BELOKMNJEC Izhaja 1. in 15. vsakega mesca. — Naročnina za celo leto znaša K 1*50. , Qlasilc belokranjskih kmetov. Gcslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošlljatve prosimo \ na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. J I. letnik. Ljubljana, dne 1. velikega srpana 1908. Štev. 10. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. V zameno dobivamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenski Jug. Celje: 2. Narodni List. Celovec: 3. Korošec. Chicago: 4. Proletarec. Kamnik: 5. Naš List. 6. Slov. Gospodinja. Kranj: 7. Gorenjec. Ljubljana : 8. Dom. Ognjišče. 9. Slov. Meščan. 10. Slov. Branik. 11. Svoboda. 12. Zvonček. Maribor: 13. Gospodarske Novice. 14. Slov. Gospodar. Praga: 15. Svobodna Misel. Joliet 111.: 16. Amerik. Slovenec. Gorica: 17. Primorec. Celje: 18. Domovina. Karlovec: 19. Narodni Glas. V čitalnici bodo Izloženi vsi časopisi, kar jih doblmo v zameno. Urednistvo. Kmetje, poglejmo izza tloniaceya plotu v širni svet! III. V znamenju samopomoči. (K()I1(!C) Kakšna razlika je med obdelovanjem zemlje na široko, površno (ekstenzivno^. kot se vrsi v polovico s steljniki in brinjem povaščeni Beli krajini, in med vrtnarskim (intenzivnim) obdelovanjem, kaže lepo tale slueaj: Na otoku -Jersey v kanalu, ki loci Francosko od Angleške, ima neki Bachi'ords 54.445 kvadratnih metrov vrtnarske zemlje pod steklom. Kvadratni meter stekla ga stano 8 mark. V teh vrtovih se je leta 1890 že začetkom maja grozdje pridelalo in do oktobra. Maja meseca se je grab a dobilo veliko vozov. Za grahom so prišli tomati (rajska jabolka), 20 tisoč teb rastlin je dalo 80 ton (1 tona = 1 tisosi kil) tega iz- bornega sadeža (8 do 10 iuntov ena rastlina). Mesto tomat so se sadile melone v druzih steklenib prostorih. Trideset ton poznega krompirja, 6 ton zgodnjega i'izola, dve toni boba — so se odposlale že meseca aprila. Trte so dale vsako leto 25 ton grozdja. — To se je pridelalo pod navedenira steklom. Dosti pa tudi v prostem zraku. Ti hribi sadežev so bill delo 36 mož in fantov pod vodstvora jedinega vrtnarja, lastnika tega vrtnarskega posestva. Seveda je na tern otoku vsak vrtnar. Okolo 1000 ton koksa se je v teli vrtnarijali požgalo na leto, da so so vrtnarske bise kurile, ter po ceveh z vrelo vodo grela zemlja. Ves ta svet meri 130 akrov — 65 oralov. Pridobitki so toliki, kakor od navadne, pa vendar dobro obdelane velike kinetije G50 oralov „Dober kup premog, dober kup grozdje — in že januarja meseca", — se glasi v teli vrtovib. Razliko med novim in starim gospo- darstvom povcdo lepo te številke: če se mleko posnema s strojem, namesto, da se čaka, da naredi smetano in se jo posname z žlico, dobimo za 2/s> več masla. Če računimo 10 krav, ki dajo 2000 I mleka na leto, torej skupaj 20.000J, dobimo na 20 14/20 več masla, t. j. 200 X °'4 - 80 kg masla. Če računamo kg samo po K 160, pomeni to 138 K izgube, če se gospodari na stari način, ne glede nato, da je s strojem posneto mleko za 20—30 vin. dražje rnaslo. A kdo omogoči kmetu nabavo stroja, sredstva za izboljšanje gospodarstva? Z a d r u g a. Razen tega se je pri iskanju sredstev za odporaoč kmetskemu stanu izkazalo, da mnogo stvari, ki jib kmet do tedaj sploli ni upošteval, mnogo več nese, kot kaj drugega, če se začne gojiti v velikem, s pomočjo zadruge. Koliko vrednost ima n. pr. pri nas mleko? Belokranjec ima v hlevu po 5—9 goved, pa samo eno kravo med njimi, tako da ima komaj mleko za svojo rodbino. Pred 20 leti je bilo na Danskem tudi tako. Osebenkar je tedaj imel po dve lačni kravi, od katerih se žena stržila s težavo po 50 kron za maslo, mož ni imel odkod vzeti denarja za davke in obresti. A danes? Kmet osebenkar, ne morebiti dober posestnik, dobi na Dan- skem za mleko 6 — 800 kron, dobi iz mlekame nazaj toliko dobrega, posnetega in pinjenega mleka, da preredi po 6—13 prascev, ima več dobro rejene goveje živine, in zato seve dosti gnoja in vsled tega mnogo bolj plodonosno kmetijo. A kdo rau je to pre- skrbel? Onsam sBamopomočjo, s svojo mlekarsko zadrugo. Kteri kmet bi se ne smejal, če bi rau dejal sosed, da knretina spada tudi namoderno kmetijo, in da se bolj izplača, kot marsikaj druzega. Poglejmo številke. Na Francoskem je bilo leta 1906 45 miljonov perotnine v vrednosti 112 miljonov frankov (kron). Od teh se jih proda 80 miljonov približno za 120 miljonov, jajc se proda za 183 miljonov, tako da dobi francoski kmet od kokoši za jajca in meso ve6 kot 337 miljonov na leto. Lepa svota, kaj ne, za stvar, ki belo- kranjskemu kmetu samo jezo dela, ker rau po njivah brska, ne nese pa nič. Kdo bi se ne smejal trditvi, da se iz- plača ]»ravilna kozjereja, da da dobra sanska koza po 200 kron čistega na leto? Prakticni češki kmetovalec je vstanovil društvo, ki se peča s to rejo pravilno, in pokazalo se je, da dajo 4 sanske koze dvakrat toliko mleka kot ena krava, dočim znašajo stroški za vzdrževanje 4 sanskih koz samo polovico stroškov za vzdrževanje ene krave. Zadostnje naj teh nekoliko vzgledov za pomoč, ki jo da kmetu zadružništvo s tern, da mu omogoči bolj intenzivno gospodarstvo. Danes pridelek sain po sebi še ne za- dostuje. Treba je to spraviti tutli v denar. Ravno v tern oziru je kmet zagrešil mnogo, skoro lahko trdim vse. Namesto, da bi bil tudi to vzel sam v roke, je prepustil to tujim trgovcem, zlasti židom. Delo na polju, ki nese malo ali celo nič, je pridržal zase, prodajo svojih izdelkov, ki nese 20—30»/0, je prepustil drugim. Živina uprav nima no- bene cene. Ali vendar je po mestih cena mesa tako visoka, da si ga le boljši sloji morejo privoščiti. Kako to pride, kje ostane ta denar? Pri velikih kupcih. Ves cesarski Dunaj preskrbuje z mesorn — en človek, seve Žid, njegov brat pa Budimpešto. Zato Stran 40. BELOKRANJEC Letnik I. Ali ste zc poslali naročnino 3HZ l*5O za celo leto na uaslov Belokranjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancera. se je ta „cesarski" svetnik lahko bahal, da če on hoče, lahko vsem DunajČanom napove post, ker ima tam vso trgovino z živino v rokah. Tudi v tem oziru je kmetu prišla v pomoč zadrnga, ki rau pomaga, da si skupno pridelane pridelke tudi skupno spravi v denar in skupno nabavi za ta denar tudi gospo- darske potrebščine. Nastale so vsakovrstne zadruge, ki po- magajo, da kraet svoje pridelke spravi v deoar. Tudi v tern oziru ni mogoče podati pregleda o tej vrsti kmetskega zadružništva, temveč navesti samo nekaj vzgledov. Vsled dobrih mlekarskih zadrug je danski kmet s pomočjo zadruge s svojim maslom iztisnil maslo iz veleposestniških mlekaren na angleškera trgu. Leta 1902. so vpeljali trgovsko znamko na zadružno maslo in cene so mu takoj poskočile, cene tujemu maslu pa padle. Zakaj? Ker zadruga odjeraalcem jamči, da je blago res Čisto in zdravo. Danski kmet je po svoji zadrugi dobil v Londonu po 25. vin. za kilo masla več, kot je dalo drugo maslo, pri katerem je pa moral imeti še prekupec svoj dobiček, tako, da se lahko trdi, da je Danec dobil pri vsaki kili 1 K več kot drugi kmetje, ki so maslo prekupcem prodajali. Leta 1873. so ga izvozili 23 milj. i'untov, leta 1903. pa 160 miljonov funtov v ceni 155,586.000 kron. Podlistek. Beli - Krajini. Ej zemljica mila, ej zemljica ti, če ravno si zibel trpina, kedo bi ne ljubil te žive vse dni, prekrasna ti Bela-Krajina. Visoki Gorjanci ti venec pleto in Kolpa tvoj pas je srebrni, po gričih ti slavospev slavčki pojo, škrjančki žgole ti iz strni. In zvest Belokranjec on voljno trpi — in starih navad ne pozabi, ko preša po hramih lesena cvrli, v gorico na kapljico vabi: „Ej kume moj dragi, le zdaj še užij, saj bogzna ga bova li k letu, — rodila bo trta še grozdeke tri, ko naji ne bo več na svetu!" Ej zemljica mila, ej zemljica ti, če ravno si zibel trpina, pozabil ne bodem te svoje vse dni, prekrasna ti Bela-Krajina!" Tihozor. Dalje so si napravili zadružne klavnice. Vsled političnih bojevje danska vlada nagajala kmetom s tem, da so za prevažanje prešičev morali plačovati dosti znatne zneske, a železniškim uslužbencem je pustila, da so smeli kmete pustiti na železnici čakati za živino cole dni, če niso hoteli dati znatne napitnine. Kmetje niso aklicevali protestnih shodov, temveč so napravljali zadružne klav- nice, ki jih je sedaj na Danskem 32, s 68.320 deleži. V teh klavnicah se je zaklalo 1901.1. 651.000 prešičev v vrednosti 39 mi- ljonov kron. A zopet je videti vrednost samopomoči v tem, da so ti kmetje v zadrugi na Angleškem prodali meso za 4 0 vin. na kilo dražje kot kanadski trgovci. Leta 1895. so ustanovili perotninarsko zadrugo za izvoz jajec, z mnogimi podruž- nicami po deželi. Dočim so leta 1873. izvozili iz Danskega jajec za 23.000 kron, so jih leta 1905. izvozili 10.400 miljonov v vrednosti K 24.775.000. Tndi za jajca so danski zadruž- niki dobili v enem letu 4 miljone več. Njih po8lanec Blem je izračunil, da je danski kmet za te tri stvari dobil 40,735.000 K več, zaradi boljše kakovosti, in pravi: „za ta dobiček se ima zahvaliti glavno zadruž- ništvu. Druge zemlje so nalagale na uvožene poljedelake pridelke carino, da bi mogle obstati. Mi imamo rajše svoj sistem, ki ne ne nalaga soobčanom davka, jih ne sili plačevati za blago več kot je vredno, in to mislim je celi zemlji v korist." Tudi za naknp so se kmetje organizirali. Leta 1866. je pastor Sonne ustanovil prvo nakupno zadrugo. Leta 1905. jih je bilo že 995, od njih samo 22 v mestih, in so imele članov 164.710. Leta 1896. so napravili zvezo nakupnih zadrug. ki se je pod vodstvom Severina Jörgensena tako razvila, da je imela leta 1905. prometa 56,274.130 kron, cistega dobička pa v enem letu 1,172.598 kron. Tega niso razdelile le zadruge, temveč kmetje so dali deleže tudi svojim delavcem in urad- nikom. Kaj je dosegel kmet s to samopomočjo? Ne samo denarno večje vspehe, temveč tudi nekaj drugega. Pri nas ne znajo kmetareše- vati drugače kot, da se zapre pridelkom iz drugih dežel pot k nam, da bi ne zbijali cene. Danski kmet je pa bolj pameten, on krmo od zunaj uvaža in jo spreminja v mloko in meso, kar potem dobro proda. Ko je hotela danska vlada po vzorcu tujih držav vpeljati carino na uvažane pridelke, je podal na kralja posestnik Westenholz adreso, katero je podpisalo 30.000 kmetov, kjer pravijo med drugim tudi: „Mi danski kmetje si ne želirao nikake carine na svoje žito in svojo krmo, ne že- limo si obrarabe na račun drugih ter ne- maramo podražiti hranil svojemu narodu. Hočemo se upreti z vsemi sredstvi proti upeljavi carinarskega zidu proti svobodnemu prometu našega blaga s tujino. Toda zah- tevamo enako pravico z veleobrtjo zase in svoje delavce ter odpravo ali znižanje obrambe, dovoljene veleobrti na naš račun z dovoljenimi carinskimi pristojbinami." Da si kmet more nabaviti potrebna sredstva za tako lepo organizacijo, si je moral preskrbeti cen denar. Zato so nastale denarne zadruge, takozvane rajfajznovko. Te so ae izredno hitro širile. Leta 1902, jih je bilo v Avstriji 3564, a sedfcj jih je na Češkem blizu 2000. Tudi češki kmet si snuje proizvajalne, prodajalne in nakupne zadruge. Češki kmetje imajo n. pr. zadružne pivovarne, cnkrarne, skrobarne, sušilnice zasadje, skladiščaza žito, zadružne mline, lanarne, zeljarne itd. Kokor nam dokazuje teh nekaj vzgledov, se bo vršilo vse narodnogospodarsko živ- ljenje v bodočnosti predvsem v zadružništvu, Narod, ki se bo znal združiti bo zraagal, ker zadružništvo bo popolnoma spremenilo razmere. Kako da doseže zadruga take ve- like vspehe? Zadruga združi vse posamez- nike, ki sami zase ne pomenijo nič, ki imajo enake potrebe, ter združi njih male raoči v ogromno moč, kot se neznatne kapljice v oblakih združijo v studence, potoke, reke, veletoke in morja. Združi torej moč, ki je že tu. Dalje zadrnga moč uravna, in na novo probudi. Kmet ne bo več kmetoval tako kot danespri nas, ko vleče vsak zase težo življenja, brez radosti, brez širših in veselejših misli. Danes se kmet pri nas z sodrugom kmetom snide kvečjemu pred sodnijo in v gostilni. Z zadrugo pa kmet opravi tudi tisto, kar sam zase ne more, ker združen lahko plača ljudi torej potom zadružnega osobja. Norski zadružni list „Samvirke" piše o danskih za- drugarjih takole: „Če bi moral biti nekaj izven Norskega, bi hotel biti danski kmet, kateremu ni treba drugega, kot proizvajati. Nakupna za- druga mu preskrbi zrnjato krmo in umetna gnojilti, konsumna zadruga naselbinsko, ro- kodelsko, železno blago, semena, vrvi itd., mlekarna pošlje pred hlevska vrata po nileko, zadružna klavnica vzame govedino in drob- nico, perotninarska vzame jajca itd. Vse to delajo kmetje sami s svojimi 1 astnimi za- drugami, toda posamezniku se ni treba bri- gati, zato ima plačano uradništvo ... on se pobriga samo za blago . .." Zadružništvo torej spremeni popolnoma način gospodarstva, prinese šele gotov denar v roke, vsak kmet v zadnji gorski vasi kot član zadruge lahko vpliva in pokaže, če kaj zna, zadruga odpre njegovim zmožnostim vrata v svet, zadruga da zaslužek njemu in njegovim otrokorn, mu dokazuje, da ne poslanci in vlada, temveč samopomoč reši kmeta. Vse življonje se vrši vedno bolj v za- družništvu, tudi belokranjski kmetje ne smemo zaostati, moramo se najti med sabo, se združiti in z zaupanjem v življenje v krepkih vrstah s pridnim telesnim in duševnim dclom dokazati, da hočemo in raoramo biti temelj državi, moramo se trdno opreti zadružništva, ker narod brez zadruž- neg-a dela je narod brez bodočnosti. Zdravstvo. Kako napravltl dobro vodo v vodnjaklh. Ker je v Belokrajini kraški Letnik I. BELOKRANJEC Stran 41. svet, zato jo bore malo studencev. Ponekodi imajo vodovod, ki jo pa tudi potreben po- pravila, ponajveč pa. imajo ljudje kapnico v zidanib vodnjakili. Voda v toll vodnjakili pa, je navadno od slamnato strohe umazano- ruiiiena in so v njej zarede tudi neke živa- lioe, tako da jo taka voda skrajno neokusna. Prav z malinii stroški se pa da doseoi, da bo voda v vodnjakih čista kakor kristal in brez živalic. Na žleb, tam kjor toče voda v vodnjak, jo troba obositi košaro, v kateri jo na dim plast oistega in no prodrobnega peska, potem plast lesnega oglja, nato zopet plast })oska, nato znova plast nestolcenega oglja itd. Voda raora teči a strebe skozi vso te plasti oglja in peska. Izc-isti se popol- noma in postane lepa in čista, kot najboljša studenčnica. Steno košaro pa seveda ne smejo biti pletene, marveč sarno dno. Sicer bi namreč voda s strani odtekala in bi no tekla skozi pesek in ogljo. V vodnjak jo pa troba spustiti col klobuk (kakib 5 kil) kame- nito soli, ki zadostujo za več let in zamori vse živali. Kdor ne more drngega, naj dene v vodnjak vsaj kamonito soli in bo voda tudi eistejäa in okusnejša. M. Zadružništvo. Vrtno mesto. Prod trerni loti jo bilo vstanovljeno prvo vrtno raesto Letcb- wortb pri Hitobinn, ki so zolo bitro razvija. Ntevilo probivalstva šlejo že 5000. Doseda- njini 10 veloobrtnim podjotjom sta. so pri- družili sedaj ise dvo novi, ena žaga in obenem tovarna za obdelovanje lesa z elek- tričnim obralom tor tkalnica za gobelin in preproge. Tudi lotos so napravili razstavo vzoniili bišie, ki s svojo opravo popolnoma zadost ujojo potrebam moslnega delavca. Letcb- wortli jib je kupil letos 50. Sedaj izvedejo tndi narrt zadružnega gospodinjstva. Po napravljenih načrtib bodo tri strani zazidane s tremi vrstami od sebe locenib hisic. Na čotrti strani pravokotnika bo stala zadružna kubinja. Toda tudi vsaka hišiea bo imela svojo kubinjsko opravo tako, da so bo labko jedlo doma ali v zadružni jedilnici. Pranje perila in splob čiščenje bo opravljala zadruga olanom s svojim osobjom. Celo mesto je ,.Zveza zadrug", ki člonom za posebne po- trebo vstanavlja manjšo zadruge. Posebna zadruga. napravi vsakoniu člonu, ki to želi, malo gospodarstvo. Na tanačin obdelujojo že 250 oralov zemlje. Rodbine dolnvcev, ki imajo ta posestva, so napravile sedaj po danskom vzoru novo zadrugo, ki bo oskrbovala mesto z inlekom in maslom lastnega izdelka. Promet kmetske hranllnlce In posojllnlee v Gradacu. V kratki dobi 3 Tiioscov jo imola posojilnica prometa 75.126 K 05 vin., bori pet in sedemdeset tisoe sto šost in dvajset kron, 05 vin., in šteje danes 54 članov. Posojilniea naroci za svoje člane 20 vagonov sena, 1 vagon otrobov in '/._, vagona ovsa. Kmetje pristopajte pridno k svoji zadrugi. Zadružnlštvo Ang-leške v 1. 19O6. V lopi vrsti angleškib zadrug so blest«» tri skupino : 1.) lokalna konsumna društva; 2.) velenakupne zwzv; 3.) produk- tivne zadruge. Vseli teh zadrug je bilo v 1. 1906. 1685, ki so zdruzevale 2,263.592 članov, ki tvorijo 10 °/o vst'n prebivalcev (nad 20 lot starib) Anglije. Skupni kapital jo znašal ].1)70,333.700 irankov. — Lokalnib konsumnib drustev jo bilo 1419, ki so štela 2,214.961 članov. Velenakupni zvozi sta dvo. angleakain skotska, obo. delujeta izborno. Za- družnega proizvajanja se vdoložujeta obe ve- lenakupni družbi, 886 konsumnib društev, šest zadružnib mlinov in 146 samostojnib pro- duktivnib zadrug. Zadružna pekarna čeških de- lavcev v Kladnu jo imela lota 1907. dobodkov 497.1 (>7 K 60 v, izdatkov 494.837 K 12 v. Oisti dobicek jo znasal 2150 K 3 v. Za peko so porabili 902.539 kg moke. Usluž- bencev je imola zadruga 20 v Kro'"elilavili in 13 v podružnici v Berovnu. Prodajalna zadruga mcsarjov. prekajevalcev in živinoknpcev na severo- zabodnem Čoškem jo imola 27. mal. travna svoj prvi občni zbor. Čo])rav zadruga obstoji sole eno leto, ima že 335 članov. Njon nainen jo prodaja snrovih kož, nabranib pri rlanib. Doneso jib v posamezne nabiralnice, ki jib odposljejo v zadružno skladišče v Kraljovom Gradcu, kjor jib vsakib osem tednov proda- jajo na javni dražbi. Dosloj so j(^ vršilo sost takib dražb, na katorib se jo stržilo 716.823 K 53 v za prodane kožo. Pogoj je plačanjo kož v gotovini. Prvega vsakega dobo člani po 80 °/o na račun oddanib kož; a 14 dni po vsaki dražbi se vrsi obračun, kjor se članom izplača se ostali denar za kožo. Za slabo blago morajo plačati kazen. Iz Bele Krajine. Iz Dobliške grore. Včeraj dne 26. t. m. napravila jo podružnica nemškega „Scbulvoreina" svojo veselico na Mavrlenu. Vpisovali so se namreč otroci v sull'erajnsko solo. Tudi iz Doblič je šel župan Mate V r t i u zapisat svoja d v a o t r o k a v to ponoračevalnico, mcnda v zabvalo za to, ker so mu pri volitvab Mavrlčani s svojim uči- teljem pomagali, da je šo priSel v odbor in potem zasedel županski stoleo. Tudi Dobliška ,.Žagarka" ki je že pred dvema letoma po n a s v e t u č r n o in a 1 j s k e g a ž u p n i k a vpisala svojoga sinčka v šulferaj nsko šolo, češ da se bo bolj naučil nemški, ki pa vkljub tomu letos ni mogol izdelati prve latinske sole v Novem mestu. je bila zgoraj. „Petribovka" je vpisala svojoga ljubljenega zakonskoga sina Poldeta, baje samo zato, da bi mogla potem plesati s šuHerajnskim uritoljom. Po vpisovanju, ki se jo vršilo v šoli, odšla je vsa družba z godbo na čolu v Kobetičovo gostilno, kjer so je vkljub tern a, da škof prepovedujo plea kot največji greh, do pozne noči strast.no plosalo. Pa od tega. groba. jib bo žo odvezal nemškntarski župnik Pebarc, ki jo bnjskal i'ante, da naj na ve- selici ob nstnnovitvi slovenske ljudske knjižnioe v Dobličab tako prepevajo, da nobo den govorniknebo mogel govoriti kakor samo on, kar pa naši pa- nietni iantje sevi.1 niso botoli storiti, kor bolj vedo. kaj je omikano vedenjo, kot studirani Nemčur. Rop na sejmu. Na zadnjorn sejmo v Črnomlju sta prišla b kmetiru, ki je botol kupiti volo, dva lopo oblecona inoska. Pod pretvezo. da imata na |)rodaj par lepib volov, sta ga izpoljala iz Ornomlja. J'otom pa ran jedon roče: ,,.Iaz sem izgubil 200 glil., ti si jib našel." Kmet sevoda ngovarja, da jib ni naSel, toda tujec mu nce, naj pokaže li.-»t- nico. Nic budega slntcč mu da kmet svojo listnico rokoč: ,.Ali jo ta vasa?-' Tujec pa listnico vzame v roko in zbeži z njo v bližnji gozd, drugi tujec, pa za njim — in kmet je bil ob 500 K. Kmetje b o d i t e p r e v i d n i. (Je vam rečo kak tujec, da mu po- kažite denar ali listnico, recite, naj g r e p o o r o ž n i k a > da b osto or o ž - n i k ii p o k az a 1 i 1 i s t n i c o, n j e m u (tujcu) pa ne. Taki slučaji so se priinerili zadnji čas že večkrat. Torej jtozor! CIrli - Metodova veselJea v Metllkl. Dno 15. avgusta priiodi „Žonska podruznica sv. (Jirila in Metoda" veselico v kon'st družbe. I'pamo, da bodo krasni spored privabil obilo udeležencev. Igrala so bode enodojanka ,.Brat Sokol", več šaljivib pri- zorov, polog tega bode petje, a sviral bode motliški godboni klub pod spretnim vodstvom g. (luština. Pridito torej, da poveličate sijaj veselico, katera bode v vsakem oziru dobro prirejena. Za razveseljevanje mladiue bode skrbela šaljiva pošta in tombola. Iz metliške okolice se nam piše: Tukaj vlada velikanska suša, ki nam jo vzela skoraj vso koSnjo. Toda jedna nesroča no pride sama. Toča, ki je padala 4. in 5. julija, jo poskrbela, tudi za vinograde. Bočka, Ber- čice, Veselica, Slamna Vas, Boldraž so najbolj prizadoti kraji. Tako je tudi ta vir dohodkov usahnil. Vočini vinogradnikov je potolklo skoraj tri četrtine pridelka. Okrajno gla- varstvo je že poslalo cenilno komisijo, zaradi odpisa davkov. Naj bi sedaj gledali nasi poslanci, da dobimo priraerno vladno podporo. VlomJ v Talčvrhu. Dne 20. julija je vlomil noznan zločinoc v klet Marije Mišica in odnosel 3 gnjati, Kati (Jimerman pa isti dan iz sobe 6 K. Tatvine na Sellh pri Otovcu. Noznani lopovi so odnesli Marjeti Vrščaj en bleb kruha, nekaj vinskega octa, en mernik krompirja in 7 K gotovino. Takiato so odnesli Kati Pečavar iz skrinjo 4 K denarja. Tatvine na Oloveu. Tudi na Otovcu so se oglasili lačni lopovi in so ukiadli Marjotici in Katici Petric 24 K in Jvanu Butali 70 K. Bolokranjski kmetje, va- rajte se tatov! Iz Grlbelj. V nedoljo 19. mal. srpana jo udarila strela ob pol 2. uri popoldne v pod posestnika Mark a Križan št. 86. Takoj sta bila pod in hlev v ognju. Tudi slaranata stroba biše so je žo vnela, a posrecilo so je maiijivim branitoljem takoj zadusiti ogenj. Pogorela sta pod in blev, iz kateroga so še pravočasno rošili živino. »^koda je prPcejSna, zlasti ako se pomiali, da jo pogorola vsa krma, vsa pšenica, ki so jo ravno prejšnji tedon izmlatili in je Ježala se neizvejana v podu, oknig 15 mernikov )ži in 40 mernikov Stran 42. B E L 0 K R A|N J E C Letnik I. še stare debelače. Uničil je ogenj tudi plug za ogrinjati, več druzega gospodarskega orodja in dosti platn;i. — Zavarovan je bil pod in lilev za 600 kron pri banki ,,Slaviji", ki je že vso zavarovano vsoto brez vsacega^ odbitka izplačala, povrh pa se darovala 20 K za malenkostno poškodbo hišne strehe. Vsa cast in hvala za tako kulantno ravnanje slovanski zavarovalnici „Slaviji"! —Cast in hvala pa tudi vsem neumornim braniteljem iz doraače vasi. posebno gospodu županu, ki je vodil vse rešilno delo, ravnotako sosednira Krasinčanom iz Podzemeljske občine in bratom Hrvatom, ki so v obilnera številu prihiteli na poraoč. V nesreči in sili poka- žejo se naši pravi prijatelji! Objednem hvala vsem dekletom in ženam, ki so brez prene- hanja donašale vodo iz daljnih obcestnih jarkov in tako izdatno pripomogle, da se ni ogenj razširil in uničil morda vso veliko vas! — Žalibog, da ni bila požarna bramba v Gradacu o nesreči obvešeena, ki hi bila rada priskočila sosedom na pomoč. R. Iz Metlike. Dne 5. jnlija nara je priredil ,,Bel°kranjski Sokol" veselico, na kateri je svirala vojaška godba iz Karlovca. Velika udeležba je pokazala, da razurae naisa okolica pomen sokolstva. Tu se je v bratski slogi zabavalo visoko in nizko. Starim in mladim je žarelo oko od navdušenja. Vse si je prizadevalo, du kolikor mogoče povzdigne veselost. Dolžnost je zahvaliti se posebno metliškim gospeni, ki so darovale nebroj dobitkov za šaljivo tombolo. JSaljiva pošta in krasna godba zadržala je udeležnike vkljub slabemu vremenu do pozne ure skupaj. Tatvlna v Črnomlju. Dne 22. ju- lija 1908 se je splazil neznan zločinec skozi okno v spalnico gostilničarja Jožeta Jer- mana vulgo Kambiča. Iz lilac, ki so bile na stolu pri postelji, je vzel ključ od omare, ki se prav tišči postelje, na kateri je spal Jerman. Tiho je odklenil omaio in vzel iz nje okoli 244 K, potem pa pustivši oraaro odprto, odšel skozi vrata na dvorišče in iz- ginil. Bil je bos in je tekel po trgu, ko pa je čul stražnika, se je obrnil in po drngi poti odnesel svoj plen. Izlet v Gradae je priredilo v ne- deljo dne 26. pr. m. izobraževalno druätvo „Danica" iz Metlike. Vrlim fan torn eastitamo k dobrim uspehom njih dela na podlagi saraoizobrazbe in jini kličemo: Le krepko naprej, bodočnost ima izobražena mladina! Iz Semlča. Vodstva šol v Semiču, Štrekljevcu in Črešnjevcu so priredila v družbi vseh učiteljev teh šol pod vodstvom g. nadučitelja M. Barteljna jubilejno šolsko veselico na razvalinah Podturenskega gradu. Otroci so prepevali in dcklamirali, da je bilo veselje. Gotovo jim ostane ta dan v prijaznem spominu. Odobravati pa nikakor ni, da je otroke pogostil šolski svet s pivom in duhovniki z vinoin. Za otroke je mleko. Naše ljudstvo je že tako nagnjeno preveč vinu, da je prav greh še otroka navajati na misel, da je vino res nekaj izrednega, ker ga dobi ob takih prilikah. Torej, drugič naj se jira kupi mleka in sadja. Sicer naj bi se pa naše otroke vcckrat popeljalo v naravo, ker v nji se otroci pač navzamejo mnogo dobrega pod izkusenim vodstvom. Letošnji semenj ob sv. Jakobu je bil v Semiču primeroma slab. Bilo je pri- gnano malo živine. Kriva je temu suša, ki je jako občutno zadela prebivalce naše ob- čine. Kje si, državna poraoč? Pri nas se nihče ne zmeni za kaj takega. Vinogradnik iz Semlča nam piše: Prijatelje dobrega vina vabimo, da ga pridejo kupit. Saj ga imamo še mnogo za prodati in cena ran je zmerna. (Op. ured.: Nazuaniti ceno, kakovost in množino vina gospodu dr. Maleriču, načelniku I. belokranjske vinarske zadruge v Črnomlju, da se zadružnim potom proda.) Zavarovanje proti ognju. V tej silni suši je velika nevarnost ognja. Nujno svetnjemo, da si zavarujejo kraetje poslopja, krmo in pohištvo. Par kronic na leto se že utrpi, se pa malo pije ali malo manje vbogajme da, pa je človek vsaj brez skrbi. Jazbeei delajo letos v Beli Krajini silno škodo. Lovci na noge! Druge pomoči ni za sedaj. Občine same ne morejo nkreniti ničesar. Pac pa je to stvar deželnega zbora, da bi se lovski zakon priredil kmetskim potrebam, ker sedaj je tako narejen, kot je bilo gosposkim lovcem všeč. Razne vesti. Za Izboljšanje kmetljstva. Do- slej je vlada vsakoleto dajala štiri milijone kron za osuševanje pašnikov in za večje vodne zgradbe (melioracijski zakon iz leta 1884). Da je bila ta svota premajna, vsakdo razvidi. Zato je zbornica lani sklenila skoraj enoglasno, da naj se ta svota podvoji, to je, naj se zviša na osem milijonov na leto do leta 1014. Tej splošni želji kmečkih poslancev je sedaj vlada ustregla. Toda dasi je imel doslej poljedelski miniter v ta namen na razpolago vsako leto le ätiri milijone, je le znal vsako leto fie nekaj stotisočakov pri- varčevati. Ta denar, če ga bo še nadalje kaj ostajalo, se sedaj po novi postavi obrestonosno naloži ter se steka v zaklad, ki se bo porabil zopet le za melioracije. — Važno je, koliko bode zanaprej po posameznih vodnih nezgodah prispevala država. Za uravnavo hudournikov, ki ponekodi zelo mnogo škodijo kmečkim zem- ljiščera, bo država dajala 70 odstotkov skupnih stroskov, ako bo ostale potrebščine pokrila dežela. Udeleženci, okraji ali občine bodo dajale k večjemu 15 odstotkov. Za uravnave rek in potokov v varstvo zemljišč proti po- vodnjim, določa načrt 40 odstotkov podpore, ako udeleženci prispevajo največ 30 odstotkov, ostalo pa pokrije dežela. Državni prispevek pa se more zvišati do 50 odstotkov in stroški udeležencev obenem znižati na 20 odstotkov, ako je treba uravnati ali odvajati gorske in podzemeljske vode, ki niso hudourniki v pravem pomenu besede. Za osuševanja in na- makanja zemljišč bode država po novem na- črtu (lovoljevala podpore ali pa triodstotna posojila, in sicer do iste najvišje mere kakor dezela. Vlada bo tudi deželam za vodne zgradbe dovoljevala brezobrestna posojila ali triodstotna, do polovice onih stroškov, ki jih prispeva dežela. Koliko stane streljanje Iz topa ? Približno najcenejši strel iz topa velja 147 K; ako ima lop 164 milimetrov v premeru, velja strel 480 K ; ako je premer 274 milimetrov, velja 2420 K; ako pa ima premer 305 milimetrnv, velja vsak strel 5333 K. Žrtve dela v Ameriki. V Zdru- ženih državah se vsako leto ponesreči 550.000 delavcev pri raznovrstnih industri- jalnih podjetjih. Čim večja postaja hitrost železnic, tnmbolj se množi število žrtev; čimbolj napreduje rudarska industrija, tem več je po jamah ubitih. V tovarnah in livarnah je bilo ubitih ali pohabljenih za vse življenje 225.000 ljudi. Na železnicah propade 94.000 Ijudi; v rudnikih 12.000, pri poljedelskih opravilih 9000 žrtev; pri zidanju liiš, kanalov, tunelov so dosegle žrtve število 235.000. Od ponesrečenih je 15% ubitih na mestu. Število za delo ne- sposobnih znaša danes v Združenih državah nad 10 milijonov. Med ponesrečenci je ogromna večina evropskih izseljencev. To je krvava statistika, ki glasno govori o orjaškem napredku industrije, o rnoči ka- pitala, a tudi o brezobzirnem izkoriisčanju delavskih mas po kapitalu. Blag-ostanje. V Združenih državah živi 4,739.914 familij (to so večinoma ka- pitalisti), katere imajo svoja lastna in vsacega dolga prosta domovanja. Dalje živi 2,180.229 familij, katere posedujejo stanovanja z večjimi ali manjšimi vknjižbami (mortgage) in slednjič je 8,245.747 familij, katere se potikajo sem in tje po rentili. PocUelni kmetje. „Notranjec" poroča: ftest posestnikov iz Koč pri Pre- stranku je kupilo posestvo in grajščino Be- žigrad pri (Jclju na Stajerskem za 440.000 K. Vsi se preselijo z družinami tja. Tudi 1 po- sestnik iz Ürehka in dva iz Rakitnika sta kupila nekje na Ntajerskem večja posestva, a i5e več jih namerava iti tja. — 'I'udi be- lokranjski kmetje naj bi se združili in po- skrbeli, da po železnici zemlja ne pride v roke tujcem, temvftč da jo obdrže sami v posesti. Načrt za železnlco na vrh Trlgflava sta napravila inženirja Planinski J. in Steiner F. Triglav je najvišja gora na Slovenskem in slovanskem jugu sploh. Visok je 2864 metrov. Z njegovega vrha je videti ozemlje, ki je veliko 64.000 štirjaških kilo- metrov. Inženirja računata, da bi se vozilo po tej železnici po 15.000 popotnikov na leto. Ne v Ameriko! Po skrbno sestav- Ijenih računih „Zadruge dela" je sedaj v ozemlju severoameriških Zedinjenih držav 4,750.000 delavcev brez slnzbc. Ta račun so sestavili na podlagi sporočil, ki so jih „Zadrugi dela" poslali njeni zaupniki iz 37 držav. To število pa še neprenehoma narafiča. Vrednost Izobrazbe je vedno bolj jasna. Vedno bolj se kaže, da ni tisti naj- boljši delavec, ki najbolj vleče, temvoč tisti, ki je najbolj izobražen. Na Anglefikem je zveza lastnikov boinbažnih tovaren ravnokar Letnik I. BELOKRANJEC Stran 43. sklicala shod, kjor se bo obravnavalo o tem, da bi lyeni člani delodajalci — znižali de- lavcera delavni čas. Tudi kmet bo si moral poskrbeti 8 pomocjo zadnig in strojev, da mu poleti ne bo treba delati trdega dela od zore do mraka, temveč da mu preostane tadi kaj časa za izobrazbo. Če ne bo hotel propasti, bo moral vzeti nainreč svoje zadove sam v roke, a to mogel storiti le tedaj, če mu bo dala večja izobrazba zato potrebno zmožnost in čas. 18.782 samoumorov je bilo pre- teklo leto v Združenih držazah v Ameriki, torej skoro 30 vsak dan. Rodblnska slatlstlkana Fran- COSkem. Francoski minister javnih del je ravnokar obelodanil statistiko o rodbinah na Francoskem. Vseh rod bin je 11,315.000, od teh jih je 1,840.710 brez otrok, 2,966.171 rodbin ima le po enega, 2,661.978 pa po dva otroka. — Rodbine z mnogobrojnimi otroki 80 na Francoskem redke, le 2539 rodbin ima po 10 otrok, 1437 rodbin 13, 249 rodbin 15, 34 rodbin 17 in 45 rodbin 18 in več otrok- 122 mllJjonov šlo v zrak.| Pre- teklo leto se je pokadilo v Avstriji za 122,079.430 K, torej za 2,897.321 K več nego leta 1906. Tobaka se je prodalo 687,621.840 kg, cigar 559 milijonov kotnadov, cigaret 1786 milijonov. Na Turškem so dobili ustavo; do- sedanja starokopitna in razpadajoča Turčija se je kar čez noč prelevila v moderno državo. Sultana so prisilili Mladoturki in armada, ktera se je začela puntati, da je napravil iz svojih sužnjev svobodno ljudstvo. Vsi evropski listi so edini v mnenju, da Turčijo tudi ustava ne reši propada. Pišejo dalje, da je ta ustava samo navidezna, le da se sultan za en čas otrese angleško-ruskega reformnoga naerta za Macedonijo. Koliko je na tern resnice, pokaže prihodnjost. Ustava je razveselila vse narode turške države. Po- bratili so se Turki in kristjani. Boj med Srbi in Bolgari ter Grki je končan. Zvonovi krščanskih cerkva so se po prctcku dolgih let zopet odvezali ter z njimi zopet svobodno zvone. Ljudstvo, zlasti krščansko, raja ve- selja. Politične jetnike, ki so že dolga leta presedeli v zaduhlih ječah, so izpustili; iz- gnanci se vračajo iz tujino, odpravljena je tajna policija itd., izkratka v najbolj divji državi na svetu je kar čez noč nastal raj. Sultanu, ki je menda 27. t. m. prisegel na ustavo, se prirejajo burne ovacije. Pred- kratkim se je še skrival pred zarotniki, bojeo, se za svoje življenje, toda (lanes je prost skrbi, gre lahko med najširše sloje ljudstva. Tudi Mladoturkom (to so civili- zovani Turki, ki so se izšolali v inozemstvu in imajo moderne nazore) in armadi prireja ljudstvo brez razlike vere in narodnosti velikanske manifestacije. Dal Bog, da bi zlasti slovanskim narodom v turški državi napočili boljši dnevi! — Le zdi se nam, da se je cela stvar izvržila morda nekoliko prehitro. Prva češka splošna delniška družba za zava- rovanje na iivljenje v Pragi ima svoje glavno zastopstvo za vsc slovenske dežele v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih cenah in po najugodnejših pogojih. Za kratek čas. Kolesar: „Vaš paglavec mi je prerezal kavčuk, da je ušel zrak iz njega. Oče: „Ah, kaj bo to, saj je zraka dovolj povsod." V restavraciji. Plešec: „Hudirja, vse na svetu ima lase, šo celo julia. Samo jaz ne." V gostilni. Gospod svojemu tovarišu: „Kdo je neki ta neznansko grda babnica, ki najn nepronehoma opaznje?" „To je moja žo,na." Gospod, v zadregi, lioteč hitro po- praviti: „Ne raislim te, ampak njeno sosedo!" „Ta je pa moja sestra." Tudi vizltnica: Tat se gre zahvaljevat svojemu zagovorniku-odvptniku, pa ga ne najde doma. V pritličju njegovega stanovanja pa zagleda odvetnikovo vrhnjo suknjo. Vzame jo rekoč: „Tako, da bo vsaj vedel, da sem bil tu." Vesten hlapec. Nek čudak si je vedno zbiral služabnike. Nobeden mo ni bil po volji. Ko vzame zopet novega hlapca v službo, ga pozove k sebi in mu reče: „Poslušaj, jaz nisem slab človek, samo na kratko ukazujem, zato je treba le, da razumeš moje misli. Tako na primer, ako rečem: „Prinesi mi britev, da se bom obril, mi moraš prinesti tudi gorke vode, milo, brisalko, kratko rečeno vse, kar je potrebno. Knako mora biti pri vsaki stvari." Vse je šlo gladko nekaj časa. Nekega dne pa zboli gospod in pošlje po zdravnika. Hlapec odide. Se-le črez par ur se vrne domov. „Hvala Bogu, da si že vendar enkrat tuu, mu reče gospodar. „Oprostite, milostivi gospod. Šel sem po zdravnika, po notarja za oporoko, po duhovnika, ako se želite izpovedati in k mizarju po krsto, če umrete." Hlapec se je ravnal natanko po gospodarjevem navodilu. Listnica uredništva. Vsled prevclike ranoiine gradiva, dasti novic iz Bele Kraiine smo moralii zpuBtiti mnogo dopisoY in oddelek »Doma in na tujem«, katerega na željo »vojih naročnikov upeljerno. Nabirajte pridno novib naroč- nikov, (]a nam bo mogoče list razširiti. — Dopis- nike prosimo, naj pišejo vse dopise b črnilom in ])O cn i ttram ] is ta. Angleži in trgovski oglasi. >Tritej pnliki je treba omeniti tudi vprnšanje. kako naj trgovcc oglaša (inserira1, da doseže leljeni vspeh, a tu iMoreino opozoriti zlasti na angleškfga trgovca. Na Angleškem je gminel za praktično in ko- ristno oglažanje, kot je splošio znano, najbolj razvit, kar ic brez rhoina tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi svet. J'raktisini način kako AngleZi oglašajo, popisujc nek angleSki list takole: »Angleäki trgovec ponovi oglas vsai lOkrat U,r smatra manjše število objav za brez pomena. On računa takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. "plaB vidi, toda gane čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4r. oglasu he vstavi in pogleda po ceuah, pri 6. oglasu ti Se piš(> oßlaae»at(djcv tkibIov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi Iv pogovaija z rodovino ali pnjateljem pri 7. oglasu so 2e odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu ze pripoveduje o svojem nakupii, in pri 10. oglasu pa le kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval«. Tako pišejo »Lupeck^ Listy«, katere izdaja znana Vydrova tovarna v 1'ragi. Slovenski trgovec in obrtnik, posncmaj svojega boga- • toga angleskega tovariša, pojdi in tudi ti tako stori : Naroči oglas v »Belokranjcu«. MALI OGLASI za trlstopno petlt-vrsto 15 v, za plačujočc nnročnike llsta 10 vln. Za vsebino oglasov uredništvo ne prevzema nihahc odgovornosti. MALI OGLASI za trlstopno petit-vrsto 15 v, za plačujoCe naročnike llsta 10 vln. Dp. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je uredll ter doblvajo »e pri njem In pri v«eh knjlgotriolh naslednje pravne knjlge t 1. Clvllnqpravdnl zakonl (IV. zv. Pravnikovc zhirke) z obsiriiini slovcuskiin in hrvatskirn stvnrnim kazalom, oh- BCK.'ijdi-i XII. in '.KK)strani. liXMi. V plntno vcz. knji«a K 8- 2. Odvetnlika tarlffai določila o rahi hrvntski^a in slo- vciiskc^a ji'zika pn-d sodiAči; soclnc pristojbinc. a stvarnim kazalom, (2() lahi-1). l