kongres, naj ukine zaporo pomoči Turčiji, ne da bi čakal na predložitev turškega načrta za rešitev ciprskega spora. Predsednik vlade Konstantin Karamaniis je bil na uradnem obisku na Danskem, zato je obrambni minister Evangelos Aver off Tositsas v imenu vlade izjavil: “Jaz ne mislim, da je pozitivno ali Opravilno poskusiti ukiniti zaporo pomoči Turčiji, predno je predložen turški načrt za rešitev ciprskega spora glavnemu tajniku Združenih narodov, kot je bilo obljubljeno.” S Cipra se je oglasil predsednik Ciprske republike Spyros Kyprianou in sporočil, da je njegova vlada poslala ZDA “močan protest”. Eden od njegovih pomočnikov je dejal, da “vsi v vladi čutijo, da je bil Ciper popolnoma zapuščen”. Iz, kroga.grške vlade prihaja trditev, da bo ukinitev zapore ameriške pomoči Turčiji končala vse izglede na kak uspeh, naporov vrniti grške oborožene sile v okvir NATO, iz katerega so bile umaknjene leta 1974 po turškem vojaškem nastopu na Cipru. Ukinitev zapore naj bi bila politično koristna levičarjem v Grčiji in bo povečala možnost zmage Andreasa Papan-dreou, ostrega in vstrajnega kritika ZDA, ki se zavzema za ukinitev ameriških vojaških oporišč v Grčiji in za izstop te iz NATO. George Mavros, načelnik stranke demokratičnega centra, tretje naj večje v grškem parlamentu, se strinja s Papandreou-jem in vlado, da utegne ukinitev ameriške zapore vojaške pomoči Turčiji pospešiti soočenje med Grčijo in Turčijo. Oni pravijo, da bo modernizacija turških o-boroženih sil, največjih v Evro- pi in dvakrat večjih od grških, opogumila Turčijo do novih zahtev v pogledu razmejitve pripadnosti Egejskega morja. Ta predstavlja poleg ciprskega spora glavni vzrok napetosti med Atenami in Ankaro. Mavros je prepričan, da bo ukinitev zapore pomoči Turčiji vodila v oboroževalno tekmo med Turčijo in Grčijo, ki si jo stvarno nobena ne mere privoščiti. Obe ti državi usmerjata za oborožene sile odstotne? več kot ZDA. Grško obrambno mi-nisrstvo je objavilo, da Grčija ne bo dopustila, da bi se sedanji odnos oboroženih sil s Turčijo spremenil. Turčija je dobila zadnje dni prva Phanton letala, katerih je 40 naročila v ZDA leta 1976. Grčija je naročila 26 teh letal in tudi pričakuje prejem prvih v bližnjih dneh. Predsednik Carter se je odlo-;čil za preložitev ukinitve zapore I vojaške pomoči Turčiji, ko je [turška vlada Ecevita začela javno protestirati, in svariti, da bo Turčija stopila iz NATO. ker je ta postal za njo brez koristi, če ne more dobiti v njegovem okviru potrebnega modernega orožja. Ecevit je objavil tudi namero obiskati še letošnjo spomlad Moskvo. V Washingtonu pravijo, da bo rta Carterjev predlog Kongresu, naj zaporo ukine, Turčija odgovorila z objavo načrta za rešitev ciprskega spora. Gre torej le za nekak izraz dobre volje ZDA, ko opuščajo zahtevo po predložitvi turškega načrta pred pozivom ukinitve zapore Kongresu. Predsednik Carter je pretekli teden poslal v Ankaro svojega zastopnika, da turški vladi obrazloži stališče ZDA in jo skuša pomiriti. Sedaj kaže vse, da bo' moral poslati nekoga tudi v Atene mirit Grke. MTHUR BURNS PREDLOŽIL NAČRT ZA USTALITEV VREDNOSTI DOLARJA Preekli petek, zadnji dan v Federal Reserve Boardu, je bivši njegov načelnik Arthur Burns predložil vladi ZDA nenaprošen nekaj nasvetov in zamisli k ureditvi tečaja dolarja. V razgovoru s skupino novinarjev je razvil Burns svoj načrt za “končanje padanja dolarja” na tujih denarnih trgih. Bivši načelnik FRB je izjavil, da mora vlada ZDA objaviti svojo “pripravljenost” rabiti v velikem obsegu finančna sredstva za obrambo vrednosti dolarja, tudi narodnega zlatega zaklada, vrednega preko 50 bilijonov dolarjev. Burns je za izdajo novih zveznih bon do v v tujih valutah in njihovi prodaji v tujini. Taka obsežna akcija je potrebna, ker bo vzelo dosti časa, predno bo prišlo do temeljne spremembe v vprašanjih dolarja. Temeljne spremembe za u-trditev vrednosti dolarja so , Arthur Burns po njegovem na štirih znanih pričljiva politika boja proti potih: učinkovita politika inflaciji v tej deželi, ki jo se-varčevanja z energijo, pre- daj enostavno ni, davčna po- litika, ki bo služila v spodbudo novim vlogam v gospodarstvo in hitrejša rast. narodnih : gospodarstev glavnih držav, s katerimi ZDA trgujejo, kar bo pospešilo izvoz ZDA. “Dan praznega govorjenja je minil. Jaz se bojim, da bo nadalnje slabljenje vrednosti dolarja vodilo v resno mednarodno gospodarsko in politično krizo,” je dejal Burns in posebej opozoril na nevarnost zastoja v splošnem gospodarskem oživljanju v času, ko je brezposelnost sorazmerno velika. Arthur Burns je povedal, da je o svojem načrtu razpravljal s predstavniki zvezne vlade, pa dodal, da on ne govori v imenu te in da ta načrt, ki ga je on novinarjem razložil, ni “mišljenje vlade”. Priznal je, da je vlada začela na vprašanje dolarja, ki ga je dolgo zanemarjala, gledati resno in iskati zanj rešitve. Za. enkrat le mala korist DETROIT, Mich. — Povezava American Motors s francoskim Renaultom ameriški družbi v neposredni bodočnosti ne bo prinesla veliko koristi, te bodo prišle šele po daljšem sodelovanju zaviseč od 'podrobnosti dogovora. ! Koristi naj bi bile obojestranske. AMC bo prodajala Renaultove avtomobile v ZDA, pa uporabljala tudi Renaultovo tehnologijo pri gradnji svojih avtov. Prvoaprilske šale Od kod izvira navada prvoaprilskih šal in potegavščin, ni mogoče ugotoviti, je pa razširje-'na skoraj po vsem svetu. I Nekateri menijo, da so prvo-' aprilske šale z zvezi z muhastim j vremenom. Toda te navade poznajo tudi v deželah, kjer april 's svojim vremenom ni tako 'muhast, na primer v Indiji, kjer -ima njihov spomladanski, praz-'nik “Huli” podoben značaj ka-!kor pri nas 1. april. | Tudi stari Rimljani so že imeli “kvirinaUje”, praznik. norcev. Verjetno gre povsod za sproščeno objestnost, ker je končno prišla pomlad. i Clevelanda in okolice | Podpora potrebnemu— DSFB Tabor je z velikodušnim darom pomagalo nekdanjemu soborcu Antonu Abolnarju, ki je že 14 let prikovan na svojo posteljo. On in žena. sporočata iam potom Vsem, ki so pri tem sodelovali, pozdrave in jim isto-čano izrekata toplo zahvalo. Že 21 let— Preteklo soboto je minilo 21 let, odkar je prenehal izhajati slovenski napredni dnevnik Enakopravnost, ustanovljen 6. aprila 1918. Njegov zadnji urednik je bil Lojze Čampa, ki ,pa je urejevanje moral opustiti, ko je doživel živčni zlom. List je prenehal izhajati, ko je imel še okoli 1400 naročnikov. Obiskovalci dobrodošli— Mrs. Mary Malenšek bo vesela obiskovalcev v Slovenskem starostnem domu na Neff Road. Vsem se zahvaljuje za pozdrava in kartice. Mrs. Matilda Starič iz Newbury, Ohio, ki se je preselila pred časom v Slovenski starostni dom, bo vesela prijateljic, ki jo bodo tam obiskale. Kropljenje— V nedeljo umrla Milka Novak bo na mrtvaškem, odru v Grdi-novem pogrebnem zavodu na Lake Shore BIvd. danes. . torek, popoldne cd 2. do 4. in zvečer od 7. do S. Cerkniški zbor “Tabor”— V četrtek, 6. aprila, ob dveh popoldne bo pevski zbor “Tabor” iz Cerknice, ki gostuje v Clevelandu, nastopil s koncertom na odru Slovenskega društ-\renega doma na Recher Ave. Vstopnina bo le S3. Pevci so se odzvali povabilu, da nastopijo zlasti za upokojence. Klub slovenskih upokojencev v Euclidu vabi vse, ki imajo radi lepo narodno nesem in se niso mogli udeležiti zborovega koncerta prošlo nedeljo. Pogreb— Pogreb Frances Petriča, o katere smrti smo poročali včeraj, bo jutri zjutraj ob 8.15 iz Fortunovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Carter se je sinoči srečno vrni! ves zadovoljen nad svojim uspešnim 7-dnev-nim potovanjem v Južno Ameriko in v Afriko. TURIN, It. — Obtoženci, člani Rdečih fmgad. so pred sodiščem tekom razprava kričali, da ugrabljeni Aldo Moro ne bo umorjen, da je zaprt zato, da okuša isto, kar okušajo- zaprti člani Rdečih brigčtd. WASHINGTON, D.C.—Obrambno tajništvo je zanikalo poročilo v današnjem NYT, da se je predsednik Carter odločil proti produkciji nevtronske jedrske bombe. HOLLYWOOD, Calif.—Kot najboljša filmska igralka je dobila sinoči nagrado Diane Keaton za svojo vlogo v filmu “Anne Hall”, kot najboljša podporna igralka je bila nagrajena Vanessa Redgrave za svojo vlogo v filmu “Julia”, kot najboljši podporni igralec pa Jason Robarts tudi za vlogo v filmu “Julia”. Kot najboljši film je bi! nagrajen francoski film “Madam Rosa”. PtPUW- PE' f* I GW mi— IIO VIE- 6117 ST. CLAIE AVE. — 431-0G28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher „ ^ % I Najbolj zanimiva pri vsem tem ni ravno nova, se- 1 daj Tolstojeva dokumentarna knjiga o žrtvah Jalte — saj o tem je bilo doslej napisanega m objavljenega me koliko igf-adiva po vsem svetu — temveč dejstvo, da se še ni nobena svobodna država oglasila in zahtevala na kakršnem koli mednarodnem forumu pojasnil od ZSSR in drugih komunističnih vzhodnoevropskih režimov, med njimi Titovega režima, zakaj in kje so likvidirali vrnjence, kaj šele, da bi bili ti režimi postavljeni na zatožno klop vojnega zločinstva, izvršenega več kot mesec dni po koncu druge svetovne vojne. Svobodni svet se noče teh rodomorov dotakniti, kakor tudi ne zločinstva italijanskih koncentracijskih taborišč na Rabu in na italijanskem škornju, kjer je zaradi lakote in nalezljivih bolezni pomrlo na desettisoče pripornikov predvsem iz Jugoslavije in Grčije. Dq kdaj bodo ti zločini ostali nepriznani in nekaznovani? Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto -s- SUBSCRIPTION RATES: United States: „ $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: r ,, $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday , Edition — $10.00 for one year. ___________ Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 51 Tuesday, April 4, 1978 “Žrtve Jalte” Grof Nikolaj Tolstoj, nečak ruskega pisatelja Tolstoja, ki sedaj živi v Londonu, se je, kakor mnogo drugih raziskovalcev zgodovinskih dogajanj ob koncu c g svetovne vojne, leta 1975 zagnal v dokumentirane raziskave o usodi milijonov ruskih in dragih vojnih ujetnikov, državljanov Sovjetske zveze, ki so bili po koncu so vražnosti med zavezniki in nacistično Nemčijo leta 1945 nasilno vinjeni V ZSSR. “Q Lojze, P/)vej mi, ali je to Na razpolago je grof Nikolaj Tolstoj imel dokumen- novi aii pa stari cerkveni pevski te britanskega zunanjega ministrstva in drugih britan- zbor?” — Povedal mi je: “To ni skih državnih ustanov, ki jih po mednarodnem dogovoru novi,pevski zbor, ampak je le v ZN tako Anglija kakor druge svobodne države ciajejo razširjen cerkveni pevski K dogajanjem v mednarodni polfflll BESEDA IZ NARODA h? mm mm sv. šufana in okolici CHICAGO,' 111. — Dopis ge. L. Čepon iz Jolieta v AD me je vzpodbudil, da sem poiskal pevovodjo zbora dr. Lojzeta Arka in ga prosil, da mi da nekaj podatkov in pojasnil. Rad se je odzval. Videl sem, da gori za slovensko pesem. zbor no 30 letih na razpolago vsem, ki jih kakor koli zanimajo. fare sv. Stefana. Svetoštefanski v ,sto zadevnih dokumentov iz britanskih uradnih arm- pevski zbor je bil številčno maj-vov P-lede vrnitve slovenske narodne vojske konec maja heh in se je omejil le na cerkve-1945 v komunistično Jugoslavijo in pokola večine njemn no pesem. Moj namen je; da se mož s strani Titovega režima je objavil Zoormk Svobod- ta zbor razširi. Naj poleg verske ne Slovenije 1. 1973-1975. pesmi goji tudi narodno in u-metno slovensko pesem. Naj po- valca. Jezusa je predstavil Pavel Martinčič, Pilata Johnny Buh, Velikega duhovnika Tomaž Kastelic, ostale apostole so predstavili: Marko Buh (Peter), Toni Buh (Juda), Peter Buh (Janez); druge apostole: Toni Kastelec, Jože Kastelec, Andrej Krivograd, Franci Gaber in Jud-nič Viktor. Mašna darila sta prinesla v spremstvu mater Bernardka Simrayh in Mirka Bur j ek. Dobili smo finančno poročilo fare sv. Štefana za 1. 1977, Je zanimivo. Skupni farni dohodki so znašali $76,002,88, izdatki pa $985,218.77. Dohodki farne šole so znesli $63,897.75, izdatkov je bilo $60,850.51. Fara ima čistega Z iznajdbo modernih občil je postal svet silno majhen in med seboj tesneje povezan in odvisen kot kdajkoli preje. Kar se zgodi pomembnega kjerkoli na svetu, je naglo znano povsod drugod in tudi posledice hitro sežejo do zadnjega naselja na vseh zemljinah. To nas sili, da se zanimamo za svet, za položaj v njem, za stremljenja in gibanja, katerih vplivu se ne moremo izogniti. * Vodilni sili sveta sta danes Amerika in Rusija, v nekaj manjši meri Kitajska. Zato radi govorijo o trikotniku sil Wa-shington-Moskva-Peking, v katerem naj bi bile vse bistvene odločitve. Stvarno so ZDA v gospodarskem, zlasti v industrijskem in tehničnem pogledu daleč spredaj. Sovjetska zveza je kljub napredku v splošni izobrazbi, industriji in tehnologiji do neke mere še vedno v primerjavi z in tehtata, kako bi odgovoril na morebiten odprt spor med njima. Moskva išče zaveznike proti Kitajski v Vietnamu in Indiji, dolgo časa snubi tudi Japonsko. Kot pred leti Evropi ponuja že nekaj let posebno varnostno pogodbo tudi Aziji, le da tam za ta sovjetski predlog ni dosti podpore. * Japonska je v gospodarskem pogledu pomembnejša in veliko razvitejša od Sovjetske zveze, da o Kitajski niti ne govorimo, v vojaškem pogledu je povezana z ZDA in uživa njihovo zaščito. Ker ji Sovjetska zveza noče vrniti otokov v Kurilih, ki so bili japonski že pred rusko-japon- del Afrike je še vedno nevarno ognjišče, kočljivo in pereče morda še bolj kot Srednji vzhod. V Rodeziji se je bela vlada sporazumela s črno večino prebivalstva in ji bo ob koncu letošnjega leta prepustila oblast. Sporazum je bil dosežen s tremi črnimi vodniki, ki so ostali doma, med tem ko sta dva črna vodnika, katera vodita že nad pet let gverilsko vojno proti beli vladi v Rodeziji, pogajanja z belo vlado odklonila in sporazum obsodila kot “predajo”. Pri tem uživata podporo črnih sosed Rodezije, tudi onih, ki sicer sodelujejo z Zahodom, četudi je glavna podpornica gverilskega bojevanja v Rodeziji Sovjetska zveza. Robert Mugabe, ki i®3 svoje oporišče v Mozambiku, svojih simpatij za komunizem Sovjetsko ZVezo prav nič ne z ZDA, Zahodno Evropo in Ja-1 L0imunističnimi poželjenji m ponsko, precej zaostala. ZDA je SVajanji. V okviru NATO poma-enakovredna le v pogledu moči gaj0 skrbeti za varnost Evrope oboroženih sil, v katere usmer- zahodno od železne zavese, ki je ja velik del svojih sredstev. ;v zajdnjem ducatu let dobila ve-Prav v, tem je tudi vzrok njene- ^like iuknje. Manj uspešne so v ga počasnega razvoja in zaosta-! Afriki in na Srednjem vzhodu v janja v njem. teadržavanju sovjetskega vpliva LR Kitajska je preje velevlast ■in njegovega širjenja, kot velesila v modernem smislu za kla- Iz zbranega uradnega gradiva je grof Nikolaj Tol- stane nekaka reprezentanca slo- $83,307.11. — Zanimivo je, da so stoj izdal v Londonu konec februarja t, 1. knjigo pod na- venske pesmi v Chicagu, v ma-slovom “Victims of Yalta” (Žrtve Jalte), v kateri ugp- iem nekak čikaški “Korotan”, tavlja, da je bilo v ZSSR vrnjenih iz Zahodne Nemčije m “imaš pri tej zamisli kake te- OStale, Zahodne Evrope proti njihovi volji na'd 6 milijo- žave?” — “Čemu? Vsi dosedanji | vedno vsaj 15 let nazaj, ko so nov sovjetskih državljanov, tako vojnih ujetnikov kakor pevci radi prihajajo na pevske dajali po kvodru ali po dolarjih, članov znane Vlasove protisovjetske vojske. Od teh jih vaje v Lemont. Naše šolske se-1 Če hočemo, da bo fara tudi file nad 2 milijona takoj po prestopu sovjetske meje sov- stre so nam odstopile sobo ietska KGB likvidirala, večino ostalih pa poslala v sov- pevske vaje. Tam je tudi jetska koncentracijska taborišča po Sibiriji. Tako je ve- vir. Pevovodja je p. dr. Vende-čina sovjetskih vojnih ujetnikov, ki sd padli Nemcem v lin Spendov, prej je pomagal tu-roke ob njihovem zmagovitem prodoru v ZSSR leta 1941 di Alfred Fischinger. Sedaj, ko in so jih zatem večinoma porabili za prisilno delo po nem- Fischingerja ni več, in če je p. ških rudnikih, tovarnah in pri drugih težkih delih, ž_a-, Vendelin zadržan, nam pomaga lostno končala po sibirskih'taboriščih, ker jih je Stalin'ga. Helena Rozman pri sprem-smatral za “izdajalce”, ker so se oh nacističnem navalu havi na klavir. Ni nobenih te-zaradi slabe opreme in revnega vojnega materiala pre-.žav. Gledamo z zaupanjem v bodali, namesto, da bi se dali pobiti na bojišču brez zaledja, dočnost.” “Kako dolgo že poješ pri pev- Grof Nikolaj Tolstoj popisuje v svoji knjigi, da je v gkem zb0ru?” !je vložil toliko truda v pevski zbor, ni več, ali naj sedaj jaz in drugi, ki pojemo že mnogo let, pustimo, da slovenska pesem pri Sv. Štefanu umre? Nikdar in pod nobenim pogojem!” “Kako se razvija ta novi, raz- g- - “Skoraj 20 let Fischingerja, ki britanskih dokumentih ugotovil, da so Angleži sovjetske in sedaj! ko vojne ujetnike, ki se prostovoljno niso hoteli vrniti v1 ZSSR, nasilno, z bajoneti tlačili v živinske vagone za odvoz v ZSSR. Iz dokumentov iz britanskih arhivov je grof Nikolaj Tolstoj tudi ugotovil, da je bil glavni krivec teh vrnitev takratni britanski zunanji minister Anthony Eden, ki se je tajno dogovoril o tem s takratnim sovjetskim zunanjim ministrom Vječeslavom Molotovom, ne da oi .za ta dogovor predhodno vedel Churchill ali Amerikanci. Vedel je zanj samo Stalin, brez katerega pristanka Molotov ni mogel sam od sebe ničesar ukreniti. Tajni dogovor med Edenom in Molotovom so nato zavezniki potrdili v Jalti tik pred koncem druge svetovne vojne leta 1945. Iz dokumentov je tudi razvidno, da je Eden pristal na prisilno vrnitev sovjetskih vojnih ujetnikov in protikomunističnih borcev kjerkoli v Evropi zato, da bi bili in ostali britansko-sovjetski odnosi “čim bolj odkriti in dolgotrajni”. Posamezni britanski častniki pa so ta dogovor, kakor ugotavlja grof Nikolaj Tolstoj na -podlagi uradnih dokumentov, izvajali do zadnje pike v največji zavzetosti. ~ / Ker je knjiga vzbudila tako v Londonu kakor v drugih zahodnoevropskih prestolnicah močan odmev med bralci in zlasti med prizadetimi uradnimi krogi, je prišlo v britanskem parlamentu do interpelacij raznih britanskih poslancev, ki so zahtevali pojasnilo od britanskega zunanjega ministrstva. Konservativni poslanec John Stokes je npr. zahteval “uradno preiskavo” in izjavil, da nekateri od prizadetih funkcionarjev britanskega zunanjega ministrstva še vedno sedijo n najvišjih položajih v britanskem zunanjem ministrstvu. Drugi konservativni poslanec Eldon Griffith je prav tako zahteval od britanskega zunanjega ministra Davida _Owena “odkritih pojasnil o nasilni repatriaciji sovjetskih beguncev, ki so bili vrnjeni v gotovo smrt”. Tudi vplivni britanski dnevnik londonski Times je objavil članek, v katerem zahteva “parlamentarno preiskavo enega najbolj temnih madežev v britanski zgodovini.” Britanski zunanji minister Owen je vse te zadeve odbil in zatrdil, da “sedanja britanska vlada ne bo dovo-Hla nobene formalne preiskave te zadeve.” Owen je tudi izjavil, da “je prav za prav neprijetho, da so leta 1945 skrajšali dobo 50 let, ki je dotlej veljak za dostop do navedem vsaj nekatere, ki so so-tabiih dokumentov, na 30 let. Ta doba je sedaj prekrat- delovali: Grega Remec in Stanka, ker lahko zadene še živeče funkcionarje.” či'Simrayh sta bila napovedo-' nedeljske zbirke padle $2,549,76. Farani se morajo zamisliti in priznati, da živijo še nančno na trdni podlagi, moramo več dati za cerkev. Pravilo je: enourno dnevna plača vsako nedeljo. Veliko pomagajo pri vzdrževanju fare razna cerkvena društva in pa tedenske igre, ki so dale za šolo $20,724.50. Inflacija požre mnogo tudi pri fari. Fara je naša skupna zadeva. Tudi Slovenci se moramo tega zavedati. Ohranimo slovensko faro! besede. Gospodarsko zaostala in nerazvita, brez moderne industrije, tehnologije nih ustanov ne more v svetu predstavljati teže in imeti vpliva, ki bi ji pripadal po obsežnosti ozemlja in številu prebivalstva. sko vojno 1903-1905, se Japon ska v zadnjem času nagiba bolj 'in proti Kitajski, s katero je skle- skriva, njegov tovariš Nkomo nila obsežno trgovinsko pogod-, oporišči v Zambiji pa se vsaj b0 'na zunaj priznava k Zahodu. Oba hočeta dobiti vlado nad R°' dezijo v svoje roke, te nisi3 voljna- deliti z onimi črnih1' vodniki, ki so se pobotali z rodezijsko belo vlado. ■ ZDA in Velika Britanija, ki se že par let prizadevata za re' šitev “rodezijske krize”, Iščeta sedaj možnosti za pomirite^ med obema skupinama rodezijskih črnih vodnikov ter za končanje gverilske vojne. Izgledi za uspeh za enkrat niso kaj prid3- ZDA so vodnik svobodnega sveta in glavni varuh tega pred o- Predsednik Carter se trudi za pomiritev Srednjega vzhoda, za in znanstva- končanje spora med Arabci in Izraelom. Sporazum med Arabci in Izraelom, naj bi ustvaril pogoje za miren razvoj, pa tudi za varnost na Srednjem, vzhodu, Južna Afrika se upira op11' stitvi svoje rasne politike, k drži vso oblast trdno v rokak bele manjšine, ko postaja črn večina vedno nemirnejša in °" ločnejša doseči enakost z bele-Črno večino v Južni Afriki p° 1 Novi marquettski škof Gren Bayu Mark F. Smith. Star je 55 let. Upamo, da bo nadaljeval delo za Baragovo beatifikacijo. Romarji na Baragov dan v Marquette 29. in 30. julija se bodo seznanili z njim. ki je s svojimi velikimi nahaja- Sovjetski zvezi pomiritev ki se zaostruje in ni ozključei-0’ Si-ednjega vzhoda ne gre v ra- ;da bo prišlo do oboroženega 3 čun, zato ovira napore ZDA s pora v obliki gverilskega ki meri mogoce primerjati^s pet-1 da podpira arabske skraj- skovanja, ko bodo za to ustv^ neže. Usidrala se je v Južnem;jeni potrebni pogoji. tajsko pospešeno razvili v moderno, industrijsko, socialistično državo. Te programe jev ne- pirajo v njenih zahtevah držav6 letkami, s katerimi je skušala pod Stalinom Sovjetska zveza j JemenU; nekdanji posesti Veli-pospešiti svoj gospodarski Britanjj„ voj. Uspela je le delno, kot smo ' omenili, in tako bo verjetno tudi s sedaj objavljenimi progra- močan vpliv pa ima v Iraku, 'Siriji, Libiji in Al- .1 Nemir in nezadovoljstvo v data v državah Tretjega, ner3Z in načrti na Kitaj eskem. * žiriji. S posegom v Etiopijo je | vitega sveta, ki svoje pomanjk3 razširila področje svojega vpil- ‘nje in stiske čuti veliko bolj. , va v Vzhodni Afriki, od koder j gleda na blagostanje v razv11 ^ je mogoče opazovati, pa tudi ; državah sveta. Razvite drz3 nadzirati dogajanja na Srednjem , vzhodu. Sovjetska zveza | svojih kubanskih Angolo na jugozahodu : so z izjemo Nove Zelandije, AV- [stralije in Južne Afrike na jUn ^ s pomočjo jmedt tem 1-~ ~~ -------:+" 36 najemnikov | vem. Med obojimi je ko so razvite na že nek^ let v teku razgovor o medseh0^ 'Rodezijo in v Južno Afriko, če razvitim pomagalo do hi tre js i bi se ji to zdelo koristno. Ta 'razvoja. -o- Velika noč je bila bela. Ne samo to, ampak tudi ledena. V petek zvečer smo dobili snežno burjo z dežjem, ki je sproti zmrzoval. Kljub temu so bili prazniki lepi in svečani. V. četrtek zvečer in v soboto zvečer so bili angleški obredi, petje je bilo izredno lepo in slovensko. V nedeljo sta bili dve slovenski bila sloven- širjeni pevski zbor?” — “Sedaj imamo1 že 35 jSevcev. Rad bi bil, da bi nas bilo vsaj 50.” _ “Zakaj ste si izbrali prav Lemont za pevske vaje?” -— “Čisto naravno,” je bil odgovor. “Tukaj je največ pevcev. Prihajajo iz ,, Jolieta, Lemonta, Cicera, Westmonta, Čikažanov je bolj malo. Upam, da se nam bodo tudi ti pridružili v večjem številu. Res, v' zimi. je težko radi snega, a v. pomladi, poletju in maši, od 10. dop. je jeseni je prav lep izlet sem v Lemont.” “Imate kake načrte za bodočnost?” — “Zaenkrat mislimo na pevski koncert v svetoštefanski dvorani prvo soboto junija. Morda ne bo tako uspel kvalitetno, kot bi pričakovali. Toda začetek je in upam, da bodo nas Slovenci, ljubitelji petja, razumeli in nas podprli. Tudi Ti kaj napiši v AD!” Obljubil sem mu vso podporo in želel pevskemu zboru mnogo uspehov. Naj živi slovenska pesem: verska, nbrodna in umetna Sovjetska zveza in LR Kitajska sta komunistični državi s sličnim gospodarskim, politič- i nim in družbenim redom, ki pa sta svoje sodelovanje Pretrgali'nadzira ^ , stal dosedanji pomožni škof v tedaTste^rpitSToleJl^daf °d k°der ^ 7 !nem sodelovaniu’ ki bi r%ea ta. Na njuni tisoče milj dolgi skupni meji je prište v teku let ponovno do spopadov, ki pa sta ' v»9 n , „ t v .v IvaUA jih vedno znali omejiti in kon-j P@CllM£6 ||||® fefeH¥©C rUSUSM čati. Moskva je februarja letos j predložila Pekingu sporazum o J Ko zajadramo v pomlad in izjavi o skupnih načelih, ki bi narava oživi, ali pa že preje, naj urejala odnose med njima. 'snujemo načrte za poletne po-Peking je to odklonil in je pre-.. čitnice. Dobro moramo premi-tekli teden objavil, da Sovjet- šiiti, kako jih bomo preživeli, da ska zveza znova povečuje šteyi- j bomo res počivali, lo svojih čet na kitajski meji. Trenja torej zopet rastejo, izgledi za pomiritev med obemi glavnimi središči svetovnega komunizma so se poslabšali. Spor med Moskvo in Pekin- med Slovenci v Chicagu in okolici. Dokler bo donela slovenska pesem, bo živelo tudi slovenstvo. Vtis Cvetne nedelje je nepozaben. Učenci slovenske šole zaslužijo pohvalo. Naj v glavnem gom se razvija na dveh ravneh, sta in slovesna. V soboto in vj^a partijskem, kjer se oba bori-nedeljo je vodil petje g. Janko za vodstvo komunističnega Arko, katerega že od preje po- revolucionarnega gibanja na znamo kot izvrstnega pevovod-^svetU; jn državnem, kjer je ’ jo. Pri orglah je bila gdč. Patri-jgjavno vprašanje ureditev meja. cia Zubek. Pri maši je brala be^LR Kitajska trdi, da je carska rilo gdč. Magda 'Simrayh. TJde-,Rusija odtrgala od šibke Kitaj-ležba je bila kljub slabim Qe-'ske v preteklem stoletju obsež-stam prav lepa. iudi iz oddalje-[na področja — skupno preko nih krajev so se pripeljali. 1600,000 kvadratpih milj — in Mene je vrglo v soboto v po-!hoče sedaj to vprašanje s Sov-steljo. Tudi na Velikonočno ne-ijetsko zvezo ponovno razprav-deljo sem se bolj kislo držal. K Ijati in reševati. V Moskvi so k J Počitnice niso moda, temveč Ipotreba, ki se je še premalo za-jvedamo. To velja zlasti za da-: našnje iz številnih malenkosti stkano življenje. Iz minute v minuto se moramo prebijati skozi najrazličnejše dogodke, vese-^ le in žalostne pretrese, obveznosti, osebne in stanovske dolžin uspehe. Čas, v katerem živimo, nezadržno zamotava življenje. Mnogo dolžnosti v zasebnem življenju in v življenju skupnosti, v kuhinji in na cesti, predpisi, moda, obzir! in urniki — ta nezadržna povodenj dogodkov — človeku poča-: si jemlje sapo. mo za kruhoh1 sreči sem večin gradiva natipkal že preje. Društvo “Slovenija” pripravlja za soboto, 29. aprila, v veliki svetoštefanski dvorani družabno zabavo s plesom. Bolnišnica sv. Antona Pado-vanskega bo ^povečana in' modernizirana. Stroški bodo znašali okrog 4 milijone dolarjev. Sestre bodo dobile nov konvent. * Tuja zemlja ubija človeka. ..... tej zahtevi rekli odločno in trdo: Njet. Tako v Moskvi kot v Pekingu se v svojem medsebojnem sporu ozirajo po zaveznikih in morebitnih podpornikih. Oba skrbno pazita, kaj počne Washington Bogatin umre, vzame. reveža pa Bog Vsem, ki berete to kavsanje, prav lepe pozdrave! “Toti štajerc” novicami, za ^ obleko, kopičimo imetje k1 sli, ki niso naše, načrtujemo,^ ramo, garamo ... Ob vsem zgubljamo glavo, živce in ire.-k presojo. Zato potrebujemo P01' nic. Tistih pravih počitnic, k°^ človek vzame čas, da se ^Pet^0v' ča z novimi 'telesnimi in do nimi močmi in ubeži brezP nemu plesu vsakdanjosti. Počitnic pa največkrat oe 2 ^ mo prav izrabiti. Vse Ic^^j načrtujemo, a nas nazadn]6^^ zmučijo kot dnevi trdega Vanje vse preveč vnašamo ^ danjo nezmernost, hočem0 ^.,1 več videti, čim več “oolm® ^ silimo iz sebe, namesto da vase. , „ jji Če hočemo imeti počitm^ ^ moč “P1'05!!'!- začutiti opojno muu r qO časa” — moramo drugače vati. Srečati se moramo s seboj. Odtegniti se 1Il0*kTii' Način življenja nas zvabi j a v j vsem mogočim sirenam- divji ples in nas razoseblja. Kljub številnim sodobnim pripomočkom, . veliki naglici in krajšanju delovnega časa imamo časa vse manj. Življenje nas sili živeti iz sebe, plitvi nas, da postajamo brezimna bitja v velikem vrtincu, ki se ne ozira na posameznike. Sodobno življenje nas usuž-njuie. Mislimo samo še na zunanjosti, na nepomembna, a modernemu času — tako se nam zdi obvezna opravila. IJlasta- ce naj nam postanejo P _ za premislek prehojene 111 te poti. Več Z3C' če' s3' j * .q-j se posvetitno druz1 rednikom in ožjim znane2'-3 ^j-liko občudujmp, na drvim^,eČ mo drobnih skrivnosti, ' pri vsaki stvari postojm0- M bo cvet ali prijeten P°Vorjeli:! pokrajino, pozorno izg'°\ beseda ali misel. V tem A V pot do Boga, ki se raZ<>„0gie' vsaki stvari, če jo znam0 • dali s prave strani. \ RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Kanadska narodna obramba je pomanjkljiva, potrebna modernizacije in okrepitve. Narod-.na in državna zavest terjata, da Kanada v pogledu svoje varnosti stoji bolj na svojih lastnih nogah, kot pa na zanašanju na Veliko Britanijo in na svojo mogočno južno sosedo. Okrepitev obrambnih sil so pričakova-h z nastopom obrambnega ministra Barneyja Dansona pred dvemi leti. Danson je res pregledal stanje kanadskih oboroženih sil doma in v tujini ter uvedel nato nekaj izboljšanj. Napovedovali so nabavo nove, modernejše o-prerne za vojsko in letalstvo, pa tudi mdernizacijo vojnega bro-^ovja. Izdelani so bili potrebni načrti, toda njihovo izvedbo so odložili zaradi pomanjkanja denarja na prihodnja leta. Kritiki narodne obrambe po-udarjajo, da je potrebno s povečanim poudarjanjem neodvisnosti Kanade, tudi v večji meri poskrbeti za lastno' varnost z vzdrževanjem. močnejših, dobro iz-vežbanih in moderno opremljenih oboroženih sil. * V Torontu preskušajo napra- Strah pred teroristi vseh vrst je ustvaril večje povpraševanje po avtomobilih z na zunaj neopaznimi neprobojnimi jeklenimi stenami in okni. Za taka vozila se posebej zanimajo v Franciji lastniki podjetij, denarnih zavodov in drugih ustanov, ki morajo računati na nevarnost. Pri francoskem podjetju, ki izdeluje te vrste avtomobile, so se oglasili menda tudi zastopniki Državnega tajništva ZDA, ki bi radi kupili francoska vozila, ker so manj upadljiva kot ameriška, običajno precej večja. ❖ Glavno vprašanje pri prihodnjih zveznih parlamentarnib volitvah v Kanadi ne bo ohranitev kanadske državne skupnosti, ampak narodno gospodarstvo, ki je zašlo v hude težave, je izjavil vodja opozicije Joseph Clark. Predsedniku zvezne vlade, vodniku liberalne stranke P. E. Trudeauju očita Clark, da bi rad na prvo mesto potisnil vprašanje državne edinosti in se s tem izognil kritiki vlade na gospodarskem polju, ki je porazna. nju, ki nato ostane v njih in škoduje njihovemu napredku in duhovni rasti. Prof. W. Hedges je na sestanku vzgojnih raziskovalcev v Torontu dejal, da je najprimernejša starost za 1. razred šole in za začetek učenja branja 6 let in pol, pri nekaterih, ki so bolj počasni v razvoju, pa šele 9 let. * Novi proračun Toronta predvideva povišanje davkov za 4.5%, najmanjše od leta 1973. ❖ Mestni gverilci v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, so pokazali, da še niso uničeni, kot je objavila vlada dan preje, ko so razstrelili naslednji dan dve železniški progi, ki predstavljata glavni prometni žili mesta z okolico. K sreči pri eksplozijah ni bilo nobenih mrtvih in ranjenih. * Pri volitvah v parlament v Manili, glavnem mestu Filipinov, nastopa v imenu svojega zaprtega očeta, bivšega senatorja Benigno Aquino njegova 7 let stara hčerka. Aquino je v sodelovanju s svojimi prijatelji in somišljeniki kot vodja opozicije postavil le 21 kandidatov na področju Manile in okolice. Ker je Na stotine kenijskih črncev se v zaporu, ne more osebno voditi vo> ki omogoča uporabo telefona 'je vrnilo po komaj nekaj tednih votivnega boja. Njegova druži-giuhim. Možno jo je priključiti z dela v Savdski Arabiji, kamor ,na se je odločila, da kljub temu na običajni telefon. Tistim, ki so so jih zvabili na delo z Obljuba- dejavno poseže v votivni boj. Za to napravo rabili, je prinesla ve- mi dobrih plač. Vrnjeni delavci liko zadovoljstvo in novo samo- trdijo, da so jih v Savdski Ara-zavest. Pričakujejo, da bodo na- biji, kjer so bili zaposleni pri raznih gradnjah, izrabljali in postopali z njimi kot s sužnji. Bili so slabše plačani kot domačini in beli tujci, niso dobili dostojnih stanovanjih, zdravstvene in druge oskrbe, pa bili pri tem izpostavljeni kot črnci še raznim žalitvam in napadom. pravo v izpopolnjeni obliki dali v doglednem času v splošno rabo. Obrambno ministrstvo prb-hčuje najboljši način za prepre-citey zlorabe računalniških sistemov narodne obrambe. V sistemu so najrazličnejši podatki, ki jih hočejo zavarovati pred očmi nepooblaščenih ljudi. Narodna obramba se je odločila za posebno zavarovanje svojega komputorskega sistema, ko je prišlo v javnost, da so prišli zaupni podatki o nekaterih kaznovanih osebah v privatne roke. «1 Nadškof v Canterburyju Ronald Coggan je v svojem govoru Za Veliko noč dejal, da se pojav-ijajo v anglikanski cerkvi znaki novega življenja. V Veliki 'Britaniji in drugod po svetu, pretežno v nekdanjih britanskih deželah, živi skupno okoli 65 milijonov pripadnikov anglikanske cejkve. * Srsrjf) PS Podatkih zdravstvene služ-be je bilo v letu 1976 prijavljenih v vsej Kanadi 3,143 novih slučajev tuberkuloze, ko jih je oilo leto preje 3,551. To pomeni zmanjšanje za 1.9%. * Kanada bo razpadla, če ne bo jprašanje jezika zadovoljivo re-seno, je nedavno izjavil Max falden, zvezni komišener za Zvezne oblasti so opustile zah-tevo po iskanju zaposlitve kot pogoj za prejemanje brezposelne podpore, ker enostavno ni na razpolago dovolj delovnih mest. “Mi ne moremo goniti ljudi, da iščejo delo, ki ga ni,” je izjavil Larry St. Laurent, izvršni direktor Kanadske komisije za zaposlitev in vseljevanje. Zahteva po iskanju dela kot pogoj za prejemanje brezposelne podpore je bila uvedena leta 1973. Opustili so jo zaradi številnih pritožb brezposelnih, ki so brez uspeha hodili od podjetja do podjetja, pa tudi od strani vodij podjetij, ker so imeli s takimi iskalci zaposlitve preveč opravka. , * Kanadski dolar je pretekli te- vec sovjetske Novosti Press A-den veljal le 88.14 ameriških gency, trdi v sestavku, objavlje- to so izbrali 7 let staro deklico Kris Aquino', ki ima pogumen in miren nastop. Pred zbori vo-licev nastopi dekletce in jim pove: “Jaz sem Kris Aquino, sem stara 7 let. Jaz sem hčerka Ninov Aquino. Jaz ne morem živeti skupaj z njim že nekaj let. Pomagajte, prosim, mojemu očku, da bo mogel biti zopet s svojo družino. Toda posebno važno, prosim, pomagajte mojemu očku, da bo mogel služiti filipinskemu ljudstvu!” i Volitve na Filipinih so prihodnji petek, 7. aprila. * Tri ženske so se z verigo privezale k ograji poslopja Kanadskega visokega komisarja v glavnem mestu Velike Britanije Londonu v znak protesta proti letnemu lovu mladih tjulnov. Policija jih je po dveh urah rešila verig, pa jih obtožila oviranja javnega reda. Navedene tri so bile v skupini kakih 50 demonstrantk, ki so se zbrale pred poslopjem visokega komisarja, kjer je bila razstava krzna. * Aleksander Maljuškin, sodela- preskrbelo izvajalca del, komaj 23% pa je takih delovnih organizacij, ki imajo te štiri stopnje že za seboj. Dobri dve desetini delovnih organizacij je opremo, ki jo bo potrebno vgraditi, že kupilo, toda na odvzem plina je povsem pripravljenih komaj 7% delovnih organizacij. Za temi številkami pa se seveda skriva kopica problemov. Čeprav je v posebni izjavi 85% delovnih organizacj zagotavljalo, da bodo plin julija začele odvzemati po dogovoru, je povsem na dlani, da do tega ne bo prišlo. Pojavlja se torej vprašanje, kam s plinom, ki bo prispel iz Sovjetske zveze? Ne glede na porabo bo namreč pogodbeno dogovorjene količine plina treba plačati, oz. poravnati kazen, poleg tega pa bodo tudi stroški za transport plina iz Sovjetske zveze preko ČSR in Avstrije enaki. To pomeni, da bo lahko plin, ki ga bodo delovne organizacije res porabile, izredno drag in težko je reči, kdo bo nosil to breme, čeprav , , . , , , je jasno, da bodo morale te stre. ... „1 ske pravzaprav poravnati tudi d . . tiste delovne organizacije, ki a. S1.. plina ne bodo začele uporablja-teh delovnih organizacj 2e u v dogovo|* prijetno odpirati usta, zato sva "O-vso pot molčala. Hiteli smo na' »I« vso moč, da bi čimprej dospeli i do cilja, a tudi zato, da bi nas nagla hoja ogrela. Čeprav bi bil moral biti že dan, je nebo ostalo popolnoma temno in nikjer ni bilo videti niti malo svetlobe. Po dolgem času se je začelo na vzhodu nekoliko svetliti, sonce pa se ni prikazalo. Noč je minila, pretirano pa bi bilo' trditi, da je nastopil dan. Vendar pa je postalo toliko svetleje, da je bilo mogoče razločiti posamezne predmete naokoli. Bleda svetloba, ki je prihajala qd vzhoda, nam je odkrivala popolnoma gola drevesa ter tu in tam skupine grmovja, na katerem je bilo še nekaj osušenih listov, ki so šumeli v vetru. Nikogar ni bilo na cesti in na njivah, od nikoder ni prihajalo PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper r ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna KEEP OUR SCHOOLS OPEKI VOTE YES THURSDAY APRIL 6,1978 SpoMsorad Qomimfleg far Supper! of the Seheols AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 ) Moj novi naslov: vso stvar tako uredil: gospa!veter piha naravnost v obraz. Edina živa bitja so bili ptiči, ka- MOJE IME: Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO tere smo sicer slišali, a videti; j/ jih ni bilo nikjer, ker so se bili j Milligan me želi obdržati pri;Vendar je to bilo laže prenašati sebi, moj gospodar pa se bo od-1 kot pa dež, ki nas je močil več' j ^ povedal pravicam, ki jih ima tednov. Veter pa ni dolgo časa skrilj v grmovje. Samo nekaj do mene, in vse bi bilo v redu. j ostal suh. Kmalu se je nebojsrak je skakljalo po cesti z dvig-1 - - v pokrilo s temnimi oblaki, sonce n j enim repom in z navzgor obr-‘- se je skrilo in jasno je bilo, da|njeno glav0< Ko smo se jim pri Več tednov smo ostali Lyonu in ves čas, ki sem ga imel na razpolago, sem prebil na pomolih Rodana in Saone. Poznal sem mostove Ainay, Tilsit,- la bo prav kmalu zapadel sneg. Posrečilo se nam je, da smo dospeli do nekega večjega trga, l’Hotel-Dieu Guillotiere, kakor kak prebivalec Lyona. Toda ves trud je bil zaman. ‘Laboda’ nisem našel. bolje'preden je začelo snežiti. Vitalis pa je hotel čimprej dospeti do mesta Troyes, kajti to mesto je bilo veliko in bi nam nudilo več Ko smo zapustili Lyon, smo možnosti za zaslužek, če bi mo- krenili proti Dijonu. Tedaj pa sem začel izgubljati upanje, da bi še kdaj videl gospo Milligan in njenega sina. Ko smo bivali v Lyonu, sem proučil vse zemljevide Francije, ki sem jih našel v izložbah starinarjev, in dognal, da se Osrednji kanal, ki rali tukaj prezimiti. “Pojdi hitro spat,” mi je dejal, ko smo se ustavili v neki gostim. “Jutri odrinemo že navsezgodaj, kajti bojim se, da bi nas sneg prehitel.” On pa ni odšel tako kmalu spat. Ostal je dalj časa v kuhi- B83& MKBPH B— BBBBS DftiS! iMB® SSaiTBamgiteinMfc m mm bi morala biti ... Mti I vsaki slovenski hiši sgaffiiis^ mm®M mmmm M I III Mill I i I II II bližali, so odletele na drevesa in kričale, kakor da bi nas hotele opozoriti na nevarnost ali pa oznanjale nesrečo. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive NOVICE- i »sega swia NOVICE- ^ jih potrebujete h, '10VICE- M IBs dobile ie srae { NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE* ki so zanimive vam vsak dan pristala v bilo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki le ni naročen nanjo CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE - ZMERNE CENE - VIENNA GARDEN Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB «385 E 36 S!. Sekloa: 8814222 miNfie NAŠE šili ODPRTE! GLASUJMO YES V ČETITEIi k APRIL 1978! Priporoča Odbor za podporo šol. AMEMŠKa SLOVENSKA KATOLIŠKA JEONOTA ! NAJSTAREJŠA SLOVENSKA j KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov«16 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od t0^ stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. « Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavar°vf| nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge a*11. nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P * kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko ude e žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božic111 prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeči^11 tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-0587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio I . ' ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio