ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8-98,£-I04;3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 14. marca 2002 / letnik LV / št. 11 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT 5999," sit 30 - delni jedilni servis m TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA V vseh prodajalnah PETUA TA TEDEN / ta teden Nelagodje in upanje ^ ^času zgodnjih cvetov in napetih h'rst^'v se Slovenija I / navidezno mirno prehuja v novo pomlad. Uspešne W gospodarske drušhe hitijo s sporočanjem rezultatov poslovanja v letu 2001 in s ponosom navajajo milijardne dohičke, država pa si oh tem mane roke, saj njeni hlagajni pripada izdaten kos tega novo ustvarjenega kolača. Na dogajanja v gospodarstvu se odziva tudi horza, kjer tečaji vztrajno rastejo. Da je Slovenija vse holj vpeta v mednarodne gospodarske tokove, pričajo podatki o tujem kapitalu, ki se poteguje za delnice uspešnih slovenskih podjetij. Za navidezno mirno kuliso pa se dogaja pravi cirkus. Nevarnost, ki jo ho kmalu prinesla odprta evropska meja, sili gospodarske suhjekte v povezovanja in utrjevanje moči v smislu samozaščitnega ravnanja pred prostim prihodom dehe-lih evropskih denarnic, ki se že v tem času potegujejo za nakup uspešnega dela slovenskega gospodarstva. Delojemalci se oh tem v strahu sprašujejo, kaj jim utegne prinesti tuji gospod, in se v tolažho primerjajo z evropskimi delavci, ki jim gre holje. Nelagodje in upanje se loteva tudi kmetov. V letošnjem letu jim ho Evropa na trdih pogajanjih dodelila kvote, s katerimi hodo lahko nastopali na skupnem trgu večstomilijona kupcev in ponudnikov. Zdravniki se z vnovičnim napovedovanjem stavke prav tako umeščajo v evropski prostor z željo po primerljivosti delovnih pogojev in plač. Verjetno se ho med letom oglasil še kdo, ki se zaveda, da je danes zadnji čas za prilagajanje na nove čase. Že kmalu naj hi hili namreč del velikega kolesja, ki nemoteno dela, če so v polni funkciji prav vsi njegovi deli. Ko kateri odpove, ga enostavno zamenjajo z novim. Težave malih so v takem sistemu komaj opazne, ^ predvsem pa nepomembne. KO v«- (V- PTUJ / NA GRADBIŠČU MINORITSKE CERKVE Gradbena dela koniana Gradbena dela pri gradnji minoritske cerkve na Ptuju so končana, je v torek povedal Antun Daljavec, dipl. ing. gradb., odgovorni vodja del iz ptujskih Gradenj. Dela bodo sedaj za en mesec prekinili, predvidoma 15. aprila pa pričeli delo pri fasadi - trenutno jim nizke jutranje temperature tega ne dopuščajo. S pogodbo dogovorjene termnin-ske plane o gradnji spoštujejo. Doslej je bilo v gradnjo vloženih 19.500 delovnih ur, dela- vci so vgradili 1350 kubikov betona, 170 ton armature in 70.380 kosov opeke. Opaža je bilo 4600 m2, posebne toplotne izolacije pa 1200 m2. V teh dneh se bo pričela montaža strehe zvonika, ki jo bodo v celoti oblekli z bakrom. MG TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* m Več na strani 22. Gospa rskc vozila Dominko d.o.o.. Zadružni lig 8,2251 Ptui TEL.: 02/788-11-50 pit Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J v KEORđ.a.o.,ZrkQVBkacejtaa7,2000 Maribor ^ Po razmeroma kratki in dokaj ostri zimi so v minulih dneh čebele že pričele delati. Za svoje prijateljice skrbi tudi Janez Pislak iz Apač, največji slovenski in eden največjih čebelarjev v Evropi, ki premore več kot 2300 panjev ... Foto: M. Ozmec PTUJ / ANONIMNA OVADBA ZOPER VODILNE V EMONI MERKURJU Sum storitve kaznivih dejanj Na ptujsko okrožno državno tožilstvo in policijsko upravo Maribor naj bi zaposleni prejšnji četrtek podali anonimno ovadbo zoper vodilne v delniški družbi Emona - Merkur Ptuj. Z njo so ovadili direktorja Marjana Ostroška, raču-novodjo Andreja Burgerja, predsednika nadzornega sveta Dragana Graorca ter člana sveta Darka Podreberška in Marjana Peteršiča. Sumijo jih storitve kaznivih dejanj kršitve pravic iz delovnega razmerja in oškodovanja premoženja družbe. Kot so v ponedeljek povedali v Emoni - Merkurju, ovadbe ne poznajo, vedo le, da je anonimna. Je pa celotna vsebina "še vroča" prišla v medije. Da gre za anonimno ovadbo (brez podpisa), je v torek zjutraj zatrdil tudi predstavnik policijske uprave Maribor za stike za javnostmi Ivo Usar, povedal pa je, da pa ji je priložen zapisnik sindikata. Ker je torej anonimna ovadba prišlo v javnost, smo za njen komentar, komentar dogajanj v podjetju in možnosti izhoda iz krize prosili predsednika nadzornega sveta Dragana Graorca. Stran 3 ij.ijuhjj.ui Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmlljan Bračič s.p. PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Kavarniško umiranje na obroke STRAN 2 ZDRAVSTVO PTUJ: Za zaščito tistih, ki še niso odvisni od alkohola STRAN 6 IZOBRAŽEVANJE PTUJ: Uspeh gimnazijcev na tekmovanju v znanju angleščine STRAN 4 PO NAŠIH OBČINAH CIRKULANE: Po pravico na evropsko sodišče! STRAN 3 ŠPORT NAMIZNI TENIS: Ptujčani ponovno prvoligaši STRAN 27 9770040197046 AKTUALNO PTUJ / pri grajski kavarni se ponovno zatika Kavarniško umiranje na obroke Sredi februarja letos je Pokrajinski muzej Ptuj prekinil pogodbo o najemu grajske kavarne z najemnikom Zoranom Belšakom, s katerim so pogodbo o najemu sklenili v letu 1998 in naj bi veljala do odprtja grajske restavracije. Direktor Aleš Arih pravi, da je pogodba sklenjena tako, da jo je mogoče prekiniti, če se ena ali druga stranka tako odloči. V 6. členu pogodbe je zapisano, da je najemnik dolžan plačevati najemnimo redno, v osmih dneh od prejema računa. V primeru, da najemnik ne poravna dveh zaporednih obrokov, najemna pogodba preneha veljati. "To se je tudi zgodilo, ker pa smo imeli probleme s plačevanjem celo lansko leto, smo se odločili za prekinitev pogodbe. Svet zavoda sem seznanil s prekinitvijo pogodbe; ta me je tudi pooblastil, da izve-dem novi razpis. Stari najemnik pa naj bi dejavnost opravljal do Na grajskem hribu ni nikoli miru: kmalu tudi brez kavarne? Foto: Črtomir Goznik PTUJ / obisk delegacije ohrida Povezovanje Ptuja in Ohrida Dosežki Ptuja pri ravnanju z okoljem, odpadki in zdravo pitno vodo zelo zanimajo tudi Ohridčane, ki se želijo tudi udeležiti mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu. O tem so se na Ptuju pogovarjali s predsednikom združenja Narodi v razcvetu Alanom Smithom, ki je bil na tridnevnem obisku Ptuja. Vključiti bi se želeli tudi v evropsko skupnost starih mest, zanimajo pa jih tudi izkušnje Ptuja pri varovanju kulturne dediščine. S ptujskim županom Miroslavom Lucijem in podžupanom Mitjem Mrgoletom so se o tem 6. marca v ptujski Mestni hiši pogovarjali župan občine Ohrid Nikola Naumov, tajnik občine Džuradin Džuradin, direktor Komunalnega podjetja Dimitrij Martinov in pomočnik direktorja Branko Anoudovski ter Vilko Pešec, direktor Eko-Lesa Ptuj, ki je povabil Ohridčane na Ptuj. Njihovo partnersko mesto v Sloveniji je Piran. Direktor Eko-Lesa Ptuj Vilko Pešec je o povezovanju z Makedonci povedal: "Mesto Ohrid razvija projekt zaščite Ohridskega jezera, ki sega od Albani- je do treh makedonskih mest. Projekt vključuje tudi ravnanje z odpadki, ki naj bi ga za te tri občine pripravilo naše podjetje Eko-Les Skopje, ki je konzorcij devetih slovenskih podjetij. Delegacija občine Ohrid je imela med kratkim obiskom Slovenije več drugih pogovorov; med drugim so obiskali ministrstvo za okolje in prostor, v Kopru pa so si ogledali plovilo za čiščenje priobalnega območja, ki ga želijo uporabiti tudi pri čiščenju Ohridskega jezera. Seznanili so se tudi s problematiko čiščenje Ptujskega jezera." MG izbire novega," je prejšnji teden povedal direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja Aleš Arih. V denarju znaša najemnina za grajsko kavarno 55 tisoč tolarjev mesečno. V denarju je niso pobirali, temveč so se dogovorili za neke vrste kompenzacijske posle: grajska kavarna je namesto najemnine zagotavljala hrano in pijačo za sprejeme, ki jih je organiziral Pokrajinski muzej. "Ob vsem tem dogajanju, ki po nepotrebnem povzroča razburjenje v mestu, bi želel poudariti, da sedanjemu najemniku ne zapiramo vrat v celoti. Lahko se bo udeležil razpisa, vendar bo nova pogodba, če bo do nje prišlo, sklenjena pod drugačnimi pogoji. Naša želja je, da se najemnik malo bolj vključi v življenje in dogajanje na gradu, do sedaj tega ni bilo. Mi pa smo se dolžni obnašati kot dober gospodar. Delo kavarne mora potekati tako, da se ne krši grajski ambient in režim dela muzeja. Ob obnovi viteške dvorane se je lani oktobra udrl strop, kavarna ni mogla tri tedne delati. Ko se je to zgodilo, ni bilo nobenega problema, letos pa je muzej dobil račun za izpad prometa oziroma odškodnino v višini 192 tisoč tolarjev, a je ne priznavamo," je še dodatno pojasnil zdajšnji problem okrog grajske kavarne Aleš Arih, ki tudi ugotavlja, da bi grajska kavarna morala biti s svojo ponudbo privlačna tudi za Ptujčane, a je ne obiskujejo; mnogi sploh ne vedo, da je odprta. Irena Slanic, ki je že neke vrste grajski "inventar", dela v kavarni vsak dan, uradno pa je najemnik njen življenski partner Zoran Belšak, samostojni podjetnik. Ko sta se pred štirimi leti odločila za najem kavarne, sta vedela, da se podajata na zelo negotovo področje, že zaradi tega, ker je bil najem možen le do odprtja grajske restavracije, zato tudi nista pretirano vlagala v opremo. "Raje sva se odločila za boljšo kavo, kot ne vem kako dober stol. Od prejšnjih najemnikov sva sicer izvedela, da se tu ne cedita med in mleko, vendar nisva pričakovala, da bo tako slabo. V grajski kavarni ponujamo napitke, kavo, sladoled. V začetku smo ponujali tudi nekaj vakuumsko pakirane hrane, vendar ni šlo, enostavno ni bilo povpraševanja. Za drugo ponudbo pa nimamo pogojev, ker ni kuhinje. Ce vzamemo na primer, da si grad dnevno v sezoni ogledajo 4 organizirane skupine, ima v povprečju le ena čas za obisk kavarne, pa še to je prej izjema kot pravilo. 70 odstotkov obiskovalcev je otrok. Odkrito morava povedati, da zaslužka z grajsko kavarno ni, mesečno gostje v njej pustijo 200 tisoč tolarjev. Vsaka 'kapelca' pri samopostrežnih trgovinah mesečno zasluži veliko več, okrog 1,5 milijona tolarjev. Zaslužiti se da le pri individualnih gostih, med temi so najboljši Italijani. Avstrijci so med slabšimi gosti, ti ponavadi nimajo niti za kavo. V sezoni izletov še nekako gre, najnuje pa je pozimi, ko gostov skorajda ni, takrat dnevno pokasira-mo od dve do tri tisoč tolarjev. Najhuje pa je to, da odkar sva najemnika, nimava nobene pomoči, nobene informacije, nikogar ne zanima, da sva čez zimo brez gostov in da sva tu zaradi muzeja, da bi obiskovalci tudi v tem času lahko dobili kavo, če že drugega ne. Naivno je misliti, da novi najemnik ne bo imel enakih problemov, kot jih imava midva. Grajska kavarna kolikor toliko normalno dela le pol leta, ves preostali čas je zgolj životarje-nje. Slaba je vsaka dejavnost, ki ne prinese vsaj enega osebnega dohodka. Nanj sva računala, ko sva se odločila, da prideva na grajsko dvorišče, a sva se uštela. Na odpoved do izbire najemnika sva se pritožila, vendar ga ne priznavajo, kot tudi ne najinega računa za odškodnino za izpad prometa. Ce že, naj bo odpovedni rok šest mesecev. Vedno bolj pa tudi razmišljava, da bi grad zapustila še pred izbiro novega najemnika," sta z vidnim razočaranjem povedala Zoran Belšak in Irena Slanič. Vse bi bilo drugače, če bi imela v muzeju sogovornika, še poudarjata. Z dobro voljo vseh bi se dalo na grajskem dvorišču za obiskovalce marsikaj narediti. Prepričana sta, da zapleti pri najemnini niso glavni razlog odpovedi, ampak "drugi interesi". MG PREJELI SMO Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije, katerega član je tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, je zaradi nekaterih omejitev v zdravstvenem zavarovanju 20. 2. 2002 sprejel tole IZJAVO UPOKOJENCEV PROTI KRČENJU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 1. Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije podpira pobudo skup{~ine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 24. 1. 2002, pobudo upravnega odbora tega zavoda z dne 30. 1. 2002 in druge tovrstne predloge in tudi sam svetuje državnemu zboru RS, da po hitrem postopku odpravi ali razveljavi tiste dolo~be zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, {t 99/2001), ki omejujejo pravice zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja do pogrebnine, posmrtnine in potnih stro{kov. Razlogi za odpravo omejitev teh pravic so zlasti: a) veliko vznemirjenje med zavarovanci, zlasti med upokojenci in drugimi, ki imajo manj{e dohodke, ob nesporni ugotovitvi, da bodo navzlic socialnim cenzusom najbolj prizadeti prav slab{e situirani; b) kr{itev na~ela enakopravnosti zavarovancev zavoljo diferenciacije pravic glede na gmotni položaj in pri potnih stro{kih tudi glede na oddaljenost od zdravstvene ustanove; c) ob~utno pove~anje administrativnega poslovanja v enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje in v upravnih enotah ter nepotrebnih poti zavarovancev pri zbiranju dokumentov za dokazovanje dohodkov in naknadnem povra~ilu dela pla~anih pogrebnih stro{kov. d) neznaten finan~ni u~inek. Po oceni zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naj bi na ra~un zakonskih omejitev pravic na leto "prihranili" pri pogrebninah 380 milijonov SIT, posmrtninah 50 milijonov SIT, potnih stro{kih 100 milijonov SIT (skupaj 530 milijonov SIT). Če računamo, da bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2002 znašali 346 milijard SIT, bi bil "prihranek" le 0,015 odstotka, če pa obveznemu zavarovanju dodamo še prostovoljno zavarovanje in samoplačništvo, bi bil prihranek le 0,011 odstotka, torej izredno malo. V resnici je "prihranek" še manjši, ker je treba odšteti povečane stroške administracije; e) napovedani so ustavni spori, v nekaterih medijih so objavljena moralna zgražanja spričo pre-verznosti dohodkovne kategorizacije mrtvih, gotovo bodo sledile tudi politične manipulacije in še kje se bo zatikalo. Če strnemo, predlog za odpravo zakonskih omejitev pravice do pogrebnine, posmrtnine in potnih stroškov je v celoti utemeljen, saj gre pri teh omejitvah za previsoko ceno premajhnega učinka. Upamo, da bosta vlada RS' in državni zbor to upoštevala. 2. Zdravstveno zavarovanje ima v Sloveniji več kot 110-letno tradicijo in skupaj z zdravstvenim varstvom pomeni za večino državljanov Slovenije neodtujljivo vrednoto. Sistem pravic na tem področju je bistvenega pomena za socialno varnost ljudi, pa tudi za njihovo zaupanje v državo in njene institucije in za nacionalni ponos v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Slovenci smo znali in zmogli ohranjati in razvijati to vrednoto na temem-lju solidarnosti in relativne avtonomnosti v vseh zgodovinskih obdobjih do konca 19. stoletja do danes, celo v razmerah gospodarske nerazvitosti in v raznovrstnih finančnih in drugih stiskah. Preživeli smo številne reforme, državne omejitve, zamrznitve in različne druge oblike krčenja pravic, toda vedno se je pokazalo, da so restrikcije nesmiselna metoda, ki na daljši rok na tem področju več škoduje kot koristi. To še posebej velja zdaj, ko se je Slovenija uvrstila med bogatejše države in je z ustvarjenim bruto domačim produktom na prebivalca po notranji kupni moči že dosegla 74 odstotkov povprečja Evropske unije in prehitela dve njeni članici. Pri tem smo približno na ravni pravic sosednjih evropskih držav, po deležu javnih sredstev za zdravstveno zdravstvo pa smo pod povprečjem Evropske unije. Območna zveza društev upokojencev Ptuj: predsednik Mirko Bernhard PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Rekordne vrednosti indeksov Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minuli teden minil v znamenju izrazite rasti tečajev in doseženih redkordnih vrednosti kar treh borznih indeksov. Najpomembnejši indeks SBI 20 je prvič presegel nivo 2.300 točk in v petek zaključil pri 2.319 točkah. Indeks prostega trga IPT je prav tako dosegel svojo najvišjo vrednost 2.000 točk, vrednost indeksa delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX pa se je povzpela na 1.805 točk. Razlogov za pozitivna gibanja tečajev vrednostnih papirjev je več. V prvi vrsti je to znižanje bančnih obrestnih mer, zaradi katerih se povečuje zanimanje za druge oblike varčevanja, predvsem vrednostne papirje. K pozitivnemu ozračju veliko prispeva povečana likvidnost, ki je predvsem posledica prostih sredstev od prodaje deležev Banke Koper. Svoje pa so k dobremu vzdušju in povečani aktivnosti na kapitalskega trga doprinesli tudi dobri poslovni rezultati borznih podjetij za leto 2001 in dejanja v zvezi z uvrstitvijo novih vrednostnih papirjev na borzo. Slednje se nanaša predvsem na Telekom, podjetje z največjo tržno kapitalizacijo v Sloveniji, ki je v preteklem tednu pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje že izdanih delnic oziroma za uvrstitev delnic na organizirani trg ljubljanske borze. Uprava Telekoma računa, da bodo delnice na borzo uvrščene še v prvi polovici tega leta. Urejajo se tudi razmerja v zvezi s še enim velikim slovenskim podjetjem. V tem tednu se zadnjič sestaja posebna komisija, ki je pripravljala uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in vzdrževanje infrastrukture v edinem slovenskem pristanišču. Koncesija z Luko bi v skladu s pomorskim zakonikom sicer morala biti sklenjena že sredi lanskega novembra. Kolikšna bo cena koncesije, še ni znano, nepotrjene in neuradne napovedi pa pravijo, da bi se lahko gibala med pol milijarde in eno milijardo tolarjev. Ne gre spregledati tudi zadnjih pričakovanj v zvezi s spremembami davčne zakonodaje, po kateri naj bi se skrajšalo obdobje za obračunavanje kapitalskih dobičkov in prav tako vzpodbudno vpliva na razvoj dogodkov na kapitalskem trgu. De-stimulativnosti trenutnega načina obdavčitve se je očitno začela zavedati tudi vlada, ki pripravlja predlog novega zakona o dohodnini. Triletni držal-ni rok pri fizičnih osebah, po preteku katerega dobički ob prodaji vrednostnih papirjev niso obdavčeni, naj bi se skrajšal na eno leto. Predvideno je, da bo vlada predlog poslala v državni zbor že konec marca. Gospodarsko sodelovanje med državami bivše Jugoslavije spet pomembno pridobiva na pomenu. Iz tega razloga je Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) pričel projekt vzpostavljanja baze podatkov o poslovnih priložnostih med podjetji iz Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije ter zagotavljanju drugih oblik pomoči podjetnikom, ki želijo poslovno sodelovati s podjetji iz omenjenih držav. Južni trgi pa so zanimivi tudi za zavarovalniški kapital. Zavarovalnica Triglav je na mednarodnem natečaju za pridobitev 51-odstotnega deleža v hrvaški Croatia osiguranje v nezavezujoči ponudbi po neuradnih podatkih ponudila največ od vseh tekmecev, in sicer kar 130 milijonov evrov, kar je presenetilo celo Hrvate. Nina Pulko, Ilirika BPH d.d. TEDNIK ie naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ie ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / anonimna ovadba zoper vodilne v emoni - merkurju Sum storitve kaznivih dejanj Na ptujsko okrožno državno tožilstvo in policijsko upravo Maribor naj bi zaposleni prejšnji četrtek podali anonimno ovadbo zoper vodilne v delniški družbi Emona - Merkur Ptuj. Z njo so ovadili direktorja Marjana Ostroška, rač-unovodjo Andreja Burgerja, predsednika nadzornega sveta Dragana Graorca ter člana sveta Darka Podreberška in Marjana Peteršiča. Sumijo jih storitve kaznivih dejanj kršitve pravic iz delovnega razmerja in oškodovanja premoženja družbe. Kot so v ponedeljek povedali v Emoni - Merkurju, ovadbe ne poznajo, vedo le, da je anonimna, pa tudi predsednik sindikata oziroma njegov podpredsednik ju naj ne bi imela. Vodstvo firme ju je namre~ zaprosilo zanjo, da bi se seznanilo z vsebino, a je ni dobilo. Zato pa je celotna vsebina {e vro~a pri{la v medije. Da gre za anonimno ovadbo (brez podpisa), je v torek zjutraj zatrdil tudi predstavnik policijske uprave Maribor za stike za javnostmi Ivo Usar, povedal pa je, da pa ji je priložen zapisnik sindikata. V anonimni ovadbi je zapisano, da delavci prejemajo plače z zamudo, poleg tega te odstopajo od kolektivne pogodbe. Kupnina od prodanega premoženja v Mariboru in Ptuju naj bi poniknila neznano kam. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za 351 milijonov tolarjev, ki naj bi jih porabili za nakup družbe v Bosni in Hercegovini, njen lastnik pa naj bi bil predsednik nadzor- nega sveta Dragan Graovac. Odgovorni naj bi sklepali škodljive pogodbe, oškodovani naj bi bili dobavitelji, upniki. V tem te-nutku naj bi imelo podjetje 400 milijonov dolgov. Direktor Emone Merkurja Marjan Ostroško očitke zavrača in poudarja, da bodo dokazali, da so delali pošteno in niso nikogar oškodovali. S plačami so doslej zamujali le dvakrat, lani septembra in letos januarja. Zavedajo pa se vseh težav, s katerimi se trenutno srečujejo, in jih želijo čimbolj neboleče rešiti. Za sindikalno kegljanje (zaposleni oziroma člani njihovega sindikata naj bi kegljali skupaj s policisti) pa so v preteklih letih namenili vsega skupaj največ 50 tisoč tolarjev. Gre za čisto normalno "sponzoriranje" športnih aktivnosti članov sindikata, v nobenem primeru pa niso sponzorirali nekega ptujskega po-potniškega kluba, kar jim prav tako očitajo. Spor 30 delavcev zaradi neizplačanih plač pa po- teka pred sodiščem. Dejstvo je, da če bo družba v bodoče želela poslovati pozitivno, bo morala število zaposlenih zmanjšati za okrog 30. Tega podatka direktor Marjan Ostroško več ne skriva. OBTOŽBE IZ ANONIMKE ODLOČNO ZAVRAČAJO Za komentar ovadbe, dogajanj v podjetju in možnosti izhoda iz krize smo prosili predsednika nadzornega sveta Dragana Gra-orca. Uvodoma je povedal, da bodo naredili vse, da bo javnost čimprej dobila verodostojne podatke; predvsem si to zaslužijo zaposleni. Kategorično zavrača vse očitke iz anonimne ovadbe; čudi se, kako lahko taka nepreverjena zadeva sploh pride v javnost. Druge strani o navedbah iz ovadbe nihče ni nič vprašal. Niso sklepali škodljivih pogodb, res pa je, da je Emona - Merkur ena od ustanoviteljic družbe za upravljanje Euroin-vestment v Bosni in Hercegovini, v kateri ima 10-odstotni delež; v njej ima delež tudi sam in še osem pravnih in fizičnih oseb. Gre za normalen kreditni odnos, in ker gre za pogodbe s tujino, ima o njih vse podatke Banka Slovenija. Šlo je za kredit v višini 500 tisoč mark v treh pogodbah; polovica zne- ska je bila letos (28. februarja) že vrnjena. Kredit je bil dan s 15-odstotno obrestno mero, vezano na devizno klavzulo. Obresti so bile izplačane, zmanjšana je bila glavnica. Kot poudarja Dragan Grao-vac, je bil izplen iz dosedanjih prodaj premoženja dober. Supermarket v Mariboru so prodali za 250 milijonov tolarjev, gostinski lokal Puccini pa za sto milijonov. V prvi fazi so iz kupnine poravnali dolgove bankam, ki so imele hipoteke na teh nepremičninah, in dobaviteljem (konkretno Trgoavtu, ki je imel prav tako precejšnjo hipoteko). Podjetje je od kupnine dobilo le nekaj malega. Kaj pa financiranje kegljanja? Graovac, ki je v Emoni-Merkurju od leta 1998, se ne spominja, da bi v tem času sponzorirali kakršnokoli kegljanje. O tem ne more povedati ničesar. "Mislim pa, da je kegljanje v tem primeru uporabljeno bolj v senzacionalistične namene. Na iluzoren in zelo poceni način se želi prikazati, da organi na Ptuju niso sposobni oziroma ne bodo speljali postopka, zato smo ovadbo poslali v Maribor," je med drugim povedal predsednik NS Emone - Merkurja. V [tiri letih PRODAJA PREPOLOVLJENA Do zamud pri izplačilih osebnih dohodkov je prihajalo, priznava Graovac, v tem času se CIRKULANE / iniciativni odbor za občino cirkulane ne miruje Po pravico na Evropsko sodišče! Člani iniciativnega odbora za ustanovitev občine Cirkula-ne so ogorčeni nad dogajanjem v vladi in državnem zboru, ki je zavrnil njihovo in vlogo okoli 50 drugih slovenskih območij za ustanovitev samostojnih občin. S tem je bila grobo kršena pravica državljanov, da se na referendumih izjasnijo za svoje občine ali proti njim, obenem pa je bilo 130.000 ljudi v vseh omenjenih okoljih postavljenih v vlogo drugorazrednih državljanov. Pred štirimi leti je bilo namreč ustanovljenih precej občin, ki izpolnjujejo bistveno manj pogojev kot nekdanja krajevna skupnosti Cirkula-ne in številna druga lokalna okolja, ki se želijo oblikovati v nove občine. Cirkulane izpoljujejo prav vse pogoje za samostojno občino razen predpisanega števila 5000 prebivalcev, ki pa ga danes ne izpolnjuje že 92 slovenskih občin. Poleg tega so v Cirkulanah v posebnem elaboratu ugotovi- li, da nova občina ne bi povečala državnih stroškov, temveč bi šlo samo za učinkovitejšo razporeditev sredstev. Ogorčenje iniciativnega odbora v Cirkulanah je toliko večje ob dejstvu, da parlamentarni Izvedeli smo OBČNI ZBOR DIABETIKOV V dvorani Narodnega doma na Ptuju bo 16. marca ob 9. uri 28. občni zbor ptujskega dru{tva diabetikov. Ocenili bodo delo v prej{njem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Že po tradiciji bodo izvedli tudi zdravstveno predavanje: diabetologinja Marta Simonič bo predstavila novosti v zdravljenje sladkorne bolezni, vi{ja medicinska sestra Dragica Polanec pa bo govorila o problematiki diabetične noge. V kulturnem programu bo nastopil Uro{ Sagadin. V NEDELJO SKUPŠČINA LEDVIČNIH BOLNIKOV V prostorih gostilne Klinc na Ptuju bo v nedeljo, 17. marca, ob 10. uri volilna skup{~ina Dru{tva ledvi~nih bolnikov Ptuj. Pregledali bodo poro~ila o delu v lanskem letu, sprejeli nova pravila o delovanju in izvolili nove organe dru{tva. Doslej je dru{tvo vodil Franc [najder. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v - Ce t' v filmskem koti~ku ob 21. uri kavbojka: Vro~ekrvneži. Çobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja s Oslovenskimi glasbeniki in pevci ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". MG odbor za notranjo politiko državnega zbora ni seznanil z vsemi argumenti, ki so v prid občini Cirkulane. Poslancem je bila zamolčana množična opredelitev na lanskoletnem zboru občanov za samostojno občino, obenem so bila poslancem zamolčana geografska, kulturna, obmejna in zgodovinska dejstva, zaradi katerih bi bilo mogoče spregledati pogojeno število 5 tisoč prebivalcev. Nekdanja KS Cirkulane, sedaj del občine Gorišnica, namreč meji v dolžini 9,8 kilometra s sosednjo državo Hrvatsko, z občino Gorišnica pa jo veže le kilometrska meja na Dravi. Poleg tega so imele Cirkulane kar 147 let dolgo razvojno pot lokalne samouprave, ki jo je grobo prekinila ukinitev krajevne skupnosti leta 1994. Na omenjeni, skoraj 10-kilometrski državni meji sta predvidena dva mejna prehoda, mejo pa lahko najučinkoviteje varujejo tam živeči ljudje, ki pa jih bo z razvojnim zaostajanjem tega dela Slovenije čedalje manj. Nova občina bi dala sedanji negotovi usodi Haloz in 2.327 prebivalcem novo upanje, so prepričani člani iniciativnega odbora. Iniciativni odbor predlagateljev novih občin v Republiki Sloveniji, ki ga podpira tudi združenje malih občin, po odklonilni odločitvi v državnem zboru ni ostal križem rok. V skupnem imenu in v imenu vsake potencialne nove občine posebej je vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odločitve, da se glede novih občin ne razpišejo referendumi, saj je s tem državljanom vzeta ustavna pravica do samoodločbe. Sledila je protožba na ustavno sodi- šče zoper sklep državnega zbora o zavrnitvi predloga novih občin, v teh dneh pa bodo vložili še pritožbo na upravno sodišče, ki naj preveri pravilnost postopka v vladi in državnem zboru. Od ustavnega in upravnega sodišča pričakujejo pozitivne odločitve za zaščito enakopravnosti državljanov in njihovih ustavnih pravic, sicer pa napovedujejo postopek pred evropskim sodiščem. Dodajmo, da so z vseh prizadetih območij poslali sodišču celotno dokumentacijo za ustanovitev občin, ki je bila posredovana tudi v vlogah državnemu zboru, pa do njega z vsemi podatki in argumenti sploh ni prišla. V združenju malih občin (to zajema 80 slovenskih občin) pa skupaj z iniciativnim odborom predlagateljev novih občin razmišljajo še dlje: ustanovili bodo namreč stranko, ki bo podpirala razvoj podeželja in izenačitev pogojev življenja s tistimi v mestih. Že kmalu naj bi bil ustanovni zbor stranke, ki bo postala ena najmočnejših slovenskih strank, z velikimi možnostmi za soustvarjanje bodoče podobe slovenske države. Bitka za nove občine torej še traja. Odločilno besedo bodo izrekla sodišča, a za to nimajo več veliko časa. Počasi se namreč že razvnema predvolilna bitka, ki se bo v pravi politični vrtinec zavrtela takoj po poletnih dopustih in parlamentarnih počitnicah. Jeseni nas čakajo lokalne, predsedniške in volitve državnih svetnikov, pa še kak referendum povrhu. J. Bračič je tudi obseg prometa drastično znižal - od leta 1998 do danes se je praktično prepolovil. Medtem ko je bil leta 1998 že dve milijardi tolarjev, se je lansko leto znižal na 800 milijonov tolarjev. Osebni dohodki so leta 1998 znašali 257 milijonov tolarjev, leta 2001 pa okrog 200 milijonov tolarjev. Prišlo je do nesorazmerja med prihodki in plačami: prihodki so se občutno znižali, plače pa temu niso sledile v taki meri, čeprav so jih znižali. Vedno pa je uprava v dilemi, kaj narediti v takih primerih: ali iti v občutno znižanje števila zaposlenih ali pa število ohraniti in znižati plače. "Nadzorni svet je že leta 1999 zavzemal za ukinitev nekaterih programov, to je tudi zapisano v naših sklepih. Bili smo tudi za to, da se bistveno zmanjša število zaposlenih. Direktor Marjan Ostroško tega našega sklepa ni izvršil, bil je bolj pod vplivom sindikata in delavcev, iz sentimentalnosti je stvari zavlačeval. Danes, kot veste, sentimentalnost in poslovanje nimata veliko skupnega. Težave so se pričele napovedovati že leta 1997, ko je prišlo do sprememb v strategiji prodaje in so vse bolj v ospredje pričeli prihajati veliki nakupovalni centri. Značilne majhne trgovine, kot jih imamo tudi v Emoni-Merkurju, so vedno bolj čutile posledice padca prodaje. Sredstev, da bi zgradili nek poslovni center, nismo imeli. Emono - Merkur so dodatno stiskali tudi najemnine za poslovne prostore, delno pa je k vsem težavam prispeval tudi neurejen prometni režim v starem mestnem jedru. Dobesedno smo začeli umirati na obroke. Zaradi neke sentimentalnosti se stanje ni prerezalo. V tem trenutku želimo najprej sindikatu in svetu delavcev predstaviti verodostojne podatke. Medijska gonja nam je v tem trenutku, ko se pogajamo z nekaterimi veliki upniki o zmanjšanju obveznosti - z nekaterimi smo dogovore o tem že podpisali - že naredila občutno škodo. Ti se lahko upravičeno vprašujejo: 'Kaj če je res to, kar pišejo in govorijo mediji, da denar nosijo čez mejo, mi pa jim odpisujejo obveznosti?' O strategiji izhoda iz težav se bomo dogovorili skupaj s sindikatom in svetom delavcev. Možni sta le dve poti: ali se odločiti za reorganizacijo v okviru družb z omejeno odgovornostjo ali pa drastično znižati število zaposlenih. Prva varianta je mehkejša. To ne pomeni, da se na ta način želimo rešiti delavcev, naša obveznost do njih ostaja. Predvsem želimo, da se v okviru družb z omejeno odgovornostjo oblikujejo ožji programi, ki se bodo direktno povezovali z dobavitelji. Ena od teh - Tekstil Emona - že dela. Ustanovljena je bila z namenom, da se poveže z grosistom Tekstilom Ljubljana, ki bo kot glavni dobavitelj z njimi reševal vsa odprta vprašanja iz poslovanja, tudi likvidnost. Podobno smo načrtovali tudi v drugih programih - tehniki, delovni zaščiti. Pomembno pa je vedeti, da se na te družbe ne prenašajo dolgovi, ti ostanejo na delniški družbi. Takšna reorganizacija bi omogočila tudi ohranitev največjega števila zaposlenih," je za Tednik povedal predsednik nadzornega sveta Emone - Merkurja Dragan Gra-ovac. Glede na to, da so razmere v podjetju nevzdržne, delavci pričakujejo učinkovito ukrepanje, saj poslovanje ne poteka več normalno. MG KOLIČINSKI POPUST od 7.3. do 30.3.2002 5% 3 £ 2 >co C N O O) o cc "d ■d uS OB NAKUPU: * opeke Poretherm/s strešnikov Bramac * fasade lim Laško ali Jub Ljubljana * hldroizolacijskih trakov * betonskih izdelkov * keramičnih ploščic nudimo ugodne: * kreditne pogoje * gotovinslie popuste Vabimo vas v naie trgovine z gradbenimi materiaii; MALOPRODAJNO OBMOČJE I: ■Gradbeni center Ptuj, Ormoška cesta 6, telefon: 02 749 64 14 -Gradbeni center Ormož, OpekarniSka ulica 30, telefon: 02 741 56 24 -Železnina, Slovenska 55, Središče ob Dravi, telefon: 02 741 56 84 MALOPRODAJNO OBMOČJE II: -Gradbeni center Poljčans, Tovarniška 28, telefon: 02 802 70 17 -Gradbeni center Slovenska Bistrica, Partizanska 24, telefon: 02 805 59 48 -Veriga, Rogaška cesta 20, Šmarje pri Jelšah, telefon: 03 812 18 20 MALOPRODAJNO OBMOČJE III: -Gradbeni center Gornja Radgona, Ljutomerska 6, telefon: 02 564 96 54 -Oprema, Trs ljudske pravice 15, Lendava, telefon: 02 578 97 64 -Dom, Črenšovci 43, Črenšovci, telefon: 02 573 77 96 -Izbor Štefana Kovača 22, Tumišče, 02 573 57 44 MALOPRODAJNO OBMOČJE IV: -Gradbeni center Lenart, Gradiška ulica 2, telefon: 02 720 09 40 fA<^r^Mïrnajboljsi sosed KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / božidar rozman izdaja novo pesnisko zbirko Knjiga je vrt V torek, 12. marca, je v rotovški dvorani v Mariboru Božidar Rozman, že leto dni Ptujčan, predstavil svojo četrto pesniško zbirko. Pred izidom knjige smo ga povabili na razgovor in razkril nam je nekaj svojih biografskih podatkov in misli o literaturi, poeziji. Rojeni Mariborčan se je že v rosnih mladostnih letih navduševal za književnost in filozofijo. Ko so vrstniki brali Karl Maya, je posegal po literarni Sveča splamtevam v oblake sem sveča modrosti nikoli ne ugasnem ljubim temo ker takrat gorim s podvojeno močjo klasiki. Zato se je odločil za študij slavistiko na pedagoški akademiji in jo uspešno končal. Žal je mladim svoje znanje posredoval le kratek čas, saj mu je bolezen to preprečila, moral se je invalidsko upokojiti. Svojo literarno ustvarjalnost vpleta v poezijo. Pesniška zbirka, ki je izšla v torek, z naslovom Knjiga je vrt je že četrta pesniška zbirka Božidarja Rozmana. Prva z naslovom Prah molčanja slap besed je izšla že Božidar Rozman. Foto: Fl v ponatisu, sledili sta ji zbirki Pesmi iz vrtinca in Pesemkruh. Njegove pesmi so bile objavljene tudi v Dialogih, Mentorju, Večeru, trikrat je sodeloval PTUJ / zanimivo predavanje za mlade botanike Rastlinski svet Slovenije V dvorani Gimnazije Ptuj je potekalo predavanje z naslovom Rastlinski svet Slovenije. Predaval je prof. dr. Tone Wra-ber, znani slovenski botanik in univerzitetni profesor, predavanja pa so se udeležili mnogi dijaki skupaj s povabljenimi gosti in ostalimi. Predavanje, ki ni bilo prvo, odkar so se gimnazijci preselili v nove prostore, je vsem približalo botaniko, ki kot smer biologije kljub človeškemu "izživljanju" nad naravo ne bo kar tako zamrla. Marsikomu izmed dijakov šola z organizacijo tega in podobnih predavanj olajša odločitev za nadaljnji študij. Predavanje se je začelo z nagovorom ravnateljice gimnazije Mete Puklavec, nato pa je dr. Wraber pričel "potovanje po Sloveniji". Osredotočil se je na slovensko rastlinstvo, ki je kljub majhnosti našega ozemlja zelo raznoliko. Kot prvo je predstavil rastlinstvo štajersko-pomurskega konca, predvsem močvirske rastline, značilne za mrtve rokave Mure. Mura je edina večja slovenska reka, na kateri so še ohranjene mrtvice. Te mrtvice predstavljajo enega izmed bolj ogroženih habitatov v Sloveniji, kjer se razraščajo prav tako ogrožene rastline. S strani profesorja Wraberja sta bili izpostavljeni vodni praproti plavcek in {tiripe-resna mrzilika, zelo podobna štiriperesni deteljici. Predavanje se je nadaljevalo s predstavitvijo rastlin, značilnih za Kras in Primorje. Rastlinstvo si je po prikazanem v teh dveh pokrajinskih enotah našlo zelo zanimiva tla, kjer uspeva vse od kraških planot preko zasoljenih predelov ob solinah do skrajnih robov obalnih previsov. Zelo zanimiv pojav, značilen za Kras, pa je prav gotovo rastlinski obrat, povezan s temperaturnim obratom. Najbolj ekstremni življenjski pogoji za rastlinstvo so bili predstavljeni v zadnjem delu — regiji slovenskih Alp, ki se jim profesor Wraber še posebej posveča. Rastline tukaj pogosto izkoriščajo koščke zemlje, kar pa vseeno ni ovira za njihovo raznolikost. Mislim, da je bilo predavanje toliko zanimivo zaradi odlične prezentacije rastlin, ki se v Sloveniji pojavljajo kot endemiti — rastline, ki uspevajo le na določenih področjih. Dijaki si še želimo takšnih predavanj in vemo, da jih bo gimnazija omogočila ter tako potešila našo željo po znanju. Uroš Trstenjak v literarnem nocturnu na Radiu Slovenija, imel je literarni večer v Kolnkišti na Ptuju ter sodeloval z drugimi na literarni areni v Narodnem domu na Ptuju. Božidar Rozman zase pravi, da v poeziji sledi konstruktivizmu, ki se pri njem pojavlja bolj ali manj v vseh pesmih. Klasična metrika in rima mu nista pomembni, gre mu zgolj za sporočilnost pesmi. Teme za sporočilnost njegove poezije so ljubezen, narava in splošna filozofska dognanja. Med slovenskimi literati Božidar nima izrazitega vzornika, eni so mu všeč, drugih ne mara, med tujimi sta mu blizu Berthold Brecht in Gunter Grass. Božidar pravi, da je najbolje prodajani slovenski pesnik, saj svoje pesniške zbirke prodaja sam, kljub temu da ob tem na svoj račun sliši tudi kako pikro pripombo. V knjigarnah, po njegovem, poezije malo prodajo. Novo zbirko je Božidar Rozman izdal bolj ali manj v samozaložbi, pri čemer bo izdajatelj Mariborska literarna družba, katere član je. Recencijo oziroma spremno besedilo k zbirki je napisal univerzitetni profesor dr. Gregor Kocjan, oblikovalec pa je mariborski slikar Viktor Šešt. Pesmi je na predstavitvi zbirke bral mariborski igralec Bojan Maroševič. F. Lačen PTUJ / uspeh gimnazijcev na tekmovanju v znanju angleščine Sedmerica gre naprej 6. marca so na ptujski gimnaziji gostili 90 dijakov iz mariborske regije. Pomerili so se na regijskem tekmovanju v znanju angleškega jezika. • •• Uspešni ptujski »angleži« s svojimi mentoricami. Foto: M. Ozmec S preselitvijo v nove prostore so ptujski gimnazijci letos prvič dobili možnost organizacije regijskega tekmovanja na Ptuju. Ptujčani so se na dosedanjih tekmovanjih vedno odlično uvrščali v sam državni vrh, zato so si zmeraj želeli, da bi lahko kdaj gostili dijake na svoji šoli. Letos so tekmovali dijaki iz 18 srednjih šol iz Maribora, Ruš, Ormoža in Ptuja. V skupini, kjer so tekmovali v znanju angleščine kot I. tujega jezika, je tekmovalo 68 dijakov. Na državno tekmovanje, ki bo 6. aprila v Ljubljani, se jih je udeležilo 16, od tega tudi trije ptujski dijaki: Eva Fras, Marko Ferme in Tine Acimovic. V skupini, kjer so tekmovali v znanju angleščine kot II. tujega jezika, je tekmovalo 21 dijakov. Na državno tekmovanje se jih uvrstilo kar 14. Med njimi so štiri ptujske dijakinje: Andreja Kaisersberger, Maja Metlicar, Adela Vaupotic in Daniela Kolednik. Mentorice dijakov so bile Alenka Ketiš, Klavdija Pod-hostnik in Brigita Vertič - Ku- TEDNIKOVA KNJIGARNICA @alostno Saj vem, da je manj veselega tako in tako preveč na svetu in se tako tudi ogibam žalostnim temam v Tedniko-vi knjigarnici. Toda ne morem preskočiti razmišljanja o vedno večji neenakosti med osnovnošolci. Enostavno zato, ker je osnovna šola obvezna in je zelo neodgovorno od odgovornih, da učenci vedno bolj občutijo slab družinski proračun med šolskimi klopmi. Lepo vas prosim: čemu so potrebne šole v naravi v ponudbi osnovnošolskega izobraževanja v državnih šolah? Polovica učencev mora k pouku, bogatejša polovica pa pridobiva veščine smučanja na svežem gorskem zraku. In to tista polovica, ki si tako in tako v domačem okviru lahko privošči prijetne zimske počitnice. Verjetno je enako s pridobivanjem plavalnih in podobnih veščin v "poletni" šoli v naravi. V osnovnošolskih klopeh bi morali skrbeti za enakopravne možnosti šolajočih, ne pa celo poudarjati ekskluzivnost družine (npr.: na šolskih proslavah ...), kjer so starši bodisi umetniki, znanstveniki ali zasedajo vodilna mesta v znanih podjetjih. Za take dejavnosti je potreben poseben posluh, sicer je dober namen ravno nasproten. Tudi šolske zadolžitve v obliki seminarskih nalog, projektov, raziskovalnih nalog dajejo večjo možnost otrokom z angažiranimi starši. Osnovno šolanje bi moralo biti zastavljeno tako, da bi naloge in dejavnosti ne zahtevale dodatnih stroškov, kakor tudi ne posebnega truda staršev ali skrbnikov. Seveda je jasna psihofizična in mentalna različnost šolajočih, dana z geni in okoljem. Tudi družinska slika ni odvisna od otrok (vsaka druga zakonska zveza — običajno pomeni to tudi družino - v Sloveniji razpade, so oni dan razglasili po radijskih valovih). Osnovnošolskim programom vedno manj uspeva temeljno poslanstvo pridobitve osnovnih znanj za življenje. Šole se med seboj vse bolj kosajo v prestižnih dejavnostih, medijski popularnosti, vpisu določene kategorije učencev, preštevajo nagrade in pohvale s tekmovanj svojih učencev, ki pogosto izgubljajo sproščeno otroštvo zaradi ambicij odraslih. Kako je šele naporno učiteljem v tako naravnani šoli? (Ob toliko zdravniških grožnjah s stavko je kaj čudno, da učitelji molčijo.) Morebiti sta hitrost in z njo površnost doživljanja kriva, da le poredkoma teče beseda o stiskah osnovnošolcev. Zato priporočam knjižno novost NOVEMBRSKE MAČKE založbe Obzorja iz Maribora. Avtorica Mirjam Pressler literarno odlično podaja družinsko sliko s socialnega roba, kakršnih je tudi v naši deželi vedno več. Ilse je dekletce, ki ji je šola veliko breme, še huje ji je, ker jo pravzaprav nihče ne mara. Sošolci jo obkladajo z zbadljivkami, tudi učitelj ji ne prizanaša. Z mamo, ki je brez dela in "svinjarije za drugimi že ne bo pucala", in starejšima bratoma, ki jo ustrahujeta, živi v občinski hiši. Družini nekoliko pomaga babica (mamina tašča), odkar jih je zapustil oče, pri babici pa živi tudi Ilsina sestra Mar-ga, ki boleha na srcu. Dekletce je sicer zelo delovno, pravzaprav ji mama in brata nalagajo vsa gospodinjska opravila, ki jih kljub šibkosti dobro opravi. Ilsa je povsem osamljena, brez trohice nežnosti in vzpodbude v svojem mladem življenju. Mama ji ne prizanaša z razlaganjem svoje trpke izkušnje z moškimi, kakor tudi ne uvidi, da je deklici nujna pomoč v šoli. Ilse tudi takrat, ko ji kdo ponudi resnično pomoč, le-to zavrne, ker je silno nezaupljiva in ima preveč slabih izkušenj (fantje jo nadlegujejo in ustrahujejo, starejše obiralke ribeza jo izkoristijo pri težjem nabiranju, babica jo po krivici obsodi za krajo, grobar jo razglasi za skrunilko grobov, čeprav je le hotela okrasiti zapuščen otroški grob ...). Zgodba Mirjam Pressler je izjemno čuteča podoba nekega otroštva in jo priporočam vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo s pedagoškim delom. Knjiga 165 strani pomaga razumeti stiske in vedenjske motnje otrok, hkrati pa je delo vredno vse literarne hvale. Enako velja za prvi dve knjigi te odlične avtorice Grenka čokolada in Praske na laku. Liljana Klemencic POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, v četrtek, 14. marca, vabljeni otroci od četrtega leta dalje v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Začetek pravljice z vadbo joge bo ob 17.uri. Otroci naj imajo primerna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. Pridite! % 1?ADtC)PTO±------ —cttttn- Družba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNII^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6, SS50 Ptuj, tel.: 09/749^10, -0g/74»34-37, faltS: 02/7*.................................... zzzzQttWiM^. mer. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / viktorinov večer z dr. janezom grilom Petdesetletnica Družine Društvo sv. Viktorina Ptujskega bo ob 50-letnici izhajanja verskega lista Družina povabilo v petek, 15. marca, ob 19. uri njegovega sedanjega odgovornega urednika dr. Janeza Grila v refektorij minoritskega samostana, kjer bo potekalo srečanje pod naslovom Pol stoletja tednika Družina. Za glasbeni utrinek bo poskrbela mlada vilolinistka Daša Savic (violina), na klavirju pa jo bo spremljala prof. Branka Peternel. Danes je postal dnevni tisk nekaj tako samoumevnega, da tega sploh ne smatramo za kaj posebnega. V tistih davnih časih, ko so ljudje začeli živeti v skupnosti, so se izoblikovali tudi nekateri obrazci - tako za delo, lov ali nabiranje hrane, za neke vrste proste dneve ter čaščenje nadnaravnih sil. Če je v začetku vse temeljilo na glasovih, ki so se spreminjali v besede, jezike, pripovedi, poslušanje in razlaganje, so se polagoma vsi spomini, vse zgodbe, vse bitke začele na ta ali oni način zapisovati, se ohranjati in nastajale so prve zgodbe, prve knjige, prva sveta pisma, kajti pisava je veljala za nekaj skrivnostnega, nekaj, kar je dajalo ljudem, ki so to zapisovali, nekak višji položaj. Če je v začetkih, v temni preteklosti veljalo, da je to božja beseda, se je s tehniko, razširi tvi-jo tiska, narodnostnimi gibanji, z najrazličnejšimi skupinami začela premikati ogromna, raz- vejana lavina tiskane besede, ki se je vedno bolj razraščala v nove veje in tako so pričeli poleg knjig tiskati in objavljati tudi koledarje, letne zbornike, pol-letnike, četrtletnike, mesečnike, tednike, končno celo dnevnike. In ti zadnji so se, da bi zadostili uporabniški in najrazličnejši publiki oziroma bralcem, tema-tizirali, lokalizirali in z uporabo interneta ali elektronskega tiska spreminjali iz ure v uro. In tu je tista past, v katero se je ujel civilizacijsko razvit človek, kajti dokler je bil tekst samo v knjigi ali še prej na pergamentu, si se lahko skliceval nanj, dokazoval, kaj je hotelo povedati prvotno besedilo, medtem ko se v elektroniki, ki jo obvladuje na tisoče osebkov, pojavljajo virusi, človeške in tehnične napake in neprestani dvomi, katera disketa je prava, kateri tekst je pravilen. Zato se tukaj razhajajo tisti občudovalci najnovejše tehni- ke, ki napovedujejo smrt klasične knjige, časopisa, ter drugi, ki prisegajo tako na civilizacijsko in nujno potrebnost vidnega in otipljivega teksta kot na nekako večnost knjig in knjižnic. Predstavljajte si znanstveno fu-turistično podobo lastne družinske elektronske knjižnice, ki bo spravljena v srednjevelik kovček ter bo vsebovala vsebino kakšnih sto milijonov ali milijardo knjig, ter probleme povezane s tem. Če bo ta knjižnica popolnoma ločena od baze ostalih knjižnic, bo nevarnost, da bo uporabnik vsebino predeloval in spreminjal po lastnem okusu ter bo postala nekaj popolnoma subjektivnega, če pa bo povezana v širšo bazo, ni nikjer rečeno, da ne bo v ozadju kakšna organizacija, elita, ki si jo bo po svojih skritih ciljih in namenih spreminjala iz dneva v dan. No, da ne bo pisanje preveč abstraktno, lahko pogledamo na primer že pri nas, ki smo medijsko kot velikostno kaj mali subjekt v Evropi, na dnevnika Večer in Delo. Pustimo vnemar kritike opozicije, da sta to režimska dnevnika, temveč poglejmo, kako je z njunimi petimi do osmimi izdajami, ki so namenjeni določenim slovenskim regijam, in ko prihajajo v knji- PTUJ / retrospektiva filmov stanleyja kubricka v kolnkiïti Peklenska pomarania na Dravskem polju Kolnkištin filmski krožek je namenjen vsem ljubiteljem sedme umetnosti, ki od filma pričakujejo več kot zgolj zvezdniško zasedbo, osladno zgodbo, politično korektnost, črno-belo prikazana čustva in žive barve — skratka vsem, ki v filmih iščejo estetske dimenzije, izhodišča za kontemplacijo človeka, družbe, kulture in politike, ter vsem z nezavednim hotenjem bogatenja lastnih imaginacijskih prostorov. Član krožka lahko postane vsak filmoljub, ki izpolni pristopno izjavo, s čimer brezplačno pridobi člansko izkaznico. Kolnkištin filmski krožek, ki deluje pod okriljem Kluba ptujskih študentov, zaokrožuje svoje prvo leto delovanja z retrospektivo sedmih filmov ameriškega režiserja Stanleyja Kubricka (1923-1999). Režiser, ki je živel v Veliki Britaniji in tam večinoma tudi delal, je v svoji dolgi filmski karieri posnel trinajst celovečernih mojstrovin. Njegov tehnični in vsebinski per-fekcionizem je v filmskem svetu postal legenda. Kadre je snemal □ GLEDALIŠČE PTUJ Univerza razvtje vse sposobnosti, i . A.P. Čehov, ruski dramatik v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 14.3.-2S.3. 2002 NA GOSTOVANJIH PIKADO Predstava za izven, 19.30 PREMIERA 15. petek PIKADO Predstava za izven, 19.30 18. ponedeljek KD Špansiti borci PETELIN CARUSO Predstava za šole in izven 9.30 in 11.00 PIKADO Predstava za izven, 19.30 20. sr«da JSRSzal DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / na obisku alan smith, predsednik medna- v ' rodnega zdruzenja narodi v razcvetu Lepo mesto, ki se razvija Med tridnevnim obiskom Ptuja, njegov gost je bil od 5. do 7. marca, si je predsednik mednarodnega združenja Narodi v razcvetu Alan Smith skušal ogledati vse tisto, s čImer je Ptuj na treh dosedanjih tekmovanjih Narodi v razcvetu prepričal strogo strokovno mednarodno komisijo, da ga je nagradila za prizadevanja na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine, ravnanja s krajino oziroma okoljem. Začelo se je v Al Ainu, nadaljevalo v Washingtonu in končalo v Shenzhenu na Kitajskem. Njegovi gostitelji so bili mestna občina Ptuj in člani delegacije, ki se je v preteklih letih udeležila tekmovanja. Na sprejemu v ptujski Mestni hiši se je župan Miroslav Luci Alanu Smithu zahvalil za obisk, ki mestu in njegovim prebivalcem veliko pomeni, prav tako kot vse dosedanje nagrade, čeprav nanje niso računali. Zanje so v prvi vrsti zaslužni občani. Mesto se po najboljših močeh trudi, da bi bilo to prijazno tako za občane kot za njegove obiskovalce. "Občani našega mesta so izredno občutljivi za svoje mesto in do vseh posegov, ki se v njem dogajajo. Gre za kritično občestvo, ki si želi ohraniti kulturno in naravno dediščino. V začetku so Ptujčani z velikim nezaupanjem sprejemali udeležbo Ptuja na tekmovanju v Narodi v razcvetu, ki je neke vrste gibanja za izboljšanje kvalitete okolja. Veseli smo, da ste si v živo ogledali Ptujski župan Miroslav Luci je Alanu Smithu izročil ptujski kelih naše mesto, " je med drugim povedal ptujski župan Luci. Ptuj je predsednika združenja Narodi v razcvetu navdušil že ob prvem snidenju, priznal pa je, da se je po prvem uspehu Ptuja v Al Ainu moral pošteno potruditi, da se je seznanil z njegovo zgodovino in razvojem. "Ptuj je bil resnično presenečenje že na prvem tekmovanju. Za zdaj ostaja edino mesto, ki mu je na enem tekmovanju uspelo osvojiti dve prvi mesti." Mesto je lep zgled skrbi za kulturno in naravno dediščino, čeprav te skrbi ni nikoli dovolj in preveč. Vesel je, da si je lahko mesto ogledal v živo. Ptuj je po njegovi oceni lepo mesto, mesto, ki se razvija in v katerem se nekaj dogaja. Še pose- Na kmetiji Pungračič se je Alan (levo), ki se prav tako zanima za bej se je navdušil nad knjižnico Ivana Potrča. Ta kulturni in zgodovinski objekt je lahko lep zgled za Evropo, kako se da zgodovinsko stavbo preurediti Podobno kot nekatere druge ptujske zanimivosti, je Alana Smitha navdu{ilo tudi bogastvo ptujskih vinskih kleti. Njegov vodnik je bil Franc Emer{ič. Fotogroflje: Črtomir Goznik SELA / prvo srečanje lovcev z lastniki kmetijskih zemljišč Prostoiiveie živali je treba spoštovati Srečanja lovcev in lastnikov kmetijskih površin na Ptujskem niso pogosta, oboji pa menijo, da so vsekakor nujno potrebna, če želimo ohraniti divjad in vsaj malo zaščiti okolje. Člani Lovske družine Ptuj so se takega srečanja domislili pred dobrega pol meseca, ko so na pogovor povabili 60 kmetovalcev z območja, kjer gospodari družina. Udeležba je bila kar dobra, oboji pa so se strinjali, da je so živali vse preveč ogrožene, da je mnogo dejavnikov, ki jim škodijo, ter da se tega vse premalo zavedamo. Zanimivo je bilo razmišljanje enega od kmetov, ki je dejal, da je živali treba spoštovati, kmetovalce pa bolj vključiti v lovske vrste, k temu pa je dodal, da ima dober kmet zmeraj zadosti, četudi tarna, da mu divjad dela veliko škodo, a se to vse manj dogaja, saj je divjadi v naših loviščih iz leta v leto manj. Tudi starešina LD Ptuj Franc Rajh je menil, da so priložnostna srečevanja lovcev in kmetov posta- la nuja, saj bo le tako mogoče ohraniti tisto bistvo v naravi za poznejše rodove. Potrebno je vedeti, da je divjad last države, poudarja Rajh, lovci pa kot dobri gospodarji v lovišču skrbijo zanjo, za njeno preživetje. Sodelovanja s kmeti bo potrebnega še dosti več, srečanja pa lahko pripomorejo tudi k zaščiti okolja, ohranitvi najprimernejših površin v lovišču in nenazadnje k ohranitvi staleža divjadi, Starešina LD Ptuj Franc Rajh in gospodar Rudi Rakuša sta ponosna na novo lovsko knjižico, v kateri ima LD Ptuj posebno mesto. Foto: TM 55 LET LD PTUJ Lovska družina gospodari na površini 2330 hektarjev - vse od Apač in ptujskega železniškega podvoza do Šturmovcev in haloških naselij. Razpolagajo z 10 hektari lastne zemlje, nekaj je imajo v najemu, vsako leto zasadijo od 500, pa tudi do 1000 drevesnih sadik, zadnjih pet let pa so bili uspešni z vlaganjem jerebice v svoje lovišče. V "naravnem parku", kot lovci radi rečejo lovišču, danes živi še mnogo divjadi in so ena redkih družin v Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož, ki se lahko pohvali z redkimi vrstami divjadi. Od male divjadi imajo avtohtono poljsko jerebico, fazna, raco mlakarico, poljskega zajca, srnjad, prehodno pa se srečujejo še z divjim prašičem in jelenom. saj lovska statistika ni nič kaj vzpodbudna. "Lovci se dobro zavedamo, da bo brez sodelovanja z lastniki kmetijskih zemljišč težko doseči kaj dobrega in ohranit to, kar je v naravi naše največje bogastvo. Prepričani smo, da če nam bodo kmetje pomagali, bomo tudi člani zelene bratovščine uspešni v ohranjanju divjadi." NOVA LOVSKA KNJIŽICA Rudi Rakuša, gospoda LD Ptuj, je po srečanju povedal: "Odziv med kmeti je dober in prišli so skoraj vsi tisti, ki zares gospodarijo na predelu našega lovišča. To nam daje upanje, da bomo lahko skupaj ohranili naše proste živeče živalske vrste. Na žalost pa iz leta v leto opažamo prevelike izgube živali, na primer že spomladi, ko sejejo semenske žitarice, ki so tretirane z močnimi strupi, teh pa mala divjad ne prenaša najbolje. Tudi zaščitna sredstva Smith srečal tudi z županom občine Ohrid Nikolo Naumovim sodelovanje v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu. V vseh treh dneh bivanja na Ptuju so se njegovi gostitelji zelo trudili, da bi mu pokazali čim več zanimivosti mesta in okolice, da bi okusil čim več specialitet domače kuhinje in kvalitetnih vin, ki so prav tako prednost tega okolja. Navdušen je bil nad pristno domačo hrano in kvalitetnimi vini. Malo se je sicer čudil, da ob obilici hrane nismo bolj debeli, "vznemiril" pa se je tudi ob podatku, koliko alkohola popijejo odrasli Slovenci v enem letu. Srečal se je tudi z županom občine Ohrid Nikolo Naumo-vim, kjer se prav tako zanimajo za sodelovanje v tekmovanju Narodi v razcvetu, obiskal pa je tudi Ljubljano in Izolo. MG za nove namene. "Prepričan sem, da vam ostala mesta v Sloveniji zavidajo, da ste se tako dobro odrezali na vseh treh dosedanjih tekmovanjih Narodi v razcvetu. Vesel sem, da boste spodbujali druge, da se bodo odločili za sodelovanje v tem mednarodnem tekmovanju. Želim pohvaliti ljudi iz Ptuja, ki so se udeležili dosedanjih tekmovanj, da so zelo dobro sprejeli duh tega tekmovanja. Sklenili so številna mednarodna prijateljstva, boljše razumevanje med ljudmi je prav tako pomembno gibalo tega tekmovanja. Ptujčani so lahko zelo ponosni na ljudi, ki so jih predstavljali v Al Ainu, Washingtonu in v Shenzhenu," je še povedal Alan Smith na sprejemu v ptujski Mestni hiši. divjad močno ogrožajo in velikokrat na enem ali dveh hektarih najdemo tudi po deset in več poginulih živali. Ko pa govorimo o škodi v kmetijstvu, ki jo povzroča divjad, je potrebno vedeti, da je mala divjad ne povzroča toliko, bolj velika, največ divji prašiči. Lovci to vsekakor želimo preprečiti, tudi ob sodelovanju s kmeti, poslužujemo se primernih zaščitnih sredstev, vendar je ob močnem deževju učinkovitost teh sredstev bolj slaba." Lovci so ob tej priložnosti predstavili knjižico Borisa Ko-larja Prostoživečim živalim prijazno kmetovanje, ki je skupen projekt slovenske in danske lovske organizacije. Zanimivo je predvsem to, da je mnogo pisnega in fotografskega materiala nastalo ravno na območju LD Ptuj, kjer so se v vlogo opazovalcev in sodelavcev vključili nekateri dolgoletni člani lovske družine. T. Mohorko PODLOŽE / zlatoporocenca pavla in anton brumec Znova pred oltar V knjigo zlatoporočencev občine Majšperk sta se 23. februarja vpisala Pavla in Anton Brumec iz Podlož. Civilno poroko sta 23. februarja pred petdesetimi leti opravila na matičnem uradu na Ptujski Gori, cerkveno pa v Majšperku. Zlatoporočenca Pavla in Anton Brumec iz Podlož v majšperski cerkvi; ob njiju hčerki Zofija in Angela Zlati ženin Anton Brumec se je rodil 18. decembra 1925 v Podložah kot dvanajsti otrok v številni družini. Komaj sedemnajstleten je že moral v nemško vojsko, od koder se je po končani drugi vojni vrnil domov ranjen. Najprej je priložnostno delal v majšperski tekstilni tovarni, kasneje se je zaposlil kot gozdni delavec pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in od 1969. leta do upokojitve je delal v Opekarni Pragersko. Zlata nevesta Pavla Brumec, rojena Strašek, se je rodila 28. decembra 1928 v Podložah. Po končani vojni se je zaposlila v Tekstilni tovarni Majšperk. Po poroki leta 1952 se je posvetila družini, domu, skrbi in vzgoji otrok ter možu. V zakonu so se jima rodile tri hčere - Pavla, Zofija in Angela. Danes jima jesen življenja lepšajo še štirje vnuki, dve vnukinji in pravnukinja. Ko ju vprašamo, kako se počutita ob visokem jubileju skupnega življenja, povesta, da pač letom primerno, ki tu in tam prinašajo razne tegobe, najpogosteje zdravstvenega značaja. Še vedno pa ob pomoči mlajših rok pridno delata na domači kmetiji. Iskrenim čestitkam ob njunem zlatem jubileju se pridružuje še Tednik Ptuj. Vida Topolo^ec JUŽNA AMERIKA / v osrčju pragozda (vi.) Stik med sodobnim in prastarim Toda če je pošast resnična, kje ima svoj brlog? Majhnih gorskih verig je polno tako v gozdovih Brazilije, Bolivije kot Peruja. [tevilni pustolovci so se in se še spuščajo v neraziskana podro~ja. Sledijo ostankom inkovskih poti, ki se tu pa tam kot po čudežu upirajo bujnemu zelenju. Baterije raziskovalcev, izpraznjene med nečloveškimi napori v zelenem peklu, vedno znova napolnijo zgodbe, ki jih je deževni gozd poln. Najbolj znana govori o kmetu, ki je nekje v območju oblačnega gozda sledil izgubljenim domačim živalim. Taval je skozi meglo, se izgubil in utrujen zaspal. Prebudil se je v Patitiju. Eden izmed prebivalcev mu je podaril zlati klas pšenice in ga pospremil del poti proti domu. Kmet je nato do konca življenja iskal zlato mesto. Najbolj znani iskalec Patitija v 20. stoletju je bil angleški oficir Percy Fewcett. Leta 1906 je dobil nalogo, da pomaga določiti gozdno mejo med Bolivijo in Brazilijo. Angležu je bila služba postranska skrb. Oborožen s portugalskim dokumentom iz 18. stoletja je planil v področje zelenega vraga in začel iskati zlato mesto. Na svoji drugi odpravi, leta 1925, je s svojim sinom in spremljevalcem za vedno izginil. Čeprav je po gozdu krožila zgodba, da sta se s sinom pridružila indijanskemu plemenu, ga številne reševalne ekspedicije niso našle. Še več, nekatere so tudi izginile. Kaj se bo zgodilo, če bo Patiti enkrat resnično odkrit? Od- govor je preprost: raziskovalci si bodo izmislili novega. Zlata pošast El Dorado bo živela, dokler bo živelo človeštvo in njegov pohlep. Velik križ visoko na spodje-denem bregu je zrl na majhno rečno pristanišče Shintuya. Izpričeval je vero v enega Boga, oznanjal upanje v zveličanje in nemo poveličeval trpljenje. Žal pa je leseni križ tudi znamenje prekletstva, ki ga je prebivalcem zelene katedrale prinesel beli človek. V senci božjega znamenja so številne postave razto-varjale tovornjak. Sodi bencina so se selili na čolne. V blatnem naselju se kolovoz dokončno izčrpa in preda. Premagani Inki so se umikali Vidre velikanke imajo prelep ženska in našli svoje zadnje pribežališče v zelenem pragozdu. Sledili so jim Španci, ki so iskali nova bogastva. Oboji so naleteli na pragozdna plemena. Ledena negibnost otokov prazgodovine je bila grobo prekinjena. Na eni strani so se srečale puške in železna rezila, na drugi orožje iz lesa in kosti. Divjaki so se pred močnejšim nasprotnikom umikali in vdirali na območja plemen v notranjosti gozda. Tisočletni red in mir je bil podrt. V tišini pragozda so odmevali PTUJ, BRESNICA / slovesnosti zlate poroke Petdeset skupnih let ZLATA POROKA ZAKONCEV ZAVEC Po petdesetih letih sta pred matičarja ponovno stopila Ana in Janez Zavec iz Tur-niške ulice 26 na Ptuju. Prstane sta si drugič izmenjala 23. februarja v poročni dvorani na Ptuju. Priči sta jima bila vnuk Matevž in vnukinja Natalija. Prvič sta se poročila 16. februarja leta 1952 na Hajdini. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo štirje vnuki. Janez je bil po poklicu kolar, upokojitev je dočakal kot delavec elektrolize v Talumu, Ana je bila gospodinja. Dnevi jima hitro minevajo, saj je dela v hiši in okrog nje ter na polju, vedno dovolj. Življenje jima lepšajo drobne radosti. ZLATA POROKA ZAKONCEV MAR Pred kratkim sta zlato poroko v družbi svojih najdražjih proslavila Franc in Angela Mar iz Bresnice. Franc Mar je bil rojen 27. novembra 1920 v Preclavi pri Podgorcih, Angela Mar, z dekliškim priimkom Ljubec, pa 5. aprila 1925 v Strelcih. Poročila sta se 9. februarja 1952 na Ptuju in naslednji dan v farni cerkvi sv. Marka v Markovcih. Živita v Bresnici na majhni kmetiji. Ker jima kmetija ni dajala dovolj zaslužka, se je Franc zaposlil v Povrtnini Maribor, kjer je dočakal upokojitev, Angela pa je doma gospodinjila. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Vla- Zlatoporocenca Ana in Janez Zavec s pričama, vnukom Matevžem in vnukinjo Natalijo. Foto: Langerholc do, Franček in Slavko. V veselje so jima vnuki in pravnuk Jakob. Obred zlate poroke sta opravila v farni cerkvi v Podgorcih. Ob zlatem jubileju obema zlatima paroma čestita tudi uredništvo Tednika. MG kožuh, ki jim ga zavida vsaka kriki umirajočih, ječanje ranjenih in tiho stokanje obolelih za novimi boleznimi. To so bili drobni znanilci tragedije, ki se je razmahnila konec 19. stoletja in dosegla svoj vrh v 20. stoletju. Neposreden povod za tragična dogajanja v majhnih otočkih človeštva, ki jih še ni prelila plima naše civilizacije, je stik med sodobnim in prastarim načinom življenja. Od časa renesanse naprej se je najhitreje razvijala Evropa, v prejšnjem stoletju se je napredek razlil čez Severno Ameriko, Japonsko, skoraj preko vsega sveta. Prav ta "skoraj" pa je postal odločujoč. Sem ter tja, na nedostopnih, nevarnih področjih, je življenje potekalo tako kot pred Zlatoporočenca Franc in Angela Mar iz Bresnice. Foto: Laura Biti podoben jaguarju in pridobiti njegove lastnosti je cilj vsakega indijanca desettisočletji. Tam marsikje še ni minila kamena, pravzaprav lesena doba. Naenkrat sta se dva svetova, tako različna, kot da bi prihajala z različnih planetov, znašla v neposredni bližini. Na eni strani majhne skupnosti, v katerih sta lok in puščice še vedno najvišja dosežka, le nekaj sto kilometrov stran pa svet atomskih reaktorjev, reaktivnih letal, vesoljskih raket, svet, kjer poteka bliskovit razvoj, skratka vse tisto, čemur pravimo naš svet. Sodobna komunikacijska sred- stva pa ta svet še bolj krčijo. Vedno pogosteje se srečuje z ostanki onega drugega, prastarega sveta in njegovimi prebivalci. Na mejah sodobne in prazgodovinske civilizacije plam-tijo nevidni, vendar uničujoči požari. Naš svet brezdušno drobi starega. Med drobci pa ostajajo tisoči nemočnih, razkrojenih človeških bitij, ki ne morejo v mesecih premostiti tisočletnih prepadov. Nič novega, samo stara žalostna zgodba, tako stara kot naš čas. Postanite novi naročnik Tednika vase štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, iri čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. % o z >u Û. N U LU I/) LU s NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: DŠ:_ Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. Ponedeljek, 18. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Marko, nanizanka. 9.25 Iz popotne torbe: Vo{~ilnice. 9.45 Pravlji~ne živali, dokum. serija. 10.10 Po poti borilnih ve{čin, oddaja. 11.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.25 Zapu{čina davnine, serija. 11.55 Odkrivajmo znanost, pz. serija. 12.25 Trend. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja. 15.55 Dober dan, Koro{ka. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dober večer. 17.55 Radovedni Taček. 18.05 Telebajski. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, 7. epizoda. 20.50 Gospodarski izzivi. 21.20 Oddaja o filmu. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Dober večer, pon. 0.10 Oddaja o filmu, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.05 Gledali{če v hi{i, pon. 1.35 Strela z jasnega, pon. 2.25 Trend, pon. 2.45 Homoturisticus, pon. 3.05 Studio City, pon. 4.15 Končnica, pon. 5.15 Šport. SLOVENIJA 2 13.25 Sobotna noč. 15.25 Sfinga, dokum. serija. 16.15 Gledali-{če v hi{i, 3. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 14. del. 17.45 Ribja zgodba, kratki igrani film. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov, 5. del. 16.25 Esmeralda, 41. del. 17.20 Tri sestre, 51. del. 18.15 Vsiljivka, 109. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 4. del. 21.00 Sedma nebesa, 6. del. 21.50 Providence, 11. del. 22.40 JAG, 59. del. 23.30 M.A.S.H., 132. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock, pon. 11. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 255. del. 15.10 Mladi in nemirni, 121. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 12. del. 17.40 Podivjani Stark, 16. del. 18.10 Roseanne, 21. del. 18.40 Korak za korakom, 17. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Divji divji zahod, am. film. 22.20 Dharma in Greg, 6. del. 22.50 Cybill, nanizanka. 23.20 Noro zaljubljena, 19. del. 23.50 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.40 Paradiž, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush. 21.30 Ekskluzivni magazin. 22.00 Hokej, hokej. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Dalva, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Ljubezen je nenavadna, izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.40 Latinica. 22.15 Odmevi. 22.35 Šport danes. 22.50 Film. 0.35 Le destin des Steenfort, serija. I.20 Becker 2., serija. 1.40 Normal, Ohio - serija. 2.05 Od prijema do sojenja, serija. 2.25 Umazana vojna, dokum. film. 3.15 Dalva, am. film. 4.50 Dokum. film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Normal, Ohio - serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Le destin des Steenfort, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Umazana vojna, dokumentarni film. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Zmešnjave, serija. 23.50 Življenje na severu, serija. HTV 3 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Cincinnati Kid, am. film. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.25 Otro{ki program. 6.50 Dru{tvo neustra{nih vohunov, film. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Izgubljeni svet, serija. 9.30 Robin Hood, serija. 10.15 Policaj iz Tulza, kriminalka. II.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 13.50 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Življenje je lepo, tragikomedija. 22.20 Noro mesto, triler. 0.10 Alarm za kobro 11, serija. 0.55 Anthony Dellaventura, serija. 1.40 Anthony Del-laventura, serija. 2.25 Blade, akcijski. 4.15 Sunset Strip, kriminalka. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Charleyjeva teta, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Ameri{ki quilt, drama, 1995 (Wynona Ryder). 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Kraj srečanja kultura. 4.00 Dobrodo{li v Avstriji. Torek, 19. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Risanka. 9.15 Bisergora, nanizanka. 9.30 Radovedni Taček: Vrata. 9.40 Vale in Lajči: Imeniten izlet, nanizanka. 10.05 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 10.40 Dober večer 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, 7. epizoda. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Pod preprogo. 15.55 Humanitarna oddaja. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar |7.00 Evro, serija. 17.10 Podjem: Hitro rastoča podjetja. 17.45 Šiv v času, nadaljevanka. 18.00 Sprehodiv naravo: Krastača. 18.20 Skrivnosti. 18.25 Knjiga mene briga: Čarovnikov vajenec. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pričevalka sveta, ki izginja - portret Marije Makarovič. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Marsejska trilogija, drama. 0.20 Evro, pon. 0.40 Podjem: Hitro rastoča podjetja, pon. 1.15 Pričevalka sveta, ki izginja - portret Marije Makarovič, pon. 2.05 Aktualno, pon. 2.55 Gledali{če v hi{i, pon. 3.25 Strela z jasnega, pon. 15. dela. 4.15 Marsejska trilogija, pon. 2. dela. 6.00 Šport. SLOVENIJA 2 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Gledali{če v hi{i, 4. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 15. del. 17.45 Bigamist, am. ~b-film. 19.10 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.35 Liga prvakov v nogometu. 22.35 Ameri{ka noč, film. 0.25 Narodno gledali{~e, slovenski kratki film. 0.40 Vide-ospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov, 6. del. 16.25 Esmeralda, 42. del. 17.20 Tri sestre, 52. del. 18.15 Vsiljivka, 110. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Res-ni~ne zgodbe: Zlorabljeno zaupanje, am. film. 22.25 JAG, 60. del. 23.20 M.A.S.H., 133. del. 23.50 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock, pon. 12. dela. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 3. dela. 13.00 Rick Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 256. del. 15.10 Mladi in nemirni, 122. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 13. del. 17.40 Podivjani Stark, 17. del. 18.10 Roseanne, 22. del. 18.40 Korak za korakom, 18. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Kung fu: Junaki ne jo~ejo, hongko-n{ki film. 21.35 Dharma in Greg, 7. del. 22.05 Cybill, nanizanka. 23.35 Noro zaljubljena, 20. del. 23.05 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.50 Paradiž, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 72. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Legija, ameri{ka akcija. 22.00 Naj N. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.30 Brazilski akvarel, serija. 13.23 Druga izmena, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Magazin. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Serija. 23.45 Film. 1.10 Newyorška policija, serija. 1.55 Prijatelji, serija. 2.25 Grounded for Life, serija. 2.50 Pravica za vse, serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Remek. 4.05 Amerika - življenje narave. 4.35 Druga izmena, am. film. HTV 2 9.45 Ljubezen je nenavadna, oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Le destin des Steenfort, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 The Ugly War, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Grounded for Life, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Newyorška policija, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo 1. - serija. 23.35 Življenje na severu, serija. HTV 3 17.25 Petica. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Glasbeni irogram. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.35 Monoplus. 23.15 Nogometna Liga prvakov. AVSTRIJA 1 6.35 Otro{ki program. 7.55 Sabrina, serija. 8.20 Čarovnice, serija. 9.00 Melrose Place, serija. 9.45 Življenje je lepo, tragikomedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otro{ki program. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter, serija. 21.05 Policaj iz Tulza, kriminalka. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.10 Nogomet, poročilo. 0.45 Dva za Teksas, vestern. 2.15 Intimna priznanja, serija. 2.45 Beg brez vrnitve, kriminalka, 1997. 4.10 Bronk, kriminalka. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Črni lepotec, film. 11.40 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Tema, magazin. 2.05 Talkshow. 3.05 Pogledi s strani. 3.10 Magazin. Sreda, 20. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koro{ka. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Risanka. 9.40 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.05 Sprehodi v naravo: Krastača. 10.20 Knjiga mene briga. 10.35 Skrivnosti. 10.45 Evro, serija. 11.00 Podjem. 11.30 Cik cak. 11.55 Pričevalk-a sveta, ki izginja. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Velika pri~akovanja, am. film. 22.00 Odmevi. 22.55 Loža: Sloven{čina in nova evropska resničnost,. 0.25 Boj za obstanek, pon. 1.20 Gledali{če v hi{i, pon. 1.50 Strela z jasnega, pon. 16. dela. 2.40 The carrier, am. film. 4.15 Koncert. SLOVENIJA 2 15.10 5. Tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. 15.55 Homo turisticus. 16.15 SP v umetnostnem drsanju, pari - prosti program, posn. 17.45 Gledali{če v hi{i, 5. epizoda. 18.15 Strela z jasnega, 16. del. 19.10 Videospotnice. 20.00 Liga prvakov v nogometu. 0.00 Prvi val, nanizanka. 0.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre. 11.50 Esmeralda. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers. 15.30 Mesto angelov, 7. del. 16.25 Esmeralda, 43. del. 17.20 Tri sestre, 53. del. 18.15 Vsiljivka, 111. del. 19.15 24 ur 20.00 Zlo~in v modnem svetu, film. 21.45 Tretja izmena, 9. del. 22.40 JAG, 61. del. 23.30 M.A.S.H., 134. del. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake,. 14.20 Obala ljubezni, 257. del. 15.10 Mladi in nemirn, 123. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 14. del. 17.40 Podivjani Stark, 18. del. 18.10 Roseanne. 18.40 Korak za korakom, 19. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Ekstra magazin. 20.45 Portret Leonarda DiCapria, dokum. film. 21.45 Dharma in Greg, 8. del. 22.15 Cybill, nanizanka. 22.45 Noro zaljubljena, 21. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Legija, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Molitev za smrt, am. film. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Druga žena, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrinja: Kaktus. 20.55 Pol ure kulture. 21.25 Trenutek spoznan-stva. 22.00 TV interview. 22.55 Odmevi. 23.15 Šport danes. 23.30 Euromagazin. 0.05 Zapisano v vetru, film. 1.40 Gilmoreice, serija. 2.25 Simpsonovi, serija. 2.50 Dosjeji X, serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Putin, dokum. film. 4.50 Druga žena, am. film. HTV 2 10.15 "M" magazin. 10.55 Cincinnati Kid, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Abel putuje z dvigalom, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Simpsonovi, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X, serija. 22.05 Putin, dokum. film. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Allo, allo 1. - serija. 0.00 Življenje na severu, serija. HTV 3 16.55 Nogomet: Osijek - Dinamo, prenos. 18.55 Liga prvakov. 19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna Liga prvakov 22.35 Dokumentarni film. 23.20 Nogometna Liga prvakov. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Otro{ki_ program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Serija. 10.15 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul in pozabljeno kraljestvo, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 23.35 Organizacija, kriminalka. 1.20 Buffalo Soldiers, vestern. 2.50 Drama. 4.40 Sedma nebesa, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dvanajst deklet in mo{ki, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Slovo, dolgo celo življenje, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Na prizo-ri{ču, reportaža tedna. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Help TV, magazin. PIKAMI] RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04Í3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR dic 1 ■reL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri PoiKočm n 13. Vesele štajerke - Na Štajersko gremo 12. Štirje Kovači - Ni vse bogastvo 11. Ans. Krjavelj - Krjavelj je živel 10. Slovenski zvoki - Nič ne tricaj 09. Savinjskih 7 - Neitoga rad imaš 08. Bratje iz Oplotnice - Stari panj 07. Mladi upi - Andraževa iiarmonilta 06. Slovenski kvintet - Po tebi hrepenim 05. Šaleški fantje - Zadnjič pod oicnom 04. Ans. Vigred - Domača uganica 03. Ans. Špik - Za tvoj praznile 02. Ans. Nanos - Kjer veselje Je doma 01. Ans. Pogum - Kresničice 1. Evita - Pojdi z mano 2. Zlatko Dobrič - Lumparija mix 3. Werner in Natalija - Angei moj 4. Brina - Drobtinica 5. Beno in Konči - Pijmo ga 6. Mili - Dar neba 7. Aleksander Jež - Vse Slovenke bi rade b'le manekenke Poskočnih 13 Glasujem 2 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe Mandarina prejme: Pesek Martina, Draženci 31 b, 2288 Hajdina ČETRTEK, 14. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Drbetinci. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 15. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SOBOTA, 16. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). NEDELJA, 17. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (se 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PONEDELJEK, 18. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). TOREK, 19. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SREDA, 20. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). mesta, ki očarajo Rio de Janeiro - Januarjeva reka Za mogočno Brazilijo ni mogoče samo reči, da je pač največja država v Južni Ameriki, kajti njena površina je tolikšna kot površine vseh drugih skupaj; tudi ne velja preprosta ugotovitev, da je njeno prebivalstvo pač najštevilnejše na celini, saj zdaj živi v Braziliji več prebivalcev kot v vseh drugih južnoameriških državah skupaj. V skoraj vsaki stvari je Brazilija najmogočnejša med južnoameriškimi državami: ima mesta z največ prebivalci, največjo vojsko, najmočnejše prebivalstvo. In mogočna Amazonka, najdaljša in najširša med južnoameriškimi rekami, preteče po brazilskih tleh okoli 3200 km, to je polovico svojega toka in... ima Rio de Janeiro. Površen pogled na široko razpoteg-njen Rio de Janeiro je mogoč s katerega izmed hribov, ki ga obkrožajo; med njimi sta znameniti Sladkorni stožec in skalnati Corcovado. Ime Rio de Janeiro, ki ga pogosto skrajšujejo kar v Rio, pomeni Januarjeva reka, kar spominja na mesec v letu 1503, ko so portugalski mornarji zajadrali v široki zaliv Guana-bara. Rio de Janeiro, eno najlepših mest na svetu, je zgrajen med čudovitimi, s pragozdovi poraslimi gorami in Atlantskim oceanom. Morske sape omiljajo tropsko vročino, majejo palme in poganjajo valove od peščine do peščine, pa modre lagune - in to je čudovit prostor njegovih prebivalcev, imenovanih cari-ocas. Dolge peščine so nagnile meščane k lagodnemu življenjskemu slogu in jim omogočajo pobegniti iz prenatrpanega mesta. Na njih igrajo nogomet, odbojko ali frescobol ali pa se le sončijo. Ob koncu tedna postanejo peščine prizorišče sproščenih, na hitro pripravljenih EnkA za nova doživetja NOVI KATALOG PTUJJrstenjakova? 02/749-34-56 MARCA 7% POPUST MOŽNOST PLAČILA DO 8 OBROKOV BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE Potovanja: MAURITIUS - odhodi od 3.4.2002,12 x NZ, 292.800 sit, TUNIS, htl 4*, 7 X POL, 49.700 sit, TURČIJA, htl 3*, 7 x NZ 63.000 sit,... prireditev in slavij. Rio je bil ustanovljen leta 1565 in njegov začetek ni bil obetaven. Kljub sijajnemu pristanišču in rodovitnemu zaledju je močvirnato in gorato zemljišče kar zaslužilo vzdevek "napojena goba". Šele po letu 1920 so ukrotili negosto-ljubno okolico, tako da je Rio postal prijetno velemesto. Priljubljeno razgle-dišče Corcovado, ki se dviga 713 metrov nad mestom in ima na vrhu velik kip Odre{enika, se zdaj ozira po blešče belem vencu nebotičnikov okoli zaliva. Rio ima kakor vsa velemesta še drugo, bolj skrito plat; bolj preiskujoč pogled odkrije gruče kolib in obsežna barakarska naselja, imenovana favelas. Ime izvira iz imena lepe divje cvetlice, ki je nekoč prekrivala to gričevje, vendar pa so ta naselja neprivlačen svet bede in zločina - strahotno nasprotje bleščečemu življenju spodaj ob peščinah Copa-cabana in Ipanema. Vendar neupogljiv duh Ria de Janeira preveva tudi njegova naselja kolib. Na obeh koncih - tako v favelah kot bogataških četrtih - je Rio mesto glasbe in plesa. Živahna brazilska ljudska glasba se razlega povsod; nam najbolj znani sta bossa nova in samba. Znamenite šole sambe, no, bolj plesni klubi kot šole, so pogosto v favelah. Plesalci se urijo pozno v noč, pagodes (nastope s sambo) pa prirejajo na peščinah. Prav tako utrjena navada je brazilsko navdušenje za šport, zlasti za futebol - nogomet. Veli- LASTOMERCI / pri pletarskem mojstru lencu krambergerju S pletenjem košev se ne obogati Včasih, v še ne tako davni preteklosti, so si ljudje v zimskem času in večerih na podeželju krajšali čas z izdelavo raznih preprostih, vendar uporabnih izdelkov. MeD te sodijo tudi koši iz šibja in košare iz slame. Teh veščin so se ljudje naučili od drugih, ki so take reči izdelovali. Mnogi so svoje znanje prenašali iz roda v rod. Za tiste malo mlajše bralce Tednika naj omenimo, da je pred drugo svetovno vojno na Ptuju delovala pletarska šola, kjer so pletarji izdelkov iz oluplje-nega šibja izdelovali imenitnejše izdelke. Med te so sodili cekri, ki so imeli pokrove, kovčki za popotnike in sedežno pohištvo. no, sem izdeloval tudi koše, v katerih so 'domovale' čebele." Kot nam je povedal Lenc, je prvemu naročilu sledilo še več naročil. Tako je letos izdelal šest gibančnikov. Ljudje bi še imeli izdelke iz slame, toda Lencu je zmanjkalo slame. Moramo pa reči, V uvodu smo napisali, da so si ljudje pozimi in ob večerih krajšali čas z raznimi opravili. Danes si tudi na podeželju ljudje krajšajo čas z gledanjem televizije, izdelke, ki jih potrebujejo, pa kupujejo - ponavadi so iz plastike. Vendar se še najdejo mojstri, ki si na tak način polepšajo življenje. Eden takih je Lovrenc Kramberger, kličejo ga Lenc, iz Lastomercev pri Gornji Radgoni. Tja smo bili povabljeni, da zabeležimo redek dogodek. Tam je 73-letni možakar Lenc, po naročilu izdeloval "gibančnik" iz slame. "Zelo sem vesel naročila, ki je prišlo iz Gornje Radgone. Tamkajšnja vodja turistične pisarne Nada Golob me je prosila, da ji izdelam dva 'gibančnika'. Kaj takega sem zadnjič izdeloval kot otrok pred kakimi 60 leti. Gibančnik je nizka košara, v katero so ženske nalagale sveže pečene gibanice; mi jim rečemo 'gibance', zato tudi 'gibančnik'. Te so potem odnesle na travnik koscem ali žanjicam ob žetvi pšenice ali rži. Slamnata košara je bila najprimernejša, saj je s svojo izolacijsko sposobnostjo dolgo ohranjala toploto. Kot je znano, so gibanice najboljše tople. Sedaj, ko so prsti že bolj trdi, porabim za izdelavo 'gibančnika' dva dni, to je okrog 24 ur. Rad bi povedal, da je bila slama včasih lepša. Iz nje sem kot deček izdeloval tudi košare in koše. V koših so ponavadi hranili moko, košare pa so največkrat uporabljali za vzhajanje testa za peko kruha. Takrat, to je že dav- kanski nogometni stadion Maracana v Riu lahko sprejme 200.000 gledalcev in je največji na svetu. Nogometne tekme v Riu so prav posebna predstava, kajti dogajanje na igrišču spremljajo oglušujoči bobni, velike zastave, pesem, petarde ... Seveda pa je Rio tudi mesto karnevala. Čeprav traja to nenavadno slavje -"najve~ja veselica na svetu" - samo štiri dni in pet noči pred pepelnično sredo, je v njem strnjen ves duh neugnanega Ria. Karneval je bil sprva prireditev za mestne reveže, zdaj pa je obširno in zapleteno dogajanje. Priprave nanj se začnejo že mesece pred pustom. Plesalci sambe in godbe vadijo na peščinah, šivilje sestavljajo umetelna oblačila in maske, trgovine in poulične stojnice kopičijo barvne trakove in konfete. Ko se karneval naposled začne, mesto ponori. Vrstijo se karnevalski plesi, na katerih tisočeri preplešejo vso noč. Vrhunec karnevala pa je gotovo sprevod šol sambe. Plesalci so oblečeni v razkošna, z bleščicami pošita oblačila, spremljajo pa jih okrašeni karnevalski vozovi in glasba piščali, bobnov, tamburinov, trianglov in cvilečih ljudskih glasbil, imenovanih cuica. Seveda pa je Rio vreden ogleda v vsakem letnem času. S svojo slikovito lego ob zalivu Guanabara kot drugo največje mesto v Braziliji z znamenitostmi, kot je kip Kristusa Odre{enika, s pol-mesečasto peščino ob Atlantskem oceanu - Copacabano, z botaničnim vrtom, zvezno univerzo, čudovitim narodnim parkom Tijuca in stadionom Maraca-na, vas bo osupnil, kot vas bo očarala strast in ljubezen njegovih prebivalcev do življenja, kljub ponekod grozljivi bedi in revščini. POGLEJ IN ODPOTUJ Lovrenc Kramberger - Lenc pri izdelavi »gibončniko« iz slame Lenc s cejnomi, ki so namenjene za vstavitev priložnostnih daril da Lenc ni ostal brez dela. Dnevno mu ljudje pripeljejo "pintovec", to je vrsta rdeče vrbe, iz katerega vsak dan splete po pet košev ali po šest "cejn" ali "ple-terk" (to je košara z "locnom"). Kot pravi, od tega ni obogatel, obogati pa vsak svoj upokojenski dan. Tekst in foto: Ludvik Kramberger VIKEND V POMURJU, 1=2 19.990 15.3.-28.4., Sončkov klub. 3* Diana, 2D. POL. cena za 2 osebi, en otrok do 7 iet brezpiačno BAVARSKI GRADOVI 23.900 6.4., avtobuinl Izlat, 2D, POL, vkliuiane v vožnja z ladjico Monsstir 51.990 16.3., 3* hotel Katawan, 7D, POL, polet letala Iz Gradca CVETOČA HOLANDIJA 55.900 27.4., petdnevni avtobusni Izlet, NZ, odllino slovensko vodenje TORČIJA,Antalih 74.690 29.3., 3* hotel Aspendos, 7D, ali Inclusive, polet letala Iz Gradca IZŠLI SO NOVI KATALOGI SONČKOV PRVIMAJ SONČKOVA POTEPANJA SONČEK, POLETJE 2002 SONČKOV! APARTMAJI SONČEK^ PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CITYPARK(BTC), 01/520 6766 CEUE, 03/425 46 40 IfOIDMUJVfCBVIB} NASVETI, ZANIMIVOSTI strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 7. nadaljevanje Sistem ima tudi svoje slabosti: - zahtevno projektiranje, - ve~je radiatorske povr{ine, - nevarnost poškodbe cevi, ~e kaj pritrjujemo v tla, - netesna mesta v cevnem razvodu težko saniramo, ~e se cevi v tlaku, - odzra~evanje cevnega razvoda in ogreval je oteženo, - temperaturna regulacija pri uporabi ro~nih ventilov je ne-mogo~a, saj zapiranje povzro~i pregrevanje sosednjega prostora (vgradnja temostatskih ventilov je zato obvezna), - nizkotemperaturno ogrevanje, ki ima za posledico ve~je površine ogreval, je za uporabo pri enocevnem sistemu manj primerno, Prednosti dvocevnega sistema pred enocevnim so: - manj zahtevno projektiranje, - približno enaka vstopna temperatura ogrevalnega medija, - vsi spoji so vidni, kar pove-~uje varnost glede puš~anja ali poškodovanja cevi in ogreval. Sistem ima tudi slabosti: - viden cevni razvod, ki v~asih iz estetskih razlogov ni zaželen, - na za~etku ogrevanja se iz cevnega sistema dviga prah v prostor, - koli~ina cevi je ve~ja, saj vodimo vzporedno dve cevi, dovodno in povratno, - hidravli~na regulacija sistema je zahtevna (praviloma moramo nastaviti vsak ventil na ogrevalu tako, da je koli~ina ogrevalnega medija taka, kot jo ogrevalo potrebuje za segrevanje prostora), - število netesnih mest, posebej ~e so cevi položene v tlak, je lahko veliko, - zahtevnejša in zamudnejša montaža. 5.b Ogrevala Pri visokotemperaturnih sistemih se toplota oddaja s po-mo~jo konvekcije in sevanjem, kar velja za klasi~no radiatorsko ogrevanje. Pri nizkotemeratur-nih sistemih pa se oddaja s po-mo~jo konvekcije (konvektorji) ali sevanja (talno, stensko, stropno ogrevanje). Tudi pri nizkotemperaturnem ogrevanju lahko vgradimo vse vrste radiatorjev in konvektor-jev, a jih moramo dimenzionirati na vstopno temperaturo vode 50 do 55 °C oziroma najve~ 75 °C. Površine radiatorjev morajo biti ve~je kot pri obi~ajnih sistemih ogrevanja s temperaturo 90/70 °C, da bi dosegli enak toplotni u~inek. Pri sistemu 50/40°C je lahko to pove~anje tudi do trikratno. V primeru uporabe talnih in stenskih ogreval te dimenzioniramo na vstopno temperaturo 40 do 45 °C. Radiatorsko ogrevanje ima v primerjavi s površinskimi ogrevanji nekatere slabosti (neugoden temperaturni profil, pove~a se cirkulacija prahu v prostoru, suh zrak v prostoru, oddaja toplote zaradi zaslanjanja z zavesami in pohištvom je zmanjšana), zato so primernejši drugi niz-kotemperaturni sistemi. Tako je konvektorsko ogrevanje primerno za klasi~ni režim ogrevanja 90/70 °C, manj primerno pa za nizkotemperaturni režim. Za ni-zkotemperaturni režim je najprimernejše ploskovno ogrevanje, ki je lahko talno, stropno in stensko. Za ploskovna ogrevanja je zna-~ilno, da ve~ino toplote oddajo s sevanjem, medtem ko za ra-diatorsko in konvektorsko ogrevanje velja, da se ve~ina toplote odda s konvekcijo. Za ploskovna ogrevanja potrebujemo sorazmerno veliko proste površine, primerna so tudi za obnovljive vire, kot je sonce, toplota okolice (toplotne ~rpalke) itd. Tudi psihološki u~inek zaradi sevanje tople površine je za ~loveka ugoden, temperatura zraka je lahko nižja in s tem nižja poraba toplotne energije za ogrevanje. Prednosti ploskovnih ogrevanj so: - temperaturni profil je blizu idealnega, Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46, je odprta za brez-pla~no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm - blaga klima, - toplotna vztrajnost je velika, posebej velja za talno in stropno ogrevanje, - primerna za ogrevanje prostorov, ki so stalno v uporabi, - temperatura ogrevalnega medija je nižja, nižje so toplotne izgube ogrevalnega sistema, - temperatura zraka v prostoru je lahko nižja, ker se zaradi sevanja obodnih površin pove~uje ob~utena temperatura, - uporabna stanovanjska površina je ve~ja, ker v prostorih ni ogreval. 6. REGULACIJA SISTEMA Uravnavanje temperature v prostoru z odpiranjem oken in ročnim pripiranjem ogreval je energijsko neučinkovito. Pod osnovno regulacijo ogrevalnega sistema razumemo regulacijo grelne vode v kotlu. S pravilnim izbranim načinom centralne avtomatske regulacije in njeno pravilno uporabo ter lokalno regulacijo lahko dosežemo skupne prihranke pri rabi energije tudi do 30% v primerjavi z nereguliranimi ali slabo reguliranimi sistemi centralnega ogrevanja. Sodobni sistemi za regulacijo ogrevanja ter pripravo vode s pomočjo kotla so običajno združeni v eni regulacijski enoti. Takšna enota vsebuje programe časovnega delovanja sistema, shranjuje podatke o nastavljenih ogrevalnih krivuljah, krmili vhodne krmilne elemente za signale temperaturnih tipal ter izhodne krmilne elemente za izvajanje nastavitev delovanja izvajalskih POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO JAVNI POZIV podjetjem za sodelovanje v projektu "Povezovanje malih in srednje velikih podjetij na obmo~ju JV Evrope" Pospeševalni center za malo gospodarstvo v okviru programa Pakt stabilnosti za JV Evropo slovenskim podjetjem omogoča z vključevanjem v poslovno mrežo Business Co-operation Network sodelovanje pri projektu Povezovanje malih in srednje velikih podjetij na območju JV Evrope. Sodelovanje v poslovni mreži Business Co-operation Network je vaše okno pri iskanju poslovnih priložnosti in vstopanju podjetij na trge Bosne in Hercegovine, Zvezne republike Jugoslavije in Makedonije. Kaj je Business Co-operation Network? Business Co-operation Network je mreža agencij za pospeševanje in podporo podjetjem v svoji državi, ki želijo za~eti sodelovati s tujimi partnerji. Prav tako so agencije podpora tudi tujim podjetjem, ki želijo vstopati na trge posamezne države, saj jim nudijo storitve na podro~ju informiranja, pridobivanja stikov in s tem pomo~ svetovanja iz prve roke. Namen mreže je preko agencij v državah JV Evrope nuditi podporo podjetjem na vseh sto- pnjah mednarodnega sodelovanja, vklju~no z bilateralnim sodelovanjem med posameznimi majhnimi in srednje velikimi podjetji. 1. Posredujemo splošne informacije o trgih JV Evrope: a) ustanavljanje podjetij b) splošne ekonomske informacije c) carine in davki 2. Iskanje in vzpostavljanje poslovnih stikov za: a) kupoprodajne posle b) kooperacije c) podizvajateljstvo d) priložnosti v procesu privatizacije e) nakupe podjetij f) franšizinško in licen~no poslovanje 3. Sodelovanje na poslovnih sre~anjih in sejmih Prvih 45 dni ni zelo ažurnih odgovorov zaradi vzpostavljanja mednarodne mreže. PCMG bo z vami navezal stik 3 dni po prejemu ustreznega povpraševanja ali ustrezne ponudbe. Za prijavo k sodelovanju pošljite pazljivo izpolnjen obrazec za podjetja, ki ga dobite na e-naslovu simonažbistra.si, po pošti ali faksu najkasneje do 15.3.2002. Za dodatne informacije pokli~ite. Kontaktna oseba: Aleš Trunk, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, tel.: 01/58 91 890, faks: 01/58 91 885 elementov (ventilov, črpalk, gorilnika). V centralni regulacijski enoti so vgrajene neštete osnovne funkcije. Poleg njih je možno dograditi še tudi dodatne funkcije (kontrola obtočnih črpalk, vklop tedenskih in vikend programov, itd). Nočno znižanje temperature in prekinitev ogrevanja lahko prav tako nastavimo v regulacijski krmilni napravi. S tem, ko znižamo temperaturo ogrevalne vode, znižamo tudi temperaturo v prostoru ponoči za nekaj stopinj. Znižanje temperature v prostoru za 1 °C pomeni prihranek energije 5 do 7 %. Prihranki zaradi prekinitev ogrevanja oziroma nočnega znižanja temperature ogrevne vode znašajo pri lahki gradnji do 10 %. Prihranki zaradi prekinitev ogrevanja so manjši pri masivni gradnji. Večja kot je akumulacijska sposobnost in manjše kot so izgube skozi ovoj, manjši so prihranki zaradi prekinitev. V ogrevalnem sistemu vzdržujemo temperaturo ogrevalnega medija na tri načine: - Prvi način je, da vzdržujemo stalno temperaturo vode v kotlu, temperaturo ogrevalnega medija pa zagotovimo v odvisnosti od zunanje temperature ali temperature zraka v prostoru s kontroliranim primešava-njem hladnejše povratne vode z uporabo mešalnega ventila s toplejšo dovodno. Oba sistema (regulacija dovoda v odvisnosti od zunanje temperature zraka in regulacija dovoda v odvisnosti od temperature v prostoru ) se uporablja pri klasičnih toplovodnih kotlih, ki imajo omejitev spodnje temperatura vode (> 65 oC). Za vzdrževanje stalne temperature vode v kotlu potrebujemo dodaten regulacijski krog, ki vzdržuje temperaturo vode s kontrolo delovanja gorilnika. Možen je tudi takšen sistem regulacije, kjer vršimo regulacijo temperature dovoda v odvisnosti od zunanje temperature s korekcijo glede na temperaturo zraka v prostoru. Temperaturo ogrevalnega medija v dovodu uravnava regulacijska enota glede na temperaturo zunanjega zraka. Korekcija dobljene temperature poteka s pomočjo temperature zraka v referenčnem prostoru (najobičajneje dnevna soba), ki tako zagotavlja, da se ogrevalna temperatura prilagodi dejanskim potrebam zgradbe. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali: Ob~ina Videm - 500.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan-~na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711. računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta raiunalništva Ameriško obrambno ministrstvo menda načrtuje prepoved dostopa do ob~utljivih ra~unalni{kih sistemov vsem tamkaj zaposlenim tujcem. V igri so sistemi, ki vsebujejo ob~utljive podatke, ki pa niso klasificirani kot tajni. Tuji delavci bodo tudi podvrženi ostrejšim varnostnim preverjanjem. Do sedaj delavci, ki niso imeli stika s tajnimi podatki, ob zaposlitvi niso doživeli temeljitega preverjanja. Po novem bo to nujno. Ukrepi Pentagona lahko povzročijo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Že sedaj se Pentagon v določeni meri zanaša na tuje državljane, ki izvajajo pogodbena dela. Slednje se dogaja predvsem zaradi pomanjkanja informatikov z ameriškim državljanstvom. Srečni lastniki Sonyjeve igralne konzole PS2 imajo končno možnost kupiti originalni modem in mrežno kartico. V paketu, ki vsebuje analogni V90 modem in 10/100 Ethernet priključek, je še vsa potrebna programska oprema, komplet pa stane 40 USD. Modem bodo še posebej pozdravili ljubitelji online iger, ki so dobro uveljavljene v svetu PC-jev, konzole pa so pri tem močno omejene in odvisne od namenske strojne opreme. Občasno nihanje na borzi ni opazno prizadelo finančnega stanja Billa Gatesa, ki še vedno ostaja najbogatejši Zemljan. Pod palcem ima skoraj 40 milijard britanskih funtov. V primerjavi z letom poprej se je Gatesovo premoženje s prej omenjenih razlogov zmanjšalo za 4,75 milijarde funtov. Na top listi bogatašev najdemo mnoge znane osebnosti in tudi veliko novincev iz Izraela, Savdske Arabije, Rusije in Avstralije. Možakar, ki obožuje cvet slovenske lepote, Ted Turner, je na 97. mestu liste, glavni kuhar karavane Formula 1 Bernie Ec-clestone na 127. mestu, večino mest pri vrhu pa zasedajo ameriški industrialci z družinsko-podjetniškimi koreninami iz zgodnjih let 20. stoletja ter "plemeniti" nasledniki nekdaj "modrokrvnih" družin. Teh je največ na Stari celini. Američani so na tako prefinjenem področju vedno zaostajali. Vsaj nekje. Microsoftov Flight Simulator 3 bo prinesel novo tehnologijo avto-genega generiranja okolja, kar pomeni še boljši grafični prikaz z veliko več detajli. Flight Simulator 3 bo tako časten naslednik izredno uspele in uveljavljene serije. Poleg izboljšane grafike so spremembe tudi v načinu upravljanja letal in večjem številu le-teh. Za cukrček še to: pilot FS 3 bo letel v grafično zelo podrobno izdelani 3D kabini. Vas mika? Potrpežljivost je lepa vrlina. FS3 izide namreč šele jeseni. Prav to se lahko zgodi lastnikom Dockersovih hlač, ki so posebej prilagojene izzivom 21. stoletja. V njih boste sicer težko našli prostor za škatlico cigaret, vžigalnik in kondome, po drugi strani pa je ogromno prostora namenjeno digitalnim napravicam, recimo mobilniku, dlančniku, pozivniku ... Dobrih 50 USD, kolikor stanejo Dockersove hlače, je verjetno kar dobra investicija. Med drugim na ta način poskrbimo za varno prenašanje dragocenih mobilnikov in dlančnikov. Več na spletni strani www.dockers.com Podjetniška skupina Gambit trade je v obdobju treh mesecev preko oglaševalskega omrežja Central Iprom uspešno organizirala sedem spletnih oglaševalskih akcij. V skupini so zadovoljni z dosedanjimi rezultati, v drugem četrletju pa bodo na spletu izpeljali več akcij s poudarkom na pospeševanju spletne prodaje. Skupina ima v lasti kar nekaj zanimivih spletnih točk: na www.menea.si deluje njihov center za pospeševanje e-trgovanja, www.enaa.com je trgovina za modre nakupe računalniške opreme, na www.vsezastonj.com je na voljo brezplačna programska oprema, na www.gambit.si pa raste pravi portal za vse, ki želijo spremljati razvoj informacijske tehnologije. V prvem četrtletju so z novo tehnologijo spletnih oglasov, dinamičnimi HTML oglasi promovirali njihove Licitacije ter portal Gambit.si, pričeli pa so tudi akcijo za Enaa trgovino, kjer prav tako z dinamičnim HTML oglasom promovirajo rubriko "vročih 5". Tehnologija dinamičnih HTML oglasov, ki jih za skupino Gambit načrtujejo v centru za pospeševanje E trgovanja in svetovanje Menea, d.o.o., omogoča, da se vsebina le-teh osvežuje v realnem času glede na vsebino spletnih strani oglaševalca. V prvem četrtletju je bilo na naslove skupine Gambit s pomočjo omrežja Central Iprom preusmerjenih 61.200 zainteresiranih slovenskih uporabnikov interneta, za kar je bilo potrebno nekaj več kot 21 milijonov prikazov spletnih oglasov. Aljoša Domijan, predstavnik skupine Gambit trade, je ob tem povedal, da so si z dosedanjimi akcijami zagotovili 25% povečanje obiska ter 3098 naročnikov na tedenski E-mail časopis Tednik nove ekonomije, 3314 naročnikov na novice o aktualni ponudbi v EnaA trgovini ter 1597 naročnikov na mesečnik Informatika zŽ managerje, ki je, kot naziv pove, namenjen predvsem vodilnim delavcem, katerim informatika ni glavno področje. Sodelovanje s Central Iprom pri uresničitvi koncepta "En klik do skupine Gambit" bodo nadaljevali, saj so s plačevanjem oglasov glede na učinek zelo zadovoljni. Pri tem so povedali, da so na srečo tudi cene v Sloveniji še vedno dva do trikrat nižje kot v svetu, kjer znaša na primer cena za pridobitev enega elektronskega naslova s privoljenjem uporabnika za prejemanje novic do 1.5 USD, za pridobitev novega kupca pa od 20 USD (FTD.com) do 36 USD (Buy.com). Cena novega kupca v nam bolj znanem Amazon.com na primer znaša 25 USD. Lahko se zgodi, da vaš direktor ni tako prijazen kot njegov kolega pri Fordu. Vodstvo Forda je vsem delavcem dalo dva tedna časa, v katerem morajo s svojih računalnikov odstraniti ves pornografski material. Po dve tednih bo izvedena inšpekcija, ki ne bo samo enkratni dogodek, temveč stalnica v prihodnje. Kazen za posedovanje pornografskega materiala na službenem računalniku je odpust z delovnega mesta. ra ipr pr k tiče ot lni nal Raču Kuharski nasveti Regrat in mJotoviJec Regrat in motovileč sta pogosti listnati zelenjavi v pomladanskem času. Letošnja zima je bila tako mila, da nam je omogočila nabiranje regrata že pozno januarja. Mladi regrat je {e posebej cenjen, ~eprav zahteva veliko ~asa za nabiranje. Ve~ina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar ga danes tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo {e vedno divje. Pri tem izbiramo le mlade nežne poganjke pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da jo odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu. Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji pa ga tudi pridelujejo. Mladi listi vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot je krompir, kisla smetana, slanina in zaseko, pa to grenkobo zakrijemo. Listi starejšega regrata so po- gosto trdi in manj primerni za pripravo solat. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove; le tako ga bodo z veseljem jedli tudi otroci ter starejši. Najpogosteje si ga pripravimo kot okusno solato. Nekoliko mehkejši postane in tudi upade, če mu prisipamo vroč kuhan krompir ali mu dodamo pogreto kislo smetano in kuhan krompir; včasih so ga najpogosteje poparili s prepraže-nimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se k njemu lepo poda okus fižola in tudi prezrtih stročnic, kakršna je soja. Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko sesede. Surove regra-tove liste lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Regrat, poparjen s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano, pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone, torej pečene palačinke napolnimo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 373. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov 85. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na podro~ju varovanja du{evnega zdravja otrok -9. nad. Sodobni modeJi delovanja mentaJnohigienskih sJuib - 3. nad. S skupnostno dejavnostjo strokovnjaki posredujejo svoje znanje in izkušnje v različna življenjska okolja, v katera so vključeni otroci: v vrtce, šole, zdravstvene ustanove, organizacije za pros-točasne dejavnosti. Obenem delovanje mentalnohigien-skega strokovnjaka v instituciji ali skupnosti, v kateri preživljajo otroci in mladostniki svoj vsakdanjik, omogoča mobiliziranje teh skupnosti za preventivno dejavnost ter za pomoč otrokom in mladostnikom s psiho-socialnimi problemi, ki zaradi različnih razlogov ne obiskujejo mentalnohigien-skih ustanov. Široko razvita izobraževalna dejavnost in publicistična dejavnost mentalnohigien-skih institucij sta seveda tesno povezani s preventivnimi pristopi in pristopi skupnost-nega dela. Pri prenosu strokovnih izkušenj in strokovnega znanja v širši družbeni prostor in v prostor institucij za otroke je potrebna še posebna usmerjenost mentalnohigienske institucije v področje šole. Šola postaja danes vse bolj pomemben dejavnik v življenju otrok in mladostnikov, saj so tudi pri ambulantnem delu najpogostejša pritožba učne ali vedenjske težave v šoli. Šolo pa obenem prepoznavamo kot vpliven varovalni dejavnik za številne otroke, ki jih ogrožajo neugodne družinske okoliščine ali socialni stresorji. Povezovanje z drugimi službami (zdravstvenimi, šolskimi svetovalnimi, socialnoskrbstvenimi in drugimi) je vključeno v takšen model sodobnega mentalno-higienskega delovanja. Tudi prostovoljci (študentje in dijaki) so vsakodnevni sodelavci take mentalnohigienske institucije. Tak model znatno poveča socialno koristnost mental-nohigienske službe in omogoča, da znanje in izkušnje mentalnohigienskih strokovnjakov koristi več otrok, ter obvezuje te strokovnjake, da uporabljajo svoja znanja, izkušnje in socialno moč za dobrobit vseh otrok v skupnosti. Naslednjič pa še nekaj o tem načinu delovanja v skupnosti in o pojmu psihosoci-alne pomoči. s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki, nato raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvre-mo. Ce regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali zaseko, lahko iz njega pripravimo regra-tovo zloženko. Pripravimo testo za rezance in ga skuhamo v večjih testnih krpah, lahko pa uporabimo tudi testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščen pekač, nanj vsipamo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko na vsako plast regratovega nadeva naribamo še poljuben poltrdi sir ali narahlo prelijemo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Pogosto z regratom mešamo motovilec, kar ni nakjlučje, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz, in je cenjen kot hranljiva solata, po okusu pa spominja na orehe. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potresejo z grobo sesekljanimi orehi. Motovilec pri solatah velja za delikateso. Najboljše je, da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Ce mu dodajamo krompir, mu ravno nasprotno kot pri regratu dodajamo zmeraj hladen in na tanke lističe narezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat. Iz motovilca si lahko pripravimo različne solate. Posebej cenjena je solata z rakci in pra-ženimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho prepraži-mo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi man-dlje, ki so narezani na lističe ali na rezance. Med nenehnim mešanjem jih pražimo le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z olivnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servir-nem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in nekaj kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene vsipamo na pripravljeni mo-tovilec. Cez rakce in motovilec potresemo prepražene mandlje. Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali ste-belno zeleno. Po okusu se lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Primeren je tudi za kuhanje tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A in vitamina C ter folne kisline in je odlično zimsko in zgodnje-spomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 5. februar - Boris Dimitrovski, Senik 4; Marjan Majcen, Dornava 41; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Miran Tušek, Gorišni-ca 106; Franc Plohl, Juršinci 19/a; Janko Kos, Zg. Velovlek 22/a; Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj; Jože Kelc, Goričak 58; Franjo Pišek, Stari Log 56; Manuela Lesko-var, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj; Milka Babo-sek, Volkmerjeva 77, Ptuj; Franc Drevenšek, Slatina 13; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Andrej Toplak, Gorišnica 138; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Alenka Zorman, Župetinci 33; Franc Čeh, Mestni Vrh 65/a; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Iztok Fridl, Zg. Hajdina 97/a; Mitja Popošek, Spuhlja 5/a; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurbergu; Darko Kralj, Šardinje 9. 7. februar - Ivanka Muraj, Levanjci 2; Ivan Kocuvan, Slavšina 31 ; Mitja Puklavec, Dra-kšl 35/b; Anton Habjanič, Lešnica 17; Milan Černel, Vitomarci 56; Silva Ilešič, Hvaletinci 17; Marija Vršič, Novinci 5; Ivan Šamperl, Drbetinci 57; Ivan Braček, Hvaletinci 13; Frančiška Malek, Rjavci 22j Franc Vršič, Novinci 5; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Silva Prezelj, Podvinci 51/a; Stanko Rep, Nova vas 1 ; Janez Arnuš, Novinci 19; Branko Kocuvan, Rjavci 8; Darinka Pihler, Hvaletinci 10; Ivanka Kolar, Drbetinci 10; Jožica Ilešič, Hvaletinci 3; Ivan Vršič, Novinci 27; Slavica Bezjak, Vitomarci 24; Mateja Kolar, Drbetinci 10; Štefan Bukvič, Žetale 84/a; Branko Prezelj, Podvinci 51/a; Olga Malek, Rjavci 22; Anton Bezjak, Vitomarci 24; Franc Br-glez, Prepolje 55; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Ludvik Kokol, Dravska 8. 12. februar - Albin Weingartner, Zagorci 65/a; Branko Kontarček, Hum 21/a; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Igor Podplatnik, Obrež 1; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Tanja Žmauc, Savci 63; Daniel Bec, Saku-šak 24; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Miran Vrbančič, Prvenci 6/a. 14. februar - Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Martin Prevolšek, Volkmerjeva 21, Ptuj; Anita Terbuc, Ki-car 119; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; Srečko Na-rat, Trnovec 21 ; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Marija Štumberger, Stojnci 20; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Miran Jaga-rinec, Spuhlja 108; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Zdenka Gobec, Draženci 21/d; Franc Klaneček, Sp. Hajdina 21 ; Stojan Mlakar, Kočice 37; Gabrijela Reihs, Moravci 116/a; Marica Vidovič, Do-lena 19/c; Marica Kodrič, Nova vas 23; Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Sergej Rime-le, Štrafelova 34, Ptuj; Jožica Starčič, Mar-kovci 26/a; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Milan Zajšek, Dobrina 69; Boris Jaušovec, Spodnji Gaj pri Pragerskem; Simon Gomzi, Novinci 33; Sašo Vrbanič, Šentpetrska 16, Maribor; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Darko Bevc, Beograjska 45, Maribor; Valter Smid, Senik 24; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Mirko Ban-fič, Sobetinci 35; Franc Gajšek, Gorca 3/a. 15. februar - Dejan Čengija, Stanetova 24, Velenje; Gregor Črnelič, Dednja vas 17/c, Pišece; Tomaž Vukanović, Borštnikova 71, Maribor; Gregor Kržič, Pako 10; Leon Kaše, Čeče 101/a; Boris Večernik, Spodnje Do-brenje 31; Andrej Čeh, Na Gorci, Zrkovci; Miha Žunko, Aleševa ul. 6, Limbuš; Matej Grobelnik, Dupleška cesta 150, Maribor; Matjaž Vertačnik, Trg osvoboditve 14, Lenart v Slovenskih goricah; Aleš Pusar, La-hovno 55; Dejan Krpič, Sodišinci 10/a; Marko Kunčnik, Markovci 45; Matej Grlica, Kog 37; Leon Dunjko, Nas. Prek.brigade 1, Lendava; Aljoša Tepej, Kolodvorska 20, Rače; Peter Hriberšek, Topolšica 44; Aleš Šajt, Kopališka 3, Murska Sobota; Slaviša Miljevič, Goriška 23/a, Maribor; Marko Dreu, Pot ob Homšnici 23, Slovenj Gradec; Gregor Pilinger, Draženska c. 14/f, Ptuj; Boris Trabe, Zg. Selnica 24; Primož Tašič, Završe 96/b; Darko Špec, Križeča vas 11; Tomaž Lubej, Meljski hrib 38/a, Maribor; Srečko Dominko, Trate 55, Zgornja Velka; Marjan Simonič, Hranjigovci 12; Damjan Lubej, Prihova 24, Oplotnica; Marko Hočevar, Ponoviška 9, Litija; Zvone Žagar, Podutiška 142, Ljubljana PISE: ing. miran glusic / v vrtu Marca najdeJavneje v vrtu Narava, prebujajoča se iz zimskega mirovanja, daljši dnevi z več sončne svetlobe in toplote ter otoplitev tal so kljub muhastemu marč-evskemu vremenu znanilci prihajajoče pomladi; to je čas, ko je v domačem vrtu s pestro sestavo vrtnega rastlinja mnogo postoriti za naslednjo vrtno letino. Pripraviti in obdelati je potrebno zemljo za setev in sajenje vrtnin, oskrbeti in obdelati sadno drevje, urediti trato in oskrbeti zeleno okolje z okrasnim rastlinjem, da nam bo vse leto v veselje in zadovoljstvo. V SADNEM VRTU je stanje sadnega drevja v začetku vegetacije dobro. Kljub vremenskim ujmam, ki so v minulem letu pestile drevje - od pomladanske pozebe, to~e, su{e do neugodne zime -, je bila rast in dobra tvorba cvetnega nastavka zadovoljiva, pa tudi vegetacija v jeseni ni kasnila. Sadno drevje je dobro prezimilo, v sedanji fazi razvoja, ko je pričelo brsteti, pa že lahko sklepamo o nadpovprečno dobrem cvetnem nastavku, ki obeta obilno sadno letino. Zimsko rez jablan, hru{k ter drugih pe{karjev in grmastega jagodičevja je potrebno zaključiti, ker se je že pričelo brstenje. Breskve, nektarine in marelice so minule dni že toliko vzbrstele, da bo priporočljivo pri navedenih sadnih vrstah rez nadaljevati. Če{nje in slive pa bo najprimerneje obrezati poleti po obiranju. Sajenje in podsajevanje sadnih sadik opravimo, {e preden prično brsteti. Sajenje se lahko opravi tudi v kasnej{em času, če so sadike bile hranjene v hladilnici in so {e v stanju zimskega mirovanja. Pri pomladanskem sajenju smo pozorni na dovolj{njo oskrbo korenin z vlago vse dotlej, ko se sadika dobro vkorenini in olista. Sadiko pred sajenjem namočimo več ur v ka{asto zmes vode, zemlje in kravjaka, ob sajenju pa sadilno mesto na območju korenin obilno zalijemo ter v primeru su{e redno zalivamo do popolne olistanosti. Korenine jablanovih sadik vložimo v posebno ko{aro iz žičnega pletiva, da jih zavarujemo pred voluharjem. Posamezni stadiji brstenja sadnega drevja so odločilni za učinkovito in pravočasno zavarovanje pred okužbami z najnevarnej{ima boleznima sadnega drevja: cvetno monolijo in breskovo kodravostjo, ker so okužbe ob primerni vlagi in toploti možne že v času napenjanja brstov. Škropljenje s pripravki proti {kodljivcem opravimo {ele v stanju vegetacije in stadiju razvoja {kodljivcev, ko ti prično ogrožati in {koditi začetku vegetacije. Vsi kemični pripravki, ki jih uporabljamo za predpomladansko {kropljenje proti {kodljivcem, so tako izdelani, da ne povzročajo {kode na že odprtih brstih z vidnimi lističi. S temi pripravki pa ne {kropimo, ko sadno drevje cveti, da ne po{kodujemo čebel. V OKRASNEM VRTU že cvete zgodaj cvetoče pomladno cvetje, njegova podoba pa je iz dneva v dan prijetnej{a. Vegetacija se pričenja, zato {e pohitimo z vrtnimi opravili, ki jih pozneje ne bo mogoče opraviti. Na trati {e tik pred začetkom rasti ponovno pregrabljamo travno ru{o, da jo očistimo vsega, kar je naneslo vetrovje, to pa opravimo z železnimi grabljami, da ru{o, kolikor je mogoče, prezračimo. Starikave okrasne grme porežemo kar do tal, da se bodo že od začetka pomladi obra{čali in obnavljali ter do jeseni dorastli, prihodnje leto pa popolnoma pomlajeni ponovno vzcveteli. Panje porezanih grmov oplevemo, okopljemo in pognojimo. V ZELENJAVNEM VRTU je podobno kot v drugih delih vrta v tem času veliko opravil s pripravo gredic za spomladansko setev in sajenje vrtnin ter okopavanjem in pletvijo ozimnih posevkov in trajnih zeli{č. Gredice, ki so bile v jeseni ali pozimi pognojene s hlevskim gnojem, zelenim po-dorom ali drugim organskim gnojilom ter globoko prekopane, sedaj v pripravi za pomladanske zasaditve in setve vrtnin le poravnamo. Pri spomladanski obdelavi vrtne zemlje se izogibamo globokemu lopatanju in obračanju zemlje, da ne poru{imo biolo{kega ravnotežja v tleh. Spomladanska obdelava vrtne zemlje je potrebna le toliko, da tla prezračimo in oživimo razvoj drobnoživk, ki v rodni plasti vrtne zemlje in območju korenin vrtnih posevkov opravljajo preosnovo in pripravo talnih hranil za življenje rastlin. Drobnoživke v tleh so občutljive na svetlobo, pri globokem obračanju tal pa, če so izpostavljene sončni svetlobi, odmrejo, in je za njihovo ponovno oživitev potrebno nekaj časa, kar je moteče v prehrani vrtnin v začetku vegetacije. Neobdelane in nepognojene gredice sedaj zrahljamo z vilasto lopato, vrtno vrtavko ali vrtnim rahljačem in v tla vdelamo organska gnojila: dobro preperelo kompostovko, strohnel hlevski gnoj, {otno me{anico ali tovarni{ko pripravljena gnojila. Gredice za setev povr{insko čim bolje poravnamo in prekrijemo z vlaknasto folijo, da se v zemlji ohranita vlaga in toplota, prst pa se v nekaj dneh sesede ter se tesno prilega semenu in koreninam. Ob primerni vlažnosti in toploti zemlje v tem času na prosto sejemo: korenček, grah, bob, peter{ilj, redkvico, radič solatnik, {pinačo, pastinak in solato berivko. Ni pa {e prepozno za sajenje čebulčka, {alotke in pomladanskega česna. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 17. in 18. marca, zaradi korenine od 19. do 21. marca, zaradi cveta 15., in 22. marca ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 14. in 16. ter 22. marca. Miran Glušič, ing. agr. predstavljamo vam / VW TRANSPORTER Original je original Volkswagen s svojim modelom transporter že več kot petdeset let igra vodilno vlogo v segmentu lažjih gospodarskih vozil. Recept, s katerim so zagotovili uspeh transporteja, je preprost, a učinkovit: vedno so upoštevali nove želje lastnikov in voznikov, zaupanje kupcev pa nadgrajevali z ugodnim razmerjem med ceno in vrednostjo. Za prijetno počutje V vozniški kabini Volk^-wag-novega transporterja so uspeli spretno združiti vzdržljivost gospodarskega vozila in udobne limuzine. Vozniška kabina je lahko dostopna, saj je nizek vstopni prag nameš~en za sprednjo premo. K udobnemu vstopu pripomore tudi širok kot odpiranja vrat. Ergonomsko oblikovani sedeži omogočajo prijetno sedenje, zato se v transporterju ne boste utrudili niti po daljših vožnjah. V kabini je, odvisno od opreme, prostor za enega ali dva sopotnika. Na so-voznikovi strani je kot dodatna oprema na voljo tudi dvosede-žna klop. Vsi sedeži v kabini imajo serijsko višinsko nastav- la je serijski petstopenjski ročni menjalnik, za vozila z 2,5-litrs-kim bencinskim motorjem s 85 kW (115 KM) in 2,5-litrskim motorjem TDI s 75 kW (192 ohišjema. Poleg običajnega sprednjega pogona je za vse modele v kombinaciji z 2,5-litrskim bencinskim motorjem in TDI motorjem z močjo 75 kW (102 KM) na voljo tudi stalni štirikolesni pogon syncro. Varnost Ena odločilnih prednosti íH transporterja so posamične obese na obeh premah, ki omogočajo nadpovprečne vozne zmogljivosti in boljši stik s cestiščem v vseh voznih razmerah. K večji varnosti veliko prispeva tudi zavorni sistem s kolutnimi zavorami na vseh kolesih in posebnim reduktorjem zavornega pritiska. Preko tako imenovane vodoravne prečke se reduktor zavornega pritiska od- ljive vzglavnike in tritočkovne avtomatske varnostne pasove. Kombiniran centralni instrument z digitalno uro in merilnikom vrtljajev je pregledno nameščen v vidnem polju voznika. Številne police in predali nudijo dovolj odlagalnega prostora, v pokrovu predala za rokavice pa je spretno nameščen predalček za kovance. Proti doplačilu so na voljo kakovostnejše sedežne prevleke, nasloni za roke, po višini in naklonu nastavljivi vzglavniki, preprogasta talna obloga in dodatna protihrupna izolacija. Tehnika Izbirate lahko med dvema bencinskima motorjema z močjo 62 kW (84 KM) oziroma 85 kW (115 KM) in štirimi dizelskimi motorji z razponom moči od 50 kW (68 KM), 55 kW (75 KM), 65 kW (88 KM) do 75 kW (102 KM). Servisni intervali so za motorje TDI dolgi največ 2 leti ali 30.000 km. Za vsa vozi- KM) pa je na voljo tudi štiristo-penjski avtomatski menjalnik. Veliko pozornosti so konstruktorji namenili tudi zgradbi podvozja, tako da transporterja odlikujejo posamične kolesne obese spredaj in zadaj. Kompaktna zgradba sprednje preme z blažilniki vibracij in vzdolžnimi torzijskimi vzmetmi dopušča veliko prostora za noge. Zadnja prema s poševnimi vodili in vijačnimi vzmetmi pa omogoča veliko notranjo uporabno širino med kolesnima ziva na različne obremenitve, tudi na vožnjo skozi ovinek, in tako vedno poskrbi za najugodnejši zavorni pritisk na kolesih. K varnosti pripomorejo tudi naslednji elementi: zložljiv vo-lanski drog s tremi zglobi, neposredno ob sedežu nameščeni zaklepi varnostnih pasov za voznika in sovoznika, ki omogočajo optimalno prileganje pasu, v karoserijo vlepljene šipe, vgrajeni deformacijski elementi v sprednjem delu in bočne ojačitve v vratih. Seveda sta na voljo tudi zračni blazini za voznika in sovoznika ter zavorni sistem ABS in sistem EDS — elektronska zapora diferenciala, ki pomaga pri speljevanju na problematični podlagi. Furgon Njegova zasnova omogoča veliko uporabnega prostora in odlično upravljanje. Med prednosti za vsakdanje delo sodijo tudi nizko spuščena sprednja stopnica, ki je od tal dvignjena 400 mm, nizka nakladalna površina — od tal je dvignjena 515 mm - in notranja uporabna širina med kolesnima ohišjema, ki meri 1.220 mm. Kombi Osnovni model kombija je serijsko opremljen z dvema enojnima sedežema v vozniški kabini, število in razporeditev sedežnih mest pa lahko izberete sami. Za to je potrebna "priprava za sedeže", ki je na voljo kot dodatna oprema in med drugim vključuje grelec za ogrevanje potniškega prostora, pritrdišča za sedeže in pasove ter gumijasto talno oblogo. Z vozilom se lahko pelje do 9 potnikov. Z nekaj potezami sedeže lahko odstranite in tako pridobite 5400 litrov (pri različici z dolgo me-dosno razdaljo 6300) uporabnega prostora. Kesonar Izbirate lahko med dvema medosnima razdaljama in s tem dvema velikostima kesona. Vsi kesonarji so serijsko opremljeni s pritrdilnimi obročki na nakladalni površini. Vozilo je zasnovano tako, da je tovorni prostor izredno velik, hkrati pa imajo voznik in dva sopotnika dovolj prostora v kabini. V serijsko opremo sodi dvose-dežna klop na sovoznikovi strani, po želji pa se lahko odločite tudi za enojni sedež. Dvojna kabina Dvojna kabina se ponaša z mnogimi odlikami: veliko uporabnostjo, nizkimi obratovalnimi stroški, veliko varnostjo in praktičnostjo. V dvojni kabini je dovolj prostora za 2 do 6 oseb in 4 kvadratne metre nakladalne površine za tovor. Transporter syncro Pogon syncro v transporterju pomeni stalni štirikolesni pogon najsodobnejše tehnologije z avtomatsko porazdelitvijo pogonske sile na vsa štiri kolesa. Bistveni sestavni del tehnike syncro je viskozna sklopka, ki nadzoruje in samodejno uravnava dodatni pogon zadnjih koles. Ta koncept je na voljo za vse modele transporterja v kombinaciji z 2,5-litrskim petvaljnim bencinskim motorjem z močjo 85 kW (115 KM) in varčnim TDI motorjem s 75 kW (102 KM) ter petstopenjskim ročnim menjalnikom. Nadgradnje in dodatna oprema Poleg bogatega programa serijskih vozil je na voljo tudi več možnosti različne predelave: vozila s hidravličnimi dvigali, kesone z nadpovprečnimi dimenzijami in specialna vozila za kakršnekoli transporte, ki so lahko povsem prilagojena individualnim željam. Vsem vozilom je skupna zmogljiva in obenem gospodarna osnova transporterja. Mihael Toš Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!' • Trojna uporabnost • 5 ali 6 sedežev? Izbira je vaša! • Serijska oprema: ABS/EDS, servo volan, zračna blazina za voznika, termoizolacijska zasteklitev, električna blokada motorja. Gospodarska vozilo *Davčiii zavezanci lahko zahtevajo vračilo vstopnega DDV ali pa ga obračunajo Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, telefon: 02/788-11-50 glasbene novice Generacije odraščamo s svojimi glasbenimi idoli in seveda s svojimi glasbenimi hiti, ki naj bi z leti postali evergreeni. Pa techno, house in rap hiti res lahko postanejo evergeeni? Mislim, da ne, saj te glasbene hite pozabimo že čez pol leta in po mojem mnenju nimajo velike glasbene vrednosti. *** Ameriški pevec MICHAEL BOLTON nas je razveseljeval s temile hiti: Soul Provider, How Am I Supposed to Live Without You, How Can We Be Lovers, Time Love And Tenderness, When A Man Loves A Woman, Said I Loved You ... But I Lied in Can I Touch You ... There? Po dveh letih se priznani pevec vra~a s klasi~no rock in soul obarvano skladbo ONLY A WOMAN LIKE YOU (****), ki sta jo producirala Richard Marx in John Mutt Lange. *** Britanski pevec in kitarist DAVID KNOPFLER je svojo glasbeno pot za~el pri skupini Dire Straits. Odli~ni glasbenik je k sodelovanju povabil dobrega prijatelja CHRISA REA in združeno sta pripravila vrhunsko lahkotno pop/rock pesem z naslovom A CLEAR DAY (*****). *** Švedski pevec ANDREAS JOHNSON je zablestel s hitom Glorious. Mladi rocker v komadu SHINE (***) po~asi glasbeno dozoreva, saj se je podal v sodobne rock vode. *** Britanski pevec ROLAND GIFT je bil vodja priznane skupine Fine Young Cannibals, ki se jih nekateri spomnite predvsem po uspešnici She Drives Me Crazy. Tokrat se gospod GIFT predstavlja kot solist z zastarelo pop/rock skladbo IT'S ONLY MONEY (***), ki ima zelo življenjsko in optimisti~no besedilo. *** Ameriški pevec TERENCE TRENT D'ARBY je za~el glasbeno kariero pri nemški skupini Touch, vendar je pravi glasbeni uspeh dosegel kot solist s hiti If You Let Me Stay, Wishing Well in Sing Your Name. Bivši boksar je svojo pravo ljubezen našel v r&b in soul glasbi, kar dokazuje tudi s komadom SAYINABOUT YOU (***), v kateri združuje elemente starega klasi~nega r&b-ja in modernega groovy r&b-ja. *** Britanska pevka BEVERLY KINGHT je na sceni že ve~ kot 10 let, njen zadnji hit pa nosi naslov Get up. Priznana pevka je posnela odli~no osvežujo~o ter spevno r&b pesem SHOULDA COULDA WOULDA (****), ki jo boste našli na njeni prihajajo~i zgoš~enki Who I Am. *** Britanska skupina BLUE je najstnice navdušila z uspešnico All Rise, ki sta ji sledili še dve: Too Much in If You Come Back. Ples-no-pojo~i kvartet ponovno piha na dušo najstnicam z melodi~no in prijetno popevko FLY BY (***). Ameriška najstnica MANDY MOORE si je koš~ek glasbene slave priborila s komadom Candy. Prava lepotica se je poskusila tudi v romanti~ni komediji A Walk To Remember in zanjo zapela preprosto, vendar otožno popevko CRY (***). ALONE (* CHARLOTTE CHURCH je mlada pevka, ki poje kot angel in ste jo lahko slišali ob zaklju~ku letošnjih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, ko je v duetu z Jos-hem Grobanom zapela pesem The Prayer. Fantasti~na pevka ponovno blesti v klasi~ni baladi ALL LOVE CAN BE (****), ki jo je posnela za film A Beautiful Mind, v katerem blesti Russell Crowe. Film je nominiran kar za osem oskarjev, ob njem pa kandidirajo za oskarja za najboljši film še Gosford Park, In The Bedroom, The Lord Of The Rings in Moulin Rouge. Trenutno pa je na 1. mesto ameriške filmske lestvice vojaški film o Vietnamu z naslovom We Were Soldiers, v katerem igra glavno vlogo Mel Gibson. Nemška studijska skupina LASGO je bila ljubiteljem plesne glasbe všeč s komadom Something. Trio tudi v novem komadu *) nabija sodobne agresivne trance plesne ritme. David Breznik Mladi dopisniki SREČANJE Z LOVCEM V petek smo se odpravili v gozd na sprehod, saj smo se pogovarjali o živalih pozimi. Tam smo srečali lovca, ki je bil oblečen v zeleno obleko, na glavi je imel klobuk. Okrog vratu je imel obešeno piščalko, ker ga je spremljal lovski pes. Lovec si je nahbrtnik napolnil s koruzo. Skupaj z njim smo odšli do krmišča, kjer nam je povedal veliko zanimivega. Po zajčkovih in srninih stopinjah smo pot nadaljevali mimo krmne njive do lovske opazovalnice, kjer lovci opazujejo naravo in živali. Z daljnogledom smo si ogledali ni bilo več. Nato je po mene prišla policija. Odpeljali so me na policijo, da o zmaju vse povem. Med pogovorom pa je nek policist vzkliknil: "Zmaj je prišel!" Policaji so na zmaja začeli streljati in metati bombe. Zmaja so pokončali. Cez nekaj dni je mesto spet zaživelo. Med ljudmi ni več bilo strahu, po zaslugi policije. Zmaj je res bil strašen, toda jaz bi ga lahko pokončal še pred policisti, saj lahko uporabim svojo domišljijo. Dan Krajnc, 4. c, OS Ljudski vrt, Ptuj MOJA MAMA Moji mami je ime Katarina, piše se Pančur. Stara je 32 let. Po horoskopu je tehtnica. Rodila se je na Ptuju. Ima rjavo rdeče lase. Oči ima modre, in kadar jo pogledam, ji zažarijo kot toplo sonce. Kadar gre v službo, si obleče kavbojke in pulover. Kadar gre zdoma, obleče usnjeno krilo in usnjeno jopico. Obuje si črne čevlje z rjavimi črtami. Nikoli si ne obleče minice in pegic. Rada ima črno in rdečo barvo. Ob prostem času rešuje križanke, bere knjige. V službo gre ob osmih zjutraj. Ko pride iz službe, mi pomaga rešiti do- oddaljene živali. Spoznali smo, da za lačne srnice in druge živali poskrbijo lovci. Otroci pa na-sujemo v ptičje krmilnice hrano in ptički nam v zahvalo prepevajo. U~enci drugega razreda in male {ole OŠ Gori{nica SANJAL SEM Opisal vam bom, kaj sem neke noči sanjal, ko sem bil sam doma. Bilo je lepo sončno jutro. S prijatelji smo se igrali na dvorišču. Cez nekaj minut je v daljavi zagrmelo in tam se je prikazal velik zmaj. Bil je zelene barve, na hrbtu pa je imel belo liso. Krila je imel velika kot stolpnica in iz ust je bruhal ogenj. Celo mesto je podivjalo, samo jaz sem stal kot vkopan. Nato sem hitro stekel za nek blok. Na srečo me zmaj ni opazil. Dolgo sem sedel za blokom, in ko sem hotel pogledati proti zmaju, ga MOJA SESTRICA Moja sestrica je stara dve leti. Je zelo živahna in zabavna. Vsi jo imamo zelo radi in ob njej se počutimo veselo. Zjutraj jo mamica pelje k babici, kjer je v varstvu. Ko pride domov, se nas zelo razveseli. Pri kosilu je včasih nagajiva. Ko poje, pa mirno gleda telebajske in uživa. Ko se konča njena priljubljena risanka, se vačkrat napoti v mojo sobo, kjer si sposodi kak moj avtomobilček ali pa kakšno drugo igračko. Pri babici spi dve do tri ure. Ko se doma odpravlja spat, se najprej okopa, potem jo mami da spat. Med tem časom ati pripravi stekleničko z mlekom. Ko spije, sama odnese stekleničko mamici in reče: "Obisk ste dobil." To se ponovi kakšnih desetkrat. Ko končno zaspi, jo mami previdno, da se ne zbudi, odnese v posteljico, se umije in zaspi še ona. Tadej Žibrat, 4. a, OŠ Mladika /WhsreîpeL ___________, your Jiyes - kÀA AliÏDGUE let the Party Started - PINÍi 4.-Haw you Hemind me - NICKLE! 5. World of Dur own - WESTLIFE B. Hey Baby - ND DDUBT Wrong Impression - NATALIE IMBHUGUAS 8. Escape - ENRIQUE IGLESIAS ^A New Day Has Come - CELINE DION ID. Hands Clean - ALANIS MDHISSETTE I Vsakť? 5o\:>eA.o m FIAT STILO misli naprej Fiat PUNTO PRIHRANEK 200.000> ponudba velja za vozila na zalogi, leinik 2001 sa^B Avto Prstec ci.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001